Poštnina plačana v gotovinu
102.	V Ljubljani, dne 15. oktobra 1£29.
Letnik XI.
KBALJEVINA JUGOSLAVIJA.
URADNI UST
DRAVSKE BANOVINE.
Vsebina:
410.	Oblike žigov, s katerimi je žigosati merila, merilne priprave, steklenice in posode in sode in izdelke iz zlata, srebra in platine.
411.	Naredba, s katero se izpreminja uredba o ureditvi, področju in območju kontrol mer in dragocenih kovin.
412.	Pravila o pregledovanju in žigosanju, obliki, sestavi in zazname-novanju steklenic in posod za točenje alkoholnih pijač in mleka.
413.	Naredba, s katero se Izpreminja uredba o ureditvi, področju in območju kontrol sodov.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev. — Razne objave.
Uredbe osrednje vlade.
410.
Na podstavi člena 3., točko 5.), zakona o osrednji npravi za mere in dragocene kovine, o kontrolah mer in dragocenih kovin in o kontrolah sodov, členov 20., 22., 28. in 49. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi, členov 13., 43. in 44. zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine in zakona o iz-premembi rokov v členu 43. zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine predpisujem
Oblike žigov,
s katerimi je žigosati merila, merilne priprave, steklenice in posade in sode in
izdelke iz zlata, srebra in platine.41
Ölen 1.
I. Merila.
1. Žig1, s katerim se overavljajo merila, merilne priprave, steklenice in sodi, je enak za prvi in za drugi pregled.
Predstavlja ga krona kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Žig osrednje uprave za mere in dragocene kovino je obrobljen s krogom, žig kontrol mer in dragocenih kovin pa je obrobljen s pravilnim še-sterokotnikom.
2. V obrobku žiga osrednje uprave za mere in dragoceno kovine je na levi in desni strani krone po ena šesterokraka zvezda, spodaj pa sta poslednji dve številki letnice žigosanja.
Ce bi bilo na istem predmetu več mest za postavitev žiga, se sme uporabiti poleg prednjega žiga prav tak žig brez obrobka.
4. Žig kontrol mer in dragocenih kovin za navadna merila, navadne merilne priprave, steklenice in posede ima v obrobku na levi in na desni strani krone po eno poslednjih dveh številk letnice žigosanja, spodaj pa številko urada, ki je izvršil pregled in žigosanje.
0^0
3. Preskusni žig osrednje uprave za mere in dragocene kovine ima za merila in merilne priprave, kar jih ni namenjenih javnemu prometu, v ob-r°bku na levi in desni strani krone po eno poslednjih dveh številk letnice preskusa, spodaj pa majhen krog v nastopnem razporedu:
5. Žig za precizna morila in precizne merilne priprave se razlikuje od žiga, popisanega v prednji točki 4., samo v tem, da sta v obrobku, v katerem je krona, še dve šesterokraki zvezdi.
6. Žig za uničevanje prejšnjih žigov na merah in merilnih pripravah ima obliko:
X
7. Žig za sode, ki ga uporabljajo kontrole mer in dragocenih kovin in kontrole sodov, je brez obrobka in ima pod krono samo številko urada, ki je izvršil pregled in žigosanje.
Poleg tega žiga se postavlja na sode žig, ki je sestavljen iz poslednjih treh številk letnice žigosanja v obrobku pravokotne oblike.
929
‘Službeno Nevine kraljevine Srba, Hrvata i
Slovenaca» z dne 12. septembra 1929.,
/PXXXTV.
št. 213/
Obliko ostalih žigov, ki jo je uporabljati pri žigosanju sodov, odredi osrednja uprava za mere in dragocene kovine.
II. Izdelki iz zlata, srebra in platine.
Žigi za zaznamenovanje čistinske stopnje pri izdelkih iz zlata, srebra in platine so drugačni za domače in drugačni za inozemske izdelke. Oblike teh žigov so te-le:
1. Izdelki iz zlata.
a) Domači izdelki.
Veliki žigi:
Glava Miloša Obiliča v eni velikosti za I. (950/ /1000), H. (840/1000), IH. (750/1000) in IV. (583/ /1000) čistinsko stopnjo.
Mali žigi:
v eni velikosti za III. (750/1000) in IV.
Sokol
(583/1000) čistinsko stopnjo.
b) Inozemski izdelki.
Pšenični klas v dvoji velikosti, ne glede na čistinsko stopnjo.
2. Izdelki iz srebra.
a) Domači izdelki.
Veliki žigi:
Ženska glava v eni velikosti za I. (950/1000), H. (900/1000) in III. (800/1000) čistinsko stopnjo.

Mali žigi:
Mravlja v eni velikosti za I. (950/1000), II. (900/ /1000) in HI. (800/1000) čistinsko stopnjo.
ZH7 (ÜU
b) Inozemski izdelki.
Štorklja v dvoji velikosti, ne glede na stopnjo
čistine.
3. Izdelki iz platine.
a) Domači izdelki.
Hrastov list z dvema želodoma v eni velikosti.
b) Inozemski izdelki.
1. Izdelki iz zlata.
Za izdelke II. čistine (800/1000): «Kozlova
		a) Domači izdelki. Velika žiga:		
		Za izdelke I. čistine (750/1000):	«Solnce v		r
Vi J		krogu» z znakom I.		VjSl
4. Mešani izdelki.
A. Izdelki iz zlata in srebra ali obratno.
a) Domači izdelki.
Kuna v dvoji velikosti, ne glede na čistinsko
stopnjo.

b) Inozemski izdelki.
Orlova glava v eni velikosti, ne glede na čistinsko stopnjo.
B. Izdelki iz platine in zlata ali obratno.
a) Domači izdelki.
Riba v eni velikosti, ne glede na čistinsko stopnjo.
b) Inozemski izdelki.
Meč v eni velikosti, ne glede na čistinsko stopnjo.
Za izdelke III. čistine (750/1000): «Gavranova glava» z znakom III.
Za izdelke II. čistine (583/1000): «Glava Miloša Obilica» z znakom H.
Mala žiga:
Za izdelke I. čistine (750/1000): «Dve ptici z vejico na sredi» z znakom I.
b) Inozemski izdelki:
Za izdelke II. čistine (800/1000): «Konjska glava» z znakom I.
Za izdelke III. čistine (750/1000): «Krona» z znakom II.
Za izdelke II. čistine (583/1000): «Levja glava z odprtim žrelom» z znakom 11. v dvoji velikosti.
b) Inozemski i z d e 1 k i.
Člen 5.
Ta odločba stopi v veljavo, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 28. avgusta 1929.; št.4388.
Namestnik
ministra za trgovino in industrijo, minister za socialno politiko in narodno zdravje:
dr. M. Drinković s. r.
411.
5. Žig za izvoz.
Črke C. X. C. v eni velikosti.
6.) Žigi za zaznamenovanje domačih in inozemskih izdelkov iz zlata, srebra in platine imajo poleg slike žiga tudi kontrolno številko urada, ki je izvršil žigosanje, nadalje številko čistinske stopnje. Žigi ki jih predstavlja za več čistinskih stopenj ista slika, so obrobljeni v različnih konturah za vsako čistino.
Žigi za inozemske izdelke iz zlata, srebra in platine kakor tudi žigi za domače in inozemske mešane izdelke imajo poleg sliko žiga samo še številko urada.
Kontrolna številka urada so označuje z arabskimi številkami, čistinska stopnja pa z rimskimi številkami.
Člen 2.
Številke za kontrole mer so te-le:
Beograd: arabska številka 1.
Zagreb: arabska številka 2.
Celje: arabska številka 3.
Sarajevo: arabska številka 4.
Split: arabska številka 5.
Skoplje: arabska številka 6.
Subotica: arabska številka 7.
Tuzla: arabska številka 8.
Mostar: arabska številka 9.
Banjaluka: arabska številka 10.
Kotor; arabska številka 11.
Ljubljana: arabska številka 12.
Osijek: arabska številka 13.
Sušak; arabska številka 14.
Varaždin: arabska številka 15.
Zemun: arabska številka 16.
Novi Sad: arabska številka 17.
Veliki Bečkerek: arabska številka 18.
Dubrovnik: arabska številka 19.
Maribor; arabska številka 20.
Niš: arabska Številka 21.
Člen 3.
Za izdelke I. čistine (750/1000):	«Meč med
dvema lovorovima vejicama» z znakom I.
Za izdelka II. čistine (583/1000): «Vrč» z znakom II.
2. Izdelki iz srebra.
a) Domači izdelki.
Veliki žigi:
Za izdelke I. čistine (900/1000): «Mlaj. ki ob-kolja šesterokrako zvezdo», z znakom I.
Za izdelke II. čistine (800/1000): «Dve kladivi, navzkriž povezani s trakom», z znakom II.
Za izdelke III. čistine (750/1000): «Merjaščeva glava» z znakom III.
Na podstavi člena 6. zakona o osrednji upravi za mere in dragocene kovine, o kontrolah mer in dragocenih kovin in o kontrolah sodov izdajam
Naredbo,
s katero se izpreminja uredba o ureditvi, področju in območju kontrol mer in dragocenih kovin.*
Člen 1.
Točke 10.), 11.) in 12.) člena 2. uredbe se izpreminja j o ter se glase:
«10.) V Ljubljani z območjem, ki obseza iz ljubljanske oblasti politične sreze: kamniški, kočevski, kranjski, litijski, logaški, ljubljanski z mestom Ljubljano, novomeški, radovljiški in črnomaljski.
11.	) V Mariboru z območjem, ki obseza iz mariborske oblasti politične sreze: dolnjelendavski, dravograjski, ljutomerski, mariborski - levi breg, mariborski - desni breg z mestom Mariborom, murskosoboški in ptujski z mestom Ptujem.
12,	) V Celju z območjem, ki obseza iz ljubljanske oblasti politične sreze: brežiški, krški in laški; iz mariborske oblasti politične sreze: celjski z mestom Celjem, gornjegrajski, konjiški, slovenjgraški in šmarski.»
Člen 2.
Poslednji stavek v drugem odstavku člena 33. uredbe se izpreminja ter se glasi: «Žigosači smejo pregledovati, če to zahteva službena potreba, samo steklenice in steklene posode; pregledovanje ostalih meril in merilnih priprav se žigosačem ne sme poveriti.»
člen 3.
Člen 47. uredbe se ukinja.
Člen 4.
Peti odstavek člena 48. uredbe se izpreminja ter se glasi:
«v območju kontrole mer in dragocenih kovin v Mariboru: urad v Celju.»
Odredbe II. oddelka, točk 1. in 2., v prednjem členu 1. stopijo v veljavo dne 9. avgusta 1930., odredbe n. oddelka, točk 3. in 4., istega člena pa dne 1. januarja 1930.
Člen 4.
Do rokov, določenih v prednjem členu 3., se zaznamenujejo izdelki iz zlata in srebra s temi žigi:
Mali žigi:
Za izdelke I. čistine (900/1000): «Merkurjeva palica» z znakom L
Člen 5.
Četrti odstavek člena 49. uredbe se izpreminja tei; se glasi:
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 30. septembra 1929., št. 228/XCI1. — Prvotno uredbo glej v Uradnem listu z dne 31. decembra 1928., št. 416/123.
«za kontrolo mer in dragocenih kovin v Mariboru: območje mesta Maribora in politični srez dravograjski;
za kontrolo mer in dragocenih kovin v Celju: območje političnega sreza celjskega z mestom Celjem in politični srez Mki.»
Člen 6.
Ta naredba stopi v veljavo dne 1. januarja 1D30., razen svojega člena 2., ki stopi v veljavo z dnem razglasitve v «Službenih Novinah».
V	Beogradu, dne 18. septembra 1929.; št. 4685.
Minister za trgovino in industrijo:
Juraj Demetrović s. r.
412.
Na podstavi členov 13. do 16., 19., 26. do 28., 49. in 50. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi predpisujem
Pravila
o pregledovanja in žigosanju, obliki, sestavi in zaznamenovanju steklenic in posod za točenje alkoholnih pijač in mleka.4'
Obče odredbe.
►	Člen 1.
Steklenice in posode, s katerimi se toči v gostilnah, pivnicah, kavarnah in drugih javnih lokalih vino, pivo in vsaka druga alkoholna pijača — aii ki se v ta namen prinašajo na prodaj ali se imajo v zalogi —i morajo biti opremljene z znakom prostornine ter se morajo službeno pregledovati in žigosati.
Prav tako se morajo službeno pregledovati in žigosati posode za točenje mleka in mlečnih izdelkov ali zaprte steklenice ali druge posode, v katerih •se mleko prodaja.
Oblika, material in prostornina.
člen 2.
Steklenice in posode za točenje alkoholnih pijač in mleka se smejo izdelovati samo iz prozornega stekla v obliki steklenic, čaš in vrčev. Za prozorno steklo se smatra ono, na katerem se da višina tekočine nedvomno ugotoviti.
V	pregled in žigosanje se sprejemajo samo steklenice in posode s to-le prostornino:
a)	krčmarske steklenice, ki drže: 51,'31, 21, 11, 5 dl, 3 dl, 2 dl, 5 cl, 2 c.1 in 1 cl;
b)	steklenice za mleko, ki drže: 51, 31, 21,
1	1, 5 dl, 3dl, 2 dl in 1 dl;
c)	čaše za točenje pijač, ki drže: 21, 11, 5 dl, 3(11, 2 dl, 5 cl, 3 cl, 2 cl in 1 cl;
č) vrči za točenje pijač, ki drže: 21, 11, 5 dl, 3 dl in 2 dl.
Meja mere.
Člen 3.
Meja mere se mora zaznamenovati z vrezano (vbrušeno) ali vjedkano črto, ki mora biti vsaj en centimeter dolga (merski znak).
Na onem mestu posode, kjer je zaznamenovana meja mere, t. j. prostornina, ne sme biti velikost notranjega premera večja:
Pri prostornini	Steklenice		Čaše	Vrči
	krčmarske| za mleko v mili		za točenje pijač metrih	
5 1	80	100		
3 1	70	100				
2 1	60	100	120	100
1 1	50	80	120	80
5 dl	40	55	95	60
3 dl	40	55	75	60
2 dl	30	45	65	50
1 dl	30	45	50	
5 cl	20	—	50		
3 cl	20			35	
2 cl	20			35	_
1 cl	10	—	30	—
ä iaz,lal.ia merskega znaka od odprtine, vrha (čaše, steklenice, vrča), tako zvana nadmera, mora znašati najmanj:
Pri prostornini	Steklenice		Čaše	Vrči
	krčmarske] za mleko		za točenje pijač	
	v milimetrih			
51	50	5			__
3 1	50	5	—	—
2 1	30	5	15	15
1 1	30	5	15	15
5 dl	20	5	10	10
3 dl	20	5	10	10
2 dl	20	5	8	8
l dl	15	5	8	—
5 cl	15	—	2	—
3 cl	10	—	2	—
2 cl	10	—	2	—
1 cl	10	—	2	—
Napisi.
Člen 4.
Prostornina se zaznamenujei blizu merskega znaka s kraticami,, določenimi v točkah a) do č) prednjega člena 2., in sicer tako, da se te kratice vbrusijo (vjedkajo) ali vtisnejo.
Na steklenici za mleko se mora postaviti na plašč ali na dno vidno in trajno beseda «mleko» ali pa izraz, iz katerega je razvidno, da se rabi dotična steklenica za prodajanje (točenje) mleka.
Dopustni pogreški.
Člen S.
V oznaki prostornine steklenih posod je dopusten samo tolik pogrešek, da ne sme biti, če jih napolnimo s količino tekočine, ki je enaka prostornini, zaznamenovani na njih, razdalja med površino tekočine in merskim znakom večja:
Pri	Steklenice	:		Čaše	Vrči
prostornini	krčmarske za mleku | za točenje pijač | v milimetrih			
5 1	10	8 1		
3 1	10	8	—		
2 1	10	8	5	5
1 1	10	8	5	5
5 dl	10	5	3	3
3 dl	10	5	3	3
2 dl	10	5	3	3
1 dl	5	5	2		
5 cl	5			2	
3 cl	5		2		
2 cl	5	—	2		
1 cl	5	— 1	2	— 1
Žigosanje.
Člen 6.
Žig, ki služi za potrdilo, da se je pregled izvršil, se postavlja poleg črte, ki zaznamenuje mejo mere (člen 3.). Blizu merskega znaka ali žiga ne sme biti nobenega okraska, zbog katerega se ne bi mogel jasno razločevati znak prostornine ali žig. Če bi se taki okraski (n. pr. krogi, vzporedni z merskim znakom, pozlata vsega stekleničnega vratu itd.) vendarle uporabili, se ne sme dotična posoda sprejeti v pregied in žigosanje, če pa bi bil na njih žig, se smatrajo za uežigosane.
Prav tako se smatrajo za nežigosane one steklene posode, na katerih se jo merski znak ali žig tolikanj obrabil, da se ne da razločiti.
Člen 7.
Steklenic im steklenih posod ni treba občasno pregledovati in žigosati.
Postopanje ob pregledovanju in žigosanju.
Člen 8.
Steklenice in steklene posode pregledujejo in žigosajo kontrole mer in dragocenih kovin. Postopanje pri pregledovanju in žigosanju obseza:
a)	konstruktivni pregled (oblike, sestave, razmer, označb itd.);
b)	preskus točnosti zaznamenovane prostornine; in
c)	postavitev žiga kot potrdilo, da se je pregled izvršil in da je steklenica ali posoda pravilna.
Tehnično postopanje ob pregledovanju in žigo-sanju predpiše osrednja uprava za mere in dragocene kovine.
Končne odredbe.
Člen 9.
Steklenice in posode, naštete v členu 1. teh pravil, ki se zatečejo v oblastih Srbije in Črne gore v javnem prometu nežigosane na dan, ko stopijo ta pravila v veljavo, se morajo pregledati in ožigosati po tem redu, in sicer:
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i ovonaca» z dne 2. oktobra 1929., št. 230/XCIV.
1.	) v oblastih: podrinski, valjevski, beograjski, podunavski, požarevški, timoški, šumadijski, moravski in užiški do konca leta 1930.;
2.	) v oblastih: niški, vranjski, skopski, bregal-niški, bitoljski, zetski, kosovski, raški in krušev-ški do konca leta 1931.
Poslovanje ob pregledovanju in žigosanju organizira osrednja uprava za mere in dragocene kovine.
Člen 10.
V	pregledovanje in žigosanje po prednjem členu 9. se sprejemajo steklenice in posode ne glede na nadmere, predpisane v prednjem členu 3., nadalje če je prostornina na njih zaznamenovana v desetinskih ali stotinskih delih litra ali decilitra in so skrajšano oznake prostornino nepredpisne, in naposled, če znaša njih prostoroma četrt litra.
V	vsem ostalem veljajo odredbe teh pravil.
Steklenice in posode, glede katerih bi se ugotovilo ob pregledu, da so iz kakršnegakoli razloga ne morejo žigosati, se stranki vrnejo.
Člen 11.
Ko iztečejo roki, določeni v členu 9. teh pravil, se ne bodo več' sprejemale v pregledovanje in žigosanje steklenice in posode, ki se dobe nežigosane v javnem prometu, če ne izpolnjujejo odredb členov 2. do 5. teh pravil.
Člen 12.
Steklenice in posode, naštete v členih 9. in 10. teh pravil, sc žigosajo s prehodnim žigom, ki se razlikuje od rednega žiga v tem, da nima letnice i žigosanja.
S tem prehodnim žigom se opremijo samo one kontrolo mer in dragocenih kovin, katerih območje obseza oblasti Srbije in Črne gore.
Člen 13.
Ko stopijo ta pravila v veljavo, prestanejo veljati:
naredba	ministra	za	trgovino	in	industrijo
št. 5573/111 z dne 19. maja 1924. o pregledovanju, žigosanju, obliki, sestavi in zaznamenovanju steklenic in posod za točenje alkoholnih pijač in mleka;1	,
naredba	ministra	za	trgovino	in	industrijo
št. 12,662 z dne 21. junija 1927. o pregledovanju in žigosanju, obliki, sestavi in zaznamenovanju steklenih posod za točenje alkoholnih pijač;2
točki 4.) in 5.) člena 14. pravili št. 10.099 z dne
11.	oktobra 1928. o prvem in občasnem pregledovanju in žigosanju mer, merilnih priprav, steklenic in posod, istotako sodov.8
Člen 14.
Ta pravila stopijo v veljavo, ko se razglase v «Službenih Novinah», izvršno moč pa dobe, ko mine 15 dni od dne njih razglasitve.
V	Beogradu, dne 27. septembra 1929.; št, 4820.
Minister za trgovino in industrijo:
Juraj Demetrović s. r.
413.
Na podstavi člena 9. zakona o osrednji upravi za mere in dragocene kovine, o kontrolah mer in dragocenih kovin in o kontrolah sodov izdajam
Naredbo,
s katero se izpreminja uredba o ureditvi, področju in območju kontrol sodov.4
Člen 1.
Točke 1.) do 16.) člena 2. uredbe se izpreminjajo ter se glase:
V	območju kontrole mer in dragocenih kovin v Ljubljani;
1.	) v Kamniku za politični srez kamniški;
2.	) v Kočevju za politični srez kočevski;
3.	) v Kranju za politična sreza kranjski in radovljiški;
4.	) v Litiji za politični srez litijski;
1	Uradni list z dne 18. junija 1924., št. 180/54.
2	Uradni list z dne 21. julija 1927., št. 339/78. 8 Uradni list z dne 31. oktobra 1928., št. 350/102. * «Službene Novine 'kraljevine Jugoslavije» z
dno 5. oktobra 1929., št. 233/XCYI. — Prvotno uredbo glej v Uradnem listu z dne 31. decembra 1928., št. 417/123.
5.	) v Novem mestu za politični srez novomeški;
6.	) na Rakeku za politični srez logaški;
7.	) v Črnomlju za politični srez črnomaljski.
V	območju kontrole mer in dragocenih kovin v Mariboru:
8.	) v Ljutomeru in Gornji Radgoni za politični srez ljutomerski;
9.	) v Ptuju, Borlui in Ormožu za politični srez ptujski z mestom Ptujem;
10.	) v Slovenski Bistrici za politični srez mariborski-desni breg (razen mesta Maribora);
11.	) pri Sv. Lenartu za politični srez mari-borski-levi breg;
11.	a) v Murski Soboti za politična sreza murskosoboški in dolnjelendavski.
V	območju kontrole mer in dragocenih kovin v Celju:
12.	) v Brežicah in Sevnici za politični srez brežiški;
13.	) v Krškem za politični srez krški;
14.	) v Konjicah za politični srez konjiški;
15.	) v Rogatcu in Kozjem za politični srez šmarski;
16.	) v Slovonjgradcu {in Šoštanju za politična sreza slovenjgraški in gornjegrajski.
Člen 2.
Ta naredba stopi v veljavo dne 1. januarja 1980., ko se prej razglasi v «Službenih Novinah».
V	Beogradu, dne 27. septembra 1929.; št. 4821.
Minister za trgovino in industrijo:
Juraj Demetrović s. r.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Preds. 1261—18/26—67.
Razglas.
Za četrto porotno zasedanje v letu 1929. so imenovani:
1. pri deželnem sodišču v Ljubljani:
1.	) za predsednika: predsednik deželnega sodišča Rekar Fran;
2.	) za njega namestnike: podpredsednik deželnega sodišča Keršič Peter in sodniki okrožnega sodišča Mladič Anton, dr. Kaiser Adolf, A n t -loga Jakob, dr. Kranjc Milko, dr. Gaber Milko, Avsec Anton, dr. Sajovic Rudolf in Kralj Ivan;
H.	pri okrožnem sodišču v Celju:
I.	) za predsednika: predsednik okrožnega sodišča dr. Kotnik Josip;
2.) za njega namestnike: sodniki okrožnega sodišča dr. Bračič Friderik, dr. Premschak Ivan in Levičnih Valentin;
III.	pri okrožnem sodišču v Mariboru:
1.	) za predsednika: predsednik okrožnega sodišča dr. Ž i h e r Fran;
2.	) za njega namestnike: podpredsednik okrožnega sodišča dr. Pichler Franc in sodniki okrožnega sodišča Posega Fran, Guzelj Janko, Dev Oskar, Zemljič Ivan, dr. Vidovič Fran in Pečnik Franc;
IV.	pri okrožnem sodišču v Novem mestu:
1.	) za predsednika: predsednik okrožnega sodišča Polenšek Jurij;
2.	) za njega namestnike: sodniki okrožnega sodišča Kuder Anton, Luznar Jakob in Romih Božidar.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 10. oktobra 1929.
Preds. 911—5/29—1.
Razglas.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo Menharta Maksa, notarskega kandidata v Gornji Radgoni, za tolmača nemškega jezika za okrožje okrožnega sodišča v Mariboru.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 12. oktobra 1929.
1837 Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
759.	Sedež: Celje (Glavni trg).
Besedilo firme: Stara lekarna pri «Orlu» Mr. ph, Tončič Ivo.
Obratni predmet: lekarniški obrat, nakupovanje in prodajanje zdravil, prodajanje strupov in izdelovanje in prodajanje lekarniških specialitet in kosme-tičnih preparatov.
Imetnik: mag. pharm. Tončič Ivo v Celju. Celje, dne 11. septembra 1929.
(Firm. 279/29 — Rg AIII 57/1.)
760.	Sedež: Krško.
Besedilo firme: Anton Lapajne.
Obratni predmet:	trgovina z galanterijski n
blagom.
Imetnik:	Lapajne Anton, trgovec v Krškem
št. 102.
Novo mesto, dne 11. oktobra 1929.
(Firm. 189/29 — Rg AH 41/1.)
761.	Sedež: Laško.
Besedilo firme: Gerkman Franjo, tovarna usnja, Laško pri Celju.
Obratni predmet: obratovanje z usnjem in usnjenimi izdelki v tvornišl^em obsegu.
Imetnik: Gerkman Franjo, tvorničar v Laškem. Podpis finne: Pod natisnjenim, napisanim ali štampiljiranim besedilom firme se podpisuje Gerkman Franjo sam.
Celje, dne 11. septembra 1929.
(Firm. 281/29 — Rg A lil 58/1.)
762.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Menard Luka, «Buddha Import čaja».
Obratni predmet: trgovina s špecerijskim, kolonialnim in materialnim blagom, specialno s čajem na debelo.
Imetnik; Menard Luka, trgovec v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 10/11.
Ljubljana, dne 25. septembra 1929.
(Firm. 1207/29 — Rg AIV 247/1.)
763.	Sedež: Log (pri Brezovici).
Besedilo firme: Vlah Milan.
Obratni predmet: trgovina z vinom na debelo. Imetnik: Vlah Ivan, trgovec na Logu št. 17. Prokurist: Remškar Ivan, župan na Logu št. 17. Ljubljana, dne 25. septembra 1929.
(Firm. 1148/29 — Rg AVI 248/1.)
764.	Sedež: Šmartno (pri Slovenjgradcu).
Besedilo firme: Žerjav Anton.
Obratni predmet: trgovina z alkoholnimi pijačami vseh vrst na debelo.
Imetnik: Žerjav Anton, trgovec v Šmartnem št. 7.
Celje, dne 25. septembra 1929.
(Firm. 293/29 — Rg AIII 62/2.)
765.	Sedež: Trbovlje.
Besedilo firme:	Ciuha Josip, konces. mestni
stavbenik.
Obratni predmet: stavbno podjetje.
Imetnik: Ciuha Josip, koncesionirani stavbnik v Trbovljah.
Celje, dne 25. septembra 1929.
(Firm. 308/29 — Rg AIII 61/1.)
766.	Sedež: Trebnje.
Besedilo firme: Ivan A. Grosek.
Obratni predmet: trgoVina z mešanim blagom in deželnimi pridelki.
Imetnik: Grosek Ivan A., trgovec v Trebnjem št. 28 a.
Novo mesto, dne 10. oktobra 1929.
(Firm. 188/29 — Rg Ali 40/1.)
767.	Sedež: Zavodna.
Besedilo firme: Radionica kemikalij «Garkon», Turnšek, Celje.
Obratni predmet: izdelovanje in prodajanje kemikalij za kožne bolezni domačih živali in sredstev za uničevanje kuhinjskih ščurkov.
Imetnik: Turnšek Franc, trgovec v Zavodni št. 31 (občina Celjska okolica).
Celje, dne 18. septembra 1929.
(Firm. 288/29 — Rg AIII 59/1.)
IV 1852/29.	1717
DraŽbeni oklic.
Dne 8. novembra 19 29. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Šober, vi. št. 47.
Cenilna vrednost: 49.704 Din 40 p; vrednost pri-teklin: 260 Din (že všteta v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek: 33.136 Din 28 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 20. septembra 1929.
Razne objave.
Opr. št. 3817/1—1929—10.	1830
Razveljavitev razpisa.
Podpisani urad razveljavlja razpis službe po godbenega zdravnika specialista za zobno zdravništvo, ki je bil priobčen v Uradnem listu 100 z dne 9. oktobra 1929. (stran 772.).
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani»
dne 11. oktobra 1929.
Opr. št. 7061/1—1929—20.	1830
Razpis.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu namerja zgraditi v Mariboru na stavbišču vogala Sodne in Marijine ulice uradno poslopje za mariborsko ekspozituro okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Za pridobitev idejnih načrtov razpisuje urad
javen natečaj,
ki se ga morejo udeležiti vsi strokovnjaki drža\ -Ijani kraljevine Jugoslavije.
Osnutki, ki jih je izdelati po razpisanem programu in pogojih v merilu 1 :200, morajo biti izročeni do dne
3	0. novembra 192 9. ob 12. uri v vložišču okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20 (soba št. 205)..
Osnutki, ki ne bi došli pravočasno, nimajo pravico do nagrade in odškodnine ter se ne vzamejo v poštev za oceno.
Osnutki naj bodo označeni samo z geslom; predložiti se morajo uradu v zapečateni kuverti z napisom: «Natečaj za dobavo idejnih načrtov za zgradbo uradnega poslopja v Mariboru».
Projektanti naj predlože svoje naslove uradu v posebni zapečatenj kuverti, na kateri naj bo ^ v levem gorenjem kotu zapisano geslo, pod katerim so bili osnutki vloženi.
Pravočasno došle osnutke bo presojala ocenjevalna komisija, katere sestava je razvidna iz razpisnih pogojev.
Za osnutke, ki jih spozna ocenjevalna komisija za najboljše, so določene tri nagrade, in sicer:
I. nagrada v zneskii 20.000 Din,
D. nagrada v znesku 15.000 Din,
III.	nagrada v znesku 10.000 Din.
Za nadaljnji nakup osnutkov, ki ne bi bili nagrajeni, katerih odkup pa priporoča ocenjevalna komisija, se določa 10.000 Din.
Načrte, potrebne za izdelavo osnutkov, gradbeni program in razpisne pogoje dobivajo interesenti v pisarni okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani (soba št. 201), odnosno pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Mihanovičeva ulica br. 3, za ceno 100 Din.
Vse informacije o gradnji poslopja utegnejo dobiti projektanti ustno pri ravnatelju okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani ali pa pri njegovem namestniku. Pismenih informacij urad ne bo dajal.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu,
dne 12. oktobra 1929,
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja; Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.