Naročnina mesečno	^^mft.	mhmm^^	_	Ček. račun: Ljub
25 Din. za inozem-	^ JH|	l|	AHV	J^k.	^^	ljana it.	u.
*tvo — ne-	^^^^^	KtM mk	RES	I	HMP	JB^^ m	^Km	io.34<> z«
izdaja ce-	^^M	^BH HH	fBof	M	JBBHpM^	M	flpi^k ^^^M	Sarajevo 7W
loletno % Din. za	^Tf iTil	.jfiKS BS1? Plllf	flfflM	^SF	M VM	MB	Zagreb Stv. i
inozemstvo 120 Din	^^^BB	ffiSsff	BBkH	-dP	BKB	# ^ffi^V	M^H
Uredništvo
Kopitarjevi oLb/DI	jeva 6, telefon 2'J'l^
Telefoni nrednlgtvat dnevna ilniba 2050 — nočna 2996, 2991 In 2050	1	Izhaja vsak dan zjtrtraj, razen ponedeljka In dneva po prazniku
Munsterski šfeof na psovke Rosenberga
„Ne bojim se groženj..."
„Ne spominjam se, da bi bile kedaj grožnje preplašile katoliškega škofa, da ne bi bil storit dolžnosti, ki mu jo nalaga vest"
Bled
Naš Bled je bil zopet pozorišče zelo važnih mednarodnopolitičnih dogodkov, in kakor še dozdaj vedno, je tudi sedanji diplomatski razgovor v našem slovenskem biseru dal prav tistemu angleškemu diplomatu, ki je ugotovil, da je treba sklicati mednarodne konference na lepih svežih krajih ob lepem vremenu, ker se samo tedaj razvijajo v prijateljskem razpoloženju in imajo koristne uspehe.
Grški vojni minister general Kondilis, ki je tudi podpredsednik grške vlade in je zaslovel po svoji hitri zmagi nad zadnjim venizeli-stičnim puntom, je bil povabljen v Rim, toda povabilo je sprejel le pod pogojem, da se iz Italije vrne nazaj v Grčijo čez Jugoslavijo. Rim je ta pogoj sprejel in tako smo imeli veliko čast, da tega grškega junaka sprejmemo kot gosta na naših tleh. Mednarodno ozračje je danes vse zastrupljeno po nezaupljivosti, ki vlada od naroda do naroda. Saj že ni manjkalo političnih prerokov, ki so si izbrali nehvaležen poklic, da sejejo čim več zmede v mednarodno-polilične odnošaje in da trgajo narazen, če le mogoče, stara prijateljstva in ki so začeli okrog potovanja generala Kondilisa v Rim navijati svoje zlohotne spletke ter mu podtikavati še zlobne namene. Posebno nemški tisk se je v tem odlikoval in je v debelih naslovih objavljal, da se Balkanski sporazum krha in da si Grčija išče drugih prijateljstev.
General Kondilis je brez dolgoveznih besednih izjav, kot gre vojaku njegovega značaja, s svojim obiskom Jugoslavije, kjer hoče prebivati več dni, zapovedal molk vsem oprav-ijivcem. Dovolil je celo enemu svojih delegatov, da je v izjavi »Slovencu« posebej podčrtal to dejstvo in da je prijateljstvo in sodelovanje z našo državo imenoval temeljni kamen grške mednarodne politike. Grčija je močna pomorska sila in kot taka ima potrebe in skrbi, ki jih kontinentalne države ne poznajo v tistem obsegu. Značaj njenega gospodarstva jo tudi usmerjuje na morje, da si s trgovino prisluži kruha za svoje prebivalstvo. Kot država-trgov-ka ne more in ne sme prenašati nobenih nesporazumov na zunaj in je tudi njena zunanja politika stremela za tem, da si ohrani vsepovsod samo prijateljstva. Ž velikanskimi žrtvami je spravila s pota celo stoletno sovraštvo do Turčije, samo da bi okrog svojega morja odstranila vse ovire, da si njeno prebivalstvo v svobodni trgovini služi potrebno za svojo eksistenco. Toda navzlic veliki širokogrudnosti, ki Ji jo nalaga njen zemljepisni položaj in ustroj njenega gospodarstva, se je Grčija po dobrem in premišljenem prevdarku v obrambi svoje državne neodvisnosti in nedotakljivosti oslonila na Balkanski sporazum in še posebej na našo državo, ker je razumela, da ji je ta opora za gojitev drugih prijateljstev gospodarskega značaja neobhodno potrebna. Bivanje generala Kondilisa na Bledu ima po generalovih intencijah in s tem po intencijah grške vlade same v prvi vrsti namen, da to resnico še enkrat s povdarkoin pove vsej Evropi.
Jugoslovanski ministrski predsednik dr. Milan Stcjadinovič in vojni minister naše hrabre vojske general Zivkovič sta si štela v svojo dolžnost, da grškega junaka in politika osebno sprejmeta ob vstopu v našo državo in da v svoj« roke sprejmeta daljnosežno zagotovitev Grčije, da je prijateljstvo z našo državo temeljna osnova njene zunanje politike. Dr. Milan Stojadinovič je v ladni izjavi, s katero se je predstavil Evropi, v istem duhu in v istem notranjem prepričanju izpovedal svojo trdno voljo, da bo gradil zunanjepolitično udejstvo-vanje naše države na tri trdne temelje, med katerimi je Balkanski sporazum, torej zvesto prijateljstvo do sosedne Grčije, med najmočnejšimi. Svojo prvo izjavo je sedaj še ponovil, ko je dopisniku dunajske »Neue Freie Presse« z veliko jasnostjo odgovoril, da se zunanja politika Jugoslavije oslanja na Balkanski sporazum, na Malo zvezo in na Francijo, torej na mednarodno-politično zgradbo, v kateri igra Grčija tako bitno vlogo.
V drugih okoliščinah bi nas morda bolj zanimalo, o čem sta se general Kondilis in naš ministrski predsednik razgovarjala sredi čara blejskih krasot, toda ko poznamo tako osnovno črto naše kakor grške zun. politike, vemo, da ne bo senzacij. Kajti utrjevanje jugoslovansko-grškega prijateljstva, njegovo izpopolnjevanje na vseh področjih, na političnem, vojaškem, kulturnem in gospodarskem, ne imenujemo senzacijo, tenvveč logično posledico spoznanja naših in grških potreb, da se Jugoslavija in Grčija ohranita kot dve močni in neodvisni državi mi Balkanu v službi načela, da naj na Balkanu vladajo in si ustvarjajo svojo srečo le balkanski narodi.
Blejski sestanek, ki je prišel skoraj istočasno kot obisk našega kneza-namestnika pri romunskem kralju in mu v kratkem sledi sestanek Male zveze v Belgradu, bo vrnil jasnost političnemu položaju Evrope in to v trenutku, ko so na delu sile, da v zmedi velesil delajo svoje račune. Sinaja, Bled, Belgrad, to bodo tri žarometi za razčiščenje vseh negotovosti. Hvaležni smo generalu Kondilisu in predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, da sta tako pogumno prispevala k temu, da bo evropska politika bolj jasna in bolj konstruktivna.__
Dunajska vremenska napoved: Pretežno jasno, topleje. Mestoma ae [»navijajo krajevne nevihto.
»Slovenec« je poročal, kako grdo jo bil napaden miinsterski škof Galcn od Alfreda Rosenberga in notranjega ministra Fricka, ker se je postavil za najbolj primitivne krščanske pravice. Na to napade odgovarja škof Galeii v spodnji vesti:
Munstcr, 15. julija. SE. 15.000 katoličanov sc jc udeležilo spominske procesije v spomin na osvoboditev mesta od anabapti-stov v 16. stoletju. Letos je postala procesija pa prav za prav ogromna manifestacija katoliškega ljudstva za svojega nadpastirja in za načela, ki sc jim katoličan pod nobenim pritiskom, naj traja še tako dolgo in naj bo še tako hud, nikdar ne bo odrekel. Mesto je valovilo od množic, ki so prihajale od vseh strani, predvsem moški in fantje, da se udeleže procesije, ki jo je vodil sam škof Galen. V stolnici je imel škof Galen govor, ki ga pa oblasti niso pustilo prenašati po radiu, tako da ga tisoči in tisoči, ki niso mogli v
Bled, 15. julija, c.
Na Bledu je bilo zjutraj še vse mirno, ko se je že začelo življenje na našem diplomatskem gradiču v palači Belvedere v hotelu Toplice. Ob 8 zjutraj se je predsednik vlade dr. Stojadinovič odpeljal v Bohinj v spremstvu šefa kabineta Pro-tiča. Oba sta bila v svečanih črnih oblekah in je bilo na ta način mogoče opaziti, da se je danes pričel najvažnejši dan blejskega sestanka.
Oh 9 dopoldne sc je pripeljal iz Sinaja v Bohinjsko Bistrico knez-namestnik Pavle, ki je predsednika vlade dr. Stojadinoviča takoj sprejel v avdijenco. Po avdijenci v dvornem vlaku so se vsi skupaj odpeljali v Bohinj, kjer sc jc knez-uamestnik Pavle podal v svojo rezidenco. Predsednik vlade dr. Stojadinovič se je za nekaj časa umaknil v hotel Sv. Janeza.
cerkev, niso mogli slišati. Škof Galen pa je stopil pred cerkvena vrata in ponovil večji del svojega govora zbranim vernikom. Med drugim je dejal tudi sledeče:
»Hoteli ste pokazati svojo vdanost in zvestobo do svojega nadpastirja, ki vam ga jc dal Bog. Zahvaljujem se vam za vašo zvestobo. Očitki, ki so leteli na mene, ki me zadeli, če bi ne bil svest, da seiu storil le svojo dolžnost. Očitki bi me zadeli še prej, če bi bil le slutil, da so v vaših srcih zbudili nezaupanje do mene ali dvome v moja dejanja, če bi bili izpodkopali vašo ljubezen do svojega škofa. Očitkom so dodali še besede, ki zvenijo kot grožnje. Ne spominjam se, da bi bile kdaj grožnje mogle prestrašili kakšnega miinstorskega, ali še boljše rečeno, kakšnega katoliškega škofa in ga ovirati, da javno pove in javno dela, kar misli, da je njegova dolžnost. Eden mojih prednikov se jc svoje dni dvignil proti Napoleonu. Drugi proti Bismarcku in je bil vržen v zapore v dobi
kulturnega boja. Ne vem, kaj bodo storili /. menoj. Ali mi bodo vzeli svobodo, aH me bodo zaprli, ali mi bodo dodelili novega trpljenja? Ali me čakajo muke? Ne vem! Ne bojim se groženj in samo to vem, da je vse katoliško ljudstvo mtinsterske škofije ostalo zvesto svojemu nadpastirju, ki so ga ravno pred (KI leti vlekli na sramoten način v zapor in ga lam mučili. Prosim vas, da se ravnate po zgledu vaših prednikov, kakor se bom tudi jaz, navzlic psovkam in navzlic vsem grožnjam ravnal po zgledu katoliških škofov Nemčije in Ministra.«
Med ljudstvom je zavladalo velikansko navdušenje in tisoče rok se je dvignilo v pozdrav svojemu škofu in v prisego, da bodo ostali zve.sto ob njem, naj pride kar hoče. Policija od začetka ni posegala vmes, še le proti koncu slovesnosti jc na miren način razganjala ljudi, ki pa so se že itak sami brez hrupa in neredov razšli na svoje domove.
Veliki dnevi na Bledu
Gen. Kondilis odhaja
Posvet poslanikov Balkanske zveze in Francije
Kondilis v Bohinju
Točno ob 11.10 se je z Bleda pripeljal grški vojni minister general Kondilis v brezhibnem fraku v Bohinj, kjer se je takoj podal v dvorec kneza-namestnika. Knez-namestnik Pavle jc generala Kondilisa takoj sprejel v avdijenco. Kmalu po pol 1 se je v Bohinj pripeljal še grški poslanik na našem dvoru g. Melas. V gradiču kneza-namestnika so se medtem zbrali predsednik vlade dr. Stojadinovič s šefom kabineta Protifem, general Kondilis, poslanik Melas ter poslanec grškega parlamenta in član zunanje političnega odbora Mercouris ter adjutant Nj. Vel. kralja Colak-Antič. Ob 13 sla knez Pavle in kneginja Olga priredila intimno kosilo na čast gostom. Kosilo jc trajalo do 2 popoldne, nakar sta se predsednik vlade dr. Stojadinovič in general Kondilis v istem avtomobilu vrnila na Bled. V ostalih avtomobilih pa je bilo spremstvo: poslanik g. Melas, romunski poslanik na našem dvoru Gunarescu, šef kabineta zunanjega ministrstva Protič ter ostali.
V Belvedere
Tudi turški, romunski in franc. poslanik povabljeni
Ob 4 popoldne so se na Belvedere na Bledu pričela posvetovanja Prvi je prišel v palačo romunski poslanik Gunarescu, kmalu nato pa poslanik Hajdar hej. Ob tri četrt na 5 jc prišel v
dvorec francoski poslanik Danipicrre, m Jc izjavil, da je prišel na ta sestanek samo zato, da izvrši svojo dolžnost. Ta posvetovanja so trajala nekako do pol 6.
Z dopisnikom „Slovenca"
Medtem je imel dopisnik »Slovenca« priliko razgovarjati se z gospodom poslancem in članom zunanjega parlamentarnega odbora Mereourisoiii. Odlični grški politik mu je ponovil isto izjavo, kakor jo je dal včeraj vašemu dopisniku. Poudaril jc, da smatra za svojo dolžnost, da se na poti iz Rima ustavi v Jugoslaviji in tako ponovno podčrta prijateljstvo, ki veže Grčijo in Jugoslavijo. Na vprašanje dopisnika, ali sc jc na tem sestanku govorilo o vzpostavitvi grške monarhije, mu jc poslanec privatno odgovoril: »Mi smo odločitev o monarhiji prepustili grškemu narodu in plebiscit so bo vršil 15. novembra. Zadeva dinastije jc zadeva grške notranje politike in bosto razumeli, da vam ne morem več povedati.«
Kondilisova izjava
Ob 6 je general Kondilis sprejel časnikarje in jim podal sledečo izjavo:
Jaz sem posebno srečen, da sem imel priliko podati izraze vdanosti Nj. Vis. kiiezu-iiaiiiestiiiku Pavlu, katerega globoko spoštujem in visoko cenim. Zelo me je ganila izredna ljubeznivost, s katero inc jc sprejelo Nj. kr. Visočanstvo. Istočasno sem bil zelo srečen, da sem so lahko sestal z g. dr. Stojadinovičoni. katerega poznam že od svojega prejšnjega bivanja v Belgradu in ki jo star pri jatelj mojo domovine. Tako sem imel priliko, da še enkrat ponovno spoznam izredne lastnosti, ki dičijo tega državnika. Moje potovanje skozi Jugoslavijo ni imelo drugega namena, razen tega. da se sestnncm i mojimi jugoslovanskimi prijatelji. Kakor veste, našima dvema domovinama, članicama Balkanskega sporazuma, taki obiski, kakor je ta, ne morejo prinesti drugega, kakor da oja-fijo vezi, ki nas vežejo tako tesno.«
Nazaj v Belgrad
Ob 18.43 se je general Kondilis odpeljal z Bleda v Belgrad. Tekom jutršnjega dne obišče Oplenac, kjer položi na grob blagopokojnega kralja Aleksandra venec. Zvečer bo v grškem poslaništvu banket, nakar se bo general Kondilis vrnil v Atene. Predsednik vlade dr. Stojadinovič pa je ostal na Bledu, in sicer zasebno.
Ing. Dušan Sernec na Bledu
Bled, 15. julija.
Danes dopoldne ob 11 jo prišel v palačo Belvedere bivši minister inž. Dušan Sernec in oddal vizitko za predsednika vlade dr. Stojadinoviča. Verjetno je, da se bo g. minister Sernec sestal s predsednikom vlade.
Poljska pripravlja
Mir z Ukrajinci?
Potovanje notranjega ministra po vsej Ukrajini
Varšava, 15. julija SE Po razpustu sejma in še pred razpisom novih volitev po novi ustavi se pripravljajo na Poljskem tako v notranji, kakor v zunanji politiki važne spremebe. Zdi se, da bo zunanje ministrstvo izvedla splošno čiščenje po vseh važnejših diplomatskih zastopstvih. Poleg sprememb, ki so se še zgodile na balkanskih f>o-slaniških postojankah pridejo sedaj na vrsto veleposlaništva v Washingtonu, Parizu, Rimu in Vatikanu. Postanek v Ameriki Patek bo vpokojen in pride na njegovo mesto sedanji predsednik senata Raczkievvicz, na mesto pariškega poslanika Clila-povskega, ki gre v pokoj, pride sedanji državni podtajnik grof Szembek. V Rim pride baje grof
Konferenca vetesit o Abestmjt
Pariz. 15. julija. A A. llavas poroča iz Londona: »Times poziva angleško vlado, naj skuša doseči mimo in prijateljsko ureditev italijuu-sko-abesinskegn spora še pred sestankom DN, ki bo v Ženevi 25. avgusta. List priznava, da zasluži Abesinija marsikateri očitek. V njeni notranjosti so neredi na dnevnem redu, prav tako vladajo v Abesiniji napol divji običaji in suženjstvo še vedno ni odpravljeno. Navzlic temu pa list ne prikriva, da bi kazalo staviti spravne predloge Italiji ne toliko radi želje, da ji ugo-de, kolikor radi sveta Zveze narodov, ki je zašel v kočljiv položaj. Verjetno je. da se bo še pred sestankom Zveze narodov vršila posebna konferenca med zastopniki I ranci je, Itali je in Anglije. Tu konferenca, bi morda izgladila pot za uiirno rešitev italijansko-abosinskegu spora.
180.000 mož
Pariz, 15. jul. AA. Havas poroča iz Rima: Z mobilizacijo nadaljnjih dveh divizij jc Italija dokončala svoje mobilizacijske načrte za pohod v vzhodni Afriki. Dozdaj je bilo mobiliziranih 10 divizij. Od teli pet pehotnih s skupno 65.000 možmi in pet divizij milice s 50.(100 možmi. Razen tega inm Italija v vzhodni Afriki 35.000 kolonijalcev-K temu je treba dodati tudi 30.000 do 40.000 delavcev. ki so jih poslali v vzhodno Afriko, da gradijo ceste. V celoti razpolaga Italija za svoj pohod v vzhodni Atriki z najmanj 180.000 možmi.
Rim. 15. julija. »Gazzetta Ufticiale« je objavila dekret o ustanovitvi posebnega generalnega komisarijata /.u produkcijo vojnega mute-rijala.
Potočki na mesto dosedanje^. \Vvsokega. Kdo bo nadomestil vatikanskega poslanika Skrzynskega še ni znano. Za državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu pa bo imenovan sedanji poslanik i Pragi grof Grzybowski. Tudi naslednik v Pragi š< ni določen.
Najvažnejši preobrat pa pričakujejo v notranji politiki v vprašanju Ukrajincev. Pretekli teden jo prišla v Varšavo večja ileputaeija opozieijonalnih Ukrajincev in je predsedniku vlade Slawekii izrazila željo za lojalno sodelovanje. (»Slovenec« jc o tem takrat poročal. Op. ured.) Sedaj pa namerava napraviti daljši obisk ukrajinskim pokrajinam še notranji minister in hoče stopiti v stik. kakor pravi, z vsemi plastmi ukrajinskega naroda, tudi z opozicionalnimi, ter se ž njimi natančno dogovoriti o načinu sodelovanja in o pogojih zanj. Imenovano poskuse razčistiti odnošaje sedanjega režimu 7. ukrajinsko narodno manjšino, ki šteje 7 milij. ljudi jc treba pozdraviti, a navzlic vsemu spremljati še z veliko rezervo, ker je treba čakati na otipljiva dejstva, ki bodo dokazala, da hoče polisku vlada zares napraviti pravičen mir v Ukrajini ii, popraviti krivice, ki jih je povzročila nesprelna roka nekaterih prejšnjih notranjih ministrov.
Volitve 12, —15. septembra
Varšava. 15. julija AA. Uradni list objavlja odlok predsednika republike, s katerim razpisuje nove volitve. Volitve v sejin bodo 12. septembra, volitve v senat 15. septembra. Obenem je razpuščen deželni zbor Šleske.
Varšava. 15. julija AA. Tri poljske podmornice so krenilo v Taljin, da vrnejp obisk cidotiske mornarice.
Stian 2
iST-OVBNECc, dne 1«. julija 1935.
Štev. 160.
Jesenice stavkajo
2000 kovinarjev je danes stopilo v stavko
Jesenice, 15. juliji.
1 uiožuj med Kil) in delavstvom na Jesenicah se je tekom zadnjih dni tako zaostril, da no ua splošno vsi pričakovali tega, kar te je danes igo-lilo Danes popoldne je namreč stopilo t stavko 20(10 jeseniških delavcev, ker je podjetje Kil) kršilo kolektivno pogodho. Delavstvo bi rado polom svojih zaupnikov stopilo t stik s podjetjem t svrho razgovorov, podjetje pa zaupnikov sploh ni maralo sprejeti in jim je pokazalo vrata. To je vzelo delavstvo kot povod za splošno stavko, ki je izbruhnila oh 2 popoldne.
Vsa jeseniška javnost je na strani delavstva. Stavkujoče delavstvo upravičeno pričakuje moralne opore ne samo od nje. ampak tudi od oblasti. saj je poseglo po tem skrajnem sredstvu le v obramb« svojih liajelenicntarnejših pravic. Posebno od oblasti pričakuje moralne opore, zlasti še, ker je danes popoldne dobilo vtis, kakor da so javni organi na strani podjetja.
Javornik, 15. julija.
Položaj, ki je bil v nedeljo, je ostal nespremenjen. Pogajanja, kntera so se pričela v soboto, niso še rodila napeli a. Prebrali so pri teh pogajanjih zahteve delavstva, jih obravnavali in pustili odprte. Danes v ponedeljek se pogajanja nadaljujejo. Prenesli so jih na nevtralna tla na osnovno šolo na Koroški Boli, kjer sedaj zaseda delavski parlament 41 članov. Navzoči so nadalje zastopniki oblasti in podjetja. Podjetje zastopa tudi glavni ravnatelj Noot. Pogajanja se v času tega porožanja še nadaljujejo. Ozračje je dokaj ugodno, vendar so uspehi neznani,
Orožništvo je pomnoženo, in sicer tako na Javorniku, kakor tudi na Jesenicah, kjer je delavstvo solidarno z dolavoi v tovarni na Savi danes deloma stopilo v štrajk. Upamo, da na Javorniku in tudi drugod ne bo prišlo do incidentov in da bo vsako poseganje orožnikov v spor odpadlo.
Proračun pred finančnim odborom
Nov zakon o bankah
in samoupravnih hranilnicah
Belgrad, 15. julija, m. Razprava v finančnem odboru se je sinoči zvečer ob 10 nadaljevala. Trgovinski minister Vrbanie je v svojem ekspozeju govoril o kliringu ter o stremljenjih vlade najti nova tržišča za naše pridelke. Mi imamo dovolj za izvoz blaga, ki pa ne odgovarja zahtevam inozemstva. Po njegovem mnenju sc je carinsko obzidje s padcem dinarja omililo. Promet z inozemstvom je otežkočen zaradi kontingentov, odnosno radi avtarkične politike drugih držav. Naši denarni zavodi preživljajo kronično krizo. Vlada posveča temu vprašanju veliko pozornost. Z raznimi dosedanjimi odredbami ni bilo našim denarnim zavodom dovolj poniagano. Na koncu svojega ekspo-zeja govori o trgovinski politiki in o pogodbah. Napovedal jc, da se pripravljata zakona o bankah in o samoupravnih hranilnicah.
V debati so se oglasili skoro vsi člani odbora. Joca Georgijovič zahteva, da se reši vprašanje denarnih zavodov in da se zaščiti srednji stan trgovcev in obrtnikov, zahteva 6-raesečni moratorij, zavzema se za svobodno žitno trgovino, govori proti PRIZAD-n, za katerega zahteva preosnovo. Zavzema se za obnovitev trgovinskih zvez s SSSR.
Narodni poslanec dr. Jure Koče pravi, da je kriza naših denarnih zavodov postala naša jugoslovanska posebnost, ker so v vseh državah to vprašanje rešili. Ugotavlja, da je prejšnja politika dr. Djordjeviča privedla do tega. da imamo na eni strani samo kapitaliste milijonarje, na drugi strani pa siromake. Zahteva, da naša trgovinska politika zaščiti malega človeka in domači kapital.
Finančni odbor je nato sprejel proračun trgovinskega ministrstva.
Kritika našega telefona
Na dopoldanski seji finančnega ndbera je pričela razprava o proračunu prometnega ministrstva. Prometnega ministra dr. Spaha ki je nalahko obolel, je zastopal minister .:a socialno politiko dr. Preka. V razpravi o proračunu tega ministrstva je bilo izrečenih
največ kritik zoper telefonsko službo. Strokovni referent ministrstva je na te pripombe odgovoril, da je vzrok temu v tem, (la ni kreditov za nove naprave.
Slovenski poslanci dr. Jure Koče, dr. Andrej Veble in dr. Ivan Lovrenčič so se živo zavzemali za železniško zvezo z morjem (Kočevje—Vrbovsko).
Na upravičene pripombe poslancev Ka-balina in Luke Kostrenčiča o slabem stanju naših pristanišč je v imenu prometnega ministra odgovoril dr. Nikola Preka. Dejal je, da bi se to vprašanje lahko rešilo, če bi se predlagal dodatek k finančnemu zakonu za najetje posojila 60 —70 milijonov Din za ureditev pristanišč, ki bi se vračalo letno v znesku po 12.5 milj. Din.
Jocn Djordjevič zahteva, da znižajo tarife za blagovni promet in da bi ekspresni vlak v Bukarešto vozil skozi Belgrad in Pančevo, ne pa skozi Kikindo in Subotico. Nikola Zu-ber in Baslovid sta govorila o potrebah zgraditve železnic v Črni gori. Pomočnik prometnega ministra Vladkovič jima je odgovoril, da je za zadevno graditev železniških prog že razpisana licitacija.
Proračunska debate so nadaljuje.
Danes honec debate
Razprava o dvanajstinah v finančnem
odboru .se bo najbrž končala najkasneje jutri dopoldne. Razprava v plenumu se bo pričeta najkasneje v četrtek dopoldne. Ker morn biti proračun sprejet do 1. avgusta tudi v senatu, ho razprava v plenumu najbrž končana v ponedeljek 21. julija. Po sprejetju proračunskega zakona bo izvoljen posebni odbor, ki bo imel nalogo razpravljati o tiskovnem zakonu, zborovalnem zakonu in vo>iUonem zakonu. Tak odbor bo izvoljen tudi v senatu. Verjetno je, da bo ta odbor imel 21 članov, kakor jih imajo stalni skupščinski odbori.
17, poslanskih klubov se poroča, da bosta oba, skupščinski in senatni odbor, skupno razpravljala o vladnih predlogih glede spremembe političnih zakonov V tem slučcju bo odpadla posebna razprava v senatu.
Miren 14. julij v Parizu
,Pol milijona ljudi pri rdečih manifestacijah'
Pariz. 15. julija. AA. Letošnja proslava nar. praznika, za katero so bili zadnje dni toliko v skrbeh, je potekla v najlepšem miru in redu. Tako vojaške parade, kakor velikih manifestacij ljudske fronte in patrijotske lige so se udeležile velike množice ljudstva. Obe organizaciji sta priredili ma-nifestaeijske obhode tudi v drugih mestih, zlasti p« v Le Havru, Bordeauxu, Limoge6u, Toulousi in Ton Ion 11.
Patrijotske organizacije so se zbrale na Elizejskem polju in defelirale mimo svojih voditeljev pod slavolokom Zmage. Njih nastop je bil zelo discipliniran. Pristaši »Ognjenih križev« so nastopili ločeno od ostalih ter bo ljudem posebno imponirali zaradi svojega strumnega vojaškega nastopa. Nacionalistične manifestacije so trajale vse do 19.
V vzbodnem delu mes>p " «o se vršile mani-
festacije levičarskih organizacij. Tudi sprevod delavskih množic, v katerem je korakalo, kakor poročajo socialistični listi okrog 100.(100 ljudi, se je razvil v najlepšem redu. Mimohod je trajal cele 3 ure. Na čelu posameznih organizacij so nosili poleg socialističnih in komunističnih praporov tudi narodne trobojnice. Množice so burno vzklikale proti fašizmu. Ob zaključku manifestacij je imel vodja ljudske fronte Daladier kratek govor, ki je bil sprejet s silnim navdušenjem.
Po objektivnejših podatkih se je levičarske manifestacije udeležilo 200 do 300 tisoč ljudi. Najmanj toliko ljudi pa je sodelovalo tudi pri manifestacijah nacionalističnih organizacij. Tudi na deželi so manifestacije potekle v miru in redu. Le v Limogesu je prišlo do manjših spopadov in je bilo nek? '	"e ranjenih.
Enkrat za vselej
»Jutro« se zadnje dni zelo trudi, kako bi umetno izkonstruiralo neko bistveno razliko med gledanjem našega lista na državno in narodno edinstvo in med tozadevnim stališčem vlade dr. Stojadinoviča. Kako mi raz-nmemo to vprašanje, glede katerega smo dosledno svoje stališče neomajno povdarjali in zagovarjali ves čas, kar naša država eb-rttojft, zlasti pa za časa vseh režimov, ki so bJli na vladi po letu 15)29. smo povedali v uvodniku od nedelje, 14. julija t. L in zato v tej zadevi z »Jutrom« ne bomo več polemizirali. Veseli nas le, če se je »Jutro« približalo tinšemu nnziranju, da je treba absolutno odklanjati tak nacionalni jngoslovenski uni-tnrizem, v katerem bi morala izginiti naša narodna individualnost. Glede edinstvene jugoslovanske države in edinstvenega državnega ljudstva (Slaatsvolk) pa it.ak ni bilo nikoli, vsaj med nami ne, nobenegn dvoma in nobenega vprašanja, da smo v tem oziru s Hrvati in Srbi eno.
Odločno pn moramo odklanjati poizkus »Jutra«, ki v svoji ponedeljski številki zo-
pet hoče »pravili v nasprotstvo naš neiz-premenljivi temeijni nazor z govorom g. dr. Markoviča, ki je v svojem splitskem govoru zopet naglašal potrebo jugoslovansko orientirane skupne stranke in radikalov, SLS in dr. Spahovih muslimanov. Dr. Laza Markovič je v Splitu izjavil, da je njegova stranka za politiko sporazuma s Hrvati in je s tem potrdil naše naziranje glede skupnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov, kajti če bi on ne predpostavljal, da so Slovenci, Srbi in Hrvati tri nacionalno vsaka zase opredeljene narodne individualitete v eni državi in v eni državnoljudski celoti, potem bi ne govoril o sporazumu, zakaj tam, kjer imamo en sam popolnoma tiediforenciran narod, kakor si to predstavljajo jngoslovenski uni-tarinti, tam sploh ne bi imelo smisla govoriti o sporazumu.
Pričakujemo torej, da bo »Jutro« opustilo svoj najnovejši jako prozorni manever, ki gre za tem, da bi se zbudil vtis, kakor da mi ne soglašamo z narodno radikalno stranko, oziroma s stališčem vlade dr Stojadinoviča. Naše državno nacionalno stališče ostane danes tako, kakor je bilo včeraj in vselej.
Dva važna politična govora
Dr. Milan Kostič
,Vlado dr. Stojadinoviča, dr. Korošca in dr. Spahe pozdravljamo*
V Vukovaru je bil dobro obiskan shod združene opozicije, na katerem je govoril dr. Milan Kostio, srbski opozicionalec iz Vojvodine, bivši branilee dr. Mačka, ki je izvajal sledeče misli:
Tudi* Vojvodina avtonomijo
5. maja je zmagala združena opozicija. Opozicija je ves čas stala na stališču skupne države, v kateri je samo zahtevala onakost in ravnopravnost. Dr. Mačku so očitali, da je proti državi, toda on je to dementiral in izjavil, da je za državo na podlagi ravnopravnosti in da si prizadeva za rešitev hrvatskega vparašanja samo t okviru te države. Cenzura absolutističnih režimov pa te izjave ni dovolila priobčiti. Prečanskim Srbom so govorili, da je srbstvo v nevarnosti. Poleg svobodne Hrvatske mora biti svobodna Srbija in svobodna Vojvodina. Vojvodina je že pred leti t novosadski resoluciji zahtevala, da mora ravno-pravno s Hrvatske in Srbijo dobiti avtonomijo.
Korupcija pod bivšimi režimi
Govornik je prešel [»tem na korupcijo in de-moralizacijo raznih političnih oseb v bivših režimih, Našička afera je kričeč dokaz moralne krize in pokvarjenosti pod bivšimi režimi. Izvestni politiki tistih režimov so ve vedno opredeljevali tako, kakor jim je kazala njihova osebna korist. Ker je bila ljudska volja tako potlačena, da ni bila mogoča nol>ena kontrola nad politiko, zato je zavladala pod Srskičem, Uiunovičem in Jevtičem strašna korupcija. Zlasti je Kostič napadal dr. Sve-tislava Popoviča, dr. Kojiča in dr. Velizarja Jan-koviča v zvezi z našičko afero. Ni bilo vasi, ki nc bi bila čutila korobača Bogoljuba Jevtiča in njo-govega notranjega ministra Volje Popoviča. Kostič je nato govoril o odkritju ljubljanskega »Slovenca« in drugih listov, kako je Velja Popovič pripravljal konfinacije in teroristične čete, takozvane Pofe. Mi ne rabimo »Pofov>, ker imamo dobro vojsko, policijo in orožništvo. Pri teh besedah govornika so vzklikali zborovalci: »To so protidržavni elementi! Živela vojska!« Nato je nadaljeval dr. Kostič: 1,080.000 glasov opozicije je več vredno nego 1,700.000 glasov Jevtiča, ki so bili prigo-Ijufani. Združena opozicija je izdelala elaborat o teh goljufijah in on se nahaja v arhivu glavnega volivnega odbora. Volilni teror se je vršil od zgoraj. Dr. Kostič je citiral več naredb in instrukcij policijskih oblasti v vukovarskein okraju. Toda hrabro držanje kmetskega ljudstva je Jeviičevo vlado vrglo.
Vlada mora popraviti krivice, ki so bite storjene
Mesto Jevtičevega režima je prišla vlada dr. Sto,\J dinoviča in mes*o nje je prišel svobodni režim. Vlado dr. Stojadinoviča, dr. Korošca in dr. Spahe moramo pozdravljati, ker je silno olajšala položaj državi in ljudstvu. Dr. Kostič je nato vlado pohvalil in naglašal njeno dosedanje uspešno delo za pomirjenje in ureditev notranjih razmer v državi. Združena opozicija, tako je nadaljeval, je za nevtralno vlado, ki naj iivede svobodne volitve. Združena opozicija je po padcu .Tevtičeve vlade sklenila, da počaka, da vidi dr. Stojadinovičevo vlado ua delil. Ta vlada ima dolžnost, da popravi krivice, ki so bile narejene, predvsem predsednikom občin in občinskim uradnikom kakor tudi profesorjem in učiteljem, ki so bili odpuščeni samo zato. ker zaradi svojega prepričanja in poštenja niso mogli glasovati za Jevtičevo vlado, ampak so glasovali »n opozicijo. Delo vlade, da se izda vo-livni zakon in drugi politični zakoni, dokazuje, da so dr. Stojadinovič, dr. Korošec in dr. Spalio na pravem potu. Zdaj, ko obstoja upravičeno npanje. da se rešijo poglavitna politična vprašanjo, se ho moglo začeti tudi plodovito delo, da se popravijo naše gospodarske razmere.
Poslušalci so govor dr. Kostiča burno odobravali.
Joca Jovanovič
Zaupamo Stojadinoviča
Dne 14. julija, to je v nedeljo, je bil velik
shod izvenparlamentarne opozicije v Banjaluki, ki se ga je udeležilo okoli 30.000 ljudi. Ni bilo kraja v vrbaski banovini, kateri ne bi bil zastopan na tem zboru. Vzklikajoč: »Živela opozicija«, »Živel seljački front«, »Živel sporazum Srbov in Hrvatov!«, so kmeti defilirali v četveroredih pod zastavami. Na odru se je prikazni g. Joca Jovanovič, ki je imel govor, v katerem je poudarjal sledeče misli:
Ljudstvo je močnejše od kogarkoli
Dočim sem mogel preje govoriti samo pod senco bajonetov in sem enkrat moral celo uteči orožnikom skozi okno, vam morem danes popolnoma svobodno povedati svoje misli. Takrat sem vam rekel, da se mora vse kmetsko ljudstvo brez ozira na vero združiti, da dA vsak svoj glas po vesti za svobodo, pravdo in zakonitost proti bivšemu nasilnemu režimu. Dasi so takrat nas in glavnega nosilca naše liste dr. Mačka klevetali, da je napravil zaroto proti državi, se vi niste zbali in ste 5. maja pokazali, da je ljudstvo močnejše od česar in kogarkoli. Vlada Jevtiča si je kljub temu, da je večina ljudstva glasovala tako lakaj kakor drugod proti njej, izgoljnfala večino, ki pa je bila na tako slabih nogah, da je morala organizirati teroristične trojke in pelorke, da se s terorjem ohrani na površini. Kljub temu je ta večina« počila kakor milni mehur, ker ni imela nobenegn programa in nobene zaslomhe v državi. Tiajala ie točno od pelka do sobote in ravno ko so mislili, da so dobro in trdno zajahali narodnega konja, jih je vrgel s sedlal
Kdo je vrgel to družbo? Vrgla jo je združena opozicija. Vrgli ste jo vi, ki se niste dali preplašiti od nobenega strahovanja, tako da vašega glasu ni slišal samo Belgrad, ampak vsa Evropa. Medtem, ko je svet bral, da ima Jevtič »velikansko večino«, pa je tudi zvedel, da »o nekateri njegovi poslanci dobili samo 400, eni celo samo 150 glasov, oni pa, ki so dobili po 30.000 glasov, niso prišli v skupščino. »Times« je takrat napisal članek in vprašal: »Kakšen politik je to, namreč g. Jevtič, da ne vidi in ne čuti narodne volje in željo?« In ta ljudska volja združene opozicije Srbov in Hrvatov je vrgla Jevtičevo vlado tako, da se ne bo nikoli več povrnila. To je čisto pravično plačilo za režim, ki je predstavljal nezakonitost. Po tem padcu so bili predstavniki opozicije vprašani, naj povedo, kako mislijo, da naj se naša država v bodoče upravlja.
Opozicija je odgovorila, da jc samo en način, ki more zadovoljiti ljudstvo, a to je, da »e vrne vera t zakonitost, da morajo vsi brez razlike, Srbi. Hrvati, Slovenei in muslimani, biti pred zakonom enaki in ravnopravni in da se ljudstvu, ki to državo gorko ljubi in želi, da bi bila velika in trdna, vrne svoboda.
Te naše zahteve so se upoštevale in sestavila se je nova vlada, ki ima nalogo, da čimpreje vrne zaupanje t državo in njene avtoriteto in uvede zakonitost. Po mnenju naše opozicije bi ta vlada morala imeti začasen značaj. Najprej je njena naloga, da vrne ljudstvu svobodo, predvsem pa, da pripravi nove volitve, in sicer svobodne in tajne, da ljudstvo izreče, komu ono poveri »roje zaupanje. Mi imamo t vlado dr. Stojadinoviča zaupanje. dokler bo to nalogo vršila, smo pa v združeni opoziciji proti temu, da vlada dr. Stojadinoviča, dr. Spada in dr. Korošca dela s to narodno skupščino.
Ne zaupamo pa narodni
skupščini
Ta narodna skupščina po našem mnenju nima kvalifikacije, da vrši ljudske posle in zato imamo in bomo imeli v vlado dr. Stojadinoviča zaupanje samo dotlej, dokler bo delala po programu, ki ji je bil postavljen, to je, da vrne ljudstvu one svoboščine, ki so potrebne, da pridemo po tajnem in neposrednem glasovanju do skupščine, ki b« resnično izraz svobodne ljudske volje. Zato sedaj šo čakamo in ne bomo proti tej vladi, ampak ii Ikhuo zaupali, dokler bo šla naprej po programa, ki si ga je stavila za nalogo, toda, kakor rečeno, mi smo odločno proti temu, da bi ta program izvajala pod Jevtičem izvoljena narodna skupščina.
Nato je govoril J. Jovanovič o dr. Mehmedu Spahi in je dejal, da je Spabo po njegovem mnenju napravil napako, da je zapustil združeno opozicijo. Toda, tako je nadaljevnl Joca Jovanovič, on je bil vodno pošten in pravičen človek in mi smo prepričani, da se v. vladi dr. Stojadinoviča ne bo naredilo nič slabega, dokler je Spaho v njej. Glede združene opozicije je Jovanovič dejal, da bo vzajemno nadaljevala svoje delo in da je njen program itak že narejn. Ona hoče nove volitve na podlagi sloge, bratstva in zbližanja med Srbi in Hrvati. Na tem programu bomo ostali is sedaj je na vas, da se bo ta program popolnoma izvedel.
Po ski iščini se je vtšTI velik manifestacijski obhod.
Socialistična „Svohoda" razpuščena
Ljubljana, 15. julija.
Z datumom od 13. julija 1935 datirano in z odpravno številko II-2 No 361-57 je ban dr. Puc izdal naslednjo
odločbo:
Kraljevska banska uprava razpusta na osnovi $ 11 zakona o društvih, shodih in posvetih društvo »Svoboda«, delavska kulturna in telovadna zveza Jugoslavije v Ljubljani« radi ravnanja zoper državni in družabni red in radi prekoračenja statutarnega delokroga. S tem so razpuščena vse njene podružnice v dravski banovini. Zoper to odločbo je dopustna pritožba na ministrstvo notranjih poslov v 15 dneh po dnevu dostavitve, vložiti pa bi jo bilo kolekovano s kolekom 20 Din pri kraljevski banski upravi. Morebitna pritožba po 2. odst. § 11 že imenovanega zakona nivM odložilne moči.
Ban dr. Dinko Puc, s. r.
Ta odlok smo prepisali na policijski upravi, nismo pa dobili na vpogled razlogov. Ljubljanska policija je ta odlok izvršila danes s tem, da je popisala premoženje centrale »Svobode«, ter njenih podružnic, kolikor so na ljubljanskem policijskem področju, to je v Ljubljani (v poslopju Delavske zbornice), na Viču in v Zgornji Šiški.
Kakor smo izvedeli, pa so posamezni okrajni glavarji izvedli ta odlok že včeraj po raznih podeželskih krajih, kjer so podružnice »Svobode« obstojalo.
Naš novi poslanih v Bruslju
Belgrad, 15. julija AA. V imenu Nj. vel. kralja Petra II. je z ukazom kr. nameslništva na predlog predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra imenovan za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Bruslju v	l)ra-gomir Kasidolae, poslaniški
Šahovski turnir
Belgrad, 15. julija m. Partija Kostič — dr. Drezga, ki je bila prekinjena v remis poziciji, je končala s Kostičevo zmago. Današnja purtija l'ire — Aslaloš po 22. potezi remis. Totli je zgubil proti amaterju Brederju. Partije Kfinig : Schreiber remis. Vukovič : Filipovič, Trifunovio : Avirovič, Petrovič : dr. Drezga, Koslič : Kalabn: še niso končane in se zvečer nadaljujejo. Vedi Kostič s (i točkami. Po B točk imata Pire in TtifuuuviJ. Konic ima 4.5 točk.
Priključite v okoliških občin mestom
K splošnim izvajanjem v Slovenčevom čianfcn z dne 28. junija naj slede danes konkretni načrti o načinu priključitve okoliških občin mestom.
V čehoslovaški republiki sta to vprašanje rešila zakona z dne 16. aprila 1919 za Brno i.i znkon z dne 6. febr. 1920 za Prago. Na podlagi načel, izraženih v teh zakonih, je ljubljansko mestno na-čelstvo že leta 1930 izdelalo načrt zakona o združitvi okoliških občin z mestom Ljubljano. V občinah, ki se združijo v vsem obsegu z mestom Ljubljano v skupno upravno edinico (to iso Vič, Moste, Rudnik, Šiška, Ježica in Št. Vid) upravljajo vse zadeve, ki niso izvzete po tem zakonu, občinski odbori, ki jih naj na predlog obstoječega odbora, imenuje senat Velike Ljubljane. Ti odbori štejejo po 12 članov in volijo izmed sebe predsednika in dva podpredsednika. Vse te občine obdrže vse svoje premoženje, ustanove in fonde kakor tudi vse dolžnosti in pravice. Spremembe v tem oziru so mogoče le sporazumno med dotičnim odborom tn mestom Ljubljano. Občinski davki, doklade in trošarine se pobirajo v vseh teh občinah tudi nadalje v isti izmeri tako dolgo, dokler se sporazumno ne sklene drugače. Občinske ceste v območju teh občin upravlja ljubljanski gradbeni urad na podlagi proračunov posameznih občin. Veljavnost stavbenega reda za mesto Ljubljano se razširi na vse te občine, dočim ostane zemljiška knjiga neizpremenjena. Delokrog teh krajevnih občinskih odborov obsega zlasti upravo premoženja, ustanov in podjetij v zmislu občinskih predpisov. Vsako odtujitev in nakup občinskega premoženja pa mora potrditi senat Velike Ljubljane. Odbori sestavljajo krajevne proračune in računske zaključke, ki jih pa mora potrditi senat. Po tem osnutku bi morale občine tudi še nadalje skrbeti za vzdrževanje, razsvetljavo in čiščenje ulic, za tržno in zdravstveno policijo in za vse socialne zadeve po dosedanji izmeri. Pač pa sme senat mesta Ljubljane delokrog odborov razširiti ali zmanjšati. Zadeve razširjene Ljubljane vodi senat, ki sestoji iz 10 zastopnikov mesta Ljubljane, vsaka izmed priključenih občin pa pošlje v senat po dva zastopnika. V delokrog senatu naj spadajo vse skupne finančne zadeve, sistemizacija in oddaja službenih mest, nakup in prodaja občinskega imetja, nadzor nad upravo občin, gradbene zadeve in nadzor nad skupnimi podjetji. Senat vodi župan mesta Ljubljane. Po predpisih občinskega reda za mesto Ljubljano se volijo in poslujejo posamezni odseki, vse uradne posle skupne uprave pa izvršujejo uradni oddelki mestne občine, za kar prispevajo občine sorazmerno po številu prebivalstva.
Ob tem načrtu se vsiljujejo pomisleki glede sestave krajevnih odborov, ki naj ne bi bili imenovani, ampak se naj bi volili in glede delokroga, ki naj bi kot skupne poleg gradbenih zadev obsegal zlasti tudi šolske, zdravstvene in socialne zadeve, česar sedaj najbolj pogrešamo.
K temu vprašanju je zavzela svoje stališče
tudi Zveza mest kraljevine Jugoslavije. V svojem načrtu predloga o Spremembah Zakona o mestnih občinah se zavzema za omejeno samoupravo sosednih občin, ki se rrnj priključijo mostom, ker Be na ta način polagoma laže prilagodijo mestu nego ako takoj pridejo pod mestni režim. Občine naj ne bodo, tako se glasi utemeljitev, samo birokratično okovane upravne edinice, ampak skupnost ljudi, ki jih veiejo isti krajevni interesi. Ta skupnost se ne sme uničiti in zato je obdržal zakon o občinah vasi kot posebne dele občin z vaškim zborom. Mesta so pa pod liboralno-buržujskim vplivom postala centralizirane upravne edinice s krutim birokratizmom, ki je raztrgal krajevno povezanost ljudi, nastanjenih v istem kraju. Sosedne vasi morajo v mestni upravi najti svojo hišo, v katero bodo v bodočnosti povezane s tem, v čemer je skupni interes: skupni regulacijski načrt, gradbena politika, ureditev prometa, zelenega pasu okrog mesta, razsvetljava, vodovod in kanalizacija, skupna zdravstvena in socialna politika itd. Ako je skušal zakon o občinah obvarovati dragocene interese krajevne skupnosti, zato tudi zakon o mestnih občinah ne sme ustvariti nepremostljivega jeza med vasjo in mestom, ampak mora učvrstiti njihovo skupnost. Zalo predlaga Zveza mest, naj se poveri krajevna uprava posameznih delov mesta krajevnim odborom. Ti naj sestojijo iz 12 članov in se volijo obenem in na isti način kakor ">estni svet. S kandidatsko listo za mestni svet s1, nai predloži obenem kandidatska lista za dotični del mesta. Pravico do takih krajevnih odborov imajo tisti deli mesta, ki so bili prej samostojne občine. Mestni svet pa more tudi drugim delom mesta, ki tvorijo po velikosti in legi omejene edinice, priznati pravico do samostojnega dela in krajevnega odbora. Deli imajo lahko svojo posebno premoženje, fonde in ustanove, ki jih upravljajo pod nadzorstvom mestnega poglavarstva, kakor tudi proračun kot dodatek mestnemu proračunu. Krajevni odbor ima pravico, staviti mestnemu poglavarstvu in svetu predloge o posebnih krajevnih zadevah. V krajevnih odborih se osnujejo tudi posebni odseki (zdravstveni .gradbeni, kmetijski, socialni itd.), ki sq jim organizacija in delokrog določita z mestnim statutom.
Ta predlog, ki je bil predložen notranjemu ministru, se mi zdi zelo posrečen. Dasi sega preko krajevne avtonomije, kakor jo skuša ohraniti tako-zvani brnski sistem, vendar tiči njegov pomen v tem, da ne ohrani avtonomije samo novim sestavnim delom mestnih občin, ampak daje možnost, da se že obstojoči deli mesta sami organizirajo avtonomno in si s tem ustvarijo protiutež proti pretiranemu birokratizmu, ki je več ali manj značilen za vsako upravo. V Ljubljani: severni del mesta, Šiška, Sv. Jakob, Trnovo in Krakovo itd.
Želel bi, da bi se o tem za mesta in okoliške vasi tako važnem vprašanju oglasili še drugi komunalni politiki in mestni uradniki. Evg. Jarc.
Knez-namestnik Pavel skozi Ljubljano
Ljuirfjana, 15. julija. Davi, ob pol sednrih se je pripeljal z dvornim vlakom iz Belgrada v Ljubljano Nj. Vis. knez-na-mestnik Pavel Oficielnega sprejema ni bilo, na kolodvoru sta ga v imenu tukajšnjih oblasti pozdravila v interni odsotnega g. bana, ki je še vedno na Bledu, inšpektor dr. Ouštin in upravnik policije Kerševan. Po kratkem odmoru je knez Pavel takoj nadaljeval potovanje v Bohinj, kjer bo preživel svoj odmor. Nj. Vis. kneza Pavla toplo pozdravljamo na domačih tleh.
Okrog Afrike
Poslovodta to vajenec
Kaj nosila oba vedno v žepu ?
M
bonbon
PROIZVOD: UNION, ZAGREB
Po Severnem morju Popisuje prof. dr. Iv. Knilic
Vprašanje italiianske črte pri Vrhniki 1.1918
Zaradi želje po zgodovinski resnici ne smemo lamodčati članka italijanskega generala B r o n z u -o 1 i j a, ki je izšel v vojaški reviji »Rivista di Fante-ria« junija 1935 o tako zvanem ultimatu srbskega polkovnika, pokojnega švabiča, tembolj ker pisatelj apelira na našo vljudno lojalnost, da naj vzamemo njegove, kakor poudarja, na neosporljivih uradnih dokmneirtih sloneče ugotovitve na znanje.
G. brigadni general Bronzuoli, odgovarjajoč na naš tozadevni članek z dne 22. januarja 1935 ob priliki smrti zaslužnega polkovnika Švabiča, ugotavlja, da je italijanska 3. armada na podlagi premirja z dne 3. novembra 1918 zasedla črto severovzhodno od Logatca «n sicer z brigado Ferrara pod poveljstvom generala Spreafioo, ki je bil podrejen XXVIII. armada emu zboru, oziroma generalu Croceju. Ta brigada je imela svoj stan v Logatcu in so njene najsprednejše čete stale na vrhniškem prelazu. Namena, zasesti Ljubljano, italijanska armada ni imela, ker je mirovna pogodba to ozemlje bila priznala drugemu in je pogodiba bila zavezni Italiji seveda sveta. Ob 15.30 dne 14. novembra 1918, ko je brigada Ferrara dospela na čnto kakor ji je bila po premirju predpisana, sta se javila pri poveljniku en srbski in en jugoslovanski kapitan, ki sta izročila od polkovnika Švabiča podpisan protest z izjavo, da se bo nadaljnjemu prodiranju italijanske armade postavil nasproti z orožjem. General Spreafico je odposlancema izjavil, da je zasedel črto, kakor mu je bila predpisana, in da se zato ne bo umaknil, pač pa da bo zahtevo izročil pristojnemu višjemu mestu. To je storil in poveljnik XXVIII. armadnega zbora gen. Croce je njegov ukrep odobril s poveljem, da naj odposlancema, ako bi se vnovič javila, odgovori da bodo italijanske čete predpisano jim črto za vsako ceno držale, dokler bi ne prišla drugačna odredba od višje instance, kateri je stvar bila izročna v presojo. V resnici je začelo poveljstvo italijanske brigade oziroma armadnega zbora preiskovati, ali črta, predpisana mu od glavnega poveljstva 3. armade, v resnici odgovarja oni, ki je bila dogovorjena po premirju z avstrijsko armado. Ugotovilo se je, da je 3. armada poslala poveljniku XXVIII. zbora skico (200.000), na kateri je demarkacijska črta šla še 1 kilometer severovzhodno od Vrhnike, dočim bi bila morala po določbah premirja iti 4 kilometre jugozapadno od Vrhnike, torej nekako 2 kilometra »everovzhodno od Logatca — italijanske čete so torej brez svoje krivde na podlagi napačnega Crteža prekoračile črto za nekaj kilometrov. To napako pa je bilo, kakor trdi gen. Bronzuolo, vrhovno poveljstvo samo že 12. novembra uvidelo in popravilo, torej že dva dni preje, nego je polkovnik Sva-bič poslal italijanskim četam zahtevo, da naj se umaknejo nazaj, in je istega dne, to je 12. novembra 1918 poslalo ferrarski brigadi v Logatec nov pravilni črtež, ki pa iz neznanjh vzrokov ni dospel na naslov. Dva dni po švabičevi zahtevi, to je 16. novembra, je vrhovno poveljstvo 3. armade sporočilo v Logatec, da so bile italijanske čete v resnici nekoliko prekoračile premirsko črto, katera se pa bo popravila šele, ko bo incident s srbsiktm polkovnikom likvidirali. Dne 17. novembra, ko je poveljnik 25. divizije, kateri je pripadala femarska brigada,
III.
Na Severnem morju, 7. julija.
Prvi dan na morju: ni bilo zabavno, družabnost se še ni razvila, pa vendarle zanimivo.
Kmalu i>o polnoči se je parnik nenadoma ustavil; dospeli smo do. Cuxliavna, kjer se Laba izliva v morje, dobrih 11)0 km od Hamburga. Tu vstopijo zadnji nemški potniki. Zavijemo v Severno morje, ki je dostikrat nemirno. In res se po kratkem času parnik zaziblje, nato pa prične nihati bolj in bolj. Burja je vodo vznemirila; valovi butajo Indiji v bok. V j>osteljah smo, [mi se zibanje čuti dovolj krepko. Parnik je krenil na zahod.
Zjutraj, ne prezgodaj, pridem na krov. Več potnikov je ostalo kar v postelji; lotila se jih je morska bolezen. Pri zajtrku in kosilu je bilo več sedežev praznili. Predvsem se nežni spol kar ni hotel pojaviti. Videl sem žalostne prizore, da so mehke narave darovale morskim bogovom, Popoldne pa so se valovi polegli in nebo razjasnilo; zvečer so bili vsi želodci v redu.
S sostanovalcema sem se na predvečer [>ovršno seznanil. Sta tudi priletna, resna in dostojna. Kakšnega stanu sta, še ne vem; take stvari se izvedo šele polagoma. Da se bomo dobro razumeli, priča dejstvo, da smo že prvo noč prijateljsko — smrčali. Vsaj te napake si ne bomo nikdar očitali. Sicer pa tudi onadva ne vesta mojega pravega stanu.
Opoldan so nam razdelili seznam potnikov. Ta zapisnik nam pove le ime in priimek, ne pa stanu in bivališča. Navaja le plemstvo, vladno svetništvo, višje vojaške čine, doktorat in profe-suro. Zdi se mi, da so potniki največ trgovskega in uradniškega stanu, penzionisti in pa — novo-poročenci, ki jim je bogati tast prispeval k daljšemu ženitovanjskemu potovanju. Po angleškem načinu so do tujca visoko zapeti, pa jim bom sčasoma že preiskal obisti. Tu in tam nabodem koga,
predvsem samotarja in resno zročega; vsak se rad odzove kratkemu pomenku. Prava družabnost se trnje razvije šele, ko bomo pluli proti Kanarskim otokom. Po največ — se zdi — so rnjhovci; veliko jih je iz Berlina. O Afriki govore kot o povsem znani deželi. Moj sosed v obednici n. pr. je bil v davnini uradnik v Nemški Vzhodni Afriki in jo gre kot upokojenec še enkrat obiskat. Kakor vsiik penzionist, rad pripoveduje o lepih, starih časih, in je vesel, da ga kdo posluša. Veroizpovedi so najbrž vsi evangelske; o takih stvareh se no razgova rja ino.
Suhe zemlje ne vidimo. 1'ač; od časa do časa se prikaže na levi nizka friziška, pozneje nizozemska obal; griča nikjer nobenega. Proti večeru prično delovati svetilniki. Tu in tam se za hip močno posveti; ogenj takoj ugasne, pa se čez več minut zopet zabliska. Vedno več je teh svetlobnih prikazni. Nenadoma zapazimo na levi ali desni, prav blizu parnika, močno žarnico na zasidranem stebru, ki — poje; na njem se namreč nahajajo nekake piščali; veter pisku skozi to harmoniko. Drugod se pod žarnico nahaja zvonček; valovi majejo steber in zvonec neprestano zvoni. To so svarilna in vodilna znamenja, kod naj vozi parnik, da ne nasede plitvini.
Zvečer se kur noče stemnili. Ko jc zahajalo sonce naravnost v morje, sem pogledal na uro: ravnokar je prekoračila devet. Vedeti je treba, da beležimo 53 stopinj na sever; dan je o kresu tod za eno uro zjutraj in eno uro zvečer daljši od našega.
Po sončnem zahodu se prikažejo svetilniki in suha zemlja tudi na desni. To pomeni, da smo krenili v enega izmed širokih prekopov, ki vodijo v celino. Sporočili so nam, da pristanemo najprej v Antwerpnu, kjer parnik prevzame velik tovor, nato šele v Rotterdamu, dasi to mesto leži severno od prvega.
smatral, da je incident s polk. švabičem, ki ni poslal vnovič svojih od[x>slancev, zaključen, so se italijanske čete umaknile na novo črto, katero je bilo vrhovno poveljstvo 3. armade že dva dni pred Šva-bičevo intervencijo ugotovilo kot pravo. »Iz tega,« zaključuje gen. Bronzuolo, »sledi, da polk. Švabič ni rešil Ljubljane, ki bi jo bila Italija lahko zasedla, če bi bila hotela, pa je sploh ni nameravala, ker je Italija podpisala pakt, ki je to zemljo pre-jjuščal zavezniški državi.«
Ko to lojalno jemljemo na znanje, moramo ugotoviti, da tudi iz te pojasnitve alere od italijanske strani sledi, da je intervecija jrokojnega polkovnika Švabiča imela ta uspeh, da je jjoveljstvo italijanske brigade v Logatcu po tem bilo opozorjeno, da nekaj le ne utegne biti v redu in da je to bilo jx>vod raziskavi, ki je privedla do rezultata, da je italijanska armada demarkacijsko črto v resnici bila prekoračila.
Letina v St. Krajem slaba
Rankovci, 13. julija.
Zadnje dni se je začel pospravljati glavni pridelek našega kmeta, rž in pšenica. Pridelek bo glede na rodovitnost najmanj za tretjino manjši od lanskega. To se pozna posebno pri rži, ki jo je po nekaterih krajih občutno poškodovala slana. Povprečno se računa, da se pridela rži 8 centov na hektar. Pšenica kaže nekoliko boljše.
Parcele, na katerih je žito pozeblo, so nekatere občine popisale, ter je bilo obljubljeno, da se bo lastnikom teh parcel odračunala škoda pri zemljarini.
Župnik V. Razboršek -srebrni mašnik
Kdo na slovenskem Koroškem, to- in onstran meje, ne pozna sedanjega črnskega župnika Vinka Razgorška? Vinko je svoje študije začel in končal v Celovcu, kjer je danes pred 25 leti bil posvečen v duhovnika. Kot dober duhovnik je povsod z veliko vnemo in ljubeznijo deloval med ljudstvom.
Ker jc bil Razgoršek vedno zaveden Slovenec in izvrsten organizator katol. prosvetnih društev, to je tistih društev, ki so se najbolj junaško borila proti valu germanizacije, je radi tega pod avstrijskim režimom mnogo trpel. V začetku svetovne vojne 1914 so mu avstrijske oblasti očitale srbofilstvo, zato so ga kot kaplana v Črni aretirali ter vklenjenega gnali v vojaške zapore v Gradec. Več kakor tri mesece je bil v zaporu in šele, ko mu niso mogli ničesar dokazati, so ga izpustili. Enako bridko se mu jc godilo, ko je moral ob prevratu v decembru 1918 kot župnik zapustiti svojo župnijo Št. Lipš, kjer so mu surovi Heimwehrovci grozili celo s mrtjo ter streljali v njegovo župnišče. Pobegnil je nato pred temi divjaki ter se umaknil na svoj rojstni dom. Izgubil je vse svoje premoženje. Nekaj mesecev je upravljal župnijo Guštanj, dokler ni nastopil mesto župnika v Širju pri Zid. mostu. Po smrti župnika Dobrovca 1927 je dobil župnijo Črno, kjer sedaj že osem let kot župnik pase svoje ovce. Naj mu ljubi Bog, kateremu že zvesto služi 25 let, podeli še mnogo zdravja in moči, da Mu lw rf!i*H '!" zlatega in bisernega jubileja!
Gostovanje velike dunajske umetnice
»DELE LIPINSKAJE« v četrtek 18. t. m. v Kazini na Bledu.
Drz**': Satovi koles
Ljubljana, dne 15. julija1. "
Lan: ...nca do novembra so se v Ljubljani silno množile tatvine koles. Kolesarski tatovi, trije delomržni tipi so se združili v družbo, ki K1 na debelo kradla kolesa ter jih nato prodajala po okolici, Gorenjskem in Dolenjskem. Troperesna deteljica Anton Klun, 231etni trgovski jiomočnik iz Brezovice v Istri, 271elni kurjač iz Knežaka pri Postojni in 221etni Štefan Kristan, samski delavec po rojstvu Tržačan, so nakradli do 30 koles v ee-nilni vrednosti 25.000 Din. Kot četrti se je [»javil neki Jože Hlebš, pri katerem so našli velikansko zalogo raznih delov, svetilk, dinamov in verig.
Pred malim kazenskim senatom so se vsi 4 zagovarjali zaradi očitanih jim tatvin. Prvi trije so v glavnem priznali. Jože Hlebš pa je ogorčeno zanikal in zatrjeval svojo nedolžnost. Dejal je: »Ne morem priznati. Kolo je podobno kolesu, pumpa punipi, veriga verigi, dinamo dinamu. Priče so motijo.« Obtožba pa trdi, da je Hlebš zelo zvit. Trdi, da je Hlebš v Anžičevi gostilni v Stopanji vasi odpeljal iz veže kolo, last njegovega soseda, ki je v gostilni igral karte. Potem pa se je prisedol k igralcem. Ko je čez čas sosed Grum Jožo opazil, da mu je nekdo ukradel kolo, se je Hlebš sam ponudil: >Tu imaš moje kolo. Hitro se pelji k orožnikom naznanit tatu.« Ko se je Grum vrnil, je pa Illebš zahteval: »Sedaj pa plačaj pol litra vina za posojeno kolo.« Pozneje so dognali, da je Hlebš sam Grumu ukradel kolo. Hlebš je vedno sodnikom zatrjeval: »Vse sem pošteno kupil.
Zaradi raznih tatvin so bili obsojeni: Anton Klun na 1 leto 0 mesecev, France Novak na 2 leti. Štefan Kristan na 1 leto 8 mesecev in Jože Hlebš na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora. Hlebš mora še plačati kazenske stroške in povprečnino 1000 Din fondu v korist odpuščenih kaznjencev.
Grški vojni minister general Kondilis (sredi), naš ministrski predsednik g. dr. Stojadinovič (na desni) in šef kabineta zun. ministrstva g. Petrovič (na leti) — na Bledu.
(irski vojni minister genoral Kondilis pred odhodom is Ljubljano aa Bled.
Ljubljanske vesti:
Ljubljana brez vode
Ljubljana, 15. julija.
Prav sedaj, v tej vročini, more marsikdo spoznati, da je Ljubljana prav za prav brez vode. To se pravi, da v Ljubljani sicer imamo vodovod in skoraj v vsaki hiši napeljavo z vodnimi petelini, ki dajejo vodo, do katerih |>a imajo pravico le domači stanovalci. Popotnik, ki roma skozi Ljubljano, mora že lepo prositi, da dobi kozarec vode. Posebno pa tožijo kmetje, ki pridejo z živino v Ljubljano, pa nimajo nikjer prilike, da bi živino napojili. Vsaka boljša vas na dežel ima napeljano vodo v korita, kjer se morejo konji, govedo in druga živina poljubno napiti čiste vode, le v Ljubljani išče kmet zaman take prilike. To je posebno hudo sedaj, ko kmetje nimajo denarja in ne morejo z živino na znana dvorišča, kjer za odškodnino živino napoje. Najhujše pa je, da ni vode niti na živilskem trgu. Tam je pač majhen vodnjak, pri katerem se more človek sam napiti vode, ako potrpi, da ga nx>čni curek obrizga po obleki, ni pa inogoče pri tem vodnjaku napajati živine. Ljudje kupujejo sadje in bi ga radi oprali, marsikdo prodajalcev in kupovalcev bi si rad umil roke ali obraz, toda primerne vode daleč okoli ni. Živilski trg, to je Vodnikov in Pogačarjev trg, jc tako rekoč brez hidrantov.
Pomanjkanje javnih vodnih napeljav se jc v Ljubljani izkazalo zlasti ob času evharističnega kongresa. Odbor za ta kongres se je trudil na vse načine, da to (»manjkanje kolikor je le možno, omili z napisi in drugače. Ljudje niso imeli denarja ne za
Praznik
naših avtomobitistov
Sv. Krištof je patron in varuh vseh motornih vozil, zlasti avtomobilov vseh vrst. Njegov praznik se praznuje vsako lelo 25. julija. Po vseh državah in vseh večjih mestih svela avtomobilisli obhajajo ta praznik na kar slovesnejši način s službo božjo, zlasti pa z blagoslavljanjem motornih vozil. Avto-klubi. društva taksijev i. dr. skrbe, da se pri tej priliki vsako leto razvoj avtomobilizma kar najlepše pokaže pred svetom, ker je napredek avtomobilizma najzanesljivejši barometer napredka narodnega gospodarstva. Obenem se pa ta dan vsi priporočajo varstvu svojega patrona in varuha, da bi jih čuval pred nesrečami. Vožnja z motornimi vozili je vsikdar več ali manj zvezana z nevarnostjo nesreče. Najbolj spretnemu šoferju se lahko zgodi nesreča.
Obenem porabijo razne tovarne motornih vozil in njih zastopstva to slavnost ludi za svojo reklamo. Med lastniki njih tipa vozila agitirajo za čim večjo udeležbo in sicer v skupinah z napisi, da se javnost nauči posamezne tipe razločevati in da vidi njih posebnost v lepoti izdelave.
Slovenski avtomobilisli do sedaj tega praznika še niso praznovali tako velikopotezno in vsesplošno, posebno pa ne v namene, kakor ga praznujejo drugi narodi po drugih državah.
Društvo ljubljanskih taksijev je pa sklenilo, obhajati ta gcd tudi med nami Slovenci in sicer v Ljubljani. Tu imamo staro cerkvico sv. Krištofa, njih patrona, vsem Ljubljančanom tako milo in drago. Sicer smo ji prizidali novo večjo cerkev sv. Cirila in Metoda, vendar pa je stara cerkvica sv. Krištofa ostala ohranjena skoraj taka, kakoršna je bila.
Zato bo 25. julija, v četrtek teden, ob 0 sv. maša v cerkvi sv. Krištofa za društvenike naših avto-taksijev. Vsi pridejo k sv. maši s svojimi vozili, katere bodo razvrstili po Tyrševi cesti na severni strani cerkve.
Po maši bo zunaj cerkve blagoslov vozil in blagoslov kovinastih plaket s sliko sv. Krištofa, ki se pritrdijo na vozilo.
Na to slavnost vabimo vse lastnike motornih vozil. Pridite ta dan vsi k sv. Krištofu, počastit svojega patrona in variha, priporočite se mu v varstvo in naredimo od zdaj dalje vsako leto 25. julij — praznik sv. Krištofa — za veliki avtomobilski praznik. Vabimo zastopslva raznih tipov motornih vozil, da poagitirajo med lastniki njih tipa, da se v kolikor mogoče slikoviti skupini udeleže te slav-nosti. —
Plakete sv. Krištofa za avtomobile se dobe v
gostilne, ne za prenočišča, hoteli pa so se vsaj umiti in si žejo pogasiti z vodo. Zato ni bilo nič čudnega, da je vladala v jutranjih urah pri raznih javnih vodnjakih prava gneča. Pri najbolj znanem vodnjaku v Ljubljani, to je pri Robbovem pred magistratom, so v času kongresa ljudje stali kar v vrstah, da so se mogli umiti in se napiti. Hudo pa je bilo tistim, ki so se z vozovi pripeljali v mesto, pa niso nikjer imeli prilike, da bi napojili svojo živino.
Umevno je, da si nekateri hišni posestniki večkrat premislijo, preden ustrežejo prošnjam kmetov, naj jim dajo vode za živino. Voda je namreč v Ljubljani draga in ako dobrosrčen hišni posestnik razdeli tned proseče kmete po nekaj škafov na dan, se pri mesečnem ali letnem obračunu vodovodne uprave to precej pozna.
Ob tej priliki moramo tudi omeniti, da je v Ljubljani vse polno hidrantov tam, kjer je najmanjša požarna nevarnost, to je tned kamenitimi palačami, tam, kjer je največja, recimo pred raznimi tovarnami ali v delavskih naselbinah, pa najmanj. Na vsej Galjevici, ki sestoji iz samih lesenih hiš, ni nobenega hidranta, temveč so le v bližini, pa še teh je malo.
Tem vprašanjem tnora Ljubljana, zlasti pa njeno občinsko vodstvo, posvetiti nekoliko več pozornosti, saj ne gre, da bi ljudje in živina trpeli žejo sredi mesta, ki ima v naši državi najboljšo vodo, pa tudi ne gre, da bi zaradi nekaj hidrantov bili ogroženi delavski domovi.
župni pisarni vsaki dan od 0 do 12. Zunanji si jo lahko zagolove na dopisnici. Dobile se bodo tudi na dan blagoslovitve pred cerkvijo, vendar v omejenem številu. Zalo si jih naročite preje.
Cerkveno predstojnišfvo.
;.j Mmiakovo in bavarski kraljevski gradovi so cilj družabno naučnega potovanja, ki ga priredi od 21. do 27. julija Kulturni odsek KA za Marijino Oznanjenje. Cena: vožnja sem in tja, ogled mest Mltnchen, Fllssen, Salzlnirg, Chietnsko Jezero in kraljevski gradovi, hrana in prenočišča v udobnih hotelih, stane 1650 Din. V slučaju, da nas bo manj kakor dvajset, ne dobimo voznih ugodnosti na železnicah, smo dobili za ta primer modern zasteklcn In odprt avtobus z vsemi komodnostmi; cena ostane ista. Vsa pojasnila daje in priglase sprejema župni urad Marijinega Oznanjenja, telefon 34-28. Vodstvo potovanja ima dr. P. Roman Tominec. — Priglasiti se je najkasneje do 16. julija 1935.
© Zaprte duhovne vaje za uflteljicc-uradnice v Iiichtenturnovem zavodu bodo od 20. do 24. julija t. 1. Iskreno vabljene! Priglasite se takoj na Predslojništvo Lichtenturnovega zavoda v Ljubljani, Ambrožev trg 8. Oskrbnina za vse dni 100 Din. Pričetek 20. julija ob 6 zvečer.
O Počitniški ponavljnhii tečaj. Od društva brezposelnih profesorskih kandidatov stno prejeli: V februarju ustanovljeno Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov v LJubljani, si je nadelo težko nalogo, pomagati svojim članom v njihovem težkem gmotnem položaju, posebno pa še zaščititi jih pred vsakim izrabljanjem njihovih delovnih moči. Izkazalo se je med drugim namreč tudi to, da so doslej v počitnicah, ko brezposelni diplomirani filozof ni imel niti te možnosti več, da bi se preživljal z instrukcijnml, izrabljali njegov položaj tisti, ki so prirejali počitniške ponavljalne tečaje. Za težko delo v takem tečaju so bili često sramotno honorirani, dočim so se prireditelji okoristili z lepim dobičkom, a jim ni bilo treba niti podučevati. Iz tega vzroka se je čutilo Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov dolžno in poklicano, da s svojimi delavci samo organizira tak tečaj za dijake srednjih in meščanskih šol, ki imajo ponavljalne izpite, da s tem pomaga svojim članom in da prepreči predvsem tujcem izrabljati naše moči in vleči dobiček na naš račun. V svojem tečaju se bodo mladi profesorji za pravičen honorar loiiko bolj potrudili in stavili na razpolago vse svoje mlade moči, da pokažejo v koliki meri so sposobni za svoje delo. Prepričani smo, da bo tudi
Mariborske vesti:
Uradno pojasnilo
V petkovi številki od 12. junija t. 1. je prinesel »Slovenec« poti mariborskimi vestmi notico: Ne dajo miru. V tej notici je bilo ugotovljeno, da je mestno poglavarstvo v Mariboru zabranilo poslovanje »Glavne poslovalnice privredne zadruge za vzajemno pomaganje r. z. z o. z. v Mariboru, Tattenbacho-va ulica 1« in da je kaznovalo mestno poglavarstvo glavnega poverjenika te poslovalnice z globo 3000 dinarjev. Ker jc prinesel nato v nedeljski številki od 14. L m. »Slovenec« popravek, na kar je bil prisiljen po zakonu o tisku, po katerem tnora prinesti list v popravku, kar popravkar napiše, smo se ponovno informirali o predmetni zadevi in smo dobili sledeča uradna pojasnila:
Mestno poglavarstvo je povodom kaznovanja ustno zabraniilo g. Josipu Rožetu nadaljevanje izvrševanje poslov Glavne poslovalnice belgrajske privredne zadruge za vzajemno pomaganje, r. z. z o. z. v Mariboru. Samoobsebi je razumljivo, da je izvrševanje poslov, za katere kdo nima dovoljenja in radi katerih je bil kaznovan, prepovedano.
Uradno je dokazano, da je bil g. Rože Josip
tajnik splošnega vzajemnega in kreditnega podpornega društva, r. z. z o. z. v Mariboru; bil je nadalje častni podpredsednik, odnosito tudi podravnatelj (dobival je ludi honorar) pri Naprednosti.
Po § 00, t. 7 zaikona o obrtih jc za izvrševanje zavarovalnih poslov predpisano dovoljenje pristojnega oblastva. Po § 103, odst. 2 zakona o obrtih pa je pristojen za izdajanje dovoljenj za opravljanje poslov teh vrst minister za trgovino in industrijo. Po g 93 zakona o pridobitnih in gospodarskih zadrugah je predpisano, da si mora pridobiti pridobitna zadruga dovoljenje pristojnega ministra, ako se hoče pečati z zavarovalnimi [»sli. lega dovoljenja pa zgoraj omenjena poslovalnica v Mariboru ni nikdar dobila in ga zato ludi nima. Zastopali pa bomo vedno mišljenje, naj bi ministrstvo tega dovoljenja sploh ne izdalo.
Iz prednjega si more vsak napraviti jasno sliko, kako je z omenjeno poslovalnico, more si pa vsak napraviti tudi jasno sliko o tem, kaj vse predpisuje sedaj veljavni zakon o tisku, ki je res potreben spremembe.
□	Železniški uradniki na Pohorju. Velika skupina železniških uradnikov iz Ljubljane, Zagreba in drugih mest je priredila ped vodstvom g. Bruna Parme dvodneven izlet na Pohorje. Iz Maribora so jih mestni avtobusi zapeljali po novi pohorski cesti do polovice poti. Bili so to sploh prvi avtobusi,, ki so se pojavili na tej cesti. Gostje so prenočevali na Mariborski koči, v nedeljo pa so se prek Šumika in Ruš vrnili v Maribor, kjer so prebili popoldne v kopališču na Mariborskem oloku. Lepola Pohorja in kopališča jih je navdušila.
□	Alcrodajna jc krstna knjiga. Svoječasno smo priporočali, naj bi se izpeljala revizija pisave priimkov, ki so brez potrebe ponemčeni. Mariborska občina je stavila tozadevno vprašanje banski upravi v Ljubljani s predlogom, naj bi se vsa ta imena pisala v našem pravopisu, v oklepajih pa naj bi se še morda na zahlevo dotičnega navedel tuji pravopis. Banska uprava je sedaj razsodila, da je za pisanje priimka merodajna krstna knjiga.
□	Še o gospodarstvu z občinskimi avtomobili. Naša notica o gospodarstvu z avtomobili mestne občine je povzročila veliko razburjenost v nekaterih krogih. Iščejo se sedaj krivci, kako da je stvar prišla v javnost. Povpraševanje je povsem odveč, ker je imelo pač vse mesto priliko gledati na dan volitev, v čigavi službi so občinska vozila. Sicer pa stno mi v položaju, da to vprašanje še razširimo ne samo na mesto, ampak ludi na okolico! Znano nam je, da niso samo mestni avtobusi lovili po mestu volivcev za mestnega kandidata, ampak je drugo mestno vozilo bilo na razpolago v okolici akcijskemu odboru za izvolitev g. Krejčija. To drugo vozilo ni nič manj vneto vršilo svoje »državno-politične« naloge, kot ona v mestu in si je celo pri prenapornem delu poškodovalo tnotor, tako da je avto obtičal v obcest-
nem jarku in so ostale samo še razvaline. Gre tedaj za dva avtomobilska računa. — Pa to bi tudi radi vedeli, po čem se plačujejo razne privatne vožnje z mestnimi avtobusi. V proračunu med dohodki za to ni postavke.
□	Izpitna predavanja za mojstre se bodo pričela te dtii. Prijave sprejema obrtno-zadružni nadzornik ua okrajnem glavarstvu, soba št. 42.
□	Premalo podjetnosti. Za najem prodajnih paviljonov na Mariborskem tednu se je na poziv trg. gremija oglasilo samo 5 mariborskih trgovcev, katerim so se paviljoni tudi dodelili. Ostali paviljoni so se razdelli med druge prosilce izven Maribora, ki jih je bilo znatno več, kakor mariborskih.
□	Vlom pri belem dnevu. Šauperl Ernst iz Lim-buša je žandarmerijski postaji v Studencih naznanil, da je nekdo v popoldanskih urah vdrl v njegovo stanovanje v času, ko ni bilo nikogar doma. Vlomilec je vzel iz drvarnice sekiro, s katero je odprl hišna in stanovanjska vrata. Odnesel mu je obleke, perila in majhno vsoto gotovine. Oškodovan je za 2160 dinarjev. Mariborska policija je kmalu prijela vlomilca v osebi Josipa Ogrizka v trenutku, ko je prodajal ukradeno blago. Ogrizka so oddali v zapore okrožnega sodišča v Mariboru, Sauperl pa je dobil svojo lastnino nazaj.
□	Spremembe posesti. Prodali so: veleposestnik Halbftrth zdravniku dr. Mariniču parcelo v Koroš-čevi ulici za Din 135.000. — Marija Mlinarič parcelo v magdalenskem predmestju Mariji Kresevič za Din 40.000 — Magdalena Ferk frančiškanski župni cerkvi hišo št. 71 na Aleksandrovi ulici za 50.000 Din. — Djuro Džamonja trgovcu Rosenfeldu parcelo v Koroščevi za 169.000 Din. — Ivan Vodopivec hišo v Aljaževi 25 Faniki Prazen in Jožefu Šmajgerlu za 375.000 Din.
javnost znala ceniti vsa ta dejstva in da bodo prizadeti starši s polnim zaupanjem poslali svoje otroke edinole v tečaj brezposelnih profesorskih vršil v šoli na Prulah od pondeljka 22. t. m. do kandidatov, ki je domača ustanova in ki no dela za dobiček posameznika. Omenjeni tečaj se bo pričetka popravnih izpitov. Starše, ki so bili posebej o tem obveščeni, prosimo, da pošljejo prijave vsaj do 20. t. m. Učne red tečaju je tak, da bo vsak gojenec po tri do štiri ure dnevno v tečaju. Eno do dve uri se bo vršil redni pouk, ostali čas pa bodo gojenci študirali pod nadzorstvom in s pomočjo profesorjev ali korepetilorjev. Ker je staršem posebno v dopoldanskih urah dijaka težko nadzirati pri študiju, bo ta način nadziranega dela, najboljše zagotovilo za uspeh. Na ta način bo tečaj obsegal okoli 40 učnih ter več ko 60 ponav-ljalnih ur,iz česar je razvidno, da je celotni prispevek 250 Din poleg vpisnine 30 Din, kur znaša le Din 2.50 od ure, vsekakor minimalen. Tudi Jugoslovansko profesorsko društvo, sekcija Ljubljana, je ta tečaj s svojo pomočjo in s priporočilom dovolj jasno pokazalo, da ima zaupanje v delo in uspeh brezposelnih profesorskih kandidatov, ki
bodo s svoje strani znali pokazati, da so tega zaupanja v polni meri vredni in to tako s strani starejših stanovskih tovarišev, kot tudi s strani javnosti. — Odbor DBPK.
© Ohešenec na Rakovniku. Na poti, ki vodi med Rakovnikom in Rudnikom po golovškem hribovju, so ljudje včernj okoli treh popoldne našli na drevo obešenega človeka, oblečenega v poštursko uniformo. V obešencu je nekdo spoznal svojegn soseda, 52-letnega pismonoša Al. Štucina z Galjevice 122. Poklicana je bila policija ter jc kmalu nato prišla na kraj dogodka policijska koinisiju zdravnika dr. Lužarja in dežurnega uradnika g. Danila. Policijski zdravnik je ugotovil, du jc Štucin izvršil samomor v popolni duševni zmedenosti, kar dokazuje tudi zelo zmedeno poslovilno pismo, ki so ga našli pri njcin in iz katerega ni inogoče razbrati vzroka samomora. Na prošnjo pokojnikove žene jc policijski zdravnik dovolil, da jc bilo truplo prepeljano na njegov dom.
0 Nočno službo imajo lekarne: Dr. Kmet, Tjrševa c. 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in inr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Kulturni obzornik
Prekmursko muzejsko društvo
O snovanju Prekmurskega muzejskega društva je »Slovenec« že ponovno poročal. Prejšnji mesec se je v Soboti vršil ustanovni občni zbor, ki ga je sklical pripravljalni odbor, katerega so tvorili šol. upr. Kr. Gumilar, prof. V. Novak in abs. iur. V. Škerlak. Zbora se je udeležilo okoli 40 članov, okoli 20 pa se jih je prijavilo pismeno. Otvoril ga je upr. Fran Gumilar, nakar je iur. V. škerlak poročal o delu pripravljalnega odbora, ki se je pričelo v avgustu minulega lelo. Nato je prof. Vilko Novak govoril o idejnih osnovah novega društva in o njegovem programu. Misel o znanstvenem preiskovanju Slovenske krajine je javno zapisal že 1. 1906. dr. Franc Ivanocy, odslej pa so potrebo organizacije poudarjali stalno mnogi drugi. Delo za ohranjevanje gradiva zgodovinskega, narodopisnega, slovstvenega, umetnostnega
i. dr. značaja je mogoče z uspehom vršiti v ožjem krajevnem okolišu. Doslej premalo raziskana Slovenska krajina kliče po hitrem in vnetem delu, Poleg ustanovitve muzejske zbirke v Soboti in njenega smotrnega izpopolnjevanja ho novo društvo moralo skrbeti tudi za sistematičen in organiziran študij vseh znanstvenih problemov Slovenske krajine.
V imenu Zgodovinskega in Muzejskega društva v Mariboru je pozdravil občni zbor njun predsednik, g. prelnt dr. Fran Knvafif, ki je 7, g. upravnikom N. Vrahloin zastopal društvi, Spomnil se je ustanovitve Zgodovinskega društva, ki je vzelo v svoj delovni načrt tudi Slovensko krajino, o kateri je njegovo glasilo »Časopis za zgodovino in narodopisje« priobčilo dokaj prispevkov. Poudaril je potrebo naslonitve na javne ustanove, n. pr. občine, ki bodo gmotno zagotovile društvu obstoj
in pravilen razvoj. Mariborska narodna društva bodo nudila svojo naklonjenost, saj je razveseljivo dejstvo, da se je pričelo gibanje za študij in ohranitev krajevne kulture v »Panoniji redivivi«.
Volitve so izbrale sledeči odbor: predsednik šol. uprav. Fran Gumilar; podpredsednik prof. Vilko Novak; tajnik iur. Vladimir Škerlak; blagajnik prof. R. Mušič; knjižničar teolog Ivan Zelko; arhivar šol. uprav. A. Savli; gospodar tehn. ,1. Nemec: odbornik strok. učit. Mir. Kokolj. Nadzorstveni odbor tvorita sres. načelnik G. Lipovšek in notar A. Koder.
Prva poslovna doba društva bo trajala do septembra 1935, ko se bo vršil redni letni občni zbor. V tem času se morn utrditi na ta način, do pridobi Čim več članov, da si pridobi najnujnejši prostor, pri čemer ji bo brez dvoma šla na roko soboška občina po zgledu Maribora, Ptuja in Celja. Gotovo ji ne bo odrekla Izdate pomoči, ki je posebno za znčetek nujna, kr. banska uprnva. Prvo premoženje društva predstavlja lepa knjižnica prekmurskih tiskov in literature o Slovenski krajini. Temu se bo morala kmalu pridružiti zbirka ostalih predmetov. Veliko zanimanje učiteljstvo in dljaštvn, pa ludi ostale inteligence ter novi odbor nam jamčijo, da se ho prepotrebno delo uspešno pričelo in razvijalo v prospeh celoto slovenske kulture, zlasti pa Slovenske krajine.
Naš največi kralj
Belgrad, str. 142.
V »biblioteki za nacionalni preporod'- v Belgradu »Vidov dan«, jo izdal veliki prijatelj Slovencev In prijatelj našega lista že izpred vojne — Časnikar in književnik Dušan M. Sljafkl almanah, posvečen spominu pokojnega kralja Zcdlnitelja Aleksandra L Za In almanah je g. šljački zbral po srbsko-hrvatskih časnikih najboljše pesmi, ki so Mir napisane ob priliki mnrseillske katastrofe in jih lepo razvrstil med ostalo besedilo. Tako
beremo pesmi Voj. lliča ml., Beševiča, Sibe Mili-čiča, Andjelinoviča, Zagorčiča, T. Djukiča (Plač Orne gore), Ceniča (Plač Matere Šumadije), Marije Roca, S. Živojinoviča, R. Katalinič-Jeretova ter Izaije Mitroviča. Pesmi so večinoma pisane v klasičnih metrih, kar jim daje veličastveno mirnost, ki najbolj odgovarja veliki žalosti, okamenelosti, v kateri so se nnhajali v tem hipu jugoslovanski narodi; ali pa v slogu srbskih »naricunk« po vzoru klasične žalostne ložhe Batričeve sestre v Gorskem Vjcneu (Cenič, Roca). Kljub neizmerni in neizrekljivi žalosti, ki je zajela jugoslovanske narode, pa smo vendarle mnenja, da so zelo neprimerni epitetoni dalmatinskega pesnika Mili-čiča, ki nagovarja kralja z besedami: »Danes smo se obhajali s Tvojo presveto mislijo — in sedaj smo eno s Teboj, naš novi razpeti Kristus.« Ceno tej knjigi dajejo poleg teh pesmi, ki so jih zapeli priznani srbskolirvalski pesniki, predvsem izjave vodilnih mož našegn javnega življenja. Tako olvnrja članke izjava takratnega ministrskega predsednika Jevtiča o »največji in najplemenitejši figuri nnše rase?. Sledi članek predsednika Srbske akademije znanosti dr. Gavriloviča, dalje spominske besede bolgarskegn zunanjega ministra Kjoseivnnova, francoskega poslanika Nagyarija, nemškega poslanika von lleerena, albanskega ministra Ficoja. Tem slede izjave srbskih književnikov in politikov, tako profesorja Pavloviča o »Jugoslovanu pred Jugoslavijo«, ministra Vrbaniča, V. Iliča o Kralju-nadčloveku«, pismo bivšega predvojnega francoskega poslanika Fontninejn itd. Največ mesln zavzema pridiga ohridskega škofa Nikolaja Velimiroviča, ki je govoril o priliki bogoslužja ob 40 dnevnici smrti pokojnega kralja (1'ro-poved o kralju mučeniku). Bivši vojni minister Slepatiovič opisuje historično sejo ministrskega svela leta 1914., ko je pokojni kralj prevzel re-gentstvo. Rosič piše o njegovi ljubezni do narodnih navad, DJtlkič o prijateljstvu do Francoske. Temu slede — po vsej verjetnosti urednikovi
članki — 0 kraljevi ljubezni do Meštrovičeve umetnosti, do njegovega Hrama, o življenju na dvoru, o veliki kraljevi kulturi; general Dj. pa se spominja kralja kot prvega zaščitnika telesne vzgoje. 0 kralju v Sloveniji govorita dva članka, in sicer M. Svetovskega o kralju na lovu in profesorja F. Grafenauerja o kralju in Slovencih, ki se nam zdi ponatis iz Profesorskega Glasnika. Med te članke sla pomešana dva faksimila kraljevih pisem in nekaj njegovih izrekov. Zaključuje pa almanah natančen dnevnik o poteku najžalostnejših dni, to je od dneva odpotovanjn v Marseillc do dneva pogreba v Oplencu.
Najbolj pa bo knjiga ustregla bralcem z mnogoštevilnimi, res izbranimi in značilnimi podobami, ki napolnjujejo vse strani tega spominskega almanaha in prikazujejo bogato življenje pokojnega našega kralja. Uredniku g. dijaškemu se je tako posrečilo ustvariti enega največjih almanahov, ki so izšli ob tej žalostni priliki, ter je zbirko »Vidov dan« obogatil s pomembnim delom.
-b—
Francoski jezikovni tečaji v letnih počitnicah 1111 vseučilišfih francoske Švico. Vseučilišča v francoski Švici, namreč Gcnf, Lausanne in Neuenburg prirejajo v letošnjem poletju zopel tečaje za francoski jezik in kulturo. Nekoliko tednov v enem vseučiliščnein mostu francoske Švice ne prinašajo stwio bogate koristi v izobraževanju jezika, temveč tudi krasen položaj ob ženevskem in neuen-burškem jezeru in bližnje gore odpirajo tisoč lepili možnosti za počitnice. Prospekti za le tečaje se lahko dobijo pri švicarskem konzululu v Zagrebu.
Poletni tečaj za psihologijo v Luzcrnu. Od
22. do 26. julija 1935 se vrši v Luccrnu deveti poletni tečaj za psihologijo. Znani učenjaki kot prof. dr. E. Biihler, prof. W. E. Rappnrd, prof. dr. Dielrich Schindler in prof. dr. Pavel Iliilvrlin bodo držali ob tej priložnosti govore iz področja teme -Pocdinec in država«.
Vetih požar v Ždinfi vasi
Novo mesto, 14. julija.
V soboto popoldne se je že proti večeru pripravljalo k nevihti. Grmelo in treskalo je tako, kakor letos še nismo slišali. Črni oblaki pa so se valili po nebu nad mestom in okolico. Nekoliko pred 7 zvečer so ljudje v mestu zagledali v trško-gorskem pogorju velik požar in takoj zasumili, da je najbrže udarila strela. Videti je bilo, da je ogenj čimdalje večji. Visoki stebri dima, pomešani z iskrami, so so vedno silneje dvigali kvišku. Nekaj minut po atlar-inu so se odpeljali novomeški gasilci na kraj nesreče z avtomobilom in motorko.
Požarišče je nudilo strašno sliko razdejanja. Mlademu posestniku Francu Riflju, ki ima svoje domovanje visoko v hribu na samoti, ki jo imenujejo Karlovec, kateri je šele pred kratkim prevzel posestvo po svojem pokojnem očetu, je pogorelo dobesedno vse gospodarsko poslopje: hlev, svinjaki, skedenj, senik, kozolec dvojnik z 12 okni, od katerih je bilo deet napolnjenih s pšenico, kozolec enoj-nik, tudi ves napolnjen z žitom in senom, poleg tega še 16 voz sena z deteljo, več tisoč kilogramov mrve in slame v seniku, en prašič, popolnoma nova
mlaitilnica, pojtelj, slamoreznica in več drugega go- I le za borih 14.000 Din
\s
spodarskega orodja. V dobri uri je ogenj, katerega ni bik) mogoče ustaviti, napravil iz premožnega posestnika sikoroda — reveža. Ognja sta biti obvarovani le stanovanjska hiša in kašča, ki siicer stojita prav blizu požarišča, pa sta kriti z opeko, dočim so bUa vsa druga poslopja krita s slamo. Da so vsa ta poslopja pogorela do tal, je veliko zakrivil hud veter, ki je razmšal iskre naokoli. Ogenj je zanetila strela, ki je udarila v šop slame na svi-njakovi strehi, katera je sažgata takoj nato še streho tesno poleg stoječega Meva in senika. Strela je po udaru preskočila s »vin j ako ve strehe po strehi hleva in senika, na streho kakih 30 korakov oddaljenega kozolca dvojnika m ga vžgala. Vse drugo pa se je vžgalo vsled vetra.
Novomeški gasilci, ki so prišli po zelo nerodnih in strmih potih končno vendarle na mesto nesreče, niso mogli več pomagati, ker ni bilo niti kaplje vode. Saj je vsled hude suše skoro popolnoma izsušen celo mal potočič, ki teče precej daleč vstran. Tako so bili primorani gledati, kako jim pred očmi ogenj uničuje Rifljevo imetje. Pravočasno je bila rešena vsaj živina. Škoda, ki jo trpi Rifelj, je ogromna. Cenijo jo na 80.000 Din. Rifelj pa je bil zavarovan
vzemite ziutrai na »razen želodec kozarec
naravne FRANZ J0SEF grenita®.
Registrirano od Min. roc. pol. in nar. 7.dr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Zadnja pot
idealnega duhovnika
Kamnik, 15. julija.
Danes je spremil Kamnik na zadnji poti mi-norita p. Pavla G o 11 e s a , ki je umrl v soboto po težki bolezni, star šele 28 let. Z ugledno Gol-tesovo družino so ob mrtvaškem oflru sina p. Pavla iskreno sočustvovali vsi, ki so poznali njegovo blago srce in cenili idealno delo požrtvovalnega kateheta in duhovnika. Izpred hiše žalosti na Grabnu je ob 8 krenil dolg sprevod v frančiškansko cerkev, kjer je pokojni p. Pavel pred tremi leti daroval prvo sv. mašo. V žalnem sprevodu je za dolgo vrsto vencev korakala duhovščina iz Kamnika in okolice, minoritski samostan iz Ptuja pa so zastopali trije pokojnikovi redovni sobratje z gravdijanom p. Mirkom Godino. Za užaloščenimi pokojnikovimi svojci se je razvrstila dolga vrsta občinstva, med temi tudi mnogo njegovih sošolcev in znancev. Pogrebne obrede je opravil dekan g. Matej R i h a r ob številni asistenci. Ob pretresljivih besedah slovesa, ki jih je izpregovoril p. Pavlu Goltesu ob odprtem grobu njegov rojak in duhovni sobrat p. Konstantin 0 c e p e k , se je orosilo marsikatero oko. Frančiškanski pevski zbor je pod vodstvom organista fr. Kanizija Friclja zapel zadnjo žalostinko, nad odprtim grobom mladega idealnega duhovnika pa se je trikrat sklonila zastava društva Kamnika«. Pokoj njegovi blagi duši!
Nova nameščenska postojanka v Nov. mestu
V	nedeljo, dne 14. julija 1935 je bil v Novem mestu ustanovni občni zbor naše agilne nameščen-ske organizacije »Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije«. Tako je tudi naša dolenjska metropola dobila stanovsko in strokovno organizacijo, ki bo pod svoje okrilje zbrala vse katoliško in slovensko nameščenstvo enega dela Dolenjske. Občnega zbora sta se v imenu centrale udeležila gg. Smersu Rudolf in Cešnovar Slavko, ki sta navzočim razložila namen in pomen strokovne organizacije in razložila naloge nove podružnice. G. Cešnovar je imel tudi kratko predavanje o pokojninskem zavarovanju.
V	odbor podružnice so bili izvoljeni: za predsednika g. Rodič Ludovik, za podpredsednika g. Zupančič Ivan, za tajnika gdč. Perko Julijana, za blagajnika gdč. Brodar Tilk% za odbornike g. Ber-kopec Ivan, g. Požun Fran in gdč. Hočevar Alojzija. Za preglednika pa so bili izvoljeni gg. Jože Gajeta, Viktor Sonc in Jože Jelovčan.
Nova podružnica pomeni zopet krepak korak naprej v borbi za nameščenske pravice, ki jo vodi z uspehom naša mlada in agilna nameščenska organizaciji. Vse zasebne In trgovske nameščence in nameščenke iz novomeškega okraja in okolice pozivamo, da se včlanijo pri novi podružnici in ji pomagajo pri izvrševanju njenih nalog.
Smrt v Savi
Litija, 14. julija.
V	ponedeljek 8. julija zj. ob 8 je žel. uradnik na postaji Sava pri Litiji, Martin Lubej, odšel iz nočne službe proti domu. Med potom pa se je oglasil v Drnovškovi gostilni, kjer se je mudil v družbi znancev. Drnovškovo gostilno je zapustil ob 3 popoldne ter se napotil proti MoSeniku, kjer stanuje s svojo družino pri materi svoje žene, gospej Kosmačevi. — Ker mu Je bilo vročo, se j eholel najbrže ohladiti v Savi, kamor se je šel kopat. Moma so ga pogrešili šele drugo jutro, ker so mislili, da Ima čez dan službo na postaji.
Ko rv> ga šli iskat, so na bregu Save našli njegovo obleko. Takoj so vedeli, da se je moralo zgoditi nekaj hudega. Naprošeni železničarji so takoj preiskali savsko strugo, toda trupln niso mogli najti. Šele v soboto dopoldne sta dva železničarja iz Zagorja opazila, da plava po Savi človeško truplo. S tamošnjim brodarjem se jim Je posrečilo s čolnom truplo ujeti. V utopljencu so takoj spoznali železniškega uradnika Lubeja. Prepeljali so truplo v mrtvašnico na Savo, zdravnik je ugotopll, da je Lubeja v vodi najbrže zadela kap. V nedeljo popoldne so ga ob številni udeležbi domačinov in njegovih prijateljev železničarjev pokopali na savskem pokopališču. Pokojnik, ki je bil že več let uradnik na savski postaji, je bil prijazen in ustrežljiv, poročen z domačinko Kosmačevo, skrben in vesten družinski oče, zapušča vdovo s 4 mladoletnimi otroci. Težko prizadeti družini naše sožalje.
Smrt ms slamoreznici
Maribor, 15. julija.
Pri lesnem trgovcu Koležniku je bil zaposlen pri delanju splavov 54 letni delavec Martin Valitar iz Remšnika. Splave so delali na Breznu ob Dravi. Kolešnik ni hodil domov spat, ampak je prenočeval na seniku gostilničarja Antona Mcršnika. Nekega jutra pa Valiterja ni bilo k delu. šji so ga iskat na senik ter ga našli mrtvega v mlaki krvi. Vahter je šel zvečer spat brez luči, pa v temi zgrešil pot in najbrž slučajno zadel v nabrušene nože slamoreznice. Globoko si je presekal sence in je za posledimcai rane umrl. Na ta način je po nesreči končal svoje življenje, katerega je pred nekaj časom dvakrat poskusil ugonopiti s samomorom. Enkrat so mu prerezali vrv, na katero se je obesil, drugič pa so ga rešili iz vode, v katero je skočil.
Osloie vesli
—	40 letnica mature se praznovali v gredo zvečer in v četrtek v Novem mestu maturanti iz leta 1896. Udeležili so se naslednji gospodje: Ivan Demšar, veter, svetnik v pokoju v Mokronogu, dr. Krnest Dereani, jdravnik v Ljubljani; dr. Jos. Globevnik, advokat v Novem mestu; Ivan Kramar, župnik v Rlbnem; Ivan Novak, oddelni načelnik pri železn. ravnateljstvu v Zagrebu; dr. Robert Ogoreutz, državni pravdnik v pokoju v Ljubljani; Zorko Franc, župnik v Kamni gorici. — Zadržani so bili dr. Cervar, advokat na Sušaku; Fr. Dovgan, železniški uradnik v pokoju in Al. Wester, dekan v Grahovem. Neznano kje v Avstriji sta Rosič tn Ryšavy. Umrli so bogoslovec Ivan Bartel, župnik Brajec, fin. komisar Aleks. Guzelj, odd. načelnik pri fin. ravnateljstvu Fr. Ilovar, sodnik dr. Fr. Kalan, župnik Jak. Klein-
i dtenst, notar Fr. Suša, mcdielnec Vlad. Škerlj, ravnatelj Zadružne zveze Ivan Traven in jurist Jak. Zajec. — Profesorji, ki bo poučevali v letu 1894.-95 v 8. razredu, so vsi umrli; bili so za verouk dr. Jos. Marinko, za latinščino nedosežni učitelj dr. Fr. Detela, za grščino in Blovenščino dobričina Mart. Petelin, za nemščino prevelika dobričina dr. Gašper Pamer, za matematiko in fl- | ziko Ign. Fajdiga in za filozofijo Matej Suhač.i Lepe slovesnosti se Je udeležil tudi dr. Sket, advokat v Št. Lenartu, ki je kot eksternist napravil maturo v Novem mestu v letu 1895. Za sklicanje j in lepi potok slovesnosti gre zasluga in zahvala dr. Globevniku.
—	Tretjič občinske volitve v Sv. Kriiu pri Kostanjevici. V nedeljo 14. t. m. so bile občinske volitve v Sv. Križu pri Kostanjevici tretjič ponovljene. Izkazala se je prava ljudska volja: Lista g. Grubiča je dobila 515 glasov in 23 odbornikov, lista g. Kodriča pa le 88 glasov in 1 odbornika. Pri volitvah je povsod vladal red in mir.
O stavki na Javorniku smo dobili ta-le popravek: Na poročilo »Slovenca« z dne 14. t. m. glede javorniške stavke pošiljamo sledeči popravek: 1. Ni res, da NSŽ, podr. Javornik na skrivaj paktira s K1D, pač pa je res, da je celokupno delavstvo brez razlike pripadnosti enotno v zahtevah kakor v pogajanjih. 2. Ni res, da je K1D v osebi telin. ravnatelja inž. Leo Dostala predlagala nevtralni kraj za pogajanja, pač pa je res, da je sreski načelnik predlagal jeseniško občinsko hišo. glavnik zaupnik v imenu vsega delavstva pa osnovno šolo na Koroški Beli, na kar je podjetje tudi pristalo. — Delavstvo KID, Javornik.
— Slabo znanje domačega zomljepisja pri »Vremenu«. Belgrajsko »Vreme« se enako, kakor vsi drugi belgrajski dnevniki, tudi dobro odlikuje z »dobrim« poznavanjem razmer v Sloveniji. Tako
večja ?tekl;/D. 7^6 manjša stekl. D, 40.-
Celte
■Cr Smrtna kosa. V nedeljo jo umrla v Ga-borju, Mariborska cesta ,111 Vouk Terezija, 117 lot, žena cink, vpoUojonca. Pokojna jo bila tašča stavbenika g. Konrada Golo-granca. Pogreli bo danes ob 16 od doma na okoliško pokopališče. — V Konienskega ulici štev, lil jo umrla v 73 lotu starosti zuseb-nica ga. Plešnik Fani. Pogreb bo dam« oh 5 popoldne na okoliško pokopališče. Naj počivata v miru, žalujočim ostalim izrekamo iskreno sožaljo.
<3 Nova tovarna na Spodnji Hudinji. Tovarnar g. Kudisz namerava v najkrajšem času zgraditi na Sp. Hudinji poslopje, kamor bo preselil svojo tekstilno tovarno, ki je sedaj v mestu na Kralja Potra cesti pri ! go. Vajt. Z gradbenimi deli se bo začelo kmalu in so bo tovarna že letos preselila v svojo novo poslopje. S tem bodo tudi odpadle številno pritožbe prebivalstva na Kralja Potra cesti.
Ptuj
Smrtna nesreča na javni cesti. Protokli
četrtek so jo dogodila na Ljutomerski cesti j nesreča, ki jo zahtevala človeško življenje. Ko je 791etna Julijana lvolarič, občinska rova iz Ptuja, šla po cesti, jo privozil neznan kolesar in se zaletel v starko s tako silo, da je obležala v nezavesti. Ptujski reševalci so ! ponesrečenko prepeljali z rešilnim avtom v j ptujsko bolnišnico. Ven trud jo spraviti k j zavesti pa je bil zaman in je Kolaričova nekaj ur pozneje poškodbam podlegla. Kdo I je zakrivil nesrečo, bo dognala šele sodna Pri razteleBonju trupla je sodna
Koledar
Torek. 16. julija: Devica Marija Karmelska.
ščip ob 6.00. llerschel napoveduje lepo vreme.
Novi grobovi
-J- V Ormožu je 14. t. m. ob 13 za večno za-tisnil oči g. Anton J a n e ž i 8, veleposestnik v Pavlovskem vrhu pri Ormožu. Pogreb bo v torek 16. t. m. ob 9 dopoldne. Naj počiva v miru! Žalujočim Jancžičevim naše sožalje!
Osebne vesti
= Poroka. V nedeljo, dne 14. t. m. sla se v cerkvi sv. Petra v Ljubljani poročila g. Gojko Kltek, sodniški pripravnik v Ljubljani in gdč. Milica Škulj, učiteljica v Višnji gori. Iskreno čestitamo 1
== Promocija. V soboto 13. t. m. je promoviral na univerzi v Gradcu g. Viktor Fritsch, uradnik Kreditnega zavoda za trg. in industrijo v Ljubljani, za doktorja prava in državoznanstva. — Čestitamo.
— Napredovanja in imenovanja sodniških uradnikov. Za zvanlčnika III. skupine so napredovali dnevničarji-zvanlčniki: Ludovik Soiner, Marenberg; Vetrih Albin, okrajno sodišče, Maribor; Ljudevit FUrst, Šmarje pri Jelšah; Detela Milan, okrajno sodišče v Ljubljani; Vari Valentin, okrožno sodišče Maribor; Hudoklin Fran, okrožno sodišče Novo mesto; Angela Gnezdova, apelacijsko sodišče v Ljubljani; Marica Primožičeva, sresko sodišče, Ljubljana; Berta Visočnikova, okrožno sodišče, Maribor; Danica Šafarjeva, okrož. sodišče, Maribor; Romana Drobničeva, Metlika in Cirila Kopušarjeva, okrožno sodišče, Maribor. Za dnev-ničarje-zvaničnike so bili imenovani: Ivan Šuštar iz Ljubljane za okrožno sodišče Maribor, dalje za okrožno sodišče Maribor še: Marija Habjaničeva iz Ptuja, Margareta Turinova iz Maribora in Marta Audičeva iz Celja. Za sresko sodišče Maribor Jaki Stanko iz Ljubljane; za sresko sodišče Celje Fran Por iz Ljubljane; za Ptuj Švent Bogdan iz Ljubljane; za okrožno sodišče Novo mesto Silvester Artač iz Krškega; za okrožno sodišče Ljubljana Marija Polčeva iz Ljubljane; za Lož Jožefa Zajčeva iz Znojil, okraj Kamnik; za Mokronog Baraga Ludvik iz Cerknice; za Marenberg Gros Andrej iz Laškega; za MurSko Soboto Eržen Vladimir iz Ljubljane. Na lastno prošnji je premeščena dnev-ničarka-zvaničnica Ana Kunovarjeva iz Celja v Litijo; po službeni potrebi pa so premeščeni dnev-niČarji-zvaniSniki: Marija Lipovškova iz Ljubljane v Mursko Soboto; Rode Karol Iz Murske Sobote k okrajnemu sodišču Maribor; Ernest Bolka pa iz Murske Sobote v Celje.
— Imenovanje novih jetniških paznikov. Imenovani so za jetniške paznike-prlprnvnike: Albina Snojeva iz Gor. Kašlja v LJubljani; pri okrožnem sodišču Maribor: Emilija Chleboud iz Maribora; Josip Pelko iz šmlhela pri Novem mestu, Leopold Potokar iz Št. Vida pri Stični in Ivan Grosičar iz Gradišča pri Litiji. Pri okrožnem sodišču Celje: Ivan Grad iz Dola pri Ljubljani, Josip Miklič, Ne-gastern pri Moravčah in Josip Zupan iz Pelrovč pri Celju. Pri okrožnem sodišču Novo mesto: Ciril Lesjak, trgovski pomočnik Kranjska gora. Na lastno prošnjo je premeščen iz Celja v Ljubljano jetniški paznik Fran Potočnik.
preiskava.
komisija ugotovila, da jo bila lobanja predebele pa vendar še ni noben belgrajski dnevnik	jn p0£0na.
zakrivil, da bi postavil metropolo Dolenjske, Novo	Poškodbam podlegel. Kakor smo poro-
mesto, kar na Hrvatsko .Pred nami leži namreč j	j0 o-lletni Potor Majcen, sin posest-
nika v Vičancih pri Voliki Nedelji, v noči
ovitek belgrajskega »Vremena«, na katerem je v cirilici natiskan naslov »Novomesto. Hrvatska-Ko-lodvorska prodavnica novina«. Belgrajskemu »Vremenu« bi se najraje revanžirall in bi si tudi mi dovolili šalo, da bi kakšen Niš prestavili v Vojvodino, Zaječar v Bosno, Skoplje v Dalmncijo, Belgrad sam pa kar »u Slovenačku« — na ferije, dakako!
—	Narodnoolirambni sestanek bo v nedeljo, 21. t. m. popoldne pri razglednem stolpu na Planini nad Vrhniko. Dopoldne se bomo poklonili pred Cankarjevim spomenikom. Iskreno vabimo vse, ki se zanimajo za naše brate za mejami. — Organi-zatorno-propagandni odsek Zveze jugoslovanskih emigrantskih združenj.
—	Egipčani na naši obali. Te dni se je vrnil v Split parnik »Princesa Olga«, ki Je bil na tretjem potovanju v Palestino in Egipt. S tem par-nikom je dospelo v Dalmacijo več uglednih Egipčanov kakor Naus bej Henri, ki ga smatrajo za najbolj bogatega človeka v Egiptu, ki pa je sicer belgijski državljan. Dalje sla dospela Harim Milini-paša in Arbi Abau Isbej, bivša egipčanska ministra. S tem parnikom Je dospel v Dalmacijo tudi Andrej Delmiusos, bivši grški minister. Nekateri od teh bodo poletje preživeli v Dalmaciji.
—	Službeni list kr. banske uprave dravske banovine od 13. t. m. objavlja »Naredbo o sezonskem oddajanju stanovanj in sob in odobravanju cen v zdraviliščih in letoviščih« in »Razglas na-redbe in pravilnika o prirastkarini v mestni občini mariborski«.
—	Uprava »Vigredi« sporoča na vsestransko povpraševanje zaradi 7. številke, da izide kot dvojna številka drugi teden, t. j. po 15. juliju, kakor je bilo tudi lani. Naj vse p. n. naročnice vzamejo to ponovno poročilo na znanje.
—	Oglejte si obrtniško razstnvo v Mostah.
Slovensko planinsko društvo javlja cenj. naročnikom Planinskegn vestnika, da se je julijska številka lista radi stavke v tiskarni zakasnila.
Poceni avtobusni izleti glej mali oglas.
—	Proti laprtju, motnjah in prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franz Josef grenčice. Odobr. od. Min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25 maja 1935.
Granata na senožeti
Cerknica, 12. julija 1935.
Ze par tednov čujemo po sonožetih veselo petje in vriskanje pridnih koseov. Tn dan pa je glasen pok vzbudil pozornost koscev in grabljic. Eksplodirala jo granata. Mlnd fant Matevž M. jo našel v grmovju na senožeti žolezno stvar. Ni znal prav ravnati z njo. Dolgo jo je ogledoval in je poklical šo grabljiee na občudovanje. Ženske so odšle, neprevidni kosec pa jo vrgel granato ob kamen tako nesrečno, da se je razletola in ga oškropila v obraz. Prijel se je z obema rokama za glavo iti noknj časa so ni zavedel. Nudili so mu zdravniško pomoč. Zdravnik mu je pobral granatne grobco in fant je izven nevarnosti.
Mnogokrat so že ljudje našli kaj slič- | nega in dogodilo so se tako in šo litijo nesrečo. To so šo ostanki svetovne vojno. Ze- i leti ht bilo, da bi ljudje, ki poznajo tako , železno stvariee, malo preiskali našo gmajno to nedeljo v in senožeti ali vsaj poučili ljudi, kako je treba ravnati s takimi stvarmi, če jih že nesreča sama ne izuči.
od 7. na 8. t. m. napaden od neznanih storilcev, ki so mu z bajonetom razparali trebuh, da je izstopilo črevesje. Smrtnonevarno ranjenega Majcena so prepeljali v ptujsko bolnišnico, vendar so bile poškodbe smrtonosne in je bila vsaka pomoč zaman. Majcen je poškodbam podlegel in je sodna komisija izvršila obdukcijo trupla; komisija je ugotovila, da so bilo poškodbo absolutno smrtonosne, kor je rezilo prerezalo črevesje na več krajih. Storilcem so orožniki že na sledu in so isti v trenutku, ko to pišemo tudi že aretirani in izročeni okrajnemu sodišču v Ormožu.
Kamnih
Srebrna maša na Kalvariji. Odlični znanstvenik naše univerze minernlog pater .Janez ?.urga je daroval v nedeljo ob It v romarski cerkvici Kalvariji svojo srebrno mašo. Gospod srebrnomašnik je praznoval svoj jubilej tiho in skromno v najožjem krogu sorodnikov pri svojem stricu upokojenem mestnem stražniku g. Kolinami v Kamniku. — Našemu odličnemu znanstveniku veljajo ob srebrnomašniškem jubileju tudi naše čestitke z iskreno željo, da bi pri svojem Bogu in znanosti posvečenem življenju v zdravju dočaknl tudi zlato mašo.
Iz tujske legije v ljubljanske zapore
Ljubljana, dne 13. julija
Orožniška patrola postaje v Medvodah je blizu Medvod danes prijela 37 letnega samskega čevljarskega pomočnika Viktorja Krevsa iz Biške vasi pri Mirni peči, ker je bil sumljiv zaradi svojega obnašanja. Krevs je svetovni potepuh, kakor pravi orožnlško poročilo. Prebrodil je že pol Evrope in severno Afriko. Na vprašanje orožnikov, kaj da dela okrog Medvod, je Krevs hladnokrvno odvrnil: »Državljan išče pošteno delo!« Ker je bila proti njemu pred meseci izdana tiralica zaradi raznih tatvin, ki jih je baje izvršil na Dolenjskem, so ga orožniki pridržali in odpeljali v ljubljanske sodne zapore. Krevs ima pri sebi prav zanimive dokumente. Pokazal je orožnikom francosko vojaško izpustnico in reverz o odlikovanju 7. zlato medaljo. Krevs je dolpo vrsto let služil v francoski tujski legiji. Sam pravi, da zna poleg materinščine še arabsko, kitajsko, francosko in angleško. Pre-jadral je skoro pol sveta.
Vavta vas
Kat. prosvetno društvo si jo nabavilo krasen prapor, katerega so izdelalo čč. šolske sestro v Ljubljani. Ta prapor, ki je vzbudil že nu ovharističnem kongresu pozornost marsikaterega, bo blagoslovljen v nedeljo 21. julija po slovesni sv. maši ob 11. Ob tej priliki bo praznovalo društvo tudi svojo 251etnico, zato bo po blagoslovitvi prapora tudi javno zborovanj'. - Popoldne oh 3 bo pa vprizorilo društvo na prostem pred cerkvijo igro »Zgubljeni sili«. Po igr se vrši ljudska zabava, pri kateri bo igri:' društveni tamburaški zbor, ki jo bil usta novljen lansko spomlad. — Ker je ravno Vavli vasi tudi cerkveno žog-nanje, zato so povabljeni vsi prijatelji in somišljeniki od blizu in duloo nu to našo proslavo.
t
O iznajdbah * <*<*t\<*™
Sleherna iznajdbo povzroči nehaj vznemirjenja, napravi nekakšen preobrat r teku časa. Malokdaj bi mogli koj v začetka presoditi, ali bo do-tična iznajdba služila blagru ljudi — ali bo škodovala. ČHatelji se morda še spominjajo tistega dne, ko je l)ilo rečeno v šoli, da bodo videli žive fotografije. In tedaj smo prišli v sobo, vse je bilo tako čudovito, okna zagrnjena, sredi sobe miza s skrivnostnim zabojem, zadaj bela rjuha. Cez nekaj ponesrečenih poskusov, je začelo vse pokati, migljati in slednjič smo zagledali slike, ki so se pre-gibale. Ce si Imel malo dobre volje in domišljije, si s trudom zapazil, kako so nekje skakali kopalci v vodo, neznansko nam je bilo všeč, ko je pljusknila voda in se penila — prav kakor zares. In čez nekaj let si mogel videti po sejmih »kino-matografe« —, od začudenja smo odpirali usta in živeli v sanjah s slikami. Nedolgo zatem: predstave v kinematografih so si osvojile svet: gledališča so se praznila, spremeniti so morala spored in način igranja; pisatelji, časopisi — skoraj vse duševno življenje se je spremenilo. Skoraj neopazno je nastala revolucija v kulturi in šele kesneje smo dognali obseg in pomen te revolucije — marsikje seveda že prepozno. A takšnih preobratov zaradi iznajdb v ljudskem življenju je bilo že veliko. Ko smo dobili plinsko razsvetljavo, se je kulturno življenje bolj spremenilo ko z vsemi vojnami prejšnjih stoletij. Plin je imel namen, da oblagodari človeštvo z lučjo doma. Namesto tega pa se je noč spremenila v dan in ljudje so postali ponočnjaki, nihče ni rad ostal doma, začeli so sedevati po gostilnah in kavarnah pozno v noč. Prav malo manjši je bil preobrat, ko smo namestili na stene prve tapete, ali ko smo dobili prve zofe — in šivalni stroj!
Ko smo dobili prve gramofonske plošče, smo se zaničljivo obregovali, češ, glasba na stroj — slab okus! Polagoma smo se pa le spametovali in kar priznajmo, da je izbrana glasba, ki je zajeta na plošči od odličnih godbenikov-unietnikov ven dar le stokrat boljša ko kako pokvečeno, da«-ročno igranje na domač klavir. A ko je bila grn mofonska plošča baš tako umetniško dovršena, d:i bi pregnala orkester in godbenike iz kavarn in
zabavišč, smo dobili radio in glasbeni zvočni film. ♦
Tudi gledanje v daljavo bo povzročilo, da bo svet malo krenil s tira. Seveda ni moči reči, kam bo svet stopil najprej. Ne vemo, ali bomo uživali koristi ali škodo — ali nam bo v samo nesrečo. Misliti si pa že moremo, kako si bodo vojne na-I prave pomagale z gledanjem v daljavo, kako bo lo gledanje zlasti pospešilo vohunstvo, policijo, iskanje zločincev, a tudi preganjanje nedolžnih, po krivem obdolženih ljudi. Kakor bodo zadevo vzeli v roke. tako bo: dobro ali hudo.
Kolo-letalo. Miki 23 letni Anglež je izumil lo luunu, « jmc uajmanjo« 111 najcenejše letalo sveta. Dolgo je 360 em, široko 480 cm, ima 12 konjskih sil, napravi 103 km na uro in stane približno 19.000 dinarjev.
»fie deset minuti«
Kafcor smo že zvedeli iz naših »lik, bodo v
Nemčiji imeli olimpijske igre. Na teh bodo prebi-vavei raenih krajev mogli prisostvovati tem igram tudi tako, da bodo čisto drugje in bodo vendar videli poedine prizore z olimpijskih iger. Seveda ne bo popolnoma tako, da bi bilo videti slike kar zdržema ko v kinu. Videli pa bodo slike čez nekaj čusa, zakaj prej bodo morali prizore ujeti in pripraviti njih sliko in to sliko bodo koj oddali s posebno pripravo za gledanje v daljavo — brezžično. — Marsikdo se bo domislil, kako mu je bilo pri srcu, ko je zagledal prvi avto na cesti, ali ko je videl prvič kino in prvikrat letalo v zraku. Človeka je prevzelo nekaj skrivnostnega, podzavestno je občutil, da vstaja nov čas, nova doba človeštva. Tako je bilo pred 100 leti tudi našim dedom, ko so zagledali prvi vlak in jih je bilo groza strahovite naglice puhajočega nestvora. In kako je bilo ljudem, ko so videli parni stroj, ki je vodil ladjo jio morju kar sam od sebe, ne da bi kdo veslal! To je bilo v 17. stoletju in ljudstvo je s sekirami napadlo francoskega profesorja Papina in je na kosce razsekalo njegovo »hudičevo« barko. A ko je komaj pred desetimi leti nastopil radio svojo zmagoslavno pot in smo kmalu zatem dobili glasbeni film, so ljudje v prvem navdušenju pozabili na množico onih godbenikov, ki so si po kavarnah in kinih služili s svi-ranjem svoj kruh. — Ali ko smo dobili prve tiskarske stroje, so ročni stavci s sekirami navalili na tak stroj. Vendar se je vse v dobro obrnilo, tudi godbeniki in črkostavci še zmeraj zaslužijo svoj kos kruha. Res pa je, da ni vse dobro m vse v blagor človeštva, kar je novih iznajdb. Marsikoka iznajdba, ki jc bila namenjena blagru ljudi, se je izmaličila v hudo. Resnično, človeku se je posrečilo premostiti velike daljave; v nekaj urah prideš tja, do kamor bi sicer potreboval po več dni in tednov, vendar te dobrine ne izrabi človek zmeraj v svoje dobro. Komaj smo iznašli zračne ladje in letala, že smo jih preustrojili za vojne namene, za uničevanje človeštva. Stroje imamo, da obvarujemo človeka preveč mučnega, prenapornega dela. Kako so n. pr. trpeli kurjači pred kotli velikih ladijskih strojev, kjer je bilo ko v peklu. Zdaj imajo stroji pogon na bencin in isto delo je zdaj toliko laže. je ko igrača. Kurjači so v čistih prostorih, so v belih, lahkih oblekah, se ne potijo, ne pečejo ko na ražnju. A stroji so za eno tudi sovražniki človeštva. Na slotisoče pridnih, dela vajenih rok mora počivati v brezdelju, ker so si ljudje kaj kmalu osvojili stroje v ta namen, da v čim najkrajšem času, s čim najmanjšim številom delavcev — zaslužijo čim največ denarja. Tako so proizvajali blago na blago, skladi-dišča so se polnila in napolnila tako, da ni bilo kupcev — prišla je kriza, brezposelnost: stroj se je snremenil v prekletstvo človeštva.
Stari svet vstaja
Egipt in Grki
Ze pet let je na delu znanstvena ekspedid ja profesorja Sami Cabra z egiptske univerze. Kopljejo pri Hermopolisu. Odkrili so peto piramido in druge dragocene zgodovinske predmete starih Egipčanov. Le jx> tej ekspediciji smo zvedeli, da je bila v 3. stoletju pred Kristusom razširjena grška kultura precej daleč v Srednjem Egiptu in
se je te kulture v letih 117__138. oprijelo celo
preprosto ljudstvo. Našli so grške nagrobne napise na grobovih. Grščina je bila uradni jezik in jezik izobražencev. Našli so grške stebre v zvezi z egiptovskimi. Na mogočnem grobišču mesta Her-mopolisa so lani odkrili celo sliko Edipa, kar priča, da se je grški vpliv razširil daleč preko Alek-sandrije. To [jotrjujejo tudi najnovejše najdbe. Odkopali so stavbo z grško-rimskimi stebri, vhod pa je narejen po egipčanskem vzorcu. To je mavzolej, ki ima ozka okna in stene so ometane z nekakšno ponarejeno kamnito snovjo. Notranjost je razdeljena na štiri obokane prostore, izmed teh sta dva okrašena s slikami verske vsebine. Največja dvorana v pritličju je bila najbrž kako svetišče, zakaj nad vrati je upodobljen jastreb z razprostrtimi perutmi. Nad široko ploščo iz ponarejenega marmorja, ki ga je v Hermopolisu večkrat najti kot okrasek, je videti vrsto bogov in boginj. Sredi druge dvorane je jama, v kateri je bila mumija, neka ženska visokega stanu. Na neki sliki na presno jo je videti, kako stoji pred bogom Osirisom in je oblečena po grški modi, ima rdečo tuniko kratkih rokavov, zeleno krilo in razpuščene lase. Za njo stoji senca njenega duha kot skelet Jama je 10 m globoka in je bila polno razbitih stebrov. Med stebri so našli jxxlobo Harpokralesa, ki je bil egiptovski bog, ki so si ga privzeli od Grkov. Ozke in ravne ceste Hermopolisa sn še jiolne zakladov. Največ najdb pn nudi grobišče. Nedavno so odkrili ondi drevored, ki sestoji iz 60 cm visokih, pravokotnih stebrov. Pravijo, da je vodil drevored v podzemsko svetišče boga Thota, ki j« uri pairon mesta iiermujioiisa.
Potapljači na šolski klopi v Kielu, kjer se učijo za potapljače.
Prelat dr. Kaas
kanonik pri sv. Petru v Rimu
Prelat Kaas, ki je bil od 1928—33 uačebiik nemškega centruma. se je po razpustu stranke umaknil v Rim, ko se mu ni posrečilo napraviti za svojo stranko sjx>razuma s Hitlerjem. V Rimu je kot znan jurist odločilno sodeloval pri konkor-datu med Nemčijo in Vatikanom. Tudi i>ozneje je poizkušal zmanjšati napetost med hitlerizmom in sv. stolico, seveda z malim uspehom. Sedaj je bil imenovan za kanonika pri baziliki sv. Petra v Rimu, iz česar se da sklepati, da ne misli na povratek v Nemčijo.
„Še pet minut!*4
Bomba v vlaku
Neka potnica ekspresnega vlaka pripoveduje:
»Sama sem bila v vlaku, legla sem na klop in zaspala. Zaslišala sem pač, kako so se odprla vrata, a nemirno sem spala dalje in sanjala strašne sanje. Mahoma sem se popolnoma zdramila. Opazila sem, da je svetilka na pol odgrnjena. Klop nasproti mene je bila močno razsvetljena. Obrnila sem se in se prestrašila. Nasproti je sedel moški. Se nikoli nisem videla tako strašnega obraza. Rdeča brazgotina od čela do brade, ščetinasta brada, ščetinaste obrvi, oči ko jastrebove. In srepo je buljil vame. Zdelo se je, da prisluškuje mojemu dihanju. Ledeno me je spreletelo po hrbtu. Čutila em, da ima ta človek zlohotne načrte. Mrzel pot ne je oblil, spoznala sem, kaj je groza. Krčevito em se delala spečo in se trudila, da bi enalto-nerno dihala. — Moški je bil pač prepričan, da rdo spim. Previdno sem poškilila in videla, da ■ leda na uro. Zaeno sein zaslišala, kako je nekaj rkalo, kar pa ni povzročal vlak. In trkalo je prav ik mene na tleh. Moški je pogledal na uro in a mrmral:
Švedski telovadci proizvajajo umetnije.
Igrače sovjetskih otrok
Modeme igrače sovjetskih otrok so zdaj kositrni vojaki. Z izbranimi besedami skušajo časopisi prijioročati ljudstvu to igračo. Pravijo, da je treba sovjetskim otrokom vojaškega duha. Prav goreče pišejo o tem, kako morajo biti te igrače umetniško narejene:
»Cas je, da damo svojim otrokom igrače, ki niso samo lejie, marveč tudi pristno zgodovinske, da so zares izraz velikih dogodkov naših meščanskih vojska. Kako se bo otrok razveselil, ko bo dobil celotno bitko rdeče kavalerije in bele garde, ko bo imel pristne sobice Vorošilovega in Bu-denija l«
Marconi, vera in znanost
Laški znanstvenik Mareoni, ki ga poznamo posebno s jiodročja elektrike in brezžičnega brzo-java itd., se je nekemu njujorškemn časnikarju takole izrazil o veri in znanosti:
»Sama znanost ne more razložiti vseh, zlasti ne največjih skrivnosti našega življenja. Kaj smo? Odkod smo? Kako smo prišli na svet? Čeprav se človek s temi vprašanji že tako dolgo muči, vendar še ni dobil odgovora nanje. Glede sebe sem ponosen na to, da sem veren in član katoliške Cerkve. Verujem v moč v molitve. Verujem vanjo ne le zato, ker sem zvest katoličan, marveč tudi kot znanslvenilt.c
Mislila sem, še deset minut in bo postaja. Že sem se pomirila, ko se moški skloni in prinese izpod klopi črn zabojček, ki ga postavi na klop. Vedela sem zdaj, kaj je trkalo! Kaj pomeni, če takole Irka v črnem zabojčkul Tedaj je moški spet pogledal na uro, počasi vstal, srepo bolščal vame m zamrmral: »Še osem minut, golobičica, pa bomo sfrčali v zrak!« Ugriznila sem se v ustnico, da nisem glasno zakričala. Seveda, anarhist, ki bo •lak razstrelil! — »Še šest minut!« je dejal sam pri sebi. Groznica me je stresala. Spet je neusmi-'jeno trkalo v črnem zabojčku. — »Še pet minut olobičica!« Zdaj bo vsega konec!
Moški je stal tik mene, vzel cigareto iz žepa, jo hotel prižgati, a s pogledom name se je obrnil n odšel k vratom. Tako, sem si mislila, kaditi noče vpričo mene, a da bo pognal vlak v zrak, 'a to se ne zmeni! Kako bi se rešila grozne mrti? Ali naj odprem okno in vržem peklenski stroj ven? — Previdno sem dvignila glavo. Moški je stal na hodniku in mi obračal hrbet. Potihem sem vstala, venomer gledala človeka, kolena so se mi tresla, previdno sem potegnila šipo navzdol. Moški ni ničesar opazil. Tedaj — naglo sem zgrabila črni zabojček — videla sem še, kako se Je moški obrnil, slišala, kako je besno zatulil — in sem zagnala strašno stvar skozi okno. Nato sem začutila krepke pesti na plečih, s poslednjo močjo sem potegnila za zasilno zavoro — in omedlela.
Ko sem se zavedela, je bilo mnogo ljudi krog mene. Ležala sem na klopi. Izpraševali so me in s težavo sem prišla do besede m sem vse povedala. Oni skrivnostni človek je bil seveda izginil in niso mi hoteli verjeti. Tedaj sem pokazala na prtljago zločinca. Orožniki in potniki so ga mra-jično iskali. Nenadoma sem zaslišala strašen hrup na hodniku. Tedaj sem zakričala na vso moč, zakaj — zagledala sem zločinca, ki Je imel oni črni zabojček v roki! »Bomba, bombal< sem zatulila in si zakrila obraz. »Kakšna bomba, koza neumna^ je dejal neki glas. »Boga zahvalite, da sem še dobil, svojo Veroniko, golobičico, ki sem stavil zanjo in jo hotel ob določeni minuti izpustiti, točno ob treh zjutraj! Veronika bi postavila nov rekordi«
Počasi sem odstranila roke z oči. In sem videla, kako je vzel moški belo golobičico iz za-bojčka, pogledal na uro in jo izpustil... Kako smo se vsi smejali"!
255 km na aro
Pariz, 14. jul. AA. Športni list »L'Auto« poroča, da je angleški avtomobilist John Cobe v Ameriki potolkel šest svetovnih rekordov za svojo kategorijo, med drugim tudi brzinski rekord. S svojim vozom je dosegel brzino 255.094 m na uro.
Najdaljši predor sveta
160 kilometrov! Najdaljši predor v Evropi je Slmpionski predor, ki so ga v letih 1898—1905 zgradili pod gorovjem Monte Leone in je dolg 20 km. Nato je St. Gothardski tunel, ki meri 15 kilometrov In nato predor skozi Mont Ceniš, ki je dolg 10 km. — Najdaljši evropski predor, sim-plonski, je sedemkrat krajši kakor bo oni med Korejo in Japonsko. Ta primer nam pove, kakšno velikansko delo bo to, ki so se ga lotili japonski inženjerji. Skoraj ne rečemo preveč, če pravimo, da bo ta zgradba sploh najbolj velikanska, česar se je »ploh človek kdaj lotil. Stroški so določeni na 1900 milijonov jenov in delali bodo 10 let Arija bo glede na veličino zgradbe na prvem mesta, Ajnerika je že sploh pred nami...
100.
>8I/?VBIfEOc, dno K. fruMja 1986.
Stran 7
Gospodarstvo
Kaj ho letos z izvozom sadja
Napake prejšnjih tel se ne smejo ponoviti
Maribor, 15. julija.
Vsem sadjarjem je še v žalostnem spominu lanska trgovina s sadjem. Z velikim upanjem so takrat vsi (»zdravili trgovsko pogodbo z Nemčijo, z velikim razočaranjem pa so morali uvideti in doživeti, da tudi najboljše pogodbe ne pomagajo, če ni doma resne in prave volje pomagati na vse načine, da se vrši izvoz nenroteno. Samo tako je bito mogoče, da smo izvozili lani od priznanih 1600 vagonov v Nemčijo saino 69 vagonov jabolk. Zato že sedaj vsi sadjarji pričakujejo z nekim strahom, kaj bo letos s sadno trgovino. Se je sedaj čas, toda že najskrajnejši čas, da sc pripravi vse potrebno, da se more nato izvoz res nemoteno razvijati. Da bi se najpreje po-razgovorili vsi merodajni krogi skupno s sadjarji o letošnjem izvozu, je bila sklicana za dan 3. julija v Maribor ankela, ki je bila preložena nato na 12. julija, a bila končno določena za 24. julija. Ta dan se vrši namreč v Mariboru ob 9 v hotehi Meran izredni občni zbor združenja sadnih trgovcev, pa sc bo takoj nato vršila anketa o letošnjem izvozu sadja. Na to anketo so povabljene vse merodajne oblasti, Gospodarske zveza m Kmetijska družba, Prizad ter Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Zelo se čudimo, da prvotno m bila povabljena niti Gospodarska zveza, niti Zadružna zveza in bi nas zanimalo, kaj pravi k temu kmetijski oddelek ban-tke uprave v Ljubljani, ki bi moral že zdavnaj pokazati tudi v dejanjih malo več pravega zanimanja za to, kako kmet prodaja svoje pridelke. In še eno, to zanimanje bi moralo biti nepristransko. K temu pa je treba vedeti še to, da predstavlja danes Kmetijska družba zelo rrtaH odstotek slovenskih kmetov.
Pred letošnjimi spomladanskimi mrazi smo mogli pričakovali za letos pri nas izredno dobro letino sadja. Pozneje je bilo seveda treba prvotne visoke cenitve zelo znižati in se ceni, da bomo imeli letos za izvoz nekaj nad 2500 vagonov jabolk. Večina tega sadja naj bi šla tudi letos v Nemčjjo, kakor smo upali tudi lansko leto. Zato se vršijo že pogajanja, da dovoli Nemčija uvoziti iz Jugoslavije (torej iz vse države) 2400 vagonov namiznega sadja (tu je vštr-to tudi zgodnje sadje) in 2000 vagonov presnega sau Znano je, da znaša carina v Nemčijo za razsulo sadje (rinfuza) od 1. januarja do 24. septembra Mi 450.—, od 25. septembra do 31. decembra pa Mk 200.—, za pakirano sadje pa znaša carina celo leto po Mk 700,— od 1C0 kg. To je celotna carina brez znižanj. Od te carine pa nam priznava Nemčija za sadje, uvoženo v zabojih, preferencijal po 500,— mark. Nemčija letos ne bo dovolila uvoza skupno za vso sezono, ampak hoče za vsak mesec posebej določiti, koliko moremo izvoziti in je za mesec julij že doseženo, da smemo izvoziti v Nemčijo 50 vagonov jabolk v razsutem stanju. V nekaterih listih je bilo poročilo, da se je posrečilo to doseči nekemu združenju Sadnih izvoznikov v Mariboru, moramo pa resnici na Ijirbo povedati, da to združenje pri tem nima niti najmanjše zasluge.
Pri letošnjem izvozu bo zelo vplivalo na cene
SpotU
to, s kakšno lethio moremo računati v državah, ki
nam pri izvozu našega sadja morejo konkurirati. Za presno sadje bi bila letos konjunktura v toliko, da bo tega sadja imela precej Nemčija sama, predvsem Badenska, toda ta lastni pridelek nikakor ne bo kril potrebe. MaJo pa je letos te vrste sadja v Framciji radi pomladanskih pozeb in tudi v Italiji bo pridelek le slab. Vendar pa so cene za te vrste sadja bile v lanskem letu tako nizke, da nikakor nismo mogli računati na izvoz. Ce letos ne bodo cene višje, tega sadja ne bomo mogli izvažati v Nemčijo; saj so bile lani povprečne cene pariteta naša meja komaj 25 —30 Din za 100 kg. Na Češkem, zlasti v Podkarpatski Rusiji, ki je dajala vsako leto mnogo sadja, je letos letina zelo slaba in zato moremo računati, da bo mogoče precej naših jabolk izvoziti v češkoslovaško republiko. Avstrija, ki je lansko leto izvozila nad 1000 vagonov sadja v Nemčijo, večinoma kot kompenzacijo za premog, ne bo letos krila niti lastnih potreb. Italija nima letos niti tretjine normalne letine. Imata pa 100 odstotno letino letos Belgija in Nizozemska. Ti dve deželi bosta mogli s svojim sadjem preplaviti vse industrijske kraje severozapadne Nemčije in ti deli za nas ne pridejo v poštev. Bo pa gotovo dobro vplivalo na naše cene to, da nam letos in najbrž tudi še nekaj prihodnjih let ne bo mogla konkurirati Madžarska. Znano je, da so prihajale vsako leto velike množine sadja, tako zgodnjega kakor tudi jesenskega, iz okolic Kečkemeta in da so vsled tega vedno nenadoma padle cene pri nas. Letos pozimi in v spomladi pa sta mraz in veter uničila zelo veliko število sadnih dreves v teh okoliših. Francija pridela sama veliko sadja, uvaža samo malo in daje nam od vsega kontingenta samo okrog 30 vagonov.
Iz vsega prednjega je razvidno, da moremo letos računati, ako vpoštevaino sadne letine v konkurenčnih deželah, z dobrim izvozom. Vendar pa samo to še ne zadostuje. Treba je tudi s čisto denarnega rn trgovskega stališča odstraniti vse ovire, ki delujejo preti našemu izvozu. Na vsak način bi bilo treba z Nemčijo napraviti dogovor, da se more prenesti saldo kontingenta, določenega za izvoz sadja iz enega meseca v drug mesec. Treba bi bilo nadalje doseči znižanje carine do 24. seplembra od Mk 450,— na Mk 200,—, kar bi se dalo mogoče doseči na ta način, da se oprostijo pri nas blokirani dinarji, katerih vsota znaša okrog 160 milijonov dinarjev.
Da se bo prednje vsaj deloma tudi res izvršilo, zalo bi se morale pobrigati vse one oblasti in pa ustanove, ki se zavedajo, da niso tu samo radi sebe, ampak radi splošne koristi. Mislimo tu najprej na domače oblasti in ustanove, ki bi morale najboljše poznati potrebe sadnih producentov; to je trgovinski in kmetijski oddelek banske uprave, nato pa Kmetijska družba. Ako te oblasti m ustanove ne bodo napravile letos več kakor lansko leto, bodo samo utrdile mnenje, da brez Škode za kmeta lahko mirno likvidirajo. Vedeti je treba, da je sezona nevredno pred nami in da nam vsak dan zavlačevanja spet more prinesti milijonske izgube.
Kako kaže hmelj
V Jugoslaviji hmeljski nasadi obetajo razmeroma dober pridelek. V Savinjski dolini kakor tudi v Vojvodini se je stanje nasadov precej popravilo in je zadnje izdatno deževje prišlo razvoju rastline zelo v prid. Nasadi že prehajajo polagoma v cvet, rastlina je krepka in zdrava ter zaenkrat ne obstoja resnejša nevarnost bolezni ali škodljivcev. — Na Češkoslovaškem je huda suša, ki jo tudi hmeljski nasadi močno občutijo. Pretekli teden se je sicer nekoliko ohladilo in naoblačilo, vendar znatnejših padavin v hmeljskih okoliših ni bilo; pritisnil pa je takoj zopet nov val vročine. Tako so le redki nasadi, ki se dajo namakati, dosegli vrh opor in se razko-šatili, v splošnem pa je ostala rastlina vitka, zaključuje rast in odganja v cvet. Sicer je še nekaj tednov do obiranja, vendar je računati le s bolj pičlim pridelkom, ako ne bo v najkrajšem času blagodejen dež še izdatno namočil izsušenih nasadov. Zdravstveno stanje rastline pa je prav dobro in vkljub hudi vročini tudi rdeči pajek zaenkrat še ne povzroča resnejših skrbi. — V Nemčiji je stanje nasadov večinoma dobro in v nekaterih okoliših celo prav dobro. Rastlina se normalno razvija in je šele zadnji čas začela nekoliko pogrešati vlage. Bolezni in škodljivci se ne širijo, vkljub temu pa so hme- i ^'"m'trgu', ljarji že parkrait škropili zaščitno proti peronospori. | Zaenkrat se vsekakor obeta obilnejši pridelek kakor j lami. — Na Poljskem je hmeljska rastlina krepka in j zdrava ter pri ugodnem vremenu in zaenkrat tudi še | zadostiti vlagi prav dobro napreduje v razvoju teT \ cbeta vsestransko zadovoljive pridelke. — V Franciji in Belgiji trpe nasadi zadnji čas precej vsled suše in ponekod tudi hmeljske uši povzročajo precej škode. — V Angliji se je stanje nasadov popra-vHo in tudi v Ameriki se obeta prav dobra letina. — Po sedanjem stanju nasadov sodeč bo pridelek hmelja leto« v splošnem obilnejši, kakor je bil lani. Ker tudi v Itonsomu piva ni opaziti nobenega razveseljivega dviganja, je tudi tržišče hmelja razmeroma mir.-ro in za lanski pridelek ter starejše letnike ni več posibnega zanimanja. Prometa je povsod razmeroma malo, cene ponekod le bolj nominalne in večinoma neizpremenjene. Nekoliko več prometa je lo na Češkoslovaškem, kjer nasadi zaenkrat nič preveč dobro ne obetajo in se trži sedaj lanski žateški pridelek po 46—60 Din za kg. Nekaj kupčije je tudi še v Nemčiji, kjer se trži po ustanovljenih cenah za d.imačo porabo še največ lanski Hallertau po 78 do 08 Din, za izvoz pa Ilersbruck |X> 54—58 Din za kilogram. Povsod drugod pa kupčija več aH manj miruje in sc zanimanj ••• '"•* *"»!' o<rwM'čme na letošnji pridelek.
V splošnem se je lani rudarska produkcija povečala in je število zaposlenih delavcev v naši rudarski in topilniški industriji narastlo od 36.800 na 38.800. Tudi število izvršenih šithov se je povečalo za 840.000, mezde pa so narasle za 29,530.000 dinarjev. Število nezaposlenih v tej stroki je padlo od 1946 v januarju 1934 na 1624 v decembru 1934. Lani je našlo zaposlitev na novo okoli 1000 rudarjev. Podpor nezaposlenim je bilo lani v vsej državi izplačanih 9,494,522 Din, od tega na področju ljubljanske glavne bratovske skladnice 391.589, belgraj-ske pa 275.911 Din. Ce se vpoštevajo še druge podpore, so skupno prejeli nezaposleni rudarji lani 1.2 milij. Din. Za tekoče leto predvideva osrednji odbor povečanje podpor. Upravni stroški za fond so majhni, upravni in administrativni stroški pri glavnih bratovskih skladnicah pa so znašali 3 odst. vseh dohodkov v letu 1934.
Zagreb - Ljubljana
V aredo zvečer nastopita na igrišču ASK Primorja v nočni nogometni tekmi reprezentanci Zagreba ta Ljubljane. Ta prireditev, ki bo za Ljubljano svojevrstni športni dogodek, spada med prireditve v prid olimpijskega fonda, ki naj omogoči našim športnikom udeležbo na prihodnji olim-pijadi. Ne glede na to pa ho ta nogometna tekma tako zanimiva, da bo privabila celo one, ki se ne udeležujejo vseh tekem; kajti Zagreb kakor Ljubljana boeta postavila svoje najholjše moči in tako bomo imeli prilfko videti res prvovrstno ln lepo nogometno borbo, ne za točke, temveč za prestiž Zagreba in LJubljane.
Športni dan v Kamniku
Kamnik, dne 16. julija.
Včeraj je izvedel SK Kamnik športni dan s prav bogaiini sporedom. Dopoldne je bil na Glavnem trgu cross country tek na progi okrog 2.000 m. Zmagal je državni rekorder Kamničan Jože Bručaii v času 8:51.7 pred Jožetom Kotnikom iz Kamnika, ki je zaostal samo za 4 metre. Sledila sta Pri-morjaša Milan Krpan in Ivan Srakar, Radomeljčan Jože Pirš io Hlebe. (Savica-Stražišče). Na Irgu je bila zbrana velika množica občanov, ki so živahno aklamirali tekače.
Plavalne tekme so bile popoldne na kopališču mestne občine ob veliki udeležbi občinstva. Voda je bila zaradi sobotnega dežja precej mrzla, vendar pa je pri vseh točkah sodelovalo po 4, 6 ali 8 plavačev. Najlepše uspehe je dosegel Kamničan Tone Cerer, ki je znatno izboljšal svoj čas na 100 metrov prosto. Pri tekmah je sodelovala močna ekipa ljubljanskega >Jadrana<, vmesne točke pa so izvajali Ilirijani, ki so prispeli v Kamnik pod vodstvom svojega trenerja. Najboljši časi so bili Ce-rerjev na 100 me prosto 1:07 in nn 100 m prsno 1:24.4. Na 50 m prosto je dosegel najboljši čas Kamničan Meto Sadnikar s 32.8 pred Ilfrijanom Friedrichom 33.4. V slafeti Ilirijanov pa je plaval Vilfan na 50 m prosto v rekordnem času 27.3. V vvaterpolu dveh ilirijanskih postav so zmagali zeleni nad rumenimi s 5:2, Kamnik pa nad Jadranom s 5:1 (3:1). Sodil je zelo dobro g. Kra-maršič. V postavi Kanadčanov sta bila najboljša Cerer in Karba.
Nogometna tekma Kamnik : Savica (Stra-žišče) jc končala z zmgo Kmničnov s 6:2. Z njo so se Kamničani revanžirali za nedavni poraz v Stra-žišču po vseskozi napeti in zelo lepi igri z obeh strani. Občinstvo je spremljalo potek igre z živahnim odobravanjem.
Tcžkontletska prireditev je bila zvečer na kopališču ob veliki udeležili občinstva. Nastopili so Kamničani in gostje v dviganju uteži, rokoborbi in boksu. Tu smo imeli Bpet priliko opaziti velik napredek naših težkoatletov. V dviganju uteži je bila obojeročno dosežena znamka 115 kg. Tudi rokoborba je vsem zelo ugajala, medtem ko je o boksu občinstvo prav upravičeno izražalo svoje pomisleke, če je to še šport.
Težki atleti v Kamniku. SK Kamnik je v nedeljo pomeril svoje mlade moči v plavanju, lahki atletiki, zvečer je pa tež:ko atletska sekcija s svojimi atleti ter Ilirije in Slovana imela 3. nastop na Mestnem kopališču pred številnim občinstvom, ki je z zanimanjem sledilo [»teku borbe. Prva sta sta nastopila dva para boksačev: 1 par Soklič SK Slovan — Golob, zmaga g. Goloba v 3 kolu po točkah. 2. par nastopi Heller SK Slovan — Leroli, borba se vršila 4 kole neodločeno, bila je pa vidna premoč g. Hellerja, nato slede dvigači. Pod vodstvom načelnika g. Mastnaka so nastopili: Stare Svetlin, Benkovič, Ličen, Petek in Bobek, ki je kljub svoji mladosti (15 let) dvignil obojeročno 60 kg; 9ledi rokoborba: 1 par Podgoršek — Petek, zmaga Petek v 2 min. s tušem. 2. par Maljašič — Pogačar, zmaga v 8 min. Pogačar, 3. par Vajevec
14 starejših rediteljev. Tisti, ki so voljni opravljati ta posel, naj se javijo drevi ob 10 » posebni sobi kavarne Evropa članu olimpijskega pododbora Baltesarju, kjer prejmejo posebne vstopnice in (»trebila navodila.
Nluiliriin objave Ljubljanske bazena pni lveie (iz seje uprav, odbora dne 0. VIL). Dvigne se suspenz SK Ptuju in podzveznemu sodniku Verslu. Dopis SK Ptuja otl 8. VII. se vzame na znanje. Kaznuje se podzvezni sodnik Versel z ukorom, ker ni oddal, kljub opetovanim pozivom sodniških taks ml treh tekem. Isti se ponovno po-živa, dn nakaže predmetne takse na naslov (»d-zveze do 15. t. ni. Prošnjo ASK Gorenjca za preložitev tekme dne 14. 1. m. iz Zagreba na Jesenice se izroči zvezi s priporočilom. JZ2S se naprosi za brzojavno obvestilo, ali nastopi Concordia 14. t. m. proti Gorenjcu v tekmi za drž. prvenstvo. — Opozarjamo klube, ki želijo za tekme v dri. prvenstvu izvestnega sodnika, da morajo javiti lo 14 dni pred tekmo zvezi. — Za tekmo Gorenje :Con-eordia dne 14. t. m. je delgiran ss. Baltosar. — Izpiti za zvezne bazenske sodnike se izvedejo koncem julija, odnosno v početku avgusta. Defini-tivni termin 1k> objavljen pravočasno. JZ2S se naprosi za določitev izpitne komisije. — V svrho rednega nadaljnega praktične sodniškega tečaja, se pozivata SK Jadran in SK Ilirija, da postavita vsak četrtek ob 18.30 na igrišču Jadrana po eno hazensko družino. — Ponovno se opozarjata oba ljubljanska kluba na zdravniški pregled aktivnih hazenašic in atletinj, ki se vrši vsako srodo, četrtek in potek od Ki do 17.30 v protituberkulo«-nem dispanzerju na Miklošičevi cesti. Tekmovalkam, ki do lf>. t. m. ne bodo zdravniško pregledane, bo zabranjeno nadaljne nastopanje pri javnih prireditvah. — V poštev prihajajoči klubi ae ponovno opozarjajo na lahkoatletsko drž. prvenstvo družin, ki so izvedo 27. in 2S. t. in. — Cita se za SK Ptuj hazenašica Spruschina Trauti a pravico nastopa v vseh tekmah 10. julija.
Jugoslovanski konj 7,mai;uje premočno na mednarodnem »Concours hipt>i<|tie« v Lnccrnu t skakanju za nagrado »Vicrvvaldstattorseec. Teliom mednarodnega Conc.ours hippique. ki se vr$i od 6. —14. julija t. 1. je mogel jugoslovanski »Dur-mitor< v skakanju zn nngrado >VicrwnldstiUlcreee< dokazati svojo sposobnost, švicarski poročnik D£-galller je vodil >Durmilora* v krasnem jahanju črez 12 ne previsokih, ampak zelo zapleteno postavljenih prepon k odlični in pozornost zbujajoči zmagi. »Durmitor« je star sedaj 10 let. On potoka iz žrobčarne Karadjordjevo in služi od leta 1033 švicarski inozemski ekipe, pri kateri volja kol eden najboljših in najzanesljivejših konj.
Mednarodna veslaška tekma na »Rotseecjn pri Lncernn dne 20. in 21. julija 1035. V mednarodnem športnem svetu tako priljubljena veslaška tekma nn Rotseeju bo tudi letos združila mnogoštevilne tekmovalce in obota biti prvorazredni športni dogodek. Spremljevalni vlak ho gledalcem omogočil ločno zasledovanje tekme na celi progi.
Olimpijada v Berlinu
2300 ljudi je stalno zaposlenih na olimpijskem
stadionu. Na ogromnih prostorih »6rpor1f(>nima«,
kjer se dvigajo ponosni stadioni za prihodnje olimpijske igre, je zaposlenih 2100 delavcev, ki pripravljajo vse prostore za tekme. Ogromne mase mate-rijala se je žc prestavilo in cele vlake materijala, ki je potreben za ureditev raznih naprav, so že na-vozili na te športne prostore. Stadion 1» l.maja 1936 dogotovijen in izročen svojemu namenu.
Veliki popusti na železnicah. Da bi bila udeleži« čim večja, je nemški olimpijski odbor pre-skrbel za čim cenejši prevoz udeležencev v Berlin in nazaj. ?.e lani je sporočil, da je za udeležence mi prekcoceanskih parnikih dovoljen 20% popust. Sedaj pa je prišlo obvestilo, da se ta popust še zniža, iu sicer na 30% za vse one, ki bodo od 15. junija 1936 zapustili ameriško obalo in ki bodo pred 15. septembrom odpotovali iz Evrope. — Na nemških železnicah dobijo vsi inozemski udeleženci 00?; popusta pod pogojem, ako ostanejo vsaj se-
Ilirija - Jerman, zmaga Vajevec v 8 min. s tušem. . ^ . , R -	otovosljo računatj,
Kot zadnji par nastopita Majcen kot gost iz Hrust- T" ™ . j: '.'1' ., V.J ,,„„°,;i„ —-!,.*< ,, ,„i„.
Letina v Nemčiji. Po izjavah dr. Mcrrlza, ,ivn. v kmetijskem ministrstvu v Berlinu je pričakovati po zadnjih uradnih pedatkih od začetka julija, da bo znašala žitna letina 1 milj. ton več kakor lani. ko je bilo pridelanih 20.9 milj. ton žita. Zato je gotovo, da bo Nemčija leta 1935 izhajala sigurno brez uvo-i za (Menice in rži, kar se bo poznalo tudi na našem
Borza
Denar
Dne 16. julija.
nika — Goršek, zmaga Goršek v 3 kolu po točkah.
| Sodil je g. Orešič. Zahvala za lepo uspel nastop gre agilnemu načelniku sekcije g. Mastnaku, ter požrtvovalnemu predsedniku SK Kamnika g. Smucu, ki je s spretno roko vodil, da so se vse današnje športne prireditve vršile brezhibno. Plačilo za trud so g. predsedniku lepo napredujoče sekcije. SK Kamnik se zahvaljuje cenj. občinstvu za številni obisk, ter vsem atletom, ki so v lastni režiji prisostvovali prireditvi ter s tem pripomogli k lepemu uspehn. SK Kamnik, tež. atl. sek.
Nezaposlenost naših rudarjev
Nedavno je bila v Belgradu seja Osrednjega odbora za oskrbovanje nezaposlenih rudarjev in nezaposlenih topilniških delavcev. Iz poročila na tej seji posnemamo o položaju naših rudarjev te-le podatke:
Neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha, Prage in Trsta, popustil je le Pariz, dočim so narasli tečaji Amsterdama, Berlina, Bruslja, Londona in Newyorka. V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na ljubljanski borzi neizpremenjen na 8.75 do 8.85, na zagrebški borzi pa je nekoliko popustil na 8.74—8.84, na belgrajski pa na 8.73—8.83. Grški boni v Zagrebu 34.75 blago, v Belgradu 31.15—31.85. Angleški funt je nadalje narastel v Zagrebu na 234.70—236.30, v Belgradu pa na 233.991—235.51. španska pezeta je notirala v Zagrebu 6 blago, v Belgradu 6.05 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2964.58—2979.18, Berlin 1750.63—1764.51, Bruselj 735.26-740.32, Curih 1424.22—1431.29, London 215.13—217.10, Ne\vyork 4317.16—1353.47, Pariz 287.78-289.22, Praga 181.62 do 182.72, Trst 356.81-359.90.
Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 494.781 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.205, London 15.125. Newyork 305.25, Bruselj 51.65, Milan 25.10, Madrid'41.875. Amsterdam 207.95, Berlin 123.10, Dunaj 58, Stockholm 77.95, Oslo 75.95, Koponhagon 67.50, Praga 12.76, Varšava 57.775, Atene 1.00. Carigrad 2.48, Bukarešta 2.50, Helsingfor' i Rueno« Aires 0.81.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% inv. pos. 80—81, agrarji l 1 17, vojna škoda promp. 370—372, begi. obv. H3 d" 64. 8% Blerovo pos. 78—79, 7% Blerovo posojilo ii7_68. 7% pos. Drž hip banke 74—70, 7% stab. pos. 78-80.
Redna seja ljubljanske bazena podzveze je
drevi ob 20 v posebni sobi kavarne Evropa. Potrebna je navzočnost vseh odbornikov.
ŽSK Hcrmes (službeno.) Seja centr. odbora se vrši danes točno ob 18.30 v klubski sobi na glav. ! kolodvoru. Radi važnosti iste,prosimo vse gg. od-
da bodo tudi ostale države dovolile popust za udeležence na berlinski olimpijadi, bo marsikomu dana možnost, da si ogleda na cenen način Berlin in največje svetovne borbe na športnem polju, kar smo jih imeli doslej priliko videti.
Priprave vseh narodov so velikanske. Vsi narodi sveta, ki se bavijo s športom, se tako mrzlično pripravljajo na berlinsko olimpijado, kakor doslej še nikoli, odkar obstojajo moderne olimpijske igre Po prijavah, ki jih črtamo v poročilih nemškega olimpijskega odbora, vlada po vsem s]x>rtnem svetu za Garmisch-Partenkirchen ter za Berlin tako zanimanje, kakor ga zgodovina olimpijskih iger ne pomni. Tudi se menda še nikoh ni zgodilo, da bi bile že leto pred pričetkom za kako prireditev vstopnice v predprodaii, kakor je to primer za IV. zimsko in XI. letno olimpijado. In kakšno povpraševanje je po vstopnicah! Nekatere vrste vstopnic so že sploh razprodane.
Amerika in zimske olimpijske igre. Američani so se že prijavili za zimske igre: pride okrog 70 tekmovalcev. Predvidoma bodo (»slavili 18 smučarjev, za hokej 13, za hitrostno drsanje 4, za bob 14 moških in za umetno drsanje 6 (mešano). K te-
bornike, da se iste zanesljivo udeleže.
Rediteljstvo za tekmo Zagreb : Ljubljana. Uprava olimpijskega pododbora za Ljubljano po- ; ,ml pa je prišteti še nekatere smučarke, ki se bodo Irebuje za medmestno tekmo Zagreb : Ljubljana ' udeležile smuka in slaloma.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 80.50 do 81.50, agrarji 47 b!., vojna škoda promp. 371 do 372 (372), 7., 8. 373 bi. 9., 10. 372-373, bogi. obv. 64 bi., 8% Blerovo pos. 77.50—80, 7% Blerovo pos. 67.50-68 (68). — Delnice: Priv. agrar. banka 233 bi.. Trboveljska 100 blago.
Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 80.50 do 82, agrarji 46.25—47, vojna škoda promp. 371.50 do 372 (371), begi. obv. 65.25—65.75, 9. 65.25 den.. 7% Blerovo pos. 67.75-68.25 (68), 7% stab. pos. 83.25. — Delnice: Narodna banka 5750 5850 (5760), Priv. agr. banka 227.50 den -'-'7).
Žitni trg
Položaj za pšenico Je neizpremenj ,<. .vli.,čvn le v polnem teku in je pričakovati njon zaključek .(o proti koncu lega tedna. Dovozi blaga nn trg o minimalni in se imenuje danes za sremsko blago cena 115—117. Količina letošnjega pridelka I sL 6 130 jo sicer nokoliko manjša, vendar je zalo kakovost zelo dobra in je s tem nadoknaden izpad ua ko-
ličini. Koruza je danes nokoliko slabejša in stane 75—77 nakladalna postaja. Tudi rž je dobro obrodila, kakor je tudi njena kakovost dobra. Zanjo zahtevajo 120 (prekmurska nakladalna postaja).
Ljubljana (Iranko nakladalna postaja, plačilo proti duplikatu). Pšenica 78 kg, 2%, 122.50—125, ban. 78 kg, 2% 120—122.50, oves slav. 100 120, koruza pop. suha s kval. garancijo bč. 76—78. ban. 74—76, 5)nkvantin bč. 108—110.50. moka ničla ban. 205—215, ban. 200-210, št. 2 180—100. št. 5 160—170, otrobi debeli 100—105.
Novi Sad. Stara pšenica no notira; nova pšenica noizpromonjona. Oves nov 77.50—80. jočnv n novi 64 kg 75-77.50, rž, bč. !I7.50 100, koruza bč. 73 74. bč. okol. Novi Sad 74-75. ban. 74-75. srem. parit. Indjlja 73 74. ladja 73—74; mol;.-bč. ničla 190—210. št. 7 170—190. št. 5 150—170 150, št. 7 110-120, št. 8 85 - 90; otrobi bč. in srem. 75 77 50, ban. 72.50 75. bč. 75 dn 77.50. — Teudcucu vzUiiuuu. Promet sreUnjL
Stran 8
»STX>VENEC«, dne 1«. Jnltja 1935.
Btev. W0.
Radio
Programi Radio LJubljano t
Torek, 16. julija: 12.00 Ketelbeyeve skladbe na ploščah — 12.45 Poročila, vreme — 13.00 Ca s, obvestila — 13.15 »Doma so za Savo pod Šmarno goro,, pa svirajo take, za uho in peto« (Magistrov trio)
—	14.00 Vreme, spored, borza — 18.00 Plošče in basni in pesmice zale, za dečke ter deklice, pridne in male; Adamičeve otroške pesmi za sopran in alt, pojeta gdčni Kristanova in Rudolfova, vmes plošče
—	19.10 Cas, vreme, poročila, program, obvestila — 1Q30 Nacionalna ura — 20.00 lz krajev, kjer žanjejo dvakrat na leto (z besedo in pesmijo po južni Srbiji g. Regally) — 21.00 Valček na valček: Mandoli-nistični sekstet, vmes plošče — 21.30 Cas, poročila, vreme, spored — 22.30 Angleške plošče — Konec ob 23.00.
DrugI programi i
Torek, 16. julija. — Belgrad: 20.00 Vokalni koncert — 20.30 Caruso poje (plošče) - 22.30 Radio-orkester. — Zagreb: 20.15 Plošče — 20.45 Koncert na tlavti — 21.30 Vokalni koncert — 22.15 Tatnbu-raški orkester — Dunaj: 17.20 Vesele pesmi — 18.00 Chopinov a kom. gl. — 20.00 Nedbalove skladbe — 21.00 Prenos Verdijeve opere Aide — 24.15 Sal. gl. — Trst-Milan: 17.05 Salonska glasba — 20.50 Godba na pihala in operne arije — 21.45 Operetna ura. — Rim-Bari: 20.40 Igra — 22.00 Plesna glasba. — Budimpešta: 19.50 Igra — 22.00 Plošče — 23.00 Lahka glasba. — Praga: 19.25 Godba na pihala — 21.15 Češke skladbe za jazz — 21.40 Zab. gl. — Varšava: 20.10 Vaške melodije — 21.00 Violinski koncert — 22.00 Zbor — 22.40 Plošče. — Berlin: 20.10 Radio-kabaret. — Vratislava: 20.10 Igra. — Frankfurt: 20.00 Traviata, opera, Verdi, prenos iz Lipskega.
Iščemo za svoj orodjarski oddelek spretnega in samostojnega
orodjarja
Absolventi Srednje tehniške šole, ki poznajo orodje za umetno smolo, imajo prednost. Natančne ponudbe z navedbo plače je poslati Tovarni elektrotehničnega materijala „Volla", Celje, Pošt. predal 113.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1"—; ient-tovanjski oglasi Din 2"—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Mlado kmečko dekle
išče službo pri krščanski družini k otrokom ali pomoč pri gospodinjstvu. — Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 8463.
Dvosobno stanovanje
na Kodeljevem, oddam.
Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 8465.
Sluibodobe
Trgov, pomočnika
mešane stroke, popolnoma zdravega, prostega vojaščine, agilnega dobre-
prodaialca, izložbenega aranžeria in manufakturi-sta z daljšo prakso, sprejmem s hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe s curric. vitae in sliko ter zahtevki pod šifro »Večja trgovina na deželi« 8334 na upravo »Slovenca« (b
Pridnega hlapca,
mladega, poštenega, takoi sprejmem. Naslov v upravi pod št. 8416.
Komiort. stanovanje
trisobno, s kopalnico oddam takoi ali si. avgustom. Klunova ulica 12, Kodelievo.
IŠČEJO: Stanovanje
dvo- ali trisobno, s ko-palco in pritiklinami, išče mirna tričlanska obiteli s 1, ali 15. avgustom. Pismene ponudbe na Janko Kocbek, Ljubliana, Hotel Metropol«.
Organist in cerkvenik
se sprejme pri tuk. cerkvi takoj. Prednost ima obrtnik. — Zupniiski urad Sv. Jurij ob Pesnici
„Slovcnceva" podružnica
Ljubljana, Tijrševa cesta
(palača Poštni dom) sprejema vsakovrstna naročila, tičoča se e/Slovenca", in daje tozadevne informacije
Gospodično
spreimem k dveletnemu otroku. Naslov v knjigarni Diordievič, Požarevac.
Postrežnico
sprejmem, mlajših let. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 8419.
t
ODDAJO: Petsobno stanovanje
komfortno, oddam za avgust ali september m Vodnikovi 17, Šiška.
Okrašeno posodo
prodaja po nizki ceni Fr. Stupica, Ljubljana, Go-sposvetska c. 1. Nakup starih kovin, čebelarske potrebščine. Monopolna zaloga razstreli iv.	(1
4 rudeče oleandre
lepe, prodam. Podmilšča-kova ulica 41.
EH5EB
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah ČERNG, iuvelir, Ljubliana Woliova ulioa št. 3,
Mirno stanovanje
-3 sob, solnčno, iščem. S plinom in kopalnico (ne pritlično). Dr, Pavlič, fin. direkcija, Ljubljana.
Enonadstropno hišo
devetimi stanovanji in dva trgovska lokala, lepim vrtom 450 m2, na prometnem kraju v Liub ljani, prodam. Naslov i upravi »Slovenca« pod št. 8417.
Zadovoljimo
vsakogar v ceni in kvaliteti Lister sukniiči 145 Din, športni 98 Din, Ia. pumparce 98 D, svilene srajce 45 D itd. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1
Stalna razprodaja
polnomastnega š la tra-pistovskega
sira
v hlebčkih in blokih
po 16 Din kg
Cerne Oikar, Lj ubljana S v. Petra cesta 35
Dve krasni sobi
oddam takoj v lepem letoviškem kraiu blizu Ble da. Vprašati ie pri Kmetijskem društvu v Goriah pri Bledu.
Tvrdka
Stanko Florjančič
železnina, Sv. Petra ce sta, pri Zmaiskem mostu, odprodaja iz skladišča razno kuhinjsko posodo, razno orodje, štedilnike, tehtnice itd., po najnižjih cenah (vhod skozi dvorišče). — V račun se vzamejo tudi hranilne knjižice ljubljanskih zavodov.
Po dolgem trpljenju je odšla k Bogu naša dobra mama, gospa
FranCišlta Kusar roi. Zvoftdi
Na zadnji poti jo spremimo v torek, 16. julija ob polu sedmih zvečer iz hiše žalosti, Vič 78, na pokopališče na Viču.
Vič, dne 15. julija 1935.
Žalujoče rodbine; HUŠar, Jeraf, OUlah
in ostalo sorodstvo.
■ , 'C " " - » * • k '. >-.i
ŽENINI I
NEVESTE!
V zakonu se Vam obeta lepa, a zalo te&a naloga, vzgoja VaSih otrok. Zato Vam priporočamo knjigo:
Voh:
OTROK
I. in II. del
Poglavja o vzgoji, katera Vam pomagajo, da dosežete lepe uspehe na vzgojnem polju-
Knjiga ima dva dela, v katerih Vam podaja pisatelj
točne smernice za vzgojo Vaše dece. Vse potrebno najdete v tej knjigi — kako odpravite otroku slabe lastnosti ter ga dovedete črez vse strmine življenja k vzvišenemu cilju, da postane pravi krščanski mož ali žena, kakršne tako nujno rabi slovenski narod.
Knjiga stane I. del nevezan Din 25-—, vezan Din 35-—; II. del nevezan Din 24-—, vezan Din 34-— ter se dobi pri
H. NIČMAN - LJUBLJANA
Kopitarjeva ulica 2
Stanovanjska hiša
velika, 5 minut od posta jc Sevnica, na zelo prometni točki, pripravna za kakega obrtnika ali upokojenca, naprodaj V hiši je 7 strank ter so stanovanja vsa oddana. Hiša je renovirana ter v najboljšem stanju. Zraven je tudi gospadarsko poslopje in dva vrta. Poizve se pri trg. Pavlu Stergar, Sevnica 207.
IHMEI
Muzika
prodaja klavirje, harmonije. violine kitare, strune in vse glasbilne potrebščine. — Popravlja in uglašuievsa glasbila slro-kovniaško in najceneje. Izposojevalnica klavirjev
Ljubliana
Miklošičeva cesta štev 4.
Tinčkove in Tončkove prigode
78.
ODHOD IZ TABORIŠČA
Zmagovalcem je padel v roko bogat plen. Opica je pobasala dragocen boben, ki je bil last samega poglavarja Hamhaina, Tinček in Tonček pa sta si okrasila glavo s perjanicami iz poglavarjeve shrmbe, za spomin pa sta vzela s seboj še zlat vrč.
»Hojej, ali se bodo tovariši čudili, ko se vrnemo k njim!« je dejal Tinček.
Na čelu junaške čete je ponosno racal kuža Muki in tako samozavestno migal z repkom, kakor da ima levji delež na zmagi on in ne gorila ...
Avtobusni izlet
v nedeljo 28. t. m. v toplice Dobrno in Rog. Slatino. Cena vožnii za tja in nazaj s kosilom vred 125.— Din za osebo. Prijave in program v trgov. »Lustra«, zraven Slami-čeve restavracije.
Ko so srečno dospeli do splava, sta dečka takoj skušala dobiti .. „ ,.................. M ,4.... Tinček '11 '-> ? 1 tolpi oh hnhen in
začel tolči ob boben in
zvezo s kapitanom Mrharjem. oddajati obvestilo:
»Halo, kapitan Mrhar, ljudožrcem sva srečno odnesla pete, zdaj sv av svojem splavu, s katerim odveslava spet na široko morje. Na svidenje!«
Dolores Vieser
74
PEVCEK
Ljubezenska zgodba mlade dvše
Dečko vedno spet odkimuje. Tedaj se Heloiza pri-vije k njemu in šepeče:
>In potem — Ivan — vzela bi te za svojega zalega, gosposkega, mladega dvorskega plemčiča. Pri sebi bi te rada imela. Treba mi je tvoje srčnosti in modrosti, tvoje zvestobe in tvoje ljubezni! — Ivan! — Sleherni dan bi bil z mano, me spremljal, kamorkoli bi šla. — Pred tvojimi pogumnimi očmi bi se gospodje ne drznili žaliti
me.--In jaz, — Ivan--jaz ti hočem povrniti! —
Ivan —, pojdi z mano!«
»Ne morem,« iztisne iz sebe dečko.
»Zakaj ne moreš? vpraša Heloiza in skuša srečati njegov pogled.
Ivan dvigne trpoleče oči in drhteč reče-
»Frančiškan hočem postati.«
Heloiza se zasmeje.
»Tega vendar ne praviš zares!«
»Zares,« odvrne Ivan krepkeje in se zravna.
Ona mu seže z nežnimi prsti v lase in meni prizanesljivo:
»0 ti neumni, sladki fant ti — to je vse skupaj sama otročja sanjarija! V samostan naj hodijo trapasti topo-glavci, ne pa talci zali, čedni fantiči, ki imajo tako vroče oči — in tako rdeča, kljubestna usta — in ki znajo povrh tega še tako nebeško gosti!«
Ivan nagne glavo vstran. Zakaj neki se smeje? Togo se drži Ivan proč od nje in reče trdo in hladno:
»Pa hočem.«
»Mon dieu, — zakaj hočeš?«
Z nezavedno premočjo zre dečko doli nanjo.
Zakaj, tega bi ona ne mogla nikdar doumeti.
»Je že tako.«
S tem bi Ivan najrajši, da bi bilo zadeve konec. Toda prav to mika gospodično. Sluti, da skriva dečko v sebi skrivnost, ki je izključno samo njegova skrivnost. Tisti nedoločni nekaj, ki daje jasnost in svežost njegovemu značaju, diha vanjo iz njegove zaprtosti.
»Kaj si tako pobožen?«
Ivan ne čnje zbadljivke, ki zveni iz teh besed. Le zgolj iz sramežljivosti trzne tako odklanjajoče z rameni. Ileloiza čuti, da se ji izmika. Ni ubrala pravih strun.
»Ah,« reče otožno, »imaš prav! Kaj tudi ima človek od sveta! Ne maram te odvračati. Bilo je samopridno od mene. Mislila sem si le tako — čudovito lepo.«
Žalostno se pogrezne sama vase.
In zdaj je Ivan tisti, ki jo prime za roko in potrt šepeče:
»Mi je žal, — pa ne more biti drugače.«
»Ne, ne more biti drugače,« ponovi ona. »Jasno spoznam. Le postani frančiškan. O moder si in spreten; postaneš pač kmalu kanonik in škof, — kdo ve, morda še celo kardinal! Ne maram t' biti napoti. Kaj tudi zato, če kaka uboga dvorna gospodična — —.«
Glas ji utone v solzah. Hlastno vstane in postopica nekaj drobnih korakov proti vratom. Tedaj skoči Ivan kvišku in ji zastavi pot.
»Gospodična, nikar tako--« zaprosi.
»Prav tako!« vzklikne gospodična trepetajoč in svaljka zobčasti robček v drhteči roki. »Kaj veš ti. kaj se pravi, živeti na dvom, kaj veš, kaj so pravi, biti obdan od lažnivih kač —- in--kralj sam — ah, ničesar
ne veš, — sicer bi razumel, zakaj sem te hotela vzeti sabo — in bi ne imel kamena namesto srca!«
( Ah, Ivan nima kamena namesto srca. Seveda ne ve ničesar o vseh teh skrivnostnih, sijajnih strahotah, toda to ve: gospodična nima nikogar, srce ji morita obup in bridkost On pa bi ji lahko pomagal, pa ne sme. Kaj, ali ji res ne sme? Saj se vendar ni zaobljubil, da ostane v Št. Vidu. Kaj ne more tudi v Draždanih postati duhoven? — Moj Bog, kaj naj stori, da bo prav?
V nemi bolečini stoji pred njo. Heloiza se razvname: Premagala sem ga! Moj je! V vroči radosti, ki se vpleta vanjo iskreno ganotje, pije gospodična njegove goreče, globoke poglede, ah, tako iskreno, čisto potezo okrog ust, ki ne govori o ničemer dragem razen o deškem smehu in skrivnih svetih bolestih — in zgrozi se v čudni sreči. To ni kakšna affaire de coeur, — ni kaka zaljubljena pustolovščina, to je prva ljubezen — ljubezen! —
In tedajci se čudovito lepa mlada dama, ki so ji ležali in od hrepenenja medleli pri nogah že najbogatejši in najimenitnejši možje dveh kraljestev, ne more več premagovati: oviti mora rjavemu fantiču roke okrog vrata in skoraj s ponižnim glasom zašepeče:
»Kaj me ne ljubiš, — Ivan?«
Tedaj švigne visoko zubelj v Ivanu. Njegova sramežljivost se stopi v njenih pogledih.
»Ljubim,« reče glasno in smelo in jo objame z obema rokama.
Polahko mu sklone Heloiza obraz nasproti. Tedaj jo poljubi — čisto plaho in nalahno in naglo — in zašepeta drhteč od groze: »Heloiza,« kakor si je že stokrat narekoval sam sebi.
Ko pa je beseda izzvenela, zazvoni daleč tam zunaj na drugem koncu mesta zvon. Spočetka ga Ivan kar nič ne čuje. Potem pa, ko dahne veter in vrže glas krepkeje v izbico, se prestraši, da se kar zdrzne: že Marijo zvoni!
Kaj zre fantič kar mahoma tako zgubljeno tja nekam?
> .rt
rt 'rt g
•S
a iri . i— ,—i
S i — a
rt C J
^ n « 8
O O
•S S I s a
>w rt "o g
S rt 2 &
&'M rt -
d
a M - u)
a rt
Jii
J2 8
•OI
a
o Um
C/5
Vi
D
s
O •K
ca C
d 5i
o .
S* -S
5	° rt >
N
>o
> S
6	Gl •> >
2 « C N
s .S
'ffo
O S
č	s
&>	rt
>N	1-.
0	rt
1	*
I	s
a	rt
o
o
N
.2. Ž
5	o