11. številka. Ljubljana, v četrtek 15. janavarja XVIII. leto, 1885. Izhaja vsak dan sveder, izimai nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s tr i j sk o-oge rs ke dežele za vse leto 15 jjfld., *a pol leta 8 jrld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanji* na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računaše po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Z» tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje so od četiristopne petit-vrst« po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole, frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Frana Kelinnna hiši, „Gledališka stolba". Upravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Trst—Genova. (Politično premišljevanje.) (Konec.) Ko bi hotela Nemčija Trst politično prisvojiti Bi, bi imeli ravno Slovani hudo položje. Dasi so Slovani avstrijski na istih geografičnih črtah, kakor ž njim bivajoči Nemci, bi vendar utegnila politična in v obče fizična pomoč Nuncije Slovane zavrniti, jim porabo Trsta zapreti ue s pravico, pač pa s silo in pretvezo, da imajo druge luke za Bvoj posel. Saj Se M.djare bi utegnila Nemfija zavrniti, češ, saj so bližji drugim lukam, kakor je n. pr. res, da Madjari odločujejo zdaj osodo Ii»'ke. Slovani avstrijski, ko bi se sami bojevali za Trst, bo torej glede na nadaljnji razvoj Veliko-nemčije in na njeno stdanje postopanje v velik' nevarnosti, in samo krutkov idnost zahipuih lo^airo TrŽaftkib interesov zmore z lahko vest;o veseliti se Bismanko ve pomoči, k ukoreno sedaj V 1 konemci v prvi vrsti Trstu obetajo. Mi n« menimo, d t je Ve-likotiemčija že Miza izvrševanja svojdi i e.'ni h političnih načrtov; ali po vseh drugih analogijah moramo sklepati, da je nova numera glede na Trst prva praktičnu stopi nj h. tudi do pol tičnib Bp!etk, da ne omenimo škode, ki utegne, takoj iz nejednaku konkurence Avstriji tudi v narodnogospodarskem oziru nnstbti. Id rt cimo, da bi Avstrija trčila z Italijo v hoji skupaj, bi velikonemšKa trgovina v TrbtU takoj pokazala škodljiv vpliv na avstrijsko pomorsko vojno gibanje, in kdo more po preteklosti absolutno sanikati, da 86 Italija z Nemčijo zopet i.e idrnli prijateljski, kakor 1 1866! Ali je v tem pogledu nemška postaja v Trzaiki luki z; res toli nedolžna? Ali je Velikonemčija že komu razodela, da ne bo za Ue vala roke, ko se jej mezinec ponudi. Kdo pozna politične in narodnogospodarske načrte, ki se utegnejo združiti z nemško trgovino skozi Trst? O Irredenti smo svojo sodbo že poveduli, da ona se trudi brezvspešno, ker s poitalijaočevanjem slovanskega življa in vsled tega s j unočjo narodnostnega prineipa Trsta urkdar no pridobi za zje-dinjeuo Italijo. Trsta bi narodi, ki so na to luko navezani, ue dajo nikdar iztrgati. Prej se združijo vsi dotični severni in v obližji nastanjtni narodi, ne*o dajo Trst Italiji iz rok, in ko bi ga Italija po naključji priborila, bi se boj ponavljal, dokler bi nn prijel Trst zopet v oblast tistih, ki ga v resnici potrebujem. Lepa Italije pa je taka, da ona nuj laže brez Trsta ostane. Tudi drugi narodi po pravici Ita-lili odgovarjajo, da ima dovolj primorskih mest, vtč nego njeni Bosedje, da nerorinostno načelo za Trat ne velja in da bi se prej vsi razni narodi zjedmiii v to, naj ima Trst mejnarodeu značaj, nego bi postali zavisni od države, ki bi hotela v Trstu služiti jedino svojim samopridnim namenom i ti izsrebovati prav po kramarski diuge narode. V tem in v izredno važ;iej legi TržaSkegn pr:-stnmAča tiči velika tolažba za nas Slovei.ee. Mnogo jih je, ki poželjivo obračajo oči ua Trst, zategadelj pa tu I nobeden tega dragocenega plena ne bode brez boja dobil v svoj žep — in dobro se še spominjamo, da je B sm;irck sam — in temu ni «e dve leti — izrekel se, da ko bi Irredenta alt Ilh-bja pobegnila po Tistu, bode ondu zadela ob ntmškegu meča ost. Jednake prijaznosti od strani Italije pa s j im.i tudi Nemčija nadejati, kn dar bode hotela izvajati Šovinistični svoj program: nVon de i Konigsau bis zur Adria!" Obe-strunska žarljivost je za sedaj najboljša zaštita. A le za seda;. Kako dolgo, tega nihče ne ve Nevarnost je in ostane š-: pred našimi durmi Da se izognemo tej nevarnosti, bilo hi prekoristno zje-dinunje vseh Slovencev v jedno upravno celoto in ko bi Dali državniki imeli dovolj bistre oči, morali bi z vsemi silami delati na to, da se ta ideja uresniči iu tako očvrati in podpre prvi in naruvni jez proti poplavu Irredente. A to bi fe ne bilo vse. V t-iuč.ji. da ho Slovenci osamljeni, bi kljubu svojej ajedinjenosti ne mogli ubraniti se pretečim nevar nostim. Treba je pomoči od drugih Slovanov avstrijskih, tieba solidarnosti mej vsemi Slovani nafte države. D t je ta solidarnost že dejanski oživljena in vkorenmjeua, bi že sedaj na vlado ?p i?ala, da se glede Trstu z Nemčijo pogaja v slovanskem ali vsaj Slovanom ne nasprotnem smislu« A solidarnost ta je še dan danes bolj platoničnega zna<'aja, priznd«.-vati si torej moramo, da bode dejanska in v tej dejanskej solidsn osti moramo potem vi Slovani, z nami pa tudi v;i pravi Avstrjci vlado dati na dan silit', da svojo dosedanjo samonlno pol t mški je dne 8 t. m. zopet nastopil svoje delo, za njim pride drŽivni sovet, ki kako ponižua vijolica na tihem cvete in potem prideta še zbornici pruskega deželnega zbora. Kdor gleda s« m o na nquantumu, a ne tudi na nqn..iea, tistega more veseliti ta „embarras de ricbease" par-Nmeutarnib razprav na Nemškem, v istini pa je nunski patlamentari/.em pava sirota. Mej božičnimi počim cami državnega zbora si je nrmfiki svet delal kratek čas s tem, da je wkle-' pal in knezu Bismaicku pošiljal rEnttilitungaadres-seo" zastran glasovanja z dne 15. decembra pr« I., s katerim je opozicija v državnem zboru državnemu k» nei litiju odrekla pomoč za vname stvari v podobi 20.000 mark. Omeuiali smo že, da jo opozicija s tistim glasovanjem le pokazati hotela, da ima tudi parlament svoje dožnosti in svojo voljo, in m*.paka more torej tičali samo v tem, da ui prilika biLi za to ugodna in je že naprej b lo misliti, da se bo le rečeno glasovanje dnlo obrniti in rabiti za agitacijo proti opoziciji popu'arnega (liplotrntu in ustanovitelja nemSkn države. Res so se Bismurckovi naj - tuniki k ti največ potrudili, da ji; ta agitacija napihnila sn in hotela biti nekaki- „glavne n držnvnu akc ja." V tem oziru so časopisi dan na dan piinašuli toliko smešnega, da smo se živo spominali nečesa jedoa-Cega, k: se je golilo tam po letu tudi pri nas, na Notrunjakem. Nafl vrisft pa je vsaj imel ni-kaj pomen;., ker režitdrji so ga bili upohali tik pred no tranjako VOlitvijo. Ne tako tudi nunski zadnji „En-ti IMui.gstiii m". Knez BUmarck bi se s'cer po glasovanji z dne 15. decembru '-eliko ne obotavljal, da bi raedruiil državni zbor in razpisal uovo volitveno gibanje, toda on dobro ve, da bi imel po volitvi opraviti z jednakim parlamentom, kukeršeu mu je sedaj odveč. Vtnder se je upulo, du vlada razžene poslance, in iz tega upa zajemala si je moč tudi rečena agitacija, katera je, kakor je sedaj jasno, LISTEK. Pripovedovanje očeta Alekseja. (Ruski spisal J. S. Turgenjev, poslovenil Vrbanov.) (Dalje.) — Prišel je na prve počitnice ... In čuduo! Po?naI neseni več svojega Jakoba! Postal je dolgočasen in nejevoljen — niti besede nesi spravil iz njega. — Prej je bil jako srtiinožljiv; — kar koti Bino govorili, vselej je zarudel kakor devic«. . . . Ko je pouzdiguil oči, videl si da ima čisto dušo! — A zd«j ni bilo več tako. Sam ga veo ni bilo — a izogibal se je ljudij, kakor volk — in gledal je izpod čela. Prijaznega smehljanja nesi več zapazil na njem — bil je kakor kameu! Začel sem ga po-praševati — pa je ali molčal, ali mi pa turovo odgovarjal. Začel sem misliti: pa se saj ui udal pijančevanju — kar Bog obvaruj! ali pa igri s kartami? — morda so ga popačile ženske? Muogo mladih ljudij popačijo spridene žeuske — in v t kem velikem mestu, kakor je Mosk'.a; ue manjku slubib primerov in priložnosti)! — Vender nič takega ni bilo. Njegova pijača bila je — kvas govega obraba! Bil je strašno mračen in nečloveški. — Lica so mu upala, čeljusti izstopile; bila ga je samu kost in kožu, govoril je kakor iz sodu , . . n oči . . . Moj Bog! Kuke so bile te oči? Grozne, divjo in gledale so vedno po straui — a jaz neseni mogel gledati vr'iijo; obrvi bile so po strani nagneue . . . Kuj se je Kilo zgodilo z mojim Ijubeznjivim in tihim sinom V — Razumeti neseno mogel. Pa saj ni prišel ob pamet? -- m slil sem. Stik.il je oksog, po noči ni spal . . . a včasih atol je v kakem kotu, kakor bil bi oka-menel . . . Kako težko mi je bilo! — Gro/.il mije, da pojde od doma, Če ga ne pustim na mu u —saj sem bil vendtr njegov oče! Poslednja moj" nada se je razrušila — a juz naj bi molča! ? — Pri nekej priložnosti začel sem s solzami prositi Jakoba in za-klinjuti ga pri spominu njegove matere: povij meni, svojemu očetu po krvi in po duhu, Jakob, kaj je s teboj? — Ne ubijaj me — objasei mi, olehčaj mi srce! Ali si pogubil kako krščansko duš.>? tedaj kesaj se! — Nu, ljubi i 'če, rekel je ua mah — (to je bilo po noči) — tvoje besede so mi segle v srce; pri'la prezgodaj, bila torei tudi na to str*n po svoje smeAiiJ*. Značaji jo na|bolje to, ker celo pri-taši B smarckov« javno przn*va|o da ie dalieč zabredla v pismu in v besedi. NemAko polit.- no živleme pa vender-le ima kvaro. Djvoljeoo, «a ih tuli dobro utegne biti, da se pogrtš-k, k> ga stianka »tori, proti njej srnu: porabi, a d »ntOQ»trvf ti z njun proti idejam, ki so vir vs. mu polit č »mu fttvljenj«, kakor je to parlamentarizem, to je iu ostan" ueodpustno. Tak premolk gotovo ni bii pr praven, da bi bil potni! ii nmdte parlamentarce, ra/i unene vsled zadnj'h debat pred bož.tem. Ko| v prvih s-jnh po počit icah pokazal-t sta se unej v zbornici Bttinlfci iata faktorja, ki sla si zadnja leti v nu lem boji: na jedo« strani knez B smarčk s svoj mi absoiutistič Dimi tend*»nclani, na drugi opozicija, ki tudi pn malih prilikah aastopa iu povdarja parlamentarno načelo. In bojna ta*t ka jima je tudi m-prem. meua. Bodi prilično y\\ D< priličuo, pr lik i za ostre besede, za izjave nasprotidb principof priti r a se z vso silo od jedne alt druge »tram; najsuh parniše gradivo se porabi za na | burni se debate, to pa tako, ker sa n"tivu meče mej poslušalstvo brez o/ira ua to, aii ■pada k obiavuavaui stv.ii alt ne. Veleti je č^s h kot, da rte protivna fktorj* navlašč dražita. Govo-rilo se ]h v prvi s>-ji p» ptuz-na-ih o nem k h izseljencih, kar se oglasi knet B -m.rek s par-tlok-ionom, da je znamenje rastočega blago s t m n j a ako so državljani izseljujejo Vsled ost iti puMc pa, ki (ih je R.ehter meta' v to Čudovito trditev, pomikal se je kancelar v poznejših govorih na*aj in ii:Zij n nazadnje negovh kr 1 tih besed ni ostalo dru/eg", nage samo po sebi jasju, od nobenega Oporekana i>tmu, da be sumo t sti v Aim-r ko pelje, kdor ima denar za vožnjo! In vender je tretia'0 cHib dveh ur pekoče oeb t"), da sej'* kiezu B amareku dok -zal* njegova prazna trditev ! Bi »z po Voda, kakor z j s nega je kancela: iu;i pi u.sel v tisti seji izjavo vfi-Cijalno, da ^e bode z»i Nemčija povijala carina pri žitu, namerava torej, ki jo je pri tis:i prici opozicija dobro zaCela obirati iu slednjič še izjavila, da se teg . boja ne plaši, ker zmaga bode mena. V drugi Beji bita je zopet v prora uuu zahteva, da se za pri vseh koloniiaino-pulitičnih vprašanjih potreba podpore od narodno zave i nega državnega zbora. „Nikakor ni državui v te ili mogoče v tacih vprašanjih postopati brez državnega zbora, ukrepajočega po patriiotičn h čuv tv h." Te besede iz ust kneza B s mareka so pač tehtne! Sploh je ves njegov prvi govor b I miren in stvaren. Tauo željno pričakovana debata o K nieiunu bila bi gladko rešena, da s • ni eg asil voditelj središča Wmdthorst, hvalno govoreč D novi prekomorski politiki, toda tudi opominjajoč, naj se predloga ta poprej pretrese v kom siji, ker utegnejo kolon je potiebovati mnego pomoči in tako storit, da se vojska, domača hramba razkropi. „0b di.jiiio nas sovražmki ali vsaj zavistuiki u vzklikne dr. WiudtLurst, Bin pred vsem je torej potrebno, da Nem ija ohrani svojo konC'-ntrovauo moč/'. Takoj na to pa govornika zavrne knez B samičk s ponosnimi besedami: „obdajajo nas prijatelji!" In v potrdilo teh besed, ki daleč odmevajo po vsem svetu, narisal je kancelar \so VtSokopotltično situvu-cijo, kolikor se je tiče Neoičje. Povedal je, da je Nemčija sedai z vstmi sostdi dobra, v trdnem prijateljstvu, da živi v lepih odno&SJib celo s Francijo, kakor že dolgo let ne, češ to je tudi po-trebuu, ker „tudi za zmagovalca je vojna huda ši ba". Anglija, ki je sedaj sama kraljevala na morji, nema rada, da se je tudi Nonv iju napotila preko morja, a to se bode poleglo in ne boue moglo ružiti „davno dobro in zadovoliivo razmerje mej angleško in nemako džavo." Toda kinaiu jo je knez Bismarck op< t zavd na staro pot .n spustit celo toče minljivih opomenj proti voditeljem opo-vieje iu luko nemalo škodovat svojemu govoru, ki je sic r t.iko stvari n, velepomemt, vsemu sv tu zanimljiv. Proti izroitvi predloga posebni kom.-ji stopil jo kancelar po svoje na uo^e: ou uoče, da bi se tiko važna stvar po takem zavlekla. —\Vmdthorst skušal je po tem svoj predlog opravičit', a slednjih ga je umakni). — Z v< hko večino, a tuli po dolgo trujmh iu težkih /a rektib spravili so p vi čin državne kolonijalne politike pod streho. Da se je ob jeduem vadujo soboto zvedelo toliko avtor tativnega o srečnem političnem položaji dundenašnjem, to se hvali in predavanje Ceutralne Afiike stroški povišajo od I ocenjuje veajidel v dobrem zmislu Sirom sveta. 100 000 na 150 000 tista zatvornica, izza katere je, ! Zidujo eoboto kazal se je knez Bismarck genija! koje odmakoena bila, vdaril tok debate, vkupe zne- j neg«, nepreaefcnega zmagovalca in organ-zatona; 6eu od vs< h strani. O »veljal jn predlog, d* pride Btvtr *e pred posebuo komisijo, a koliko govorni- predno si je upul s svojo politiko preko morja, uredil je Evropo tako, da je Nemčija varna, obdaua gket.a boja je bilo pred tem, zlasti mej Bismarckom j od samih prijateljev. Vse te zasluge pripozral mu takem shodu dolg kanddatovski govor. To priložnost ih porabil, da je idil svoj žolč nad moravskimi Č hi. Pravil je svo|im vernim pristašem, n-mškiin voliicem Brnskim, da baš češke ible, katere je mesto prisi-l,-no ustanavljati, so krive slabega finančnega stanja moravske stolica S«>4lrHaiate W „Prager Abemihtatf mi-.'i, če Dunaj hoče ontati sto-I ca vse Avstrije, moa dati priložnost vsakemu Av-stiijtu kateie koli narodnosti, da se bode v njem domačega ctttil, S tem se pa n kakor ue ujema upi-raoje Dunajskega mestnega zbora otinovi češke ijud-ske š»^e. Suno tedaj, če bode Dunaj ka^al ljubezen vsem avstnjsk m narodom, ga bodo vsi čislati in se b<>de razevi I, k m kor se mora prestolu.) m< sto. „Sotiu-und Montf.gszeitung" pravi, da nesramni ton, v ka-terem se govori v neiiHkonarodnih krogih o Čeh h, Poljakih in Slovencih, ne more pridobiti Dunaju prijateljstva ID naklonitnosti t'-h narodnosti j. To po • vzdgovafije je najbolj i ovekšalo nasprotie mej ue-nemikimi deželami in Dunaiem. Nesramni nemški liberalizem je ponižal avstrijsko stolico v neinSko provincijalno mesto. „Grazer Volksblati." misli, da je naive^ Dunajski tn sttii zbor kriv, da Dunaj propada. V Bnrolinsktm mestnem zboru imajo tudi nasprotnik, vlade večino in zato jim ta de'a rt.zne zapreke, pa se vnder mesto razvija, ker dobro gospodarilo. Kakor je znano, se je nr djaronska stranka na ■ ■rv;»t««t«'Hii na vse načine trudda, kako bi pocrnila stranko prava pri kroni. V to jej je pa zvesto pomagala mad|arska vlada, ki bi najrajše kar iztre bda vsako samostojno slovansko opozicijo. Zato so se Starčev Ć6VC posvetovali, kako bi se dalo temu čruenju v o 1 -i pnti in cesurpi s, uročiti pristni in nepopačeni program svoje strank-*. Skien li so to storiti v posebnoj sptimenic', katero so postali na cesarsko kabinetno pisarno v roke Cesarju To spomenico so poiipisali vsi poslanci stranke prava. V mej tudi pojasnjujejo in dokazuie.o, kako se zatira in izsesava lirv: ts«i narod. — Si bor je vsprejel iu-demnitetno predlogo tudi v specij dnej debati. in Wiiidtborstom 1 Zopet se je govorilo „de omnibus et ceteris uius" s posebno slastjo so se povdarjala protivja mej tem iu onim nazorom, to iu ti-to politiko. V to temno, malo sadu obetajočo situvaeijo je pa vender zadnjo soboto posijal zopet solnčeu žarek, tem dobrodejniši, ker se je toliko Caaa že skrival za oblaki nemškega parlamenta. Ta dan je prišla v posvete zahteva 180.000 mark za pobrežen p ..m. k za guvernena v Kameruuu. V vseh straikah »e je že naprej obetala najlepša sloga, potrjujoča kolonijalno politiko geuijalnega Bisinarcka. Ta beja torej ni b da zanimljiva po koifl kt h, govorniških dvobojih, nego po soglasji, ki s« je cez dolgo zopet pokazalo mej nemškim parlamentom iu državno vlado. Biamarck bil je tudi popolnem objektiven. Rekel je, da o tej stvari nema ničesar novega povedati, toda on tudi ve, da je državni vladi je nemški parlament rad, obljubil mu za v bodoče j svojo podporo, znamenje torej, da tudi nemški par- j lamentanzem vladanja ne zadržuje, ako je pridno iu svobodnemu političnemu življenju primerno. Politični razgled. Kolraiijc Uežele« V Ljubljani 15. januvurja. Sedanji Grafiki župan dr. Ki-n/.l šta Jer »lil m Velikouemcem ui po volji. Zato so že bgituje proti njemu in dela na to, da se pri bodočej volitvi voli za /upaua kak bolj energičen in za uemštvo bolj navdušen mož Dr. Kieuzl vsled tega neki namerava izjaviti, da bi ne mogel več vsprejeti volitve županom, ko bi ga tuli vohli. V Brnu na Hloravskem bodo kmalu volitve v mestni zbor iu začele so se volilne agitacije in shodi. Župau Wiuterholler, ki je ob jeduem su-vetnik nameptuiNtva ni' odpustu, imel je na nekem VibuiiJc clržjivc. ICiih vlad* misli pokriti primanjkljaj 7,760 341 rUbl|eV za leto 1885 z dohodki za odkup km- tov. — G-enerJilni gubernator vzhodne Sibirije Auu< iu ie poklican v Petrograd iti imenovan senatorjem. Kdo pride na oj govo mesto, se še nič gotovega ne po'oča; nedavno se jo govorilo, da general grof Ignatjev. Fin. nnni minster Bunge ie za svoje mnogobrojne zasluge imeuovau pravim tajnim sovetuikom. Francoska zbornica se je konštitovala. Izvoljeno je pre|suje predsednifttvo. Senat je pa volil samo provizorislil si m samo to, da ne bi mi pobegnil — ali pa storil sobi kaj zalega, kar Bog ob-vaiuj! Pazil sem vedno nanj, — in bal sem se govoriti ž njun. — Neka polkovnikova udova bila je tedaj naša soseda — Marta Savišna jej je bilo ime, jaz sem jo jako spoštoval, kajti bila je bistroumna in t;ha ženska — dasi je bila mlada in lepa; vender sem pogosto zahajal k njej — in ona ni prezirala našega poklica. — Ne vedoč od žalosti in bridkosti, kaj storiti, — sklenil sem, njej povedati vse. — Sprva se je jako prestrašila, in začela je jadikovati, potem se je pa zamislila. — Dolgo je tako sedela iu molčala — a potem je hotele videti mojega sina iu govoriti ž njim. — Jaz Bem čutil, da moram izpolniti njeno željo; kajti v tem slučaji ni delovala ženska radovednost — ampak nekaj dru-zegtt. Prišedši domov, začel sem nagovarjati Jakoba: „pojdi z menoj k gospej polkovuici." Branil se je blizu trikrat tolike, kakor avatro-oj? raku monarhija, prnbiv-lcev p* tudi ne bode dosti m-nj -mela. Sir Coarles Ddke je a shodu v K. n-motoru izjavil, da bode morda treba aiifjrlcŠHo vnanio in koloniaJno politiko nekoliko premestil, da bode bolj prikladna sedaniemu položaju. Veeraj smo poročali da sta K tuj in J-pn obrnila se do nemškega, angl ške^a in severno-«*(igriškega diplomat'čnena zastopnika, dn po^iedui'-jo mej nj ma v Koro i**u ili zadevah. N »v» jš* poio-Čilo i a )avl|a, da sta se Iti sama mej seoo| sporazume n. Turški pravosodni minister H issan F dimi od- j potoval j** v London, da se z »ngo-ško vlado dogo- j VOri o <>t>iploi«ilo'ili Vprašanji. Poiuje pa ne naravnost, ampak šel ie po|»rej v Ber>im da hode | videl, kaka sapa tam vleče. Turčua se ve.jno hoji ga svoje vrhovno t-ospodstvo on Nuu in Dupeoja vse i Bile, da t^ga ne izgubi „F'garo" ve povedati "tč podrobnosti j, kal^o mi- i sli novi vojni minister urediti v^jevam e na IV;«««- i cosko«lt.lta|*l4c»aii> bojišči. V jannvarji f mu var i iu muci hode voicvanie Rf Vršilo v Tonkingu. i Do konca marci a • nad-jajo Francozi že prignuti Kitajce iz te deiele, potem hod., pa z: s h vse so- ! teske, ki peljejo v Toik-ng K" b'd tu vojevanje j končano, bode pa lahko poloviea č t iz Tookiioja odšla in se pridružila četam pri Kelumm. Potem si bode izbralo vo|no pove|,ništvo kak lak kraj na ki-tajskem obrežji, na kat-^ga bode napad jafeo vznemiril Kitajce. Ko b »de v T -nkinuu vel ka poletna ( vročina ov rala vmko vojevanje, bolo sh na severu | Francoz- lahko vspesnn vojevali. — K kor se poroča iz Sajgona, je brat k mho^kega krala v zvezi s kitajskimi pomorskimi roparji tli p n šli naravnost v „Indipeiideute." napadat državnega po-Slanca, katerega so voiid poleg L>bov v Gorici tud slov« uski trgi. Goriški list „C»rneieM se grofu, kakor Goriškemu nadškofu, ob vsaki priliki dohrika, in sures je grof Coronini tako pohleven, dH se pogovarja z osobami, k* imajo pri labonskem glasilu opravit'. T. ko se boji zamere od te strani, da bi iz gole pravicoliubuosti utegnil kaj zanemariti, česar bi drugače gotovo ne prezrl. Slovenski listi so imeli že mnogokrat priliko, plemenitega grofa rahlo spominjati na dolžnosti in izjave, po katerih so S o-venci tu pa tam. pričakovali ugodnijega vedenja njim nasproti. Kljubu temu, da je Coronini Italijane imel vedno v čisl h, tako, da celo v deželnem zboru kot deželni glavar i/imši prvo in zadnjo sejo, govori samo italijansk-, kljubu t- mu nagibanju na Italijan-sko stran, ni konečno našel milosti pri lahooih 10 neso mu mogli odpustiti, da je svoje vabilo tudi Slovencem uazuanil po domačem slovenskem listu Dopisnik BIudepeudeutaM se je tako daleč spozabil, da je uasvetoval, naj vo ilci nikar ne gredo na shod volilcev, sklican v stare.šinstveuo dvorano v Gorici, in isti dopisnik je celo nasvetoval, da uaj politično društvo „Unione" sk bi za to, da se ob prihodnjih volitvah Coromniia popusti, češ poslednji naj se dovoliti „v gorah", za katere tako vrlo skrbi grof Coronini. z obema rokama in nogama. „No pojdem", rekel je, „nikakor ne! — Kaj pa hočem govoriti ž njo?" — Začel je celo kričati nad menoj. — Vender sem ga nazadnje pregovoril, — zapregel aein sani, peljal s.m ga k Marti Savišui, in pustil sem samega ž nio, kakor je bilo dogovorjeno. Meni se je samemu čudno zdelo, da je tako naglo bil pripravljen. Kaj je bilo — poglejmo. Ć 'z tri ali štiri ure vrnil se je Jakob. — Nu, vprašal sem ga, — kako ti dopade naša soseda? Ničesar mi ni odgovoril. In zopet sem ga vprašal — Dobra dama je, rekel Bem . . . Gotovo se ti ja prikupila? — Da, odgovoril je on, ona ni taka, kakor druge. — Videl sem, da se mu je nekako omečilo srce. — Sklenil sem vprašati ga zopet ... — Ali je mična? vprašal sem ga. — Pogledal me je jezno Jakob, kakor hi me hotel udariti b palico — in molčal je. Nesem ga hotel dalje nadlegovati; odšel aem iz sobe; a čez jedno uro šel sem zopet k dunm, in pogledal aem skozi razpoko . . . Kaj mislite? — spal je moj Jakob! Ležal je na postelji ... in Bpal je. Prekrižal Bem se nekolikokrat. Gospod Bog, pošlji vse dobro Marti Suvišni! Videlo se je, da je umela ona ganiti njegovo srce. (Dalje prih.) Tudi se je po nemš^o-židovskih, labonom vedno usuzn b litih te dni brzojavno razglaša o. da bodo Italijani z „Un oi e na čelu pii shodu C »rouinij» lliterpelovali Včeraj, 11. t. m. je prišlo okolu 200 voli'cev poslušat C rooiniia, bilo je tudi neki j S'ovencev vmea. C »ronim je obširno vsako glavno točk) držuvno-sbornkega delovanja posumi in opravičeval svoje glasovalne. Po oddanem pr ds» dni-*! vu ni hotel pristo-p ti n» levico, ker mu zdi preizključno m-mška ; on zhstopa 1 ' e alna n..č> la iu ž njuni pr znava tudi n*.rodnu>tim jm ustavi ugotovljene prav e . Na tej podstavi j-* osnoval on svo| klub, ki pa ni mogel b ti izkijui no italijanskega značaja; kajti *-n zastopa tuil »iraje slovensk'h \oUie v, in t»ko šteje njegov klub poslance iz nznih kraiev, ki ho ejo skupno nekake posredovati mej h vtco in desnico, nji gov klub je tedfj v središč Iz te srede je hotel z jezikovno svojo predlogo dplo 'iti meje nežnim uarodno.it m glede na n.bo jezik« Fed 'ralizma se on b>ii, češ, da imamo Vender skupne državne interese — kukor da bi jih federalizem ne priznavali — pač pa ]0 C »ron m za to, da se že podebeoa avtonomijs vzdrži. Miijšin m pa je jezi ko VO z kon potreben, da se morejo svobodno gjbati pod družeče preveč nevarnimi večinami pojedinih pokrajin. Zakon Je potreben, k»-r minint r.-ke nar ttbese z ministerntvi spreminjajo, eo tor> j probi- mati n » Šolska noveia mu j1 preveč nazadnjaška, a obitni novi i.ukon ga spojn nja preveč na srednje* ve--ke uredbe in tako je njegov klub pri raznih določbah jedne iu iste postave različno glasoval. V deželnem zooru Goriškem — pravi — ni prišlo do hudih rav.jiorov, tu se še izhaja; tudi je upati, da ostanejo ugodne razmere še zanaprej. Narodnosti te dežele se sporazumeta v drugih poslih, in upanje je, da boMo tudi v narodnostnem oziru prizanašali druga dnmej. On vsej je zato, in kot izvolienec 6 siovoisk h trgov, želi mirnega postopanja obeh narodnost* v toliko veči meri. S teim potezami smo nekako označili pojasnilu lu načela Cul•oninijeva. Italijanske posluša'ce so mej govorom zbtdale pomirljive in spravljive besede pj-slanca, ko je dovršil svoj govor, Di bdo ne ploskanja, ne nnmran|h. Interpelacije so torej izostale, nemara zato, ker je Coronini menda, kolikor toliko prepričevalno govoru. S cer pa, je znan slučaj Italijanov, ki so junaki bolj z b* edo, nego v dejanji, in kdo ve, kako bodo zdaj po liat h Curoniu ja napadali, j Ne odjmste mu da se ni postavil absolutno nu sta-I lišče radikalnih zahtev italijanskih progn-sistov, ki Slovence ua Goriškem popolnem preziralo. Saj 20-vore „o nafti de/eli , kakor da bi ne bilo nobenega Slovenca tukaj. Italijani so ob tej pribki menda pričakovali kak h uslug od slovenske strani; pa ta nada jim je izpudletela. Sicer bo grofCironint imel vedno hudo stališče pri Italhanih, naj se jim Hkuša prikupiti, kakor le more, ker tuka] imamo lahone, ki ne poznajo nobene meje več v svojih zahtevah in ž liab. Nemara da bo doživel Cironini še britkih skušenj z vedenjem, s katerim ne pripada odločno k nobeni stranki. Morda sprevidi, da politično iu parlamentarno postopanje od slučaja do slučaja ne privede do cilja, kt.teri je njemu na srci. S tem pa, da v pojedinih slučajih neče svoje volje podvreči, ostane bolj ali manj OBamlien za najviše cilje in spravlja v nevarnost ravno to, po čemer hrepeni in pri čemer bi z odločnim postopanjem dobil tudi pri drugih največe podpore. Veseli nas pa, da se ni dal terorizovati od one stranke, ki mu je šla za usluge, katere jej je doslej skazoval, krivico delat v Tržaško glasilo Ou je očitno pevedal in Italijauo ua shodu poučil, da v Gorici imajo tudi Slovenci Bvoje pravice. Naj si zapomni to laška gospoda! Ođ slovenske meje meseca januvarja. (Za resnico iu pravico, ali Bog nam daj novo leto!) Resnica oči kolje! de pregovor Nič zato: mi hočemo veDder pojasniti svoj položaj, raz-Bkriti neznosne naše razmere. Osma zapoved tega ne zabrrnjuje; iz važnih uzrokov to dovoljuje: če gre za občo korist, ali pa zato, da se odvrne velika škoda V naši občiui živi mož, Žid ni, krščen je, Kličejo ga za Matijo (Božji dar), a bolje bi mu pristojalo ime: Alcibijad (despot, tiran), ali pa Jeremija (Božja strela). Nu, pa kaj se če; saj tudi svet se imenuje tako, ker ui svet. Krvi je slovenske, od tam doli na hrvatkej meji. — Čudna prikazani V svojem okrogu je vsemogočem Gora Ida jo bila magnetna; v«led tega je ovčarja Magna tako privlačevala, da se ui mogel ganiti z mesta. Naš mož je tudi tak živ magnetovec naši ovčarji «e ne morejo več /ganiti vsled njegove privlačnosti. Njegova duša je mnogo pričujoča; on je oblak, iz katereg.v b« včasi prikaže blisk v podobi modre luči iu temne podobe. A kmJu se razkadi vse v prazen nič! Nji' gova oseba je solnce, ki ima v časih neko pa-sonee okrog sebe. Od tod govori v dvovidenji! A to spada v mistiko ; za to nič več o tem. Mož je velike postave, obširne glave. V njej je prostora mnogim naklepom; a ni ga razuma o 7. zapovedi in o 3. v nt bo vpijočem grehu Kaj to: cerkvene srajc? io plašči, ki jih da časi napraviti, ga rešijo vg: h teh sitnosti). Č mu torej ta otročji strah ! Dajmo, sevla-čimo — kaj to ! B 1» je dražba Praškemu Židu na korist. A Matija de: čemu bi žid dobil, km t če nam. Gre odpravi z zvijačo one, ki so bili namenjeni k dražbi češ: jaz kupim tako vso reč za maj-hino ceno. Mislim tu vse govore, ki so bili nav-stal-, da so videli Matijo nekdaj t čati pri svoiih kopčijakin knjigah vloma, koje v resnici bil v medu, potlej odstopim M—ovi Ženi vse za tisto uiajhino kupnino. Ia res odstopili so drug1- zaradi te^a od dražbe. Vse biago 'e bilo vreduosti 400 gld.; Mitija pa ga dobi za 55 gld. po zvijači. A ko mu ponu-d jo 55 gld , k' kor je bilo določeno, zapiše mož na mizo s kredo 400 gld., ako hočeš imeti krave. R s je pustil mož to blago, kakor je b;lo govorjeno, ali žalibože, za tri dni po dražbi. V mraku pa pndejo n,egovi sužnji, ter odpeljejo dve kravi »z hleva omenjenega M.—a. In M. se ne more zganiti, ker je Matija tako selo privlafteul Strela ima v sebi elektriko — privlačno silo! Mat »j a je tuli župan — po volji sužnjev! V svojem urtdu je saiiiosiinik. Kar reče, to mora veljati! Ob inski red je nj mu smola, ee mu stoji ua potu! Su'.tiji morajo voliti tiste, ki jih ou narekuje; obsedeti, če ou ro e, ustat', če. on veli. Di je glasovanje niim v škodo, o tem ne vedo, ali pa ne smeio vedeti 1 Kdor mu ne glusuje po volji — in je njemu v pestdri vladar, reši nasmehe, ki Bal tlači že 27 let! Pr> pričam smo, da pravična stvar mora zmagati. — Ustani moj rod! Tvoj je usta-jenja dan ! Domače stvari. — (Odbor katoliškega političnega društva „Slovenski jez v Brdih") poslal je pesniku g. Simonu Gregorčiču jako vrlo sestavljeno pismo, v katerem mu izraža svoje sočutje, visoko spoštovanje in občudovanje. To pismo priobčimo jutri per extensum. — (V Ormoži) zmagali so pri občinskih volitvah v III. razredu nemfurji. Narodnjaki 80 zaradi prečudu'b dogodkov v tem razredu pi opati, vobtve v II. io I. razredu niti udeležili neso. Drago nam bode, ako nam o tej zadevi dojde obširneje poročilo, da občinstvo izve, kako se je delalo in kdo je zmago obrnil ua nemursko stran. — (Poročil) se je v 12. dan t. m. g. Karol Trtnik, c. kr. okrsjni sodnik na Vranskem — rodom Ljubljančan — z gospico baronico Gruttscbniber. — (C. kr. kmetijske družbe kranjsko odsek za konjorejo) ima v 29. dan t. m. oh 3. popoludne v magietr&toej dvorani svoj občni /bor. Dnevni red: 1. Ogovor predsednika. 2. Poroclo od-borovo. 3. Posamični predlogi. 4. Vol tev dveh udov odbora. — (Snega) je po nekaterih krajih zadnja dva dni jako veliko naletelo. Po Notranjskem leži posebno na debelo in ves Kras do Nabrežine je pobeljen. Najhujše pa je snežilo mej Reko in postajo Moravico. Na tej progi so toliki zameti, da se sedaj niti določiti ne d», do kdaj bodo te zanvte prodrli in oprostili železnični tir. — (Tatvine.) Zaprla je policija neko deklo rodom iz Kočevja, katera je v Florijanskh ulicah neki gostilničarki ukrala štiri namizne prte vredne 8 gld. — Zadnje dni so tat je zopet obiskovali posestnike kuretine. Nh sv. Petru cesti pokrali so precej, a tudi drugod umaknili so nekoliko ukusne te pečenke. — (Čitalnica Kranjska) priredi v le-To?niem predpustu naslednja plesa: 1. februvarja sijajni „Vodnikov ples" in 15. februvarja t. j. na puntuo nedeljo makuralo. R«/.uo tvga prepustili je Ćitaln-ca Bpro*tovoljuej požarnoj hrambi Kranj.skej" za 25. d«n januvaria svoie prostore, v katerih priredi le t« svoj ples. h kojemu ira-io vsi fcitaluieni udje prst op. — („Tržaški Sokol", inv 1 je 11. t m. svoj redni občni zbor v dvorani slovanske Čitalnice, katerega se je ude'ežilo 82 članov. Staro ta Ivan Valeneič pozdravi s primera m nagovorom doftle člane, jim predstavi pnticijBkega svetovalca Vidica, krater ga je zbor z živio-klici pozdravil, iu otvor ehorovao trikratnim slava-klcem našemu milemu .iadai u. — THjnik Josip Drašil je v svoiem obširnem poročila obrisal zanimivejše dogodke preteklega li i ' leta ter spodbujal na vztrajno delavnost, da d It o doseže svoj namen. — Iz blagajnikovoga poro . razviditi jako ugodno stanje tega društva. „Sokol si jf* prištedil v teku svojega obstanka (v 21/« letih) 350 trld. 50 kr. ter si nakupil telovadnega orod a in d'Ug'h za društvo potrebnih :tvar j va 750 gld Društvo šteje 7 ustanovnikov in 204 redne in pod porne člane. — V odbor no izvoljeni, namesto biv Šega staroste Ivan Valenčiča, ki se je radi preunno gih svojih opravil zahvalil Jo*ip Man koč starosto Janko Bune, Josip Drašil, FerkoKariš, Martin Ker že, Franjo Kevešič, Josip Lampe, Andrej Mufiič, Mate Polič; a odbor si je Ubral v seji 13. t. m. za pori>tarosto Jankota Bunca, tajnikom Josipa Drašila :n blagajnikom Ferka Kariša. — Sta-ren'u odboru izrekamo zahvalo za njegovo marljivo delovanje in izvrstno gospodarstvo, od novega od bora pa pričakuj, mo, da bo d»loval po svojej moči, da se bode društvo še lepše razcvitalo, o čemer smo trdno prepričani, ker oa Čelu je mož. vnet Slovan, mož, ki z nami jednako dobro misli in k* ter em u je blagor in napredek narodnih dru-tev pri nrci. — „Sokol" bode imel 24. t. m. ajajin jdes v dvoran* slovanske Čitalnice, pri katerem bolo elani iu v r i'ii'h n«ro(lnb nošhh opavljene gosp-idičme plesali „Kolou. ItfaJ novejše vesti. Iz Frankobroda ob Menu se poroča v 14 dan t m.: Policijski sovetnik Rumpf delal je včeraj, kakor navadno, čez 7. uro v svoji pisarni. Napotil se je domov, a dospevši na vrt pred svojim stanovanjem, bil je dvakrat vboden. Jeden sunek prebodel je srce. Orožje, s katerim so ga usmrtili, moralo je jako ostro biti, ker je suknja in vsa obleka gladko prerezana. Dr. Rumpf odlikoval se je že 1867 1. pri spletkah Welfov, pozmje pa je pazil na agitacijo socijalistov. Vsled osobnega znanja s policijo v Londonu posrečilo se mu je večkrat, preprečiti načrte Mostovih pristašev. Rumpf bil je 62 let star, vdovec, in ima. dva maloletna otroka. Kdor bi naznanil take podatke, da bi se dobili morilci, dobi 3000 mark plačila. Do danes opoludne se ni ničesar izvedelo. Umorjeni svetnik dobil je že pred dlje časa brezimno pismo, v katerem se mu je napovedala smrt. Toliko se je baje izvedelo, da, ko je šel Rumpf domov, so šli trije možje za njim. Pester Lloyd poroča: „Landerbank" se pogaja z Erlangerjem in Snlzbachom v Fran-kobrodu zaradi finansiranja Z ago rske železnice. Vsega kapitala bode 6.200,000 gld., koncesija bode trajala 90 let, 30 let prostost davka. Obrat prevzela je ogerska dr/avna železnica v zakup. Vrhu tega napravi se pćage-pogodba glede proge Zaprešic-Žagreb. Loterija »Narodnega doma". Pri žrebanji dobitkov MNarodnega doma" zadele >'o dob tke je naslednje Številke; Tr/ii«- rent* v rjlilaljaui dne 14. januvarja t. I. Pšenica, hktl. Re*, „ Ječmen, „ Oves, n Ajda, „ Pruao, i, Kanina, . Krompir, * Lt-ča, , Orali, Mol, M»«slo, Mast, š j ..b frišen, kgr. ti kr SJMI 5| 4 415 ihti 4 6 5|r»y MU — !h _,h, — 154 Apeh povojen, kgr. . Surovo maslo, , J*jce, jedno . . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečje 40 Svinjsko KoStrunovo „ „ Pišanec..... Golob...... Sen., ICO kilo . . Slama, „ „ . I »rva trda,4C]naotr „ mehka, „ B -|72 -(84 -31 — al — 64 — 74 — 52 — 36 —,50 -17 1 6» 1 61 7 80 5 2U Meleorologično poročilo. S a Čaa opazovanja St ari i <■ barometra v mm. | Tem- | Ve-peratura : trovi Nebo Mo-krina v mm. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 721 36 mm. 723-84 mm. 727 12 mm. — 0-8° C + 1-8° C + 04° C brezv. si. vzh brezv. megla o»l. obl. 3-70 mm. snega. 51869 35518 68329 43760 4812 49349 68090 3131 46)95 74319 76428 17142 48848 38666 38886 21610 24901 82065 4074 61850 5704 20165 95693 39565 75497 225 16 65202 15856 9172 14307 54657 85614 43715 43762 7870 41641 36989 915 96821 18291 22204 403 50 57169 78306 313 8 23423 45004 33723 77444 98 J 96 45829 JH8< »89 74O40 382 70 21928 22184 19018 61919 52270 46064 47*10 23869 84223 7704 26818 23241 41107 5 39292 5072 839U0 45043 75588 126»i4 93485 12978 9814 42987 9302 21914 13442 16687 47376 5841 62636 65016 65214 58048 46796 55757 6027 7290 23216 95744 29548 57901 25304 18957 69622 50429 40414 58409 82 69 19415 33990 5O-J03 38405 60696 35536 15080 9 108 0775 86543 19384 35207 45547 48856 30616 40827 88611 76744 41585 5340* 78387 47J47 21234 5758 52895 20o90 3763 52870 4534 45577 88«>2 14421 6210 43875 10296 26317 42821 4583 35131 35544 31t>6t 59260 87387 4001 7 28202 44933 47417 Srednja temperatura -f 0-5°, za 20° nad normalom. ZD^-r^st-jsl-csi boiza dne 15. januvarja t. 1. (Izvirno telegrnfično poročilo.) Papirna renta..........83 jajld. 20 Srebrna renta......... Zlata renta.......... London .... . .... Napol ........ C kr čeki ni......... Nemške marke ... 4°/0 državno srečke iz 1 18 4 250 gld Državne srečke iz 1 1861 100 gld 4°/0 »vstr zlata renta, davka presta Odrska zlata reiita 6u/0 . . . 40/ n ti * 10 , papirna renta 5°/u ■ . 5e/0 štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srečke f>°/n 100 gld Zemij obč avstr 4l/i°/0 zlati zast listi . Prior oblig Elizabetino zapad železnico Prior oblig Ferdinandove aev železnice Kreditne srečke ... 100 gld Rudollbve srečke .... 10 „ i Akcije anglo-a»'str banke 120 „ Tratnuiway-(lrušt velj 170 gld a v. . . Vabilo na naročbo Jurčičevih zbranih spisov. Jurčičevih „Zbrauih *|>isov stoji: I. /.vezek, nevezan po.........1*— kr. elegantno ve^an po.........1-60 „ II. zvezek, nevezan po.......... 70 „ elegiintuo vezan po.........1*20 „ III. zvezek, nevezan po.......... 70 „ elegantno vezan pn.........1-20 „ Ako pa tudi od- ___ Naročnina za zve- dajeuao vsak pos oni- s* "N. /ek I, II., III, IV. in ceu avezek, venđer ae / \ V. stoji 3 gld. 50 kr., 83 flfld. 20 kr. 83 «5 105 55 98 11 35 rt 862 TI — It 50 9} 123 f 75 9 n 79 w 6 • 80 1 60 • 30 127 ■ 25 171 # 25 105 n 40 123 80 9t; n 10 9! n 30 t» 104 • — !> 11« 50 n 122 9 75 it 112 it i» 105 R 50 176 It — p 2 1 n — w 98 it 50 n 211 • 50 T Tujci : 14. januvarja. Pri v»«>ist:: Sehnitsl z Dunaja. — Bever iz Novo vasi. — Philip iz Budimpešte — \Va8chl«b iz Celovca. — pl. Ficbtenuu iz Zagreba. — Kregar iz Radovljice. ri >iMii«fii: Oresehuik, Kneoht z Dunaja, — Poltnig iz Gradca. priporoča, pošiljati narttčtiiuo za več zvezkov s k u p 11 j Naročnina znaša l.\ l., II. in III nevezani zvezek 2 gld. 40 kr. Za vse tri lepo ve/.ane zvezke 4 gld. za elegantno veSanib prvih 5 zvezkov 6 gld. Naročnina pošilja so najprikladnije 8 poštnimi nakaznicami l>< nI naslovom : g. J o B. Starč v Ljubljani, Marije Terezije, cesta5. Naročniki dobivajo knjige franco. po HO kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zlirane spise izvod, uko si mireče skiijmo po 10 izvodov ter'zanje pošljejo gosp. dru. Jos. Slaretu v Ljubljano naročilno svoto 6 ffold. (22-3) Odtor za Jurčičev spomenik. iinejof" pravo zastopati, iSee službo. — X)opisi upravništvu ,Slovuii«kega Naroda" (27-3) O (D 5> u življenje v n Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko: Diiaj, Giselastrasse št. 1, l Pešta, Franz -Josefsplatz št. 5 in 6, v liiSi društva. v bili društva. Društvena aktiva..................frank Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1883 ... „ l/j(l.i''it.>e zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka dru« Itva (1848) več kot.............. „ llednjej dvanajstmuseCnej poalovalnej perijodi uložilo soje pri društvu za.................. n ponudb, vsled česar znaSa skupni znesek v slednjih 2f> letih na alotenlh ponudbah več kot........... « Prospekte in druga razjasnila dajo Glavna ngentura v Ljubljani, na Tržaškej cesli št, 8, pri Vol. 55ot**olil*otii. 83,780.016-90 16.602.3G7-70 139,950.000-— , 65,7^6.175-— , 1.260,777.854-55 H. nadstropje ,309—9) Izdatelj in odgovorni urednik: I va n Žel eznikar. Listu.ua iu tisk „Narodu« Tiskarne". 1994 09