C* 22. številka. V Trstu, v torek dne 20. februvarja 1894. Tečaj XIX. „EDINI___ iihajn po trikrat trn teden t ieitili iz-danjih »b torkih, Aalrtklh in aobotah. /jutranjo iid.nj« izhaja ah uri zjutraj, več.-rno pa ob 7. uri »večer. — Obojno tadanje stane : za jedan ui-aec . f. - irren A v.tri J f f. 1.40 «■ Iri raeeaa. . . ii.fl0 , . 4,— ia pol leta ... 5,— . . . I— za tm leto . . . II,- ... II,- Na narothe brci (..-ileženc naročnine ta ra Jemlje eiir. Posamičfe itovilke ne dobivajo ▼ pro-dajalnicah tabaka v Tratit po Si nrl., V Gorici po 3 nrč. Sobotno večerno izdanje v Iratu S n6., v Gorici 4 n«. EDINOST Glasilo ■lovenvketfa političnega druitva Pa sumničimo! Socijalno, politiške in gospodarske ras-mere v tedanji dobi ao zamotane tako, da Človek ie ne ve, je-li tii ali miš. In akoro ne preostaja svetu drusega nago sumničiti — sumničiti, kolikor ae le da. Zmešnjava je prikipela do vrbunea, d« akoro ne gre višje; ako bi ae hotelo dvigati ie višje, mora ae prekopioniti navidol. Pojmi pojedinih strank ao tako imedeni, zavest o reaniei in pravici j« sašla tako dalei v aa-gato, da vemo le to, da h dandanes vk mrsi: stranke, atanovi in nArodi. Da: savladalo j« obče sovraštvo; vi« drage j« nespametno argumentovanjo in igolj prikrivanje resničnega vsroka svetskim homa-ti jam. Vai narodi ao podobni bojnim peteli-nom, katere je naščuval dobičkaioljni glt> mač. Med tem, ko ae mi trgamo med seboj, ae pa on ameje na široka usta in — Muva dalje. Kdo pa je ta ščuvalec — glumaČ, ki se redi ob naiem pretepanju? Ali ga posnamo, ali ga hočemo aposnati v svojem ardu P Kdo je laatnik onih Iiatov, ki hočejo ve* deti, da je Franeija provsročila nemire v Italiji P Veliki mejnarodni kapital! Le-ta je a pomočjo bresveatnega časnikarstva naščuval nirod proti n&rodu, kajti le-ta jedini ima ko-riit od besnečega boja, pretresujočega člo* veiko druibo. Morda ae nam poreče, da 'aumničimo* — dobro : pa »umničimo! Zitkaj sovražijo Židjo Rusijo P Gotovo le zato, ker ao jim v Rusiji pred nosom potegnili mejo: do tu aega tvoja laat in ne dalje I Omejili ao jim malo njih delokrog — in sato ao jese t To »sumničenje* amo morali napisati. Ako natančno motrimo atrupene članke iidovsko-liberalnih Iiatov o Runiji, overimo ne koj, da pravi nagib ne tiči tu v nirodiiotUi, aiopak v dobičkašeljnosti. ,Narodnost" je velikemu kapitalu 1« krinka, pod katero so skrivajo drugi zlobni instinkti. Odtegni hujskačem dobiček, koj poatanei njih najhujši so-vrainik, ne gledd na to, ali ai Slovan, Ne-meo ali Italijan. Jeli tudi to sumničenjeP Dobro: pa »somniAimo* 1 Zakaj ae naii neaško-ftidovski listi v poaiedtijem čaau toliko sagsnjajo v FrancijoP Odgovor: Panama! Ker ata ae franooski nirod in tudi vlada dvignila — če tudi ne v popolni meri — proti provaročiteljem velikega finančnega poloma, sagnali ao se v Franeose, ravnajoč ae po reku: Komur ai PODLISTEK. Lepa Anka. Hrvatski spisal Avgust Š e n o a. Po*\w*nl Peter MedvetM. (Dalje.) „Ne, ti nrfei tako, mati moja," reče mladenič, in postavi evojo roko na materino telo, »rasvedri ai lepo gladko čelo, prosim te. Ko me boi rssumels, ko ti povem vae od sroa, ne bol ae več jeaila. No, mati, aedi sem, vae ti povem." Nežno prime mater aa roki in jo posadi na divan. »Ti ai — ti si — * odgovarja gospa Mi-lička ie vedno jetna. »Jas aem uiol vragu it torbe, kakor pravi pregovor. Zasramuj me. A tudi poslušaj me!' Sin aede poleg matere. »Govori.* aTi, draga moje mati, in moj prečaatni goapod ujcc, ata določila naj bodem duhovnik in jas golobradeo, ne vedoč, kaki ao to računi, aem rekel : Amen. V tem mi je sraatla bradica, a > brado, pravijo, pride tudi razum. Začel aem pre- storil slo, njega zadene tudi tvojo sovraštvo;! Ali ni tnko P — Le „sumničimo" 1 »Sumničimo* daljo: strah pred tisto vo-liko denarno silo, ki delujo po vsem svetu po natanjčno določenem načrtu, rasiiril se j« malone v vse slojeve ljudstva. Ta veleaila provsročila je neizmernega ala mej narodi. Toda prosimo, da nas prav razumete t Ne prihaja nam na misel, da bi hoteli morda ščuvati proti posednim stanovom. O ne: nikdo ne obaoja strožjo tistih nespametneiov, ki aovraiijo vaacega, ki — kaj poaednje. Kajti ne poznamo je krivičnejše in brutatnejše zahteve od one, ki bi hotela, da oni, ki ai jo kaj pridobil ae evojim pridom, deli avoje imetje s onim, ki nič ne dela. In ne lo krivično je to, ampak bilo bi tudi pogiboljno aa človeiko druibo, kajti pošteni imovitnik je le na arečo in blagoalov splošnoati. — Takih imovitnikov re obsojamo, ampak blagoslov-ljamo jih. Pač pa obsojamo tisti del finančne aristokracije, ki iskoriiča zlobne inatinkte mej n&rodi — v svojo korist, ki ičuva nArod proti narodu dobro vedoč, da ae n&rodi v strastni borbi ne morejo zavedati avojih pravih koristi in no morejo spoznavati svoji pravih aovrainikov. Kdo je n. pr. zanetil bratomorno vojak« mej Srbi in Bolgari P Leh!:o je uganiti. Saj za vojno treba novcev, trebu orožje treba atreljiva. Kdo je posodil potrebni denar saalepljenima državicama P In koliko je stal ta denar, koliko je stalo orožje P Kdo je imel dobiček P Da: napolnile ao s» rasno blagajne iirom sveta, državne blagajne obeh državic ao so ps — ispraznile. To tajno silo, ki neti plamen sovraitva mej narodi, mora ud o obsojati ie zato, ker le ona jo vzbudila do življenja tiste človeike zveri, katerim pravimo anarhisti in ki se svojimi peklenskim čini ravnokar vznemirjajo ves eivilizuvani svet. Gorje človuitvu, ako bi morali peklensko čine anarhistov smatrati kot pristen izraz mišljenja velikoga dela človeštvs. Ne, stvari ne stoje tako, ali to je gotovo, da bi hudo greiili, ako bi hoteli presirati opomine, isvi-rajoče ii anarhističkih slodejatev — opomine, da se človeitvo sareano mora lotiti perečega aocija laega vprašanje, ne v smislu anarhiatov, a tudi ne po želji onih, ki so provzročili se svojo bresveatnoatjo in se svojimi intrigami, da je nastalo to vprašanje. Po naiem menenju ta naia sumničenja niso sumničenja, ampak fakta, o katerih nain donaia sleherni dan novih dokazov. Če pa po sili hočejo, da ao to auumičenja — dobro, pa aumničimo dalje 1 miiljevati, kako je svet velik iu širok, kako je moja duia živa in željna aveta; ali bi črni dijak no amel sleči črno suknjo, kakor rak avoj oklop- Pri vsem tem, ne vem, ali bi tvoj Milan danes atal tak pred teboj, ako ne bi bil dal povoda aam prečaatiti gospod ujec." .Kaj govoriiP Ujec P* vpraia začudeno mati. »Da, ujec, ujes moj, sladka mati !b „To ni mogoče." .Je, veruj mi, aamo posluiaj me, pa boi videla, da jo." »Govori, a varuj ae iale, ker bi mo ie bolj rasjesil." »Pravi Ti vei, da moj prečaatiti ujec ima bliau Zagreba lep vinograd in veliko klet. O trgatvi se zbere množica gostov iu največja radost je dobrega kanonika, ako se gostjo vesele prav od srca. Ti si videla vse to na avoje oči, tedaj ni potroba govoriti o totn podrobnoje. Ali morum, da pridom do svoje a dokaza. Lansko trgatve nisi videla, bila ai v Gradci pri neki znanki. Predpoludne je pisal goapod ujeo ravnatelju Bomeniškemu, naj mo puati v vinograd, ker ie tako uisem Oglasi *f» rakune po tarifu t petitu; za na*I'if t debelimi črkami na plačuje prostor, ko'ik ir nlmuga t aradnih vrstic. l'o>Iana »»mrtn ce in j*vuezahvsle. do-tnuoi ogla*i itd. *e rai'unajo po pogodbi. Vsi dupini naj se poiilj^jo urodniitru : ulic« Ca*erm& it. 13, Vsako pi mM / ' Politiške vesti. Deitlnl zbor kranjski. Danes nam je spregovoriti Se nekaj o poslednjih treh sejah. V seji dnp 15. t. ui. utemeljeval je poslanec Hribar svoj samostalni predlog: Visoki deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, obrniti so do c. kr. trgovinskega mi-ni-iterstva z obrazloženo zahtovo, da so pri c. k. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu zagotovi slovenskemu jeziku ona veljava, katera mu gre z o žirom na ogromno večino prebivalstva vojvodine Kranjske, zlesti da ae napisi nad uradi c. k poitnega ravnateljstva napravijo tudi v a I o* venskem jesiku. — Utemeljevaje ta svoj predlog je naglaSal poslanec Hribar, da so Slovenci in Hrvatje ob Adriji velevažen faktor za državo in da treba pokazati zunanjemu svetu, da tam živi tudi Avstriji svest narod. — liti poslanec je utemeljeval potem svoj samostalni predlog: »Visoki del. abor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča: 1.) da pri c. kr, dož. šolskem svetu neute goma in z vso eneržijo stori potrebne korake, da se s šolskim lotom 1895 1890 na c. k. državu h gimnazijah v Ljubljani in v Novem Meatu počne v prtom razredu poučevati vo-ronauk, latinščino, matematiko in narovoelovjo v slovemketn jeziku; 2.) da se za izdavanje šolskih knjig dovoljeni in doslej neporabljeni kredit porabi za pisateljske nagrade in založbo slovenskih učnih knjig za peti in šesti gim-nazijalski razred". — V soji dno 16. t. m. jo isti poelnnco ostro kritikoval dež. predsednika barona Heina t ozirout na avtonomijo občine. Govornik omenja dogodke o vauso-kolski slavnosti in prepoved vlade, da bi občina Kamniška no smela prirediti eamonlo-Venskih uličnih napisov. Nadalje omenja govornik, kako ae postopa s primorskimi Slovani. »Kako poatopa vlada v Trstu P Slep bi moral biti, kdor misli, da jo to Avstriji koristno. Naj se pravnčsdiio spri-glcdujo raerodajni krogi, dokler ne bode prepozno 1 Neki angleški pisatelj pravi, da Slovanom jo za bodočnost odločena vodilna naloga. Mi pa te niti ne zahtevamo, naj so nam dfc pravica, a ne kamu n mestu kruha. Kritični so čaai, naj mc-rodajni krogi store svojo dolžnost iu na poznajo Slovanov samo takrat, kedar jih potrebujejo*. — Dr. Tavčar je naglašal, da so lo Nemci veselo koalicije. Iiuenova.ijo barona Iloina dež. predsednikom bila jo koncesija nemški levici. Dosedanji dokazi sa korist koalicije so slabi. Narod slovenski bodo pač lahko izhajal bres koalicije, ta narod moro prestati ie marsikakrga dež. predsednika in šel za praznike domov. Kav tint olj mi ročo, naj grem. Zakaj tudi no P Pod strogim očesom k.mouika in ujca ui mogla zadeti mladega bogoslovca nikaka nevarnost. In vendar je. Takrat sta se vštela ravnatelj in ujec. V kanonikovi kočiji smo ao vozili v Bukovac in ujec mi reče, da nas čakajo v vinogradu žo vaški gostje, da moram biti prav uljuđen. Ta opomin sem zmutral ta navaduo pridigo gospoda ujca ter aem malo maral, a gostov so sicer nisem bal, kor nisem — kakor sama veš — lesen svetnik. Prišli smo v vinograd. Pred kletjo bo vrtili ljudje iz vasi na ražnju janca, ujčev hlapec je polnil možuarje, a vinčar jo bil razvrstil oelo vojsko ateklenio, polne zlate bukovaške krvi. Pred naa se vstopi h polno kupico trebušasti senator Levanič, večni stoloravnatelj mojega ujca, za njiru je rttal kuiljavi veliki sodnik z družico svojega življenja, ocvetelo mestno kokoto, ki jo kljubu hrvatskemu društvu vedno nemskutarila ; pokaže se tudi voseljak probendar, glasovit pridigar slavne božične pridigo, a konečno gospa srednjih let, posostnica iz Zagorja, kakor so mi rekli. Bilo je tudi druge poznano gospfido, a hude čase. Koalicija preide, narod pa ostano. — Posi. Klun je pritrdit besedam dra. Tavčarja, da je koalicija le začaena. — V aeji dne 17. t. m. se je vsprejel soglasno posi. Schwegta predlog, naj se naroči dež. odboru, da v bodočem zasedanju stavi primerne predloge, kako bi deželna vlada kranj-aka praznovala redko slavnost BOletnico vladanja Nj. Veličanstva cesarja. Deželni zbor nlžjeivstrljikl. Z včerajšnjo sejo zaključilo se je Bodanje zasedanje. Zbor je nalofti! dež. odboru, da predloži v prihodnjem zasedanju načrt, po katerem naj bi se patrijotiiko proslavljala 50letnioa cesarjevega vladanja. Razprava proti .Omladini*. Kakor jo znana našim čitateljem, odložili so vsi zagovorniki v tej pravdi zagovorništvo in tudi obtoženci so izjavili, da nočejo drugih zagovornikov. Vsled toga je sodiščo določilo uradnim potem pristava Barnaia kot zagovornika. Radovedni smo bili zelć, kako reši ta gospod svojo nalogo. A dunes moramo priznati, da jo jo rotil izborno, tako, kakor ne bi biti pričakovali. Pristav Barnas pričel je »voj zagovoriti govor dne 15. t. m. in ga završit naslednji ditn. Dokazoval jo prepričevalnimi besedami, da društvo .Omladina* — niti no obstoji, vsled česar odpnde glavna podstava vsej za. tožbi. Tudi vse dogodivšo no demonstracije niso bile tako novarnega značaja, kakor trdi javni tožitelj. Niti policijski organi, ki so bili zaslišani, ne vedo ničesar pozitivnega o obstanku „Omladino". Tudi izpovedbo on vornik dotlovuo: .Nisem hotel govoriti o Mrvi — do mortuis uit nisi beno — nisem hotel kuliti njegovo ča*ti, ali uo morom si jaz sem se malo oziral na oelo društvo, dobro vedoč, da ne slišim med nje. Poklonim so gospej iz Zagorja, pregovorim nekaj navadnih besedi, obrnem so proti vinogradu, da bi šel }.rek istoga v gozdič na drugom kraju brega, da bi prebiral Vrazove pesmi, ki sem jih nalašč vzel »oboj. Že doma sem se veselil, kur ne vem za večjo slast, kakor ležati na mehkem mahu sred gozdne tišino in čitati nežno pesmi, izvirajoč u iz božje narave in gorkega srca. Pril6žnost mojemu begu jo bila ugodnu, ker je veseljak preboudar začel pripovedovati o n v oje ni zelo za ni ui I ji ve m potovanju po Zegorji, kar jo društvo kaj razveseljevalo. Mene, mislil sem si, no pepreii nikdo. Ali, komaj sum so odstranil kakih trideset korakov, zakličo mi ujec izpred kleti: »Milan ! Milan ! Gospa Jalieka te proni, da grel proti gozdii'u p.t gospico Anko in drug« otroku |* .Gri-m, gospod ujec!" odvrnem in jo vdariui proti gozdiču. (Daljo priV) k*j, d* ne bi iijavil, d« nnens uverjen le o -Jem. dn jn bil v službi policije, ampak da j« bil cel6 agent provooateur*. — Razsodba se objavi jutri zjutraj. V Pragi pričela je vfleraj razprava proti 7 osebam, ki so tožene umora pok. Mrve. Prečital ne je te obtožni spit. Čeiki ulični napiti v Pragi. Upravno so-diičo na Dunaju je pretekli petek ugodno rešib pritožbo prasko obline glede samo-čeških uličnih napisov. NimestnišUo v Pragi in za njim ministeratvo notranjih poslov sta namreč odložila, da morajo biti poleg čeških napisov tudi nemški. Upravno sodišče pa je raasodilo, da ima pravico vsaka posamična občina določiti, v katerem jeziku naj bodo ulični napisi. — No gledć na ugodno razsodbo vsled pritožbi} Ljubljansko občine tudi v tej zadevi upravno sodišče ni moglo postopati drugače. Italija. Včeraj odobril je ministarski ■vet vsebino podatkov, katere objavijo ministri danes v poslanski zbornici. Zahtevali bodo, kolikor poročajo is Rima, izjemna pooblastila za vlado, kateri naj ae dodeli poseben odsek članov, koje naj izvoli komora. Ministeratvo »umerja tudi aabtorati, da mu komora prizna pravice določiti, koliko časa naj voljajo ta isjemna pooblastila, v največ jedno leto dnij. Po tej dflbi morala bi vlada predložiti poročilo o svojem delovjnju komori v potr-jenje. O tej zadevi piše rimska „Riforma", da bode dane* treba naznaniti komori odkritosrčno, da je treba požrtvovinja, ako se hoče rediti kredit italijanske države in ko-nečno zaprečiti pogubonoane domišljije. — Včeraj cborovali so v Rimu vodje demokratske stranke, Sklepali ao o tem, kako se imajo dcmokratje vesti v komori in po delali sploh. Izvolili ao odbor 18 členov, kateri naj proučuje potrebne preosnove in noj organisuje stranko tukć, da bodo imeli naoijonalni de-mokratje svoje zastopnike po vseh središčih. — Izjemno vojno aodiŠče v Masti razpravljalo je včeraj proti 31 obtoženim zaradi ičuvanja in upora. Zaprtih jo 101. Izmed omenjenih 31 bilo je 8 obtožencov oproščenih, oatali pa so obaojeni od 30 mesecev do & let. Proti anarhistom. Vsled poslednjega napada v kavarni aTorminus* v Parizu pričeta jo zopet razpravljanje o mednarodni obrambi proti anarhistom. Kakor poročajo is Pariza, razpravljajo o tej zadevi zastopniki Francije, Angleške, Belgije in Špaujskc. Nemiki oeaar In Bltmarck. Včeraj popo-ludn« odpotoval jo cesar Viljelm v Friedrichs-ruhe obiskat Bismarcks. Bivši kancelar pričakoval je cesarja na postaji. Ko jo poslednji izstopil ii vlaka, stianil je večkrat Bismarckovo desnico in ga baje pozdvavil prav prisrčno. Zbralo se jo mnogo ljudstva, ki je navduieno pozdravljalo cesarja in Bismaroka, ko sta šla peš v Bismarckov grad. Cesarja je spremljevalo 7 oseb. V gradu je sprejela Viljelma Bismarokova soproga. Zatem ja bil obod, katerega se je udoložilo 12 oseb; cssar je bil prav dobre volje in rasgovarjal ae je prav veselo z Bismarckom šo kake pol ure p<> obodu. — Ob 7. uri »večer spremil je kiies cesarja v svojem vosu na postajo. Cesar se jo poalovil od Bismaroka i nova, predno je vstopil v ielozniški voz. Ko se je vlak pričel že pomikati, sklonil se je cesar ie ia voza in pozdravljal Bismarcka z roko. Ljudstva jo bila tudi ob odhodu velika množica. Koburgova aoproga obolela je težko po porodu, kakor smo bili Šo objavili. Koburžan jo poklical več sloveči!) zdravnikov z Dunaja v Bredcc. Iui izjavili »o včeraj, da menda bolnica ozdravi v kratkem. Različne vosti. Velikoluina ponudba. Zaslužni poslanrc volikoga posestva goriškega v državnemu zlnru na Dunujn, prevzvišoni g. grof Alfrud C o r o n i n i obljubil jo izrečno, da je pripravljen darovati svoto 4000 gld., ali pa poslopje večje vrednosti, za slov. obrtno šolo, kotura se ima osnovati v Gorici, toda s pogojem, da tudi deželni zbor dovoli podporo 1000 gld., za katero prosi društvo .Sloga*. To je gotovo velikodušna ponudba, manj velikoduiui so pa bili italijanski člani fi-načne ga odseka v dež, zboru goriškem in pa — dr. J o's i p„TJo n k'l i. Glasovali so namreč — kakor poroča iTrR'nnovnmento11 — da se prđko prolnjo draltva .Sloga" prelje na dnevni red — in žtijimi je glasoval — dr. J o s i p T o n k 1 i. Mi nečemo pisati komentarja — napravijo pa naj si »olilei g. dr. Josipa Tonklijo. Boj za aloveimta fto O. O koarijifstolnill poiivudovanjitl so nam poroča: Kakor Vam je najbri znano, bliža ae nai „križovi potu — hvala bodi Bogu! — svojem« koncu. Poizvedovanja o treh prošnjah so ie dovrfcnn, a o čjtrti se izvrše v dotrtek. Da podamo prošnjam več veljave, združili smo ae t prefinjah zajedno samo šolo v sredini mesta. Petletna puvprečnica otrok znašala bode nad 400, po rubrikah raounjeno pa jih je nad 1000. — Povsem natančnega št>vita Vam ne moremo ie prijaviti, k«-r nimamo še vseh podatkov od strani atarifiev. Grof Wurmbrand o trlaiklh razmerah. Povodom svojega bivanja v Trstu odgovoril je baje trg. minister grof Wurmbrand na ielje in prošnje, izražene po saatopnikih mesta, nastopno: „Priboriti prejšnjo pozicijo ne bodo lahko, kajti mesto tržaško bi se dalo povzdigniti le tako, ako bi ae združile vae skrajne sile vseh prizadetih strani. Lokalni činitelji bi morali biti aloftni mej so bo j in zdržavo. Ne samo država, ampak tudi prebivalstvo prvega avstrijskega pomorskega mesta mora vršiti celo vrsto dolžnosti, in sicer v polni meri, ako si hoče priboriti nek« danje blagostanje. In ravno ob tej priliki, ko kliče mesto tržaško državo na pomoč, treba opomniti, da aev njem ni vaikdar k a s a I čut ukupuosti s državo, ampak uplivat je nanje politiški tok, kateri ni hotel niti čuti u vzajemnosti tega mesta t državo v njo ukupnosti. Pomot državo — kolikor io bode mogla dati — naj opomni že enkrat prebivalstvo, da je neraadružljivo zvozano z državo in da ia Trst more priti ii o v a doba procvita le v tesni zvezi z drŽavo." Tako javlja „Wien. Tagblatt." Mi ne vemo lioer, ali je gosp. minister res tako govril, to pa vemo, da je vie rosnica, je tu povedano. Driava Ia javna akladliča v Tratu. Ka- kor poročajo z Dunaja, namerja država prevzeti javna skladišča v svojo oskrb. Tržaška gospčda pa menda ne pozdravlja tega koraka i veseljem, kajti s tem jim uide aopet podjetje, pri katerem so nastavljali svoje azaslužne" uiožiceljne. Država pa ne sprejme tudi do* sedanji primanjkljaj. Primanjkljaj znaša okolu pol milijona goldinarjev ter jo nastal pred vsem ibok „modre" uprave pri ten podjetju. Znalilno jn, da včerajšni „Indipendente" niti s besedico ne omenja tega koraka naže vlade, ki je za Trat velikanske važnosti. Sanjal je menda že. da vlada nakloni javnim skladiičem mastna podporo ter da je pusti v sedanjih rokah ; in te aanje so se ma zdele že resnica, tako, da mu že vedno roje po možganih. Za družbo av. Cirila in Motoda ao da rovali biljardisti t kavarni „Commeroio* 31 kroni. 0b6ni zbor podruinice av. Cirila In Metoda na Greti bode prihodnjo nedeljo dne 25. t, m. ob 4 uri popoludne v prostorih otroškega vrtca v Bojanu po naslednjem dnevnem redu: 1, Nagovor podpredsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Rasni predlogi in nasveti. 5. Volitev no* vega odbora. 6. Vpisovanje novih udov. Odbor vabi vso dosedanje ude in druge rodoljube, da se mnogoltevilno udeložč zborovanja tu velevažne podružnice. Zadružnikom „Roj. pos. in konsumnega društva" naznanja predstojništvo, da lehko potegnejo svojo dividendo za 1. 1893 v zadružni prodajalnici jostvin v ulici Bulvoderc št. 3. v teku treh mesecev, drugači ista pripade resorvnomu zakladu, Najstarejil časnikar v Avstriji in morda na svetu je odgovorni urednik dunajskega „Freindvnblatta", Leopold vitez B I u m e n • kron. Jutri izpolni Blumenkron 90. leto tivojo d6bo, a kljubu visoki starosti vedno šo točno izpolnjuje svoje časnikarske dolžnosti. Policijsko. Kakor smo bili že sporočili v današnjom zjutranjem izdanju, ukradli so neznani tatovi pri konjedercu nekoliko mrbo-vine in konjske masti. Mesarskega pomočnika Adolfa S., katerega so bili zaprli v toj zadevi, izpustili so na prosto, toda odgovarjati bode moral vsejodno o stvari, ko pride v razpravo ta tatvina. — 28letnoga brezposelnega Simona S. iz Logatca so zaprli včeraj, ker jo nedavno izneveril trgovcu Viljelmu Rosentbalu razno Mago, vredno 19 gld. lito blag* j« S. prodal in novce potrošil. Neereia. Tramvajev voznik Ivan Jobst, stanujoč v ulici Giulia hšt. 31, padel je včeraj okolu poludne ras tovorni vos, s katerim je dirjal po ulici Giulia in to bal pred Ralli-jevam dvoriščem. Pobil se je na glavi in omadlel. Odnesli so ga v bližnjo lekarno Leitonberg, od koder so telefonično pozvali zdravnika iz zdravniška postaje. I*ti jo obvezal poaeirečoaega voanika in zajedno spoznal, da si jo J jbst pretresel možgane. Odpeljali s.) i.ssrečn ga kočjaža v bolnico, toda, kakor čujemo, ni mu več zdravniške pomoči; težko da ozdravi. PonesroČeni je udoveo in oče 4 otrok. Loterijske itsvltke, izžrebane, 17. t. m. Trat 50, 39, 5, 45, 26. Budimpešta 24, 2, 33, 40, 41. L:nc 56, 48, 79, 72, 30. Najnovejše vesti. Gorica 20. (Dež. zbor). Posl. Rojio in-terpeluje o srednjih šolah trdeč, da res obstoje že označeni nodostatki. Zakonski načrt o poboljšanju učiteljskih plačse je vsprejel. — Z »sedanje so je zaključilo trikratnim živio-klicnm na oesarja. Dunaj 20. (Razprava proti anarhistom). Zatoženi Fluischhaus, Kretschmann in Scbnal taj6, da bi bili anarhisti, ampak trdijo, da so le socijalisti. Isti preklicu jejo svoja izpovedbe podane v predpreiskavi kar se tiče udeležitve pri tistih sborovanjih, pri katerih se je govorilo 0 prirejenju spisov in rasstroliva. Pariz 20. Ob l'/i uri poopolunoči razpo-čila se jo bomba v aobi jednoga hdtela v ulici Rue Saint Jacques, katero bombo je ostavil nek popotnik. Posestniea hOtela in dve drugi o^obi so ranjene. Bomba ae je razpo-čila, ko je policijski agent odprl vrats. Rim 20 Danes je pričelo zasedanje poslanske komore. Crispi je predlagal, da se odnosa razprava o finančnem programu na jutri, toda Imbriani se je ustavljal temu predlogu in sahteval, da prične takoj rasprava. Predsednik je hotel dati na glasovanje Inbri« janijevo zahtevo, toda radikalci so glasnu prutestovali. Na to je nastal grozen hrup. Predsednik moral je pretrgati sejo. Bellgrad 20. Ministereki predsednik Si-mič odpotuje v posebnem nalogu na Dunaj. Z Dunaja odpotuje v Rim in od tod v Pe-terburg. Trgovinski brzojavi. Budimpešta. Pšenica za spomlad 7 37-7-80, xt jesen 7tt3~?-Q5. Koruza 4-bS za maj; ia juni 4'84 --• - Oves za spomlad tf-88 - 6 85. Pšenica nova od 77 kil. r. 7 37—7 4», od 78 kil. f. 7,47--7'62, od 79 kil. f. 7 87-7 82. od 80 kil. f. 785-772, od 81 kil. for. 7-81 • -7 85, R* 5 80 - &-80 { ovos novi -7-20. Jezusu H'05 -U 25 ; proso 4 20 - 150. Srednjo ponudbo pšenico. Povpraševanj* ugodno in trdno. Prodalo so je 85000 met. stot. j o 2', do 5 nč. dražjo. Oves nekolik ■ dražji, po vpraševati je buljio. Vremo mrslo. Praga. Neratfuiraui sladkor: mlačno, ker s<» producirali januvarja meseca na Numškera 871.520 met. st., naiproii 712.920 tast. st. v protoklein U tu. Za februar 16 05 16-75. Z.i druge meioee ni pov ■ pra^ovauja, Budlmpsšta. Špirit, 17—,7 50, silno rastočo. Savrs. Kava Salitos goud »vertigo lOii'—, za juni 98'— trg miren. Hamburg. Santo« good avorage za tu»rc f, 81-50, maj 8060, september 76*76. Trg nevoljen. Dunajska borma 90. fobvuvMlA iao«. danes vfioraj Državni dolg v papirju . • . . 9880 98*05 „ , v srebru . . . 98* 97 90 AistrijHka mila v slatu . . . 120-25 12020 , . v kronah . . . 97 80 97 70 Kreditno akcijo.......362 75 363 — London 10 L*t....... 125.25 125.25 Napoleoni...... , . 094 9-98 100 mark.........«1 -17V, «l'16 1 nO Halj. lir....... 43-80 49 80 Riunione Adriatica di Sicurta 24-2 v I rslu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhom rokah in na morju, proti to6i, na iivenje v vsib kombinacijah. Glavnloa In ressrva društva dns 31. dsosmhra 1892 Glavnica drufttva gld. 4,000.000 — Premij na roKorva zavarovanja na iivljouje „ 18,326 346*98 1'reinijna ruaorvu zavarovanja proti oguu „ 1,632.248*22 Preuiijim rotiurva zavarovanja blaga pri provaianju „ 49.465.07 Hoserva na razpolaganje . 500.000*— Rovorva zavarovanja proti pro- mhijanju kurzov, bilanca (A) „ 333.822-42 ltosorva zavarovanja proti pro minjanju kurzov, bilanca (U) . 241.331*83 Hozurva speuijalnih dobičkov zuvarovanja na iivljenjo „ 500.000- — Občna roHorva dobičkov „ 1,187.164*86 Urad ravnateljstva : Vin Valdtrtvo, l»r. % (v kutnoj hiši.) „Tržaška Hranil niča (Časna di Riaparmio Tri* st ina) Sprejemlje denar** uUtge v bankovcih od 50 nA. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure upoludne. Ob nedeljah pa od 10 -12. uro opoludne. Obresti na knjiiic«...........3*/0 Ftačuje vsak dan od 9—12. ure opoludn«. Zneske do 100 gld. pronej, preko 100 do 100J mora se odpovedati 3 dni in zneske preko lOOO gld pa 5 dni. Etkomptuje menjtre domicili rane na tržaAkem trjfu po.......3*/»*/' Fbitujuje i a dri. pajiirju av*tro-o^ur*ke do 10. 0 u ld po ........ 5*/, . Vitje zneske ud 1000 do 5 00 gld po 4'/, /, Daje denar proti vknjilenju na posesti v Trstu. Obrssti po dog tvoru 2 -24 Trst, dne 10. februvarja 1894. FILUALKA UrjriT. arslr. Mm zavoda ra trgovino in obrt t Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih sa V aapslsealk ss 4-ilnevnl odkaz a»/.Vo 30-dnsvni ndka« S*', , 8»/,°/. A-mMeinl . £'///« » 37. 1- . . l'/s /• Za p sma, katera »e morajo isplakati v lerlanjih bankovcih av^tr. volj., stopijo noro obrestne takso v krepost s iln-ra 4. febrnvarj 8. fi-bra-v«rja in odnosno 2. mavoa t. 1. po dotiftnih objavah. Okrožni oddel. V vrada. papirjih 2*/„ na vsako svoto. V sspslsaalh brez obresti. Nakaznice za Dunaj, Prago, PoAto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor ta Zagreb, A rad, Bielitz, Gablonz, Oradse, Horaaastadt, Inomost, Celovec, Ljubljana, Line, Olomuo, Rsiohenberg, Basi in Solnograd, — kres troAknv. Kupnja in prodaja »rednosti), divis, kakor tudi vnovčenjo kuponov 24- 22 pri odbitku 1*/M provizijo,' Predujmi. Sprejemajo so vsakovrstna v p 1 a £ i 1 s pod ugodnimi pogoji. Na jamčsvas llstias pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parisu, Berlinu ali v drugih tnustih — pruvizijn po pO> godbi. Na vrednosti obre«ti po pogodbi. Vložki v pohrano. Sprejomajo as v pohrauo vrednostni papirji, slat
  • i> t Lnslriili politično društvo .Edinost*. — Imlaviitclj in odgovorili urednik: Muka CotiĆ. — Tiska Tiskari a Dolenc v Trstu.