Štev. 239 TRST, v četrtek 26. avgusta 1909. Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAN _ eb Mdeljah In praznikih tb 5., tb ponedeljkih ob §. zjutraj* Faaamiiae ftev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.> ▼ mnogih tebakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranj n, Št. Petru, Fastojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Lnciji, Tolminu, Ajdov-f&ai, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.). OCLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 feolane. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 »t. mm, anort&iee, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p« S* st. m*». Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaJjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek »prave .Edinosti". — Pladnje se izključno le upravi „Edinosti^. Glasilo političnega društva „Edinost" Primorsko« Je moč I NAROČNINA ZNAŠA «wsw sa vse leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira, ■aroealna sa a*A«lJako ladanje „EDI*O8TI" itta« : »•*>■ _ l*tn* X 5 20, pol l«t» 3 60 —— Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi so ae vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: alloa Globio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastal* konaorcij lista „Edinost-. - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. Peftno-hranUnlčnl račun SL 841 652. TELEFOtl It 11-57. BBB Brzojavne vesti. Štrajk. DUNAJ, 25. — Listi poročajo in Biale: V premogovnikih v Sierszi in Tencziku ter v cinovih rudokopih v Krzi Štrajka 19.000 delavcev, ki zahtevajo povišanje plače. Delavci v rudokopih v Javorzncm, 4500 mož, •e jim baje pridružijo. Iz Bolgarije. SOFIJA, 24. — Date i bo v Ruščuku povodom 32ietoice brambe klanca na Sipki slovesno odkrili SDomenik. Spomenik je kakor zastopnik carja Ferdinanda odkril generalni major Botev. Navzoči ao biii miciitri, zastopniki armade, konzularni zbor, mestre oblast ci'e, odposlanstva romunskih dobrovoljcez in *seh že živečih bolgarskih dobrovoljcev, med temi dve žaniki. Na slsvnosti je bilo več govorov. Od romunskih in bolgarskih dobro* vo! cev so bile odposlane navdušene brzojavke car u Ferdinandu, carju Nikolaju, romunskemu krtl;u Karoiu ia generalu Skotefcovu, ki je leta 1877. pcve!:e^al zbor dobrovoljce*. Peklenski stroj v poStnem omotu. KOŠICE 24. Tukajčn i honvedski vojni sodnik Ma'jss>y je prejel danes s pošto mali zabojček iz Budimpešte, na kateri je bil zabeležen kakor odpošiljate'j dvorni juveiir Baru a kakor vsebina je bilo naznačeno srebro v vrednosti 200 K. Ker ni sodnik ničesar naročil, je bil silno iznenadjen, ali kar je bila pcšiljatev cznačeca z njegovo adreso, jo je vendar le »sprejel ter šel v svojo sobo, da io odpre. Odstranivši onkrovo zabojčka, m šel drugi zaprt z-.bo;č_k. Ko je hotel ta zabojček odpreti, se je pripetila silna eksplozij?, vsled katere je b i sodnik vržen v kot aobe ter je z^djbil hude opekline na rokah, obrazu in prtih. Pisalna miza in stol in vse reči, ki so bila v sobi, so bile povsem razbite aa fc ose. I«to tako je bilo vsled poka v sosednih sobah razmetano po tleh vse pohištvo. Na detonacijo se je zbralo pred hišo mnogo ljudi, ki so vdrli v itanc vanje in prožili tedniku prvo pomoč. Redarstvo je ugotovilo, da ie bil usodni zabojček oddan na pošto v Budin pašti dne 23. t. m. ob 4. u iumbia', ki se je potopil v petih minutah, so se rešile le tri ženske. Posadka angleškega parnika „Amethy»t' je rešila mnego oseb. Vkljub veliki skrbi ih je vendar od rršanih oseb umrlo sedem, med temi tri,e otroci, kajti skoraj vsi so bili le na polovico oblečeni. Neki mali otrok je rešil še nekega drugega. LONDON, 24. — Neko Llcydovovo poročilo iz Montevideo ceni Število utopljenih pasežirjev na 30. Kreta. ATENE, 24. — Iz Kaneje poročajo, da je na otoku Kreta razrešena grška zastava ša vedno na 247 javnih poslopjih. ATENE 25. Iz Retimna na Kreti jav ljajo, da se tamošnji kristijani maščujejo za protigrški bojkot v Turčiji s tem, da bojkotirajo od svoje strani turške prodajaloice ▼ mestu. Provizorična vlada je pa izdala stroge ukaze proti bojkotu. Atene, 25. — V faleronski zaliv je priplula angleška eskadra ped poveljstvom podadmirala Gullandaca. pot je molčal... Strastno jo je poljubil, ko sta se proslavljala, zavzdihnil in odšal... —• Trkal je nekdo ono noč na Ankino okno in sanjavo je drhtela gitara med zelenjem Sklenila je Anka roke in se skrila ped odejo...-- In čsz teden dni se je Nace odpeljal.,, IV. In Nace je štud iral v me »tu — študiral zadnje leto: bil je v oimi ktinski. Dolgočasno in mučno mu je bilo mesto z vsem svojim šumom in ropotom, vse tuje in sovražne so ležale pred njim visoke bile, kadeče so tvornice, in tudi obrazi, ki jih je srečaval po ulicah so mu bili zoperni. tuji... Nesrečnega se je čutil med temi ljudmi, med temi hišami, ic vedno in vedno je hrepenel po domači vasi, po žitnik njivah, ki šumijo za njo, in njegovo hrepenenje se je vsakokrat začelo in končalo pri beli hišici, polni nageljnovega duba... „Kako je v domaČi vasi, kako z Anko ? 1... Mu je-li še vedno zvesta P1..." Dubival je sicer izprva od nje rožnata pisma, potresena z nageljnovim cvetjem in rožmarino?imi lističi, polna vdane ljubezni in visokega hrepenenja — edini klic iz domovine, tcda tudi ta klic je počasi zamiral kakor jadro, ki se ziblje proti zapadu; ves tih je brnel v pozni polonočni uri, toda zamrl je klic popolnoma in Nace je bil Žalosten : An kina pisma so popolnoma izostala... Io to se je zgodilo mesec dni pred Veliko Inomost, 25. — Blizu Griesa pri Bol-canu se je italijanski odvetnik Piazza iz Tre-tisa 0 svojim kolesom strmoglavil v globo-čino. Bil je tako i mrtev. Dnnaj, 25. — V Krakovem je danes umrl v starosti 69 let provincijal avstro-češke redovne provincije usmiljenih bratov o. Edvard Stur. O. Stur je na svojem vizitacijskem potovanju težko obolel. Berolin, 25, — Danes zjutraj je bil v ječi v P orzensae obglavljen Rihard Henkel, dunajskega juveliria Frankfurte rja. Biala, 25. — Vest o izbruhu štrajka v tukajšnjih premogovnikih, je brez vsake podlage. _ TURČIJA. CARIGRAD, 25. — Vsled zakona o reviziji vojaških stopinj in čina mnogih viso kih častnikov, ki so pod Abdui Hamidovo vlado avancirali, so bili sedaj mnogi častniki degradirani za dve, tri in celo štiri stopinie. CARIGRAD, 25. — Veliki generalni štab proučava ureditev meje ob avstrijsko-turški meji sedelovanjem turških častnikov črnogorske obmejne komisije. Boji med turškimi četami In Albanci. SOLUN, 25. — Pri Rogovu je prišlo do krvavega spopzda med četami in Albanci, v katerem so baje prvi izgubili topove. SKOPLJE, 25. — Vlada namerava po slati v severao Albanijo nadaljne čete. Uporniki so izključno iz najnižih ljudskih slojev in iz naidivjih rodov. Treba bo razsežne vo jaške akcije. Vršijo se pojačanja radi proglašenja naglega soda, Prevoz smodnika za Srbijo. CARIGRAD 25. Listi poročajo, da je Turčija dovolila Srbi;i prevoz 250 ton brez dimnega smodnika. Odtrganje Albancev od grškega patrijarhata v Carigradu. SOLUN 25. Albanci grsko-pravosla*ne vere imeti bodo v kratkem shed, na katerem bodo vkleniii svoj odstop od grškega patrijarhata, ker jim ni bilo dovoljeno, da bi se poslnževali pri službi božji svojega jezika, PERZIJA. Velika poneverjenja v državnem gospodarstvu.' CARI8RAD 24. — Na podlagi poročil listov iz Teherana je postavila nova vlada preiskovalno komisijo za pregledanje dohodkov in izdatkov zadn ih dveh let v perzijski državni upravi. Preiskovalna komisija je sedaj končala svoje delo. V kolikor se je moglo dokazati, zn&š* primanjkljaj v leta 1907, 700 miljonov in v letu 1908, 900 miljoaov frankov. Še*t desetin vseb drža/nih dohedkov se je porabilo r.a šahovem dvoru, Poročilo bo izročeno novemu parlamentu. ŠPANIJA. MADRID, 25. — Minister za notranje stvari je imel z izvanrednim marokanskim od poslanstvom konferenco. Plenjenje in požiganje samostanov. MADRID 25. Minolo sredo je bil zopet napravljen poskus, da bi se oplenilo in zažgalo samostan Jezusa in Marije. Ko bi se bilo imelo zažgati olje, je prišlo vojaštvo, ki je ustrelilo trikrat v množico. Obležalo je na mestu 5 mrtvih in 21 ranjenih. Po drugih nočjo, ko so brneli zvonfieki preko zabrste-lih poljan... Hm.,. Anka!... Že o Božiča, ko je b;l zadnjič doma se je nekam čudno vedla napram njemu: hladna je bila, komaj da mu je odgovarjala na vprašanja, ki jih jej je stavil, komaj da ga je vprašala, kako se mu kaj godi... Neznosno je trpel Nace tiste dni... Poizvedoval je pri &ntihrkaj se je zgodilo z Anko, in čudna je bila novica, ki jo je izvedel, čudna, kakor pravljica iz devete dežele, kakor kristalni grad povodnega moža: učitelj, oni lokavi učitelj, ki je igral takrat v krčmi!.,. Ali je možno ?! Ia Anka?... Anka tudi ? !.„ Ttman oblak se je zgrnil nad Na-cetovo dušo, borno je vrelo v njem.. Učitelj ? !„. In Ankina pisma, ki jih je dobival v meitu — vse sama laž, laž vse besede polne ljubezni, laž hrepenenje, laž črke, Anka sama — živa in ostudna laž ? L Ves obupan je begal okrog po pustih zimskih poljanah; prisluškoval je lačnim vranam, ki so krokale nad njivami, nemirno se je premetaval v dolgih zimskih nočeh po postelji, in žalostno mu je bilo pri srcu na Sreti večer,.. Vso noč ie slonel na mizi v svoji spalnici in se jokal, o — bridko jokal: na vasi je tulil pes in visoko z nebesnega oboka se je utrnila zvezda... Nifi se ni poslovil od Anke, ko je odšel, toda že čez par dai je dobil pismo polno očitanja in žalosti — in Nace je dvomil... Odpisal je Anki, in zopet je dobival od nje pisma, toda postajala so ta poročilih se nadaljuje z zapiranjem in hišnimi preiskavami pri ljudeh, ki so osumljeni, da so se kakortibilo vdaleževali zadnjih nemirov. Vse osebe, pri katerih se dobi predmete, ki so bili preje očividno last samoitancev, se brez druzega zapre^_ Slo«, okni fer. društvo »Balkan" v Trstu (Dalje.) Poročilo odseka za ljudske knjižnice omenja, da vtled pičlih dohedkov ni bilo možno razrijati tako živahnega dela, kakor smo želeli. Knjige raznih knjižnic smo po potrebi medsebojno z&meniavali. Vse knjižnice vspevajo zadovoljivo. Boriti se nam je vedno z eno težkočo: s pomanjkanjem kajig. Par statističnih podatkov: 1.) Knjižnico v Krepljah (ustan. 20. maja 1909, pomnožena 11. julija) šteje knjig 115. Vpijalo se je 73 členov, od tah pa je bilo 43 č tateliev, ker se ostali v tem ča*u ne morejo baviti s čtivom. Knjig se je prečitalo do 11. julija (do spopolnitve knjižnice) od 83 knjig 68; preči tane so bile 125 krat, poprečno torej vcaka knjiga 2 krat. Dohodki knjižnice K 14*80, prispevek domaČega društva K 40*—, skupaj K 54*80. 20 Knjižnica v Koprivi (us'an 13. aept, 1908.) ima 63 knjig; čitatelje v 32. Knjige so se čitale 140 krat, povprečno vaaka S krat. Prečitanih knjig 58. Kajižnica je nesla K 5 52 ; prispevek domačega društva „Zsurja" K 20'—, skupaj K 25*52. 3.) Knjižnica v Rocolu šteje 80 knjig, Čitateljev 25. Knjig prečitanih 77, in sicer 220 krat. Povprečno vaaka knjiga torej 3 krat. Dohodki v tem letu K 15 60. 4.) Knjižnica v Bazovici ima 146 kniig, Čitateljev 109. PreČitale so se knjige 833 krat, vsaka kniig* povprečno 7 krat. Dohodki tega leta K 30'70. 5.) Knjižnica na Opčinah fnn po preureditvi 132 kujig- Čitateljev 100. Ć tale so se knjiga 986 krat, vsakj povprečro 9*05 krat. Dohodkov K 16*34, 6.) Knjižnica pri sv. Ivanu štaje 176 knjig« Čitateljev 88. Izposojene knjige 1300 krat, vsaka knjig* povprečno 7 krat. Dohodkov K 22'42. (Ta knjižnica je imela nekak odsek na VrdeH, kamor so se tudi patejele knjige). Vseh knjig v šestih ljudskih kc ižnicah je torej 712, ki ao bire čitane 3461 krat od 397 Čiiiteljev. Povprečno se je čitala vsaka knjiga 8 krat. Nagrade bo se razdelile na Opčinah ia pri sv, Ivanu, ter se bodo v najkrajšem Časa v Rocolu in v Bazovici. Ne grade 00 dela slov. pesnikov. Trije najbolji čitatelji dobe po tri knjige vuaki. Poročilo se zahvaljuje vsem darovalcev kniip, posebno vnetemu pospešeratel^n naših knjižnic, g. dr. Mihaelu Trudna. B agajna knjižnic je imela: dohodkov . K 661*99 stroškov . 450*75 prebitka . K 211*24 Dohodki so lili: od ljudskih knjižni« K 113*37; od društvenih prireditev in veselic K 249'—; od blokov K 8'30. od darov K 18270, cd prebitka iz L 1907.11908. K 108*62. Celoletni promet K 1112*74. vedno redkejša, in konečno so popolnoma izostala, zamrla — kakor klic... In to se ie zgodilo mesec dni pred Veliko nočjo, ko so brneli zvcnčdki preko poljan.,. Velik oblak de je zgrnil nad Nacetovo dušo, ves črn in grozen, in Nace je bil žalosten... » * * Tako so prišle Velikonočne počitnice 1 — Oblačen in pust pomladanski d&n je slonel v vsej svoji zasp&noati in dolgočasti nad pokrajino, g ko se je Nace pripeljal v domačo vas: upognjen, kakor starčev je bil njego7 hrbet in njegova lica so bila izpita... Nrglo je vozil hlapec Jože od postaje v vas, pu$il iz svoje pipicekovanke in pravil Nacetu zgodbo o študentu, ki je Šel radi nesieine ljubezni ves razočaran nad pedlim svetom — v lemenat. Skrivnostno in tiho je pravil Jože žalostno zgodbo in malomarno je žvižgal njegov bič po zraku, čudno zvenel med pripovedovanjem njegov „bistahor..." Z nemirnim srcem ga je poslušal študent in čudno se je zdrznil, ko se je zasvetila kcsec vasi bela hišica : nageljnov in rožmarinčka ni bilo na oknu, le par praznih razbitih loncev in kupček zemlje je samevalo v kotičku... Čudno se je zdrznil Nace, in konj je zahr-skal in pohitel... Hlapec se je ozrl na študenta in iztresel iz svoje pipice... — Vos se je ustavil in Nace je izstopil... nO — Ignac 1" O — mamka!"" (Zvršetek pride.) Stran II „EDINOST" St. 239 V Trsta, dne 26. avgusta 1909 Poročilo „iuridičaega kluba" omenja po-ieg Ž9 imenovanega g, dr. Ivana Grkšoviča med darovatelji tudi g. Vekoslava Keršovaua, c. k. p:lic, konrsarja, in Člena društva g. dra. Makia Oherinela, vstanovitelja in prvega načelnika tega kluba. Društvo .,Slov. Pravnik'' na-ja pošil a brezplačno svoj list ter nam je darovalo vie prejšnje letnike lista. Srčna bf^la vsem ! Primanjkuje pa kluba „učnih" knjig; blsgajra kluboma je prazna. Predavanja v klubu io bila tri. Po absolutoriju te ie volil novi odbor, ki se je konstituiral, kakor je bile javljeno v „Edinosti" cd 19. t. m. * * * To poročilo ni morda namenjeno kakor kako hvalisanje ali povzdigovanje druitTa Ne! Pisec tega poročila ie smatral za svojo do.žnost, poročati slov. tržaški javnosti o žitju ia bit u tistega dela naroda, o katerem se pravi, da je njegova bodočnost. Za dolžnost je pa smatral to posebno v očigled mnogim trditvam in nesporazumi] en jem gleda akad. fer. dr. „Balkan''. Jasno in očitno je naše delo; odkrito naj bo vsakemu! Mislilo se je (m Še dandanas marsikdo misli), da „Študentje" r.e znajo druzega nego pevati in popivati in — plesati. Morda se je predstoje-čemu poročilo posrečilo dokazati, da znajo in hočejo tuii kaj druzega. Če pa so mladi ljudje včasih veseli — je to lepo in dobro znamenje njih zdravja in dobrovolje in dražega nič. Delovanje akad' fer. društva je pred* vsem kulturno, kakor stanovska organiza-ciia izvršuje potom sestankov, predavani, „Podpornega sklada„Juridičnega kluba" io juridične knjižnice dolžnost napram samemu sebi. Z ljudskimi knjižnicami pa svojo dolžnost do svojega naroda. K temu delu naj se še pridružijo v prihodnje „ljudska predavanja" in delo bo vsestransko in izčrpno organizirano na zunaj in na znotraj. Društvo si je v svesti, da je vse zapri« četo delo še-le v povojih in da je je treba poglobiti in razširiti. Novi odbor hoče tozadevno biti gotovo zvest naslednik prejšnjih. Zato pa akad. fer. dr. „Balkan ' zaslužuje io si želi simpatij in podpore slovenske in sploh slovanske javnosti v Trstu in okclici. Moralna in gmotna pomoč je jednako potrebna. Z delom pomagajmo sebi in narodu ! Javni shod o MačKoljah dne 22. avgusta 1909. (Dalje.) Besedo je povzel — živahno pozdravljen — deželni poslane J. Pangerc, ki je govoril sledeče: Predragi volilci ! V-trezajoč vaši želji, prišel sem med vas, kar sem storil tem rajše, ker mi je prilika, da se vam zahvalim na zaupanju, ki ste mi je izkazali s tem, daste me spravili v družbo tiste devetnajatorice, ki ekziitira samo v — osemnajstorici. Ksk?r vam je znano, bi morali imeti mi Slovenci in Hrvatje v istrskem deželnem zboru 19 poslancev, ali Italijani so nas že na volitvah osdjufali za enega poslanca. Mi Hrvatje in Slovenci smo torej šli v nov deželni zbor mesto v devetnajstorici, samo v osemnajstorici. Da bi govoril o volilnem boju na zad* nj h deželnozborskih volitvah, mi ae vidi nepotrebno, ker vam je vsem v živem spominu. Bil je žalosten pojav, ta zadaja volilna borba, v kateri so se gotovi ljudje posluževali vseh možnih agitacijskih sredstev — tudi nepoštenih — proti kandidatom potniškega društva za Hrvate in Slovence v Istri! Vi, spe štovani voblci, ste pa dokazali na najsijajneji način, da nočete cepljenja narodnih sil, da nečete razdora, (Viharno, opetovano odobravanje), ki bi ga gotove esebe hetele zanesti med narod. O delovanju v deželnem zboru nimam za sedaj še kaj več poročati. D£žalni zbor je bil sklican v prvo sejo dne 22. julija, V tej prvi seji je bil voljen samo verifikacijski odsek za potrditev volitev. Potem se ni vršila devet dni nikaka seja. Vršila so se pa mej tem pogajanja med Italijani in nami glede nadaljnega delovanja deželnega zbora. Ko smo se sestali dne 31. julija v drugo sejo, izvolili smo deželni odbor, v katerem sta sedaj tudi dva naša moža. To je velevaien dogodek za našo Istro, kajti v brdoče Italijani ne bodo več mogli goi-podariti po svoji volji, kakor so »i o a e d a j, Ob enem pa smo sklenili v prvi .eji nujne predloga glede podpore v laj* šane bede. Poleg tega pa smo aklenili dogovor, ki je žalosten znak razmer v naši Is.ri. Po tem dogovoru, bi se imela namreč po vsej deželi izvršiti nova razdelitev občin, oziroma zaokroženje občin po narodnoiti, a zato bi se v vaej deželi ne imele vršiti akozi 6 let v nobeni občini nove volitve. Italijani se namreč bo e, da izgube v bližnjem času več občin, ki se nahajajo sedaj v njih rokah. Zato silijo v delitev občin. Pravijo pri tem, da ljuittvo zahteva to; v resnici pa zahteva to delitev le vladajoča italijanska klika, ki se boji za svoje nadvladje. Ipak amo se mi ko-nečci morali udati zahtevi Italijanov v toliko, da fino v principu pritrdili zahtevi po delitvi točin, ker nam je moralo biti pred vsem ležeče na tem, da se konstituira deželni odbor, ker sicer bi bili Italijani oatali še za-naprej sami na krmilu dežele, bili bi sami gospodarili z deželnim denarjem, a deželni zbor bi ne bil prišel do delovanja! Ljudstvo bi bilo torej trpelo neizmerno škodo. Le zato, da smo spravili svoje ljudi v deželni odbor in da smo omogočili prepotrebno delovanje deželnega zbora, cd katerega pričakuje ljudstvo po vsej deželi nujne podpore, smo se torej udali, da smo sprejeli oni, po Italijanih zahtevani dogovor. Vendar se začne glavna borba za občine šele sedaj. Mi smo vedno pripravljeni za pošteno spravo, in če je na italijanski strani toliko dobre volje, kakor na naši, pride prav gotovo do sporazumljenja. Mi smo za delitev občin po narodnosti, ali tako, da ne bo zopet niti ena slovenska duša izpostavljena nevarnosti petujčenja. Ali preveriti se ne damo. Ako se hoče kaka naša duša dobrovoljno prodati, bilo jej! Ukrasti pa si ne pustimo niti ene duše reč. (Viharno odobravanje). (lUdi preobilice gradiva smo morali govor dež. posl. Valentiča odložiti za jutr-šojo številko). _ Slovenskemu vlsokoiol. dim. Slovenskim oblturUentom! V jeseni nastopi nova doba trpljenja in preganjanja slovenskega akademič-nega dijaitra na avstrijskih visokih šolah na Dunaju iu v Gradcu. Razna znamenja kažejo, dabota doba burnejša in krutejša nego katera koli doslej. V Gradcu bo novoizvoljeni rektor pomagal nemškim buršakom zadoščati plitvemu nemškemu sivinizmu ; saj se tudi leta 1907/08 ni sramoval kakor dekan medicinske fakultete z nogami teptati akademične svobode, samo da je kril škandalozno početje nemškega burševstva. Na Danaju pa je skoro gotovo, da se burievskemu terorizmu posreči razbiti aka-demično menzo ter poguati Slovane is podpornega društva za bolne visokošolce, kjer bodo potem neovirano gospodarili z društvenim denarjem po svoje, kakor so tega vajeni doslej. Hazven tega so že pod pokroviteljstvom znanega olikanca Malika sklenili, da se bodo kruto maščevali nad Slovenci radi resnic, ki jim jih je povedala naša vseuči-liaka brošura. Z ozirom na to poživljamo akade-mično slovensko dijaŠtvo, v prvi vrsti slovenske abiturijente, da obrnejo nem-Skim vseučiliškim mestom hrbet ter odidejo na slovanske visoke šole, zlasti v zlato Prago. Kaj nameravamo s tem ? Pred vsem se izognemo nemškim batinam in iikanam, ki jih zda] tako kruto občutimo. Denar pa, ki ga zdaj znašamo nehvaležnim Nemcem, pride v slovanske roke. Drugič se otresemo nemškega vpliva ter spoznamo, da je poleg nemške tudi slovanska nič manj važna ter nič nižje stoječa kultura. S tem se izneb'nn predsodkov, da kai velja samo ono, kar je nemškega izvora. Emanci* pacija od |vpliva nemške kulture pa bo prvi ko rak k osloboditvi slovenskega naroda od sovraže-čihnas ter naš narodni razvoj o v i r a j o & i h Nemce t. Posledica temu pa bo krepkejšs združenje avstrijskih Slovanov, Najvažnejši razlog pa, da vam to priporočamo, je r.ešitev slovenskega vseučiliškega vpraša« n j a. — Od kar so leta 1856 slov. juridična predavanja na univerzi v Gradcu prenehala, nismo napravili v stvari slovenske visoke šole niti koraka dalje. Narobe ! Čimdaljebolj se bližamo dobi, ko nam bo sploh onemogočeno študirati na avstrijskih visokih šolah na Danaju in ▼ Gradca. Tako daloč so privozile „nepristranske" avstrijske vlade, da odločujejo na visokih šolah na Danaju in v Gradcu buršaki v svojem nebrzdanem, od raznih nemških malikov podpihovanemn šovinizmu ; njihovemu povelju se klanjajo akademične oblasti, „močne" avstrijske vlade pa to mirno gledajo. Slovenske državne poslance odločno poživljamo, da napravijo odločnejše korake v obrambo naših pravic! Največ pa smo slovenski akademiki navezani na samopomoč. Sami rešimo slovensko vseučiliSko vprašanje, će so drugi zato brezbrižni. Prva stopinja rešitve bodi emancipacija od Dunaja in Gradca. Zato proč od teh burševskih gnezd v slovansko Prago 1 Ca se slovenski akademiki koncentrirajo v Pragi, dado s tem najboljši povdarek naši zahtevi, da se tam zopet oživotvorijo slovenska juridična predavanja, ki so se pred letom 1856. vršila v Ljubljani in Gradcu, kar bi bil nekak provizorij slovenske pravne fakultete in preiskušnja za naše bodjče pref^sorje. Ta predavanja se bi pozneje samo premestila ▼ Ljubljenj — in imeli bi tvojo pravno fakulteto. Slovenski akademiki in abiturijeeti! — Uvažajte naš klic, pa obrnite hrbet neprijazni nemški tujini ter pojdite v bratsko Prago, ki vam nudi vsega, kar dobite na Danaju in v Gradcu, razven tega pa vas sprejme z odprtimi, bratskimi rokami. Da se Slovencem, ki niso zmožni češčioe, olajša študij na češki univerzi v Pragi, se ju-riston dovoli delati kolokvije in izpite v nem ščini. Sicer pa je češčina tako slična slovenščini, da se ji vsakdo priuči v par mesecib. Samo nakoliko vo*je je treba! Jesenice na Gorenjskem 8. a?g. 1909, Za „Adrijo* v Gorici: Fr. Pavšič 1. r. Za „Adrijo" v Pragi: Slavko Weixl I. r. Za „Balkan" v Trstu: Karol Perluga 1. r- Za „Bodočnost" na Štajerskem; Vekolav Šume-njak 1. r. Za „Gorotan* na Koroškem: Čemer 1. r. Za „Ilirijo" v Pragi: Milko Hrtšovec 1. r. Za „Klub naprednih slov. akademikov" v Celju : Milko Hrašovec i. r. Za „Prosveto" v Ljubljani: Fr, Trampuš 1. r. Za „Slovenijo" ni Dunaju: Anton Sovre 1. r. Za „Tabor* v Gradcu: Fr, Fischer 1. r. Za „Triglav* v Gradcu: Fr. Zupančič 1. r. Za „Združena jugoslovanska društva v Pragi: Milko Hrafiovec I. r. „VELEIZDAJNIŠKI" PROCES v Zagrebu. Zagreb. 24. VIII. Na popoludanski razpravi v ponedeljek je branitelj dr. Popovi ć nadaljeval svoja izvajanja, na kar je bila razprava odložena na danes. (128. dan razprave.) Danes je branitelj dr. P o p o v i ć na podlagi Člankov v „Srbobranu" dokazal, da se je samostalna srbska stranka trudila, da bi vzgajala prebivalstvo v drugačni smeri, nego trdi to obtožnica. Po kratki pavzi je dr. P o p o v i 6 nadaljeval s svojimi predlogi ter je naglašal potrebo, da se prečitajo razni članki. Došlo je do kontroverze z državnim pravdBikom, v kateri je dr. Popović naglašal, da je se svojimi predlogi ovrgel trditve obtožbe, katera je le nekoliko člankov postavila kakor dokaz za jako dvomljive trditve. Po opoludaniki pavzi je dr. Popović nadaljeval svoja izvajanja, na kar je branitelj dr. L u k i n i 6 ponovno utemeljeval svoje predloge in je opozarjal na važnost prič, ki jih on predlaga. Ob 2. uri je predsednik odložil razpravo na jutri. _ Preosnova ministerstva? Za preje, nego je bilo zaključeno zadaje državnozborsko zasedanje, so se bili raznesli glasovi, da se pogaja trgovinski minister Weieskirchner z opozicijo glede preosnove kabineta, Ker so pa ostala ta pogajanja brezuspešna. so potihnili ti glasovi. Čim je za-počel Globinski svojo akcijo, so se zopet pojavili ti glasovi. Šarijo se glasovi, da je rekonstrukcija kabineta baza, na koji se vrše pogajanja med vlado io opozicijo. Govori se celo o kandidatih za rekonstrukcijo. Novo minister »tvo bi bilo sestavljeno sledeče: Bieoertb, ministeriki predsednik; Haerdtl, notranje zadeve; Fuchs pravosodje, Weiss-kirehner trgovina, Pattai javna dela, Sjlvester železnice, dr. Pergelt nauk in bogočastje, dr. Globinski finance, Braf poljedelstvo, dr. Hru-ban, češki minister-rojak, Sbapinski poljiki minister-rojak, dr. Scheiner nemški minister-rojak. Očividno je ti lista sestavljena po željah gospoda Bienertha, a namen jej je: Razbiti „Slovansko enoto*. Zato pa bržkone iz te moke ne bo kruha! Fuzija hrvatskih političnih strank. Iz Zagrebi prihaja tolažljiva vest, da se v najkrajšem času zediniti dve stranki: „Starčevideva stranka prava" (dr. Mile Star-čević) in „Seljačka stranka", ki jo je ustvaril posl. Stjepan Radić. Radićeva stranka se postavi na starčevićanski program iz leta 1894 in obveže, da ne bo več intransigentna proti vsem duhovnikom kakor takim. Namišljeno revolucljonarno gibanje v Pragi? „Ceiko slovo" je javljalo, da ima grof Aehrenthal v rokah dokumente, ki baje dokazujejo, da se je pripravljala v Pragi za časa srbske krize revolucija, in da Aehrenthal s pomočjo omenjenih dokumentov agitira na dvoru proti Čehom. Glasilo češko-klerikalnega poslanca Mysliveca nNovy vek* potrja, da omenjeno poročilo .Češkega slova" ni brez podlage, ker je grof Aehrenthal omenil in celo pokazal noslancu Globinskemu neke take dokumente. Globinski ni smatral omenjenega naznanila za tajno, ter je stvar sporočil nekaterim češkim poslancem. V zedaji seji „Slovanske enote" je prišla ta stvar v razpravo in je bilo ministru Začeku naročeno, da o stvari intervenira pri grofu Aehrenthalu, eientuelao, da si izprosi privatno avdijenco pri cesarju in mu stvar pojasni. Minister Začek je obljubil, da stori to. Pri vsem tem bo imel grof Aehrenthal bržkone še vedno poguma za trditev, da on nima s srbsko „veleizdajo" ničesar opraviti! Ipak je mož iskal „veleizdajo" in „revoluci-jonarno" gibanje celo na severu! Poseben prijatelj naš je ta — novi gref! Črnogorci proti Italijanom. Italija se je pred nekoliko leti vrgla na balkansko politiko, da pridobi na Balkanu področje za svojo trgovino. Pri tem je Italija gledala, da ▼ vseh glavnih pristaniščih na črnogorski in na albanski obali naseli svojih državljanov. Italija je s tem svojim podjetjem nad vse vspela na albanski obali. Od Pre-vese, A?1 on?, Drača vse do San Giovani di Medna ni pristanišča, kjer bi ne bilo itali- janskih naselbin, ki trgujejo z notranjostjo dežele. Ali Italijani so popolnoma zavzeli tudi črnogorsko obal. Dulcinj in Bar sta v njih vih rokah in oni posedujejo via glavna podjst;a ob mooopolu tobaka. Črnogorski trgovec je sedaj popolnoma odvisen od Italijanov, katerim pa so prišli na sled, da ne delujejo ravno solidno, kakor se je to obljubljalo črnogorski vladi. Radi tega vlada med domačimi trgovci veliko ogorčenje proti italijanskim kolonistom, ki so avstro-ogrski trgovini zaprli vsako pot v Črnogoro. Črnogorski domači trgovci ne morejo konkurirati z Itali-iani. Pa tudi če bi »e med Avstro-Ogrsko in Črnogoro sklenila trgovinska pogodba, bi trgovci v Boki — ki so popred posredovali vso izvozno trgovino za Črnogoro — ne imeli od tega nikake bit it vene koristi vse dotlej, dokler se italijanskemu blagu ne zapre prehod v Črnogoro. Bokelji so bili in so Še danes s Črnog rci poleg prejšnjih trgovskih zvez tudi v rodbinskih zvezah ; bilo je torej oaravno, da so Črnogorci z večo ljubezoijo kupovali potrebne stvari ia blago pri lastnem sorodstvu, nego pri tuiincib. V Baru, Nikiiču, Cetinju itd. je domačih trgovcev, ki odkrito govore, da je italijanska družba v Črni gori „Societži Antivari anonimauvpravo pogubo za črnogorski trgovski stan. Krščanski socijalcl o delavni možnosti parlamenta. 12 krščansko-socijalnih krogov javljaio: Vprašanje uspostave delovanja državnega zbora se pooistruja vedno bolj do vprašanja obstanka parlamentariškega zistema v Avstriti. Ako se hoče tega — namreč parlaraentanšk; si«tem — ohraniti, potem je neobhodao potrebno, da pride do zadostne veČine v državnem zboru, ki bi energično podpirala uradniško ministerstvo, ali pa, ki bi sama po svojih členih prevzela vlado. Pr?a rešite? bi bila v stvarno korist uprave vsekako boli a od druge. Vendar je le malo nade, da pri d 3 do take ureditve razmer. Sestivo vlad?, ki bi izšla samo iz osebne koalicije, je treba smatrati za izključeno, ker bi taki koaliciji krščanski sccijalci nekdar ne pritrdili. Umetniško-obrtna razstava v Odesi. Prvega maja leta 1910 otvorijo v bogatem in krasnem ruikem emporiju v Črnem morju, v Odesi, veliko umetniško-obrtno razstavo, na kateri bodo zastopani ne le slovanski, marveč tudi nevlovanski narodi. Dnevne vesti. Materini jezik Ziliotta. Pišejo nam: Vaš včerajšnji člančič o italijanstvu v Zadru in o Ziliottu treba Še neholiko spopolniti. Zliotto ne le da zna hrvatski, marveč je tudi sin hrvatske matere iz Makarake. A da v Makarski ni niti ene italijanske duše, to je no-torično dejstvo, ki je poznajo tudi dalmatin-tinski Italijani. Ziliotto ne dovoljuje svoji materi, da bi prihajala k njemu v Zadar. — Pač pa zahaja on k njej, ker mora žnjo govoriti hrvatski, a noče, da bi to čuli njegovi zaderaki Italijani. C. kr. pomorski vladi na uvaževanja. — Dve leti ata minuli, odkar se je c. kr. po-moraka vlada odločila in dala na opetajočo prošnjo barkovljanskih ribičev iztrebiti tamošnje pristanišče. To delo je stalo mnogo truda in tudi denarja. — Po dovršenem delu smo rekli: zdaj bomo traz skrbi za aekaj let. Kaj pa ! Pristaniške bo treba kmalu zopet trebiti na jednem koncu. In kaj je vzrok temu ? Čujte! Ob strani pristanišča je ravne-ista c. kr. pomorska vlada napravila na prošnio Barkovljanov mal pomol. Takrat se je govorilo, da se bo pomol rabil izkljnčno le za aašenje mrež. Pozneje pa smo sprevideli, da je pomol namenjem za drugo, t. j, za razklsdanje in nakladanje različnih materijalov in tudi ljudi« Omenjeni pomol pa še danes ni dovršen, kajti manjka mu, kar je najpoglavitneje : utrjenega površja-tlaka. Namesto potrebnega tlaka, odločili so se gospodje na c. kr. pomerski vladi vzravnati pomol z različnim gramozom. Koliko časa pa stoji navoženi gramoz na pomolu ? O tem naj bi vendar prišli prepričati se prizadeti gospe dje. Ob južnem vremenu imamo vsled močnih vetrov navadno hudo razburkano morje, ki buta z veliko silo svoje valove ob obrežje. — Ker je pomol tudi prenizek, je valovju odprta pot nanj. Tam valovje hudo razkopava in razjeda površje, a gramoz znaša naravnost v pristanišče. Ko se je pa počasi Posejdon ukrotil, zagledamo vse pomolovo površje pclno nevarnih razorov in lukenj, kar pa dela hojo tudi ob belem dnevu zelo mučno in nevarno. Tako vzravnanje in razkopavanje pomola se ponavlja med letom dostikrat, Ni čudo torej, da bo treba kmalu luko trebiti. Neštetokrat se čujeio na pomolu zelo robate in grde kletviae in pritožbe radi teh nedostatkov. Ali bi ne bilo umestno, da bi c. kr. pomorska vlada odločila preskrbeti pomol s prepotrebnim tlakom, da bo ustreženo takim načinom raznim strankam. S tem bo gotovo uit-eženo tudi c. kr. , pomorski vladi sami, ker bi se z enkratnim ' stroškom enkrat za vselej rešila nevšečnih pritožeb, zgražanj in jeze od strani občinstva V Trstu, dne 26. avgusta 1909 »EDINOSTc St. 239 Stran HI. in tudi prepegDitib itročko vzatrebljenje.Iuke. Vremenska napoved za Primorsko: -Nadejamo se, da c. kr. pomorska vlada stori Lepo, večinoma jasno. Zmerni vetrovi. Vreč čim prej svojo dolžnost. O prostoru za su* Najprej jasno, potem motno. 3enje mrež pa prihodnjič. Barkovljanski ribič. ! DrUStVOnO VOStL Poziv Barkovijanom V nedeljo bomo tlačili v mačem Skednju znamenito slavnost, „Edinost" ie že izdala parolo, nai se to slavje razvije v pravi narodni tabor. Želimo, da bi se aaie narodne Barkovlje odzvale temu pozivu ▼ čim največi meri. V ta namen smo si za- Giazbeno društvo „Trst" naznanja svojim členom, da se bodo tambnr&ške vaje vršile jutri v petek od 8. in pol do 10. ure in pol v novih društvenih prostorih nI. S. Seba-stiano 6. I,, v prostorih društva „Jadran". NOVA PRODAJAIN. BLAGA ZA MOŠKE OBLEKE ji ... x u i j- . a . * t_ . Iitotako se bodo vršile pevske vaje v soboto gotonli par večih ladij, s katerimi se skupno 2večer> je obijne £deležb J odpeljemo na slavnoat v Skedenj. V tej — naši Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah vožnji naj bo simbol, da je sinja Adrija — .. ~ naša. Zato poživljamo vse narodne Barkov-. Ta.bl pevovodjo, pevce m pevke na pevsko Ijane nainuineje, da se udeleže tega našega b0 , d * n e • zvečer, kjer se tudi izleta. Kdor le more, nai pride, da bo naš Pogovorimo glede nedeljskega izleta po morju obi i k rri škedenjskih bratih čim impozantneji. na ila™<*t „Velesile v Skedenj. Priti je v barkovl;an»ko pristanišče ob 1. uri . xC,talnlca" pri sv. Jakobu, — Kakcr že in pol. objavljeno uprizori mČ talnica* v nedeljo 19.; K reškemu bančnemu ropu. Reška „Bi- ,ePf- kra,n° nar- fgro V kratkem: lancia- noroča, da je prejel reški policijski Po^mo malo črtico o ti najnovejši nar. igri.! ravnatelj Derenčin več pretilnih pisem, mej ^"»es četrtek točno ob 9. uri pevska vaja; temi tudi neko rargbdnico iz Trsta, v kateri 28 možU zbor- _ se ga v imenu „črne roke" svari in poživlja, Darovi naj takoj ustavi zasledovania. * Porok., rojstva in umrljivost Od 16. do ,, ^J^Zt** 21. t. m. se je v tržaški občini poročno 23 parov. Redilo se je 151 otrok in sicer 79 miških in 72 žensk; od teh 27 nezakonskih. Umrlo je 114 oteb, in TRST, ulica S. Caterina štev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z veliko izbero v zadnjih novosti za pomladansko sezono po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA. Izliera srajc, ovratnitov, oTratnic, zapestnic iti. - Na želio se pofllMo uzorci. Velika zaloga koles Umetni ZObje RUDOLF ROTL|zdj~ vsake je postaji v D*vinu K cem. Denar hrani uprava. omizje o priliki plesa na 4.70. — Hvala daroval-1 TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238. j Zaloga koles: ! Peugeot, Waf- ; fenrad, Standard od 150 kron naprej, i Pnevmatiki in potrebščine, j Cene i J Mehanična delavnica. Hitra postrežba zmerne t zokozdrivnijkem kabinetu Dr. Čermak in g. Čusck TR.ST ulita Mto Csstrsta *tsv, 13, II« saCst, sicer 56 moških in 1/^o+s Sv ^avI^La 53 žensk; od teh 48 izpod enega leta. ¥WMI IZ UUrlSKe. _ „ w B --- _ . _ Županska zveza. — Iz D u t o v e 1 j i Tržaška mala kronika. Ustanovni shod .županske zveze- na Krasu Ifrvnlnlr ? pmi«««*«™ i o un i* 16 i® konečno «*rfil dne 22. t m., kakor je — »K « P-d durii »roje hifie, ko ** * '6 "" P°" se mm ,e neb neznani {Slovet pr.blibl in ga Imeaom ođbora je ^ brez vzroka z nožem ranil na glav,. Krsn. je ri, zboeoraojeg. J. Vran, župan L TomZ. loi^J"0 T ° ", Pozdravil je t&onloe in v fedrnati S "J'"p .* .. . x obrazložil namec žnpanske zveze ter koristi,: Spal na cesti s 1000 kronami v žepu ! ki jih pričakujemo od tega važnega društva! '1 PredsiaoČn.em ob 1. uri ie redar z&udil možaf Opravičivži zbrano središče Dutovlje za ta ki ie spal na tlaku Sy!oiovega trga. Bil je te,tanekf prešel je na drugo točko vsporedn, to trgovec s žmno I^au Zaccana tz Bartioloit. j. prečitanje pravil. — Vprejeta so bila na o uCI 98t bon »'manje brez opazek, nakar je bil izvoliea 216 ital. lir. s takim zneskom v žepu zaspati. odbor. na uličnem tlaku, je res rekord I Mož bi bil j Predsednikom je zares zaslužil, da ga kdo okrade. ! aiega namestnikom g, Mnogo dela,j maio dobička! Dva lopova Kcmnu. sta včeraj popoludne po nemalem naporu! Oitali odborniki so: gg. M. Zaidaršič ulomila ključavnico lope vratarice Italije Fa- j podžupan v S&žaui, Albin Štrekelj, učitelj in renez v ul. Bacchi št. 4, ali druzega nista! župan v Naklem. Nemec, p^župan v našla nego malo srebrno verižico. Pevrh tega . Nabrežid, Filip Hočevar, župan v Štanjelu in sta imela še smolo, da ju je vratarica zasa- Fr, Grgič, žuoan na Velikem dolu. čila. Na njeno vpitje ie pritekel redar, ki jej Županska zveza je torej vstvarjera, Ža-enega tatov aretiral. Drugega so pozneje u eli, limo vrlo zbraoemu odboru mnogo vspeha. Ista it» Ivan Giraidi, star 25 let iz Kopra, Modro, a neuitrašeno naprej ! težak brez posla in Natale Cimolino, star 19 Na delo, ker resni so dnevi — posla bil ^izvoljen g. Vran, J. S ?ara, prdžupan v ir Po neverjetno visokih cenah se Takrat kupuje blago za moške ln ženske Obleke. Teaiu ga lahko izognete, ako naročite blago direktno pri tovarni. Zahtevajte tedaj brezplačno poSiljatev moje Me mM in ml nzorcev Imam t ealogi samo najboljše blago zadnjih novosti. FranzSchmidt Jagerndorfl03 AT«triJ«ka Sl««tja. !? NOVOST !! Nenavadno presenečenje. Avtomatično Tžigalo REGENT ■ ^Kdf&iSiŠAj/ Žepno kresilo in istočasno žepna svetilka. Jako elegantno in praktično. Navadno uporabljanje z 1 reko. Z enim pritiskom osenl In M. Cena z opisom vred : 1 komad K 3 30 ; 3 komadi K 7.75 -« komadov K 15"—; iS komadov K *7-—. Poltnlne proite posiljatve, ako ae poAtje .Jenar naprej ali pa po povzetju. ALOIS SCHAUHANH r^S:"^ PO POVZETJO 8TAKE 30 STOTINK VEft. let iz Trsta. Zblaznil je 25 letni voznik M^rij Grego rieh, stanujoč v ul. Media št. 40. Spravili so ga v opazovalnico. Prišel pod voz, — Peter Scarpa star 20 let, težak, jz Benetk, je včeraj t ul. Stadion skočil z tcz%, a je pri tem pade! pod kolo, ki mu šlo čez desno nogo in mu zdrobilo koit. Preneili io ga v bolnišnico. Po stopnicah je padla postrežnica Katarina Desalič, stara 47 let stanujoča v nlici G. Gozzi ter si pri tem zlomila piščal na desni nogi. Ziravi se v bolnišnici. Požar. Sinoči kmalu po 8. ori so tele-onirali mestnim gasilcem, da je v ul. Chio*za š-. 17 nastal cgenj. Gasilci so prišli z 2 hrizgalnicami, a tam so zvedeli da gori v ul, Vieana št. 17 in nicer v II. nadstropju, kjer bira Llojdo* kapitan g. H-.nrik vitez Zadro. Soproga kapitanova je šla v spalno sobo s petrolejko v roki. Po nesreči je zadela nogo v preprogo in padla. Seveda se je sve-tilika razbila in kakor bi trenil, se je ogem razširil na sobno pohittvo in začela je tudi goreti okleka na goapej, ki je obupno klica'a na pomoč, Prihitele sta dve služabnici in vratar, ki so hitro strgali gorečo obleko z gospe, ne da bi se bila ista opekla. — Toda cgenj je skoraj popolnoma nničil eno posteljo in poškodoval tudi drugo poh štvo v sobi. Vendar so ogenj ,pogaJli domačini prej nego so piišli gasilci. Škode je okolu 1000 K, ki je pa pokrita z zavarc-valnino. Tat v cerkvi. Minole nedelje je nekdo pustil za vratmi zakriitije pri sv. Antonu novem dežnik. Medtem, ko je lastnik dežnika vršil svoje opravilo v zakrestiji, mu je nekdo odnesel dežnik! Doznalo se je, da je v zakristijo vstopil le neki „kum", ki je prišel poizvedovat o nekem kritu. Lastnik mokrc-posušenega dežnika je čakal, da se „pošteni" knm vrne z dežnikom, a uzmovič je prišel, toda brez dežnika. Ker je okradeni sumil, da je ž? na pel pijani kum shranil dežnik kje v bnž'Di, je ca svo;o pest napravil malo preiskavo in posrečilo se mu je dobiti dežnik v neki bližnji krčmi. Dežnik je torej našel zopet pravega gospodarja, oziroma je gospodar našel svoj d žcik, ali stvar ni rešena, ker je bila prijavljena redarstvu. Kakor razvidno je tudi med „kumi" in celo v cerkvi ne farno puščati dežnik. Loterijske številke Izžrebane dne 25, a*g. 1909, Brno Isomost Koledar in pap. — Jatri: včeraj 2. — Treme včeraj 59 84 10 5 67 40 37 59 4 47 vreme. — Danes : Zefirin Josip Kal, sp. — Tempera-uri popoludne + 27. Cels. : lepo. Vas čaka obilo, — in pa še kako * nujnega ! x Polom laikih podjetij. Gospodarski po-lcm v iaški liberalni stranki, ki je pričel pri banki popolere, se Siri od dne do dne, Pred dnevi imo poročali o zatvoritvi pristno laškega hotela pri Mazzin?. Sedaj nam porc-čajo, da je sodoija zapečatila laško zadrugo jestvin v Ličniku. O i ustanovitve te zadrege pa do danea ni bilo nobenega občnega zbora, ne računov, se bilanc ! Delničarji bodo morali tudi tu založiti precejšnji primanjkljaj. Tudi komaj dograjeni loksurijozni zadružni hotel „Aclif" v Ločniku se nsgiblje k sulici. Proda se materijal in okna onih hiš, ki se posujejo v ulici S. Laz-zaro, Corso in ulica S. Caterina. — Za informacije obrniti se na lice mesta. Prostovoljna prodaja POSESTVA Šlegljevih dedičev v Šturiji (Vipava) (hiša, hlev, velik vrt). — Pripravno za kupčijo. — Pojasnila daje Danilo Šapla, posest, v Šturiji. Dr. Fran Korsano Specijalist za slfflittčne ln kožne bolezni ima svoj ambulatorij y Trsta v slici San Jfteole štev. 9 (nad JtdrtM&o btnlto) snima «112. ti 1.1B «fl 5. li Kl to i ti 991 9*9CL Odprlo se je novo veliko skladišče POHIŠTVA in tapetarij Paolo Gastwirth j V ulici Stadion št. 6, Tel. 22-85 z veliko izbero popolnih sob vsakega sloga in mo-l derne risbe ter popolnih oprav za etanovanja. — : — Zadnje novosti te stroke. : Zamore bi vsakdo ogledati, ne da je primoran kupiti d. Leti Mii k Cd. Nova in bogata zaloga vsakovrstnega POHIŠTVA Spalne in jedilne sobe na izbero. Najnovejši uzorci. Trst, Via dei Rettori št I Telefon St 71 Romano IV LTSIPONION - PRENDINI Zalaga Izgotovljenih oblek In ^ manlfakturnega blaga iteta hlače za delavce. Najbolj preizkušeno in od prvih avtoritet ter tisočev praktičnih zdravnikov tuzemstva in inozemstva priporočeno živilo za zdrave in na želodcu bolne otroke in odrastle ; ima veliko živilno vrednost, pospešuje tvoritev kosti in mišic, ureja prebavo in je v rabi ceneno. |(ufe<® Pozor! M. LEVI Pozor! Trst, ulica S. Giacomo itev. 7 (Corso) Trst i Kupuje rabljeno pohittvo, ponoftene obleke In šivalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom. AL MONDO Preseljena iz Barrlere št. 33 00 v nI. deli' 3stria štev. 8 (Sy. Jakob) Velika lzb«ra moških, deikih In otroških o-bl«rk. Zaloga blaga za obleke po meri. Srajce spodnje hlaće, nogovice, pletenine, ovratniki zapestniki, orratnica itd. itd. t bogati izberi. Zaloga najboljših modrih, rumenih in belih jop za mehanike itd. fiifefH&fnifiiafii&ficaci |>r Za turiste, potnike, lovce | in vse one osebe, ki morajo mnogo hoditi, je jako priporočen. & Lvalponlan-Prendini je Čudovito mazilo 4 ki varuje noge proti mehurjem, žuljem tf :: in gorečfci po dolgih pohodih ::tl CENA ŠKATLJI 1 KRONA, tf Zaloga v Trstu : Lekarna Prendini in g Agencija Zulin, kakor tudi t vseh ve- J* čjih prodajalnicah in mirodilnicah. ^ ANTON REPENSEK knjigovez v Trstu, vi a Ceollla 9 priporoča slavnemu občinstvu svojo moderno urejeno delavnico v kateri Be izvršujejo vsa v to stroko spadaj06» dela točno In po zmernih oenah. 8VOJI K SVOJIM ! Bogomil Fino M orar t Sežani ima tvojo novo proda-Jamico v ur rTB3TU ul. Vinc. Belil.113 nasproti cerkve eret Antona novega Vsakovrstne verižice po pravih tov. cenah Cene zmerne. Telefon 1395 Oius^ Waldner ■■ TRST - Ulica Media 3 - TRST B Zaloga jelovoga lesa s prodajo na drobno in debelo. — OKVIRJI ia bukovega in jel. lesa. Iibera vsaJco vrstnih obloženih in oatruienlh J predmetov lg bnkavga in Jelovg* lea* Itd. | Bogata izbera obložKoo. - Lopate za pekarje. Stran IV „EDINOST" št. 239 V Trstu, dne 26. avgusta 1909 Tudi tukaj to delničarji najstrupenejSi Lahi iz Lufinika ia is Gorice. Zazidali to bili ▼ ta hotel okoli 90.000 E! Kakor se vidi period „pristno" gospodarstvo ! z Iz Pevme poročajo, da so sklenile tamošnje rodoljubne gospice ustanoviti podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. — Tako je pravI x V Kormlnu se otvori 1. septembra otroški vrtec družbe sv. C. in M. Za vrtnarico je bila imenovana te dni gospica Bes iz Gorice. z Občinske volitve v Gradežu se vrše te dai in so v&žne, ker ne bodo brez upliva na predstcječe dež. zborske volitve v furlanskem delu dežele. V torek je volil tretji razred in so zmagali liberalni kandidatjez 241 proti 154 glasovom, ki jih je dobila kle rikalna lista. Ker je volil Gradež vedno klerikalno, pomenja^ta izid spričo predstoječlh de-želnozborskih volitev, precejšen udarec za Faiduttrevo stranko. z Semenj sv. Jerneja je pričel v Gorici v torek in traja osem dnij. Seveda, to ni niti senca nekdanjih sejmov; le par barak je postavljenih na Travniku in na Stolnem trgu, katere spominjajo na to v starih prejšniih časih znameniti semeni. Posebnost tega semnja je kupčija s ptiči. x Nezgoda. Neki Josip Batič iz Gorice je peljal voziček proti postaji. Blizu kavarne „Ccrao" mu je mahoma prišla slabost in je padil nezavesten na tla. Priskočili so mimo gredoči ljudje in pa zdravnik. Batiča so prenesli na dom, a tam je izdihnil, ne da bi bil prišel prej k zavesti. Najbrže g& je zadela kap. z Kmetijsko predavanje. V nedeljo 15. t, m. se je vršilo v Šabreljah kmetijsko pre davanje o povzdigi tamošnje živinoreje. Predaval je pristav slovenske dež. kmetijske šole g. Anton Podgorn k, ter dajal tudi pojasnila na razna vprašanja. Predavanja se je udeležilo okoli 100 poslušalcev. z Baron Locatelii pred sodniki. Neki To-m a d oni iz Kormina je podal ovadbo proti korminskemu županu in bivšemn poslanca baronu Locatelliiu radi zlorabe uradne oblasti io omejitve osebne svobode, ker ga je župan dal zapreti, ko ni hotel plačati neke globe. Ovadba ima politično ozadje, zato se z nape-tcstjo pričakuje izida. z Kazen radi psa. Kmet Igoao Ličen iz Kihenberka je bil obsojen na globo 10 K odnosno v zapor do 48 ur, ker ]e pustil na svobodo nekega psa, brez nagobčnika. Psa mu je bil izročil v varstvo njegov prijatelj. — Pei je namreč ugriznil nekega kmeta, z Izpred sodnije. — Občinski stražar v Tclminu je zalotil nekega Antona Torkar, ko je ^precejšnjo množino apna, ki je občinska lest, spravljal na svoj dom. Stražar je pozval Torkarja, naj vrne ukradeno blago, a Torkar ni hotel ničesar vedeti o tem in je stražarja še zmerjal in mu grozil. Prisodili so mu dva meseca trde ječe. z Nezgoda. - Anton Žnidarčič, 58 let star, s Kanalskega je ravnal z mlatilnim strojem tako neprevidno, da mu je ta zmečkal levo roko. Na njegovo vpitje so priskočili sosedje ter ga spravili v goriško boinišnico, kjer so mu morali zdravniki cdrezati poškodovano roko, V Solkanu je umrl 29*letni mizarski delavec Josip Vižictin, Pok. je bil znan kakor izvrsten pevec. Pogreb se je vršil dne 19. t. m. ob veliki udeležbi ne le iz domače in bližnjih, ampak tudi daljnjih vasi. Udeležila so se tudi via domača društva: Narodna čitalnica z zastavo in krasnim vencem, solkanski „Sokol" i.totako z vencem, domači pevski zbor pod vodstvom gosp. učitelja Bajta, bratska sokolska godba iz Prvačine, socijalna demokracija lepim vencem. Slednjič so nosili lep venec znanci in prijatelji pokojnikovi. Vsem, ki so blagemu pokojniku izka?ali poslednjo čast, bodi izrečena prisrčna zahvala. Za štrajkujoče v Ajdovščini se je nabralo v gostilni gosp. Mohcriič v Sežani znesek Kr. 21.50. To svoto sta nabrala gosp. Moborčič in gosp. Šmuc. Omizje v goifclni gosp. Stolia iz Sežane je poslalo znesek Kr. 10, Vsem darovalcem najprisrčnejša.hvalaf Sokol v ot. Andreju priredi dne 29. t. m. svojo prvo slavnostno veselico z zelo zanimivim programom. Veliko zanimanje vlada za to prireditev po občini in okolici. Prglasilo je svojo vdeležbo mnogo društev sokolskih in, pevakib. Mladina že nestrpno čaka prihodnje I nedelje. .Sokol" se pridoo vadi v telovadbi, caDcr hiti z nervozno hitrostjo, da uredi v<.e za ta dan potrebno. Razne vesti. NajstarejSjl častnik Radeckega umrl. Dne 21. t. m. je umrl na Dunaju stotnik v pekoiu Edmund Steiner v starosti 88 let. Pokojnik se je na čelu dunajskih dobrovoljcev pod maršalom Radeckijem udeležil leta 1848, in 1849. vojne v Italiji. Bazun tega se ie borU v vojnah leta 1859. in 1866. Leta 1868, je po tridesetletni vojaški službi stopil v POkSmrtne obsodbe v Rusiji meseca julfja V mesecu johiu t. L so bile v Rusiji obsojene na STrt 102 osebi, m sicf-r 19 v Tifllsu. 17 * Kariku, 15 v Kijevu, 11 » Varšavi i. t. d. Vsa vas pogorela. — I z Krapine poroko : V vasi Dukovec pri Krapini je v ne- deljo predpoludne nastal ogenj, ki je uničil vso vas, izvzemši 4 hiš. Skoda je ogromna: okolu 150.000 kron. zažgali so otroci, ki so se igrali z vžigalicami. — V istem času je začel goreti tudi gozd pri Dalca (tudi blizu Krapine), a so gašilci po velikem trudu pogasili ogenj. f Vladislav Boguslawski. — Umrl je 18. t. m. v Varšavi v starosti 71 let nestor poljske publicistike in kritike, redaktor „Biblioteke varšavske", Vladislav Bogoslavvdii. Otroka ukradena. — V St. Lenim v Severni Ameriki sta bila ukradena rremožnim roditeljem 5letna deklica in 5leten deček. Štiri ure po tatvini je dospelo pismo, v katerem se je zahtevalo od rediteljev z5.000 odkupnine. Zaprli so štiri Italijan*, ki so sumljive tatvine. Japonski manevri. Minule dni so imeli na Japonskem velike vojne manevre. Pešci so grozno trpeli vsled napornih pohodov. Neznosna vročina je zahtevala med moštvom neizmerno veliko žrtev. Samo pri jedni vaji posadke is Osake je padla cela stotnija ljudi. V Takasakiju in Hamamatsu je padlo 42 mož. Japonska javnost se pra? nič ne razburja zaradi teh vesti, temveč jih smatra za naravne, češ, da se moštvo mora utrditi za vojno. Samomor trinajstletne deklice. — I«, Kostnice poročajo od 24. t. m.: V švicarskem kopališču Stekborn je biv»l praški vseučiliščoi prefesor dr. Rsndnitz z dvema hčerama. Naj-mlaja 13-l*ta» Ida je imela v kratkem oditi v nek penzijcn&t v G&ienhofu na Badenskem. V soboto se je podal profesor s svojo ženo v omenjeni penzijonat, da se dogovori zbe-g ti preje tj a svoje hčere. V odsotnosti rediteljev sta šle obe hčerki profesorjevi v gozd ca sprehod. 13 letna Ida se je nekoliko oddaljila od sestre v grmovje, vzela iz žepa revolver! — ki ga je bila vzela očetu — m se ustra- j lila v sence. Bila ie takoj mrtva, Vzrck! samomora ni znan. R.ditelu mesijo, da sej jej je zmešalo. Mali oglasi Mesnica med Opčino in Banami Podpisani uaojam se naznani ti slavnemu občinstvu, da pričnem prodajati z 29. avgustom v moji mesnici na Openaki cesti, ki vodi v Bane, goveje meso po nizki ceni in sicer: sprednji del & 96 vls. kilogr. in zadDji del k I K 20 vin. kilogr. — Za obilen obiBk se toplo priporoča KAROL VATTA, lastnik. 1460 Proda se ljudska kuhinja ulici Giulia št. 25. z vso opravo v 1449 nunp„p z vrtom in posestvom, pol ure od po-UVUlUt/ Btaie Dutovlje-Skopo, je na prodaj. Podrobnosti pri Ter. Kosič, Tomaj 106 p. Dutovlje. 1452 Odda »p kavarna na Opčinah pod dobrimi ^ pogoji. — Piščanc, Opčine. 1448 Prftffain QQ moderne spalne sobe in ravno-I rUUaJU OD tako raznovrstno pohištvo ter sprejema naroČilo za vsakovrstna mizarska dela. — Majcen Miloš, mizar, Leo 2. 1403 Gostilničar Kulot „Pri treh prijateljih" v Gorici, ulica Caserma 11, se priporoča z dobro kuhinjo in izvrstnim vinom. 1322 Fotograf Anton Jerkič S S ste 8t. 10, Gorica, Gosposka ulica it. 7. 1357 Gostilna „Al Ginnasio" "'„Sr? ima pijače in jedila prve vrate. Priporoča se slavn. občinstvu za obilen obisk H. Kosič. 1237 :: MlRODlliJilCA :: E. Cociancich Trst, ulica Ugo Foscolo Fillalka : ulica deli' Industria štev. 668 TELEFON i g-6 Zaloga kraifonlekČBin, em- Izdelanih barv, posebna orSme za Sii6enje poda. PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO. „Tržaška posojilnico in hranilnico" Piazza della Caserma št. 2, I. n. XX v lastni hiši ■■■■■■■■■■ (Vhod po glavnih stopnicah) ■■■■■■■■■■ Telefon 952 | Ima na razpolago jeKIcno unrnostno celico | ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri ao ■hr&mbtoe, ki se oddajejo strankam v najem in sicer za celo leto kron 30 za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20 za en mesec „ 6 Shrambice so 24 centimetrov visoke, 21 centimetrov Široke, -13 centimetrov globoke. — Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti. Oddaja hranilne pušise katere se priporoča posebno starišem, da na ta najnovejši in naj uspešneji način navajajo štedi ti Bvojo deco Nadaljna pojasnila daje zavod ob navadnih urah. fia ne zamudite obiskati Gli Novici m Novice__ dobroznano slaščičarno ::: Matteo Stoppar ::: Trst ulico S. Glocomo St. 1 (Corso) - Fililoiko: ulico Glus. Caprin št. 9 kjer najdete bogato in veliko izbero Konfetov EHH bomboniere in fladščic po zmernih cenah. Vina in likerji praT dobri v botilkah. Telefon 1464 BI 39 Automobilisti in motociklisti pozor- Giuseppe Colonna, Trst Specijaliteta vu kanizovanih poprav na pnevmatikih Lastna delalnicas Ulica Acque št. 4 Vulkanizovanje, moja laBtna specijaliteta, lastne iidelovanje Antiderapantov iz usnja in Caoutchouc-a, pokritja z gladkim gumijem, plakete in poprave z ela-— — atiko na počenih ali prerezanih pnevmatikih vsake znamke. — — Poprave se izvriujejo točno in solidno ter ee zajamčijo. CENE ZMERNE. CENE ZMERNE FILIP IVANISEVIC zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu ▼ allet Valdlrlvo It 17 (T«l«f#a 1406) r kateri prodaja na malo ia veliko. — Nadalj* priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ^AlTAdria ailea Haova It. XI ia „Jd fra telil dalnatl^ »lita Ksteeche it. S. ▼ katerih toči svoja vina L vrat« PEKARNA jfielchiore Obersnu ulica P. L. da Palestrina štev. 4 kruh svezi trikrat na dan. Postrežba na dom za družine in Javne lokate Specijaliteta biškoti lastnega izdelka. IIS NOVO POGREBNO PODJETJE wmr Z bogato opreiraza Corso št. 49 (Piazza GoSdoni) vsakovrstni pogreb, in prodajalnico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana itd. itd, : Velika zaloga : voščenih sveč. Prodaja na deb. in drobno. Poskusite Fl- £«a]t«tftl" eovt kavo f9dmuun flnejj| (B aajztfravejii kavni pridatek. Dobiva se v vsefc boljifh prodajainlcah. , Aurello HerHi Civilni geometer. — flvtorizovani zapriseženec Trst, ulica Nuooa 42, II. nad. • prejme merenja, ekjkorporicije, lntalacljc Itd, aploino vsa geometrična dela, Pekarni in slaščičarni — BIAGIO MADCrM, TRST »L Ghega it. 7 in nI. Caserma št. 12 »ta preskrbljeni s sve »m kruhom 4-krat na dan, kakor tudi s slaščicami in sladkim' - prepečenci prve vrste. - - - -POSTREŽBA NA DOM." Pekarna in slaščičarna Benedikt ■ Soban TRST, ulica D o nato Bradamante 11 je preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ter veliko izbero vsakovrstna moke najbolje vrste. — Svež kruh 3*krat na dan. — POSTREŽBA r^iA DOM. Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marijend Salazmi Ponte della Fabra 2 (vogal Torrente} ul. Poste Nuova Alla citt& di LoDdr* Velik izbor izgotovijenih oblek za moške in dečke kostumi za otroke. PovrSniki, močne jope, koŽuti in rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (priBtni angleški). Specijaliteta: blago ta- in inozemski tovarn Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah. S S ' f ' 'S '*i HGTEL - ABBAZiA Ulica Geppa št. 20, Trst (Piazza Caserma) popolnoma prenovljen in preskrbljen z vsem komfortom. Sobe od K 2-— naprej. Omnibus k vsakemu vlaku. Restavracija slov. in nemško kuhinjo. Cene zmerne. Udani J. Woschitz. ///>//>•>7//, ANTON SKERL mehanik, zapriseženi lzveđeneo TRST, Carlo Goldonijev trg štev. i i Zastopnik tovarne teles in mototoles ln »lopi električnih »»oDČkoT, Infl In prođ»*« tra 5; ofncoT. »onoforoT, In foDOgrafoT. 2»Iog*i prlpri* t* loC*.'.. ; i T* lie'aTnlcti ca poprarljonj« 11». »troje*, kol«, motoko Velika zaloga prlpadkov po tovar, ceneb TELEFON štev. 17^. Krcmarji in ----- gostilničarji! V ul. Giulia 8t. 16 ao je odprla velika zaloga na drobno, ■tekla in porcelane, namiznih kozaroev in kozarcev za pivo po jako nizkih conah. Se priporoča udani ^ Chistavo Marco^