Krajevna skupnost Gameljne-Rašica
Ljudje na vasi so odprte nravi
»Preko tisoč šeststo nas prebiva v Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Gameljnah ter na Rašici — torej v vaseh. ki sestavljajo krajevno skupnost Gameljne-Rašica. Navkljub tako velikemu številu Ijudi z bolj ali manj različnimi težavami, pa le-ti držijo skupaj, si pomagajo med seboj. ko je potrebno in na ta način mnogo težav rešijo sami. V mestu kaj takega ne bi bilo mogoče, tam so Ijudje preveč zaprti sami vase in v svoj družinski krog,« pravita tajnica KS MARINKA REPIC in predsednik sveta KS MIRAN ČERNIVEC.
Gameljne in Rašica sta res še pretežno kmetijski področji, poseljeni z individualnlji hišami, stanovanj-ski bloki so le trije, zgradila pa jih je Rašica za svoje uslužbence. Pravih kmetovalcev, tistih, ki se preživ-Ijajo le s kmetovanjem, pa je vedno manj. Skoraj v vsaki družini je tudi kdozaposlen v združenem delu. To pa seveda pripomore k temu, da imajo kmetje sodobno opremo. Stroji za molžo (mlekarstvo ie ra-zvito predvsem v Gameljnah) in silosi niso več redkost. Na Rašici so tudi zelo ugodne razmere za pašo, vendar tam nimajo zbiralnice za mleko, tako da tam-kajšnji kmetje kmetijski zadrugi Medvode, s katero so kooperanti, ponujajo v odkup predvsem meso.
Od delovnih organizacij sta na tem območju le po-skusni obrat Zavoda za raziskavo materiala in kon-strukcij, ki zaposluje petnajst Ijudi in Rašica, v kateri je zaposlenih veliko krajanov, predvsem žensk. Obe delovni organizaciji s krajani dobro sodelujeta. Pomoč Rašice krajevni skupnosti s finančnimi sred-stvi in uslugami postaja že prav tradicionalna. Obrt-ništvoje dobro razvito — več je mehanikov, izdelave plastičnih mas, pletilstva... frizerskega salona in čevljarske delavnice, ki si ju krajani tako želijo, pa si na žalost nihče ne omisli.
In če se navežemo na prej nakazano solidarnost občanov: z udarniškim delom so zgradili dom KS, fi-nancirali so gradnjo telefonskega omrežja, prispe-vali so sredstva za asfaltiranje vaških poti, uredili so odvoz smeti. To seveda ni vse, kar so storili, oprti na lastne sile, vendar pravijo, da se nad storjenim ni dobro uspavati, bolj pomembne se jim zdijo težave, ki jih pestijo v tem trenutku in ki jih bo treba v kratkem rešili.
Taka težava je na primer pomanjkanje vode. Šte-vilo prebivalstva tu namreč hitro narašča, ker je bilo pred leti izdanih veliko lokacijskih dovoljenj. Sedaj so izdajo dovoljenj ustavili, saj zaradi prevelikega števila prebivalstva prihaja do tolikšne porabe vode, da je tisti, ki žive na višjih predelih, sploh ne dobijo. Rešitev vidijo v obnovi vodovoda in v povezovalnem kanalu Tacen—$martno—Gameljne. Kot ponavadi
se je tudi tu zataknilo pri finančnih sredstvih. Na Ra-šici, kjer imajo svoj vodovod, ki je zaradi dotrajanosti potreben sanacije, pa je del finančnih sredstev že zagotovljen, težava pa je nastalapri lastništvu, saj je ozemlje okrog vodovoda v zasebni lasti.
Že dolgo navzoča nevšečnost je, da v vsej kra-jevni skupnosti nimajo niti enega vrtca za predšolske in šolske otroke, ki jih je več kot tristo. Za zdaj vodijo otroke v vrtec v Šentvidu, vendar je ta precej od rok, predvsem za tiste starše, ki so zaposleni v Gamelj-nah, pa morajo vsako jutro in popoldne premeriti pot do Sentvida in nazaj. Dodatna težava ješe to, da av-tobus mestnega prometa vozi na eno uro, ob »koni-cah« pa na pol ure.
V kratkem bodo ta problem rešili s krožno progo Šentvid—Gameljne—Ježica, saj je Rašica že zago-tovila sredstva za manjši avtobus, na žalost pa za vrtec za zdaj še ni veliko upanja. Navkljub tem in še nekaterim neprijetnostim ali pa morda ravno za-radi njih, so krajani dejavni na vseh področjih druž-benega in političnega življenja. Delegatski sistem deluje tako, kot mora: delegacije so aktivne, sezna-njene so s problemi, ki jih vestno posredujejo naprej. Prav tako so nenehno aktivne družbenopolitične or-ganizacije; tudi mladina, kjer je dalj časa trajalo mr-tvilo, je ob novem vodstvu in oprta predvsem na mlajše mladince, z vso vnerno poprijela za delo.
Od društev zasluži največjo pohvalo kulturno društvo Stane Kosec, ki s svojim mešanim pevskim zborom dosega zavidanja vredne uspehe, s svojimi nastopi pa tudi večkrat popestri življenje krajanov. Ti se na kulturne prireditve tako množično odzivajo, da je dvorana velikokrat premajhna za vse, ki bi želeli prisostvovati. Udeležba je množična tudi na zborih krajanov, kar je v primerjavi z večino drugih krajev-nih skupnosti prava redkost.
»Morda je to še dokaz več. da so tukajšnji Ijudje odprtega značaja, družabni, ni jim vseeno, kako ži-vijo in k boljšemu življenju so pripravljeni tudi sami pripomoči,« sta še povedala naša sogovornika.
Sonja Nered