89. številka Ljubljana, v sredo 19. aprila. XV. leto, 1882 Izhaja vsak dan r.vcerr, izimši nedelje in praznike, ter velja po po i ti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedrn mesee L gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko Teč, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če s« trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol« frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani t Frana Kolmana hiši „ Gledališka stolba". D pravnifttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V Ljubljani, 19. aprila. Kakor znano je jedcu najodličnejših članov izmej levičarjev baron Walterskirchen odložil svoj mandat kot državni poslanec in v svojem volilnem okraji sklical svoje volilce, da pred njimi opraviči in utemelji svoj izstop. Ker je Walterskirchen mož „čistih rokM, treznega mišljenja in plemenitega značaja, užival je ▼ vseh krogih veliko spoštovanja, nij čuda tedaj, da je njegov govor, s katerim je navajal in zagovarjal razloge svojega ravnanja pred volilci, vzbudil veliko pozornost ter da je, ker je bil y prvej vrsti naperjen proti njegovim političnim zaveznikom, proti tako imenovanej ustavovernej stranki, zdaj združenej levici, to slednjo poparil v besede najširjem po menu. Baron "VValterskirchen izrekel je najprvo svoje mnenje glede poslanstva. Biti poslanec opravičeno je z dvojnega stališča. Ali v nadeji, da se v tem vzvišenem položaji izvede kaj dobrega, ali pa iz blazega častiljubja in v ponosnej samosvesti od stop nje narodnega zastopnika popeti se še na višje mesto. Zadnje misli nij on nikdar gojil, zavest pa, kaj dobrega izvesti, je izgubil popolnem, ko je nam reč uvidel, da voditelji, katerim se je pridružil, nijso vredni zaupanja. Opisuje potem "ravnanje levičarjev očitaje jim, da njih politika nij koristna niti Avstriji niti Nemcem v tej državi živečim, da se za koristi trdo-nemških kronovin, kakor Štajerske, Solnograške, Gorenjo-Avstrijske prav nič ne brigajo, da jih vprašanje, se bode li v Časlavi ali v Litomišlji nastavil nemšk ali česk ponočni čuvaj, bolj zanima, nego blagor mnogih tisočih, koji nij majo sreče, biti rojeni v deželi češke krone. Mej večjimi primerami omenja potem, da so levičarji v odbor za predposvetovanje o čolnih tari- fih volili štiri poslance iz Češke, štiri iz Moravske in jednega iz Dolenje-Avstrijske, sploh se le na te dežele ozirali, tako da so trgovinske zbornice onih dežel, kjer je doma največja železna obrtnija in trgovina, nezastopane in prezirane. Nemški bratje iz Če3ke — kakor znano naj strastnejši in najbolj zagrizeni Nemci — postopali so tako samovoljno proti drugim na levici zastopanim Nemcem, da je opravičena misel, da nemški poslanci v Českej tudi proti tamošnjim slovanskim prebivalcem nijso vaekdar p ostopali tako pravično in umestno, kakor bi to zahtevala borba za pravično reč. Nadaljevaje razlaga uzroke svojega izstopa, zlasti pa klubov sklep glede glasovanja o volilnej reformi. Po tem sklepu bi ne bil smel glasovati za volilno reformo ali pa bi bil moral izstopiti izjkluba. Proti volilnej reformi glasovati mu nij bilo možno, ker se mu je stvar dobra zdela, kajti naše razmere zboljšale bodo se le tedaj, ako so volilna pravica raztegne in razširi na vse tiste, ki plačujejo 5 gld. direktnega davka, kajti ravno oni bodo pripomogli, da se spravi v veljavo resnica, da bode država le tedaj uspešno napredovala, če se vsem državljanom dobro godi. Tudi razdelitev češkega veleposestva v sku pino fhlejkomisnih posestnikov posebej še v 5 krajevno omejenih volilnih skupin mu je popolnem po godu, ker odslej ne bode odločevalo več nekoliko neodločnih, vsakokratne)' vladi udanih elementov, tudi ne bodo pripadali v bodoče 23 izmej velikega posestva voljeni zastopniki izključljivo le ustavovernej ali pa konservalivnej stranki, ampak obe stranki bodeta zastopani primerno. Ta razdelitev češkega veleposestva se mu ne zdi protiustavna, kakor se je ljubilo trditi levičnjakom, da je tudi slednjih mnogo bilo njegovega mnenja, a da so nasprot svojemu pravnemu prepričanju drugače glasovali, kar pa njemu nij bilo dano. Glavni predmet vsega govora pa je, doka-zati, da združena levica nijma niti spretnosti niti z n a i ■ a i n i > s t i, d a tedaj tudi za vlado nij sposobna, ker jo vodi le lastna korist, da je liberalna stranka le tiste svobod-nostne posledice imela v oziru, katere so njej bile na hasen, da se tedaj on vseskozi opravičenega čuti, če je odložil poslanstvo. Kdor ta govor čita, mora se nehotoma spomi-nati naših političnih nasprotnikov, kakor iz zrcala zro nam njih ostro risane podobe nasproti in ker so zastopniki naših nemškutarjev in naših Nemcev tudi mej levičarji, zadeti so ob jednem s to ostro obsodbo. Vse levičarje pa je pretresel ta po njih bivšem pristaši govorjeni govor tako silno, da njih glavni list uže tožno piše, da opozicija stopa utrujena, ponižana, boječa se za prihod-njost v zbornico, ker ve, da se ima nadejati le bojev, nikdar pa ne zmage, da je mej njo uže veliko n ezadovolj nežev, ki le čakajo ugodne prilike, zapustiti prapor le v i č n j a k o v. Razpad zlovoljne levice ali vsaj dovoljno zmanjšanje teh vedno proti lastnemu prepričanju zaniku-jočih elementov, bode vsacemu dobro mislečemu v zadostitev, ker je bilo ravnanje levice uže neznosno in nedostojno in ker se ne bojimo reakcije, katero je naznanjal VValterskirchen v svojem govoru. Mi namreč svobode ne razumevamo po nemškem receptu, svobode samo za Nemce, nego mi težimo po splošnej svobodi, po ravnopravnosti vseh, in ako dosežemo to, potem se reakcije nij bati. LISTEK. © V, (Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh) Driijfa knjižil. (Dalje.) Vili. Dva tedna pozneje sedel je Neždanov v tem istem stanovanji za svojo „pisaluo mizo", nakaterej je brlela lojena sveča, ter pisal svojemu prijatelju Silinu sledeče: (Polunoč je uže zdavna prešla; na počivalniku in po tleh ležala je obleka, okna kropil je neprestano rahel dež, a okolo hiše pihal je močan veter.) „ Jaz ti, dragi prijatelj, pišem in nalašč ne do-dajem Bvojega naslova; poseben sel nesel bode to pismo do daljne postaje, kajti nihče ne ve, da sem tu, a če bi se to izvedelo, ne bilo bi dobro ne samo zame, nego še za koga druzega. Dosti naj bode, ako ti povem, da uže dva tedna živim z Marijano v nekej velikej tvomici. Tisti dan, ko sem ti pisal, utekla sva iz Sipjaginove hiše in našla zavetja pri nekem prijatelji, katerega hočem Vazilij imenovati. On je tu v tvornici prva osoba in izvrsten mož. Toda tu v tvornici ostaneva samo tako dolgo, da pride čas delovanja; — akopram bode ta čas Bog si zna kedaj prišel. „Vladimir, ko bi ti vedel, kako težko mi je pri srci. Najprej mi je reči, da sem tudi z Marijano utekel, vender ž njo živim ko brat in sestra. Ona me ljubi ... in rekla mi je, da bode moja . . . čim bi sam čutil, da imam kakšno pravico to od nje terjati. „Vladimir, jaz čutim, da te pravice nijmam! Ona zaupa meni, mojej poštenosti — jaz je ne bo-dem prevaril. Vem, da bolj od nje še nikogar ljubil nijsem, niti ljubil ne bodem (to je sveta istina !) In vender! Kako bi mogel nje usodo za zmerom z mojo združiti? To stvorenje polno življenja in — mrtvec! In ako še nijsem popoln mrtvec, to sem vender na pol! Bi li to pošteno bilo? — Ti bodeš gotovo rekel: Da je strast velika, molčala bi vest. — A baš to je stvar: jaz sem mrtvec, pošten mrtvec ako ti je drago! — Za Boga, ne reci, da vse pretiravam. — Kar ti pišem, je poštena, čista resnica. „Marijana premišljuje o novem svojem delovanji, v katero verjame .... Jaz pa! ... . „Toda — pustiva zdaj ljubezen in osobno srečo. — Dva tedna hodim zdaj mej „narodw ; a bolj neumnega, nego je to, si predstavljati ne moreš. Na- ravno je, da sem jaz kriv, a ne stvar sama po sebi. Slavotil nijsem, to rad pritegnem, jaz nijsem jeden tistih, ki bližanje k narodu smatrajo za nekako zdravilo; jaz bi rad za narod sam delal, - a kako? — Kako bi začel? Preveril sem se, da, ako pridem v dotiko z narodom, le opazujem in slušam, ali sam govoriti ne morem, kraj najboljše volje. Jaz sam čutim, da nijsem sposoben za to, baš kakor slab igralec čuti, kadar ima tujo nalogo predstavljati. Vrhu tega me moti še skeptieizem in vestnost, in nek humor, ki se iz mene samega norca dela . . . Gnusno je le misliti na to maskarado. Nekateri govore: najprej je treba jezika in navade naroda.....to je bedarija! bedarija! Le sam mora človek to verjeti, kar drugim govori. Slučajno poslušal sem nekoč pre-povedanje necega staroverskega proroka. Vrag naj zna, kaj je vse brbral, v na pol cerkvenem na pol narodnem jeziku; videlo se mi je, kakor da kukavica kuka. — Ali njegove oči se lesketale, glas mu je bil jak in grmeč, pesti mahal je okolo sebe, a on sam izgledal je, kot da je ulit iz železa! Slušalci njegovi ga nijso razumeli — ali navdušeni so bili zanj, ga smatrajo za svetnika in mu ubogajo! — Jaz pa začnem govoriti, kot da hočem koga za od-puščenje prositi. Skoro bi hotel postati takšen raz-kolnik, čigar znanje sicer ne vredi nič, ali — ve- Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 19. aprila. Zdanja Taaflcjoia vlada zapisala »i je tudi ▼ svoj program, da hoče urediti gospodarstveue razmere, pomagati kmetu in obrtoku do blagostanja. Mnogo je uže od svojega programa izvršila ta vlada, a ostalo hoče se izvesti, namreč z vponbo tujega kapitala zmanjšati obresti, da bode mali obrtnik mogel dobivati ceno denarno pomoč; za kmeta hoče skrbeti s tem, da se ustanove posojilnice, da se odpravi prosto razdeljevanje zemljišč, da se uretli na-sledno pravo in sicer po poti deželnega zakonodaj-stva, ker razlika v raznih deželah pri socijalnih in zemljiščnik razmerah tako zahteva. Na nekaterih krajih, osubito pa na Dunaji, imam delavci »hode in pri shodih teb govori se proti Židom, češ, da ta zarod uničuje delavca in ga boče popolnem spraviti pod svo|o oblast. In pri shodih teh se cesto zgodi, da so stepo in par glavic gre krvavih domov. Levičarski listi pa v svoje j modrosti porabljajo te ekscese po vinu razburjenih delavcev in pišo, da je vsega tega protižidovskega gibanja kriva — TaanVjeva vlada. Pri vsem tem pomisliti je le treba, da človek pri potapljanji zagrabi za bilko, češ, da je bruno. Levica se potaplja in dela titko! Hrvatska skupščina sklicana je bila včeraj v sejo, a bila je zaradi izostanja mnogih poslancev nesklepčna. Kakor se čuje, sklenil se je mej večino in zmerno opozicijo kompromis, mereč na to, da se volitev resmikolarne deputacije brez debate izvrši. Zauimliivo je, kako poroča nalašč v to odposlani poročevalec „ Tribun.*" 'jl Ju^a. On poroča od 5. t. m.: „Tretja ekspedieija v Krivošije je za-vršena, če je pa slednja, to vedo bogovi." Potem porodi o raznih bojih, katere so morali prestati naši vojaki začetkom tega meseca z vstaši. Boji ti nijso biii bog si t^a vedi kako težavni glede moči in nasprotovanja sovražnikovega, a motil je pri postopanji naše vojake t tajen dež« Tri dni deževalo je neprenehoma, a naše vrle čete se nijso ustrašile t,Jga, prodirale so na rej, preiskale vas za vasjo, da bi mišle gnezdo vstašev. Dobili so jih nekaj na ska-lovitih krajih, a zbežali so, ko so ugledali naše čete. In iz tega sklepa th poročevalec, da je vstaja v ožjem pomenu besede končana, a mnogo da bode še predlo časa, predno se popolnem iztrebijo upornikov Krivošije, kaiti ti ljudje obdržali se bodo še dolgo časa kot roptrji. Le zelo energično postopanje mo^lo bi jih uničiti Fml. baron Dahlen poroča pa ofieijelno od 7. t. m. o patroliranji svojih vojakov proti Mestrovac-Planini. Pri R tvnej gori naleteli so na nekatere oborožene vstttie, a ti so zbežali, zagledavši naše čete. Dne 12. t. m. pa so nekateri naši vojaki naleteli pri Jabuki na vstaše, se 8prijeli z njimi in jednega ustrelili, dva pa ujeli. V hišah dobili so mnogo oi ožja in streliva, „Narodni list" ud 17. t. m. pa poroča, da se v Erivoiijah skoro vsok dan vrše mali ali večji boji, da si tudi ne krvavi. Nekateri prebivalci Po-horija hoteii so čez Lastvo Krivošijancem na pomoč, a Lastvanci so jih zr vrnili, Tri s puškami novega zistema ujela je finančna straža in jih izročila uradu v Boki. Baje, da se bodo čete iz Hercegovine poslale v Krivošije, da se popolnem uduši tu upor. V okraji Stolca je še 70 vstašev. Te dni prišla je četa vstašev v vas Dobar in zahtevala živeža. Pre bivalci nijso hoteli ničesa dati, vstaši pa so si vzeli s silo. Dve kompaniji sta odšle iz Stolca v Dobar. Vstaši so bežali ugledavši čete v gore. Ko so se čete vračale v Stolac, pokazali so se zopet vstaši in napali žandarmerijsko stražo v Vlahovici. Vnanje države. rGolos" poroča, da se je iz Rusije izgnalo 5000 Židov in da lekarn' zdaj prodajejo svoje lekarne. Rusija uvideva, kako pogibeljn jej je židovski živelj. Kakor se zdaj poroča, vršilo se bode carovo kronanje najbrž v drugej polovici meseca avgusta. Slavnost ta trajala bode štirinajst dnij, pri kronanji prejšnjega cesarja pa je trajala ta slavnost cel mesec. Tudi stroški bodo manjši; pri Aleksandru II. veljalo je kronunje osemnajst milijonov rubljev, a /d i j bode baje le deset milijonov. Bruseljski „Nordu prinaša iz Petrograda poročilo, „da je vest o imenovanji ministra za notranje poslove, generala I g n atij e v a , poslanikom za London in njega nadomesteuje po poslaniku Lobanovu, neutemeljena. Istotako je neutemeljena vest, da je minister za vnanje. Giers, poklical zastopnike pri drugih državah v Petrograd, da bi jih poučil o svojem novem političnem programu. O programu nij govora." Znano je, da je mej Holgrarijo in Turčijo nastal nekak prepir. Ta prepir bode se zdaj mirnim potom poravnal. Assym Paša je namreč pred tiekojimi dnevi izjavil se, da istih sedem bataljonov pri Djuini nijma nobenih sovražnih namer proti Bolgariji, da se vojaštvo nij pomnožilo in poslalo na mejo bolgarsko, da so to ?83 le nekake v sovražnem zmislu izmišljene vesti. Potovanje sruskejja kralja Mdana po svo-jej deželi trajalo bode 31 dnij. Kralja spremljal bode razen ministerskega predsednika Piročanca tudi vojni minister general Tihomil Nikolič. V Diibliiiu dobili so v soboto večer malo zalogo orožja. V nedeljo večer pa se je napala policijska kasarna in se skušala poslati z dinamitom v zrak; eksplozija pa je uničila le stranski zid, tla in streho. Ponesrečil se nij nihče pri tej eksploziji. Pred nekojim časom se je poročalo, da upor v TinifKiJi pojema, a po najnovejših poročilih sodeč je položaj tam silno resen. Mej vojaki razširja se bliskovo hitrostjo vročica in jih uničuje. Iz Itajire se poroča od 14. t. m, da se mečejo vsak dan druge osobe v zapor, ki so v zvezi z zaroto proti Arabi-pasi. Število udeležencev znaša 24. Preiskuje se še zmerom. V armadi in minister-stvu vlada razdor. Položaj smatra se v oficijelnih krogih kritičnim. _ Dopisi, Iz ItasEiili ulie. [Izv. dop.] Marsikateri starinoslovec obiskal je'ta kraj, kajti tu stoji tik pota od Staja proti Kotu navpik postavljena skala z latinskim napisom is časov, ko je trd Rimljan Slav-jana tri. — Ta kamen je znan mej ljudstvom, a ne zaradi starinske vrednosti, temveč zaradi silno veli- cega zaklada, ki je baje tukaj zakopan. Pred nekaj dnevi, stoprav ko je v Studenci ponočna jednajsta ura odbila, vzdigne se krdelo oboroženo z mnogovrstnim kopalnim orodjem, rovnicami, krampi, lopatami proti temu kamnu. Pred njimi kot vodja ko-rači s črno knjigo pod pazduho mož v črnej obleki. Blizu omenjenega kamna se vstavijo in začnejo molče* po navodu črnega moža kopati. Kopljejo, da jim pot v curkih po čelu teče, a zaklada nij, zaman rotenje črnega moža, slednjič se jih vender peklenšček, ki bi rad kak drug posel dobil, da mu ne bi bilo treba vedno na zakladu sedeti, usmili ter reče, da si nijso pravega dne izbrali, veh jim, naj pridejo na bele nedelje večer. Veseli, da so dobili od tako kompetentnega moža nadepoln odgovor, odidejo in se ves čas pripravljajo na dvigovanje zaklada, celo voz vprežen s tremi konji bil je pripravljen, da bi bogati, hudiču vzeti plen odpeljali. Toda tudi na belo nedeljo nij jim poratalo, kajti črni mož pozabil je na čarobni plaSČ. Zakladaželjni morali so zopet 30 forintov za naro-čitev plašča zložiti. Črni mož je dobil po takem svoto blizu 300 forintov in čaka lehko na prihod plašča, če uij uže zginil. 7j Dunaja 18. aprili. [Izv. dop.] Preteklo nedeljo bilo je na Vidnu v marsikater .mu Slovencu znanej gostilni „Zu den drei Engeln" zborovanje proti antisemitom, katero nij imelo namen poganjati se za Žide, ampak dokazovati, da delalci nečejo biti postreščeki Scbön«irerja, ki je zdaj šel ščuvat proti Židom v Nemčijo. Glavni predmet vseh govorov bil je ta: Mi delalci nijsmo niti za Židi, niti proti Židom, mi ne poznamo verske razlike, mi se bojujemo le proti glavnemu sovražniku ta je veliki kapital. Da so pa delavci sklicali to zborovanje, temu bil je naslednji povod: Nemško-nacijonalci Schönerer, Fürnkranz in Schöffe) hoteli so pridobiti delavce, delavci naj bi jim bili „infanterija". Ustanovili so pravo pravcato protisemitsko zvezo, katere družabniki se spoznajo na tem, da nosi vsak pri verižici žepne ure žida na vrvici obešenega. Nemsko-nacijon&lci izdavajo v to svrho mnogo novcev in razširjajo ogromno število anti-semitskih brošur, agitujejo sploh z vsemi sredstvi za „Judenhetz". In ker jim delavci nečejo sesti na limanice, ker so uvideli to nakano Schönererjevo, zato culi so se pri zborovanji viharni klici: Nieder mit Schönerer! Nieder mit den Deutschnationalen! Kako delavski krogi dobro soaijo o nemško-nacijonalcih, povedal je prav dobro jeden govornikov: „Ti gospodje so denes proti Židom, jutri pa zahtevajo, uaj žive le Nemci, kdor nij Nemec naj pogine, — Čeh in Magjar bi niti živeti ne smela". Delavci nijso za Žide, tudi ne proti njim, nikakor pa neče.o podpirati nemško-nacijonalcev. Znamenito je, da vsi tukajšnji listi, odkar je pričelo rovanje, — verovanje!! — Marijana veruje! Zgodaj zjutraj uže dela in pomaga Tatjani — to je ženska ne neumna, dobrosrčna in delavna; ta veli, da se hočeva jaz in Marijana „pokmetitiu ; — s to Tatjano dela in ne sedi ni trenutka mirno, baš ko mravlja; Marijana se veseli, da njeni roki rudeči in trdi postajata, in težko čaka onega trenutka, ko bode za narod svoje življenje žrtvovala. — Ako jej začnem o svojih čuvatvih govoriti, se prvič sramujem kot da hočem kaj tujega imeti, a drugič nje pogled — ta udanost. — Vzemi ne .... ali m i s 1 i! ... . In čemu vse to? — Ali nij nič svetejšega na svetu V — Ne, obleci umazani in smrdljivi svoj kaftan in pojdi v narod .... In jas grem v narod .... „Oh, koliko kratov preklinjam to rahločutnost n gnus, to nervozno razburjenost, iz katerih čuvstev sem sestavljen; vse to je dedščina mojega aristokra-tičnega of-eta! Kakšno pravico je ime) baciti me v svet s takimi organi, kakeršne mi je dal in ki nijso primerni krogom, v katerih sem prisiljen živeti? Ustvaril je ptico in jo v vodo vrgel! Ustvaril je estetika in ga vrgel v blato! Ustvaril je demokrata in ljudoljuba, kateremu uže duh „zelenega vina", žganja — bljuvanje prouzroči! .... „Ali kam sem ?ašel: očeta dolžim! Nijsem li jaz sam demokrat postal? Kaj je on tega kriv! „Da, Vladimir, meni je težko pri srci. Žalostne misli se mi vedno vzbujajo. Gotovo se vprašaš, nijsem li v teh dveh tednih svojega potovanja našel nobenega Človeka, ki bi me razumel? Kaj naj rečem. Nekaj tacega sem se ve da tudi našel .... Jeden mojih novih znancev je predrzen dečko, da ga je človek vesel; ali jedva mu začnem govoriti o mojih knjigah in brošurah, uže me ne razume. „Tukajšnji tovarniški nadziratelj Pavel, desna rok;;, Vazilijeva in jako pameten, da ne rečem premeten Človek, ima prijatelja kmeta, ki se zove Eli-zarov, tudi razboren in pošten mož brez zvijače; ako s tem o naših Btvareh govorim, zdi se mi, da se mej njim in mej menoj vzdiguje risok plot, on me gleda kot človek, ki ne ve, kaj hočem! — Da, še jednega sem dobil, ali ta je drugače stvar v roke vzel: „Le nikari se ne pre t varaj te," mi je rekel; ,,recite kar naravnost: Hočeš nam li ves svoj svet, kolikor ga imaš, podariti ali ne?" —Jaz sem mu rekel, da nijsem niti posestnik *.iti gospod. — „No,a rekel je on na to, „ako si naš mož, pri prost Človek, to nijma tvoje besedičenje nobenega zmisla in potem bodi tako dober in daj mi miru. „Tudi sem opazil, da, ako te kdo rad posluša in tudi tvoje knjige vzame, je to takšen človek, da z njim nijsmo nič pridobili. Drugi, katerih tudi mej nami nij treba, so tisti, ki govore v frazah; jeden takšnih me je nekoč strašno mučil .... Dalje sem to opazil: Ali se ti še spominaš, da se je nedavno govorilo o tistih nekoristnih ljudeh, ki smo jih zvali „ruske Hamlete" ? Pomisli, takšnih .Hamletov" je tud.i v narodu mnogo! — Se ve da v posebnih nuancib .... Interesantni ti l;udje radi k nam pristopijo, ali tudi tu nič ne koristijo ter vedno tisti „Hamleti" ostanejo. Kaj nam je torej početi? — Skrivno tiskarno narediti? — K.ijig imamo dosti, tudi takšnih, ki svetujejo: »Prekrižaj se in vzemi sekiro v roko!" — Tudi tacih, ki kar naravnost vele: „ Vzemi sekiro v roke." — Bi li povesti za narod pisali? — Kdo jih bode tiskal? — Ali kar naravnost vzeli sekiro v roko V — Čemu, s kom in proti komu? — Da bi nas vladni vojaki z vladnimi puškami postrelili? To bi ne bilo nič druzega, nego koncentrirani samomor! Rajši se jaz sam ubijem. Vsaj vem, kdaj in kako — in sam si izberem mesto, kamor hočem zadeti. „Res, ko bi zdaj kje kakšna narodna vojska nastala, jaz bi šel tja, ne koga osvobodit (Druge osvobojati, a naši nijso osvobojeni!), ne, da bi sam poginil! .... „Srečen človek pa je prijatelj Vazilij — tega imam v mislih, ki je mene in Marijano sprejel v antisemitsko gibanje, o delavcih jako pohlevno pišejo. Ker je v vsakem uredništvu večina osobja židovska, je to lehko umevno. Govornikov bilo je vseh petnajst; da se je mnogo prazne slame mlatilo, nij treba še zatrjevati. Zborovanje vršilo se je silno neredno in hrumno. Več osob, ki so bile preglasne in izustile klice, večini nepovoljne, bilo je vrženih na ulice, konečno sprejela se je resolucija proti antisemitom in tako se končala ta prav dunajska „Hetz". Domače stvari. — (Upravni odbor „Narodne tiskarne") sklenil je v svojej seji 16. t. m. izplačati za 1. 1881, kakor za prejšnja leta, na vsako delnico 4 gold. ali na vsak kupou 2 gold., s to spremembo, da se vse to izplača na jedenkrat in sicer počenši od 1. novembra t. 1. — (Vabilo k občnemu zboru „Glas-bene Matice",) ki bode dne 20. aprila 1882 ob 6. uri zvečer v čitalničnih prostorih. Program: 1. Ogovor prvosednikov. 2. Poročilo tajnikovo o IX. društvenem letu. 3. Poročilo blagajnikovo o društvenem gospodarenji. 4. Volitev 20 odbornikov, katerih mora najmenj biti 12 v Ljubljani, in mej njimi se zaznamenuje posebe prvosednik in blagajnik. 5. Posamičnih članov nasveti. — (Umrl) je danes dopoludne v vseh ljubljanskih, posebno pa v narodnih krogih dobro znani Edvard Možek, jedini sin poznatega bogataša. Lehka mu žemljica! — (Razpisana) je služba tajn'ka c. kr. kmetijske družbe kranjske z letno plačo 420 gold. Prošnje, v katerih je dokazati strokovno zmožnost, znanje slovenskega jezika v govoru in pisavi in pisarniška vajenost, naj se predlože do 1. junija t. 1. pri centralnem odboru kmetijske družbe kranjske. — (Za »Narodni dom") nnbral je o praznikih pri znancih in prijateljih v Zagrebu gospod Alfred Kaiser 22 gold. 50 kr., katere je izročil „Prvemu klubu za nabiranje prostovoljnih doneskov za „Narodni dom," tudi bratovščina sv. Jakoba imenovanemu. — (Prošnje za ravn opravil ost slov. jezika) v šolah in pri sodnijah i. t. d. odposlale so g. Hermanu občine: Rad o s l a vska, M al on ed el j-ska, Moravska in Godemarska. — (Občine Studenec, Vrbljane, Tomi š 1 j e i so po gosp. za ravnopravnost slovenskega jezika in nadsodnije v Ljubljano. Glavna zasluga v tej zadevi gre vrlemu županu na Studenci gosp. M r klinu. — (Mraz) v noči mej 11. in 12. t. m. pro-uzročil je veliko škodo. V vinogradih pri Ormoži je polovica pričakovanega vina izgubljena. Jednaka so poročila iz Rogatc*. Pri Mariboru poškodovani so osobito visoko ležeči vinogradi — (Masten led.) Pri Brežicah se je videlo na Velikonočno nedeljo, kakor di je Sava polna ledenih ploč. Ko se je pa pogledalo bolj natanko, videlo se je, da prinaša voda na površji velike mastne „cinke" ; bilo je to olje iz oljne tovarne pri Zalogu, ki je pogorela na veliko soboto dopoludne. Veliko tega olja so nalovili, za kola mazati bode prav dobro. Iz tega dogodka bi se lehko izračunilo, koliko ur potrebuje voda od Zaloga do Brežic. Telegram ..Slovenskemu Narodu". Dunaj 19. aprila. Iz gotovega vira vam poročam, da bode g. minister Pražak v malo dneh izdal ukaz za vse sodnije graške in tržaške de/elne nadsodnije, da morajo sprejeti vse v slovenskem jeziku pisane vloge ter jih slovenski rešiti. Sploh se imajo sodnije ravnati po uže obstoječih ukazih in za Slovence slovenski urauovati. Vabilo na naročbo. V kratkem izide v 2000 iztisih „Slovnica jezika bugarskog" priredjeua za Hrvate in Slovence . . . Cena 2 franka ali 80 kr. a. v. Ker se je knjiga tiskala v Sofiji (bredci) in mej Avstrijo in Bolgarsko n;j poštnega dogovora glede nakaznic in postnega povzetja, prosim slovenske rodoljube, ki žele imeti to slovnico, da mi do-pošljejo 80 kr. (in 10. kr. za poštnino knjige) po pošti. Zaradi 1 igljega in prikladnejega pošiljanja opozarjam čestito občinstvo slovensko, da je najbolje, ako se jih pet ali deset združi in posije vkupe novce. Prosim samo za točen imenik, naznačenje bivališča, ker bodem knjigo poslal vsakemu pojedincu načinom, katerim se navadno pošiljajo noviue. Sofija početkom aprila 1882. Pran Kučinič, Rue Banja- Bt»ši, maison d1 Avram Davidov, parterre Sofija, Bulgarie. * (Žalovanje na državne troike.) Mej stara zla v VVashingtonu — piše Philad Demokrat — spada tudi ta, da so pri javnih svečanostih, pri katerih sodeluje kongres, dovoljene članom razne svote za njih osobne potrebe. Vrlo neugodno prime človek*, da so pri pogrebu umorjenega predsednik* Garfielda zaračunjeni tako firivolni trojki. Mej troški za pogreb nahaja se tudi 1700 dolarjev za šampanjec, žganje in smodke, 1200 dolarjev za bele rokovice iti. Btam tega pa se več jednakih računov, ki vsi kažejo, da se je veliko ljudij hotelo okoristiti kolikor mogoče pri tej imrodnej nesreči. *(Muhostrelec.) V Berolinu bode v kratkem sportna-razstava, h katerej pričakujejo zname-nitega strelca iz Amerike, nekega Itobinsona kateri strelja le muhe. Z jako nežno sestavljenim samokresom — krogla je goršično zrno — zadene vsako muho, sedečo ali letečo. V Cincinatu je staremu gospodu, katerega je ravno sladek spanček prevzel, na 13 korakov daleč zaporedoma 27 muh postrelil raz nosa, — a stari gospod se niti prebudil nij. Vseh 27 muh bilo je nadetih na glavo. Kdor tega ne veruje, naj gre sam gledat. Darila za „Nurodni doni". Prenesek . . . Iz {Hišico pri banki BSlaviji"..... Iz pušice v kavarni „Merkur" . . . . Sokolova »trdna družba...... Na dan volilne zmage v čitalnične) gostilni nabranih........... Neimenovan v Mariboru...... . Sv. J. iz Rateč prvikrat....... V Trebnjem daroval je: G. Ljudevit Golja, c. kr. okr. sodnik .... 5 tfbl. — kr. G. Josip Kostna, c. kr. pristav..... G. Karlin, /.upnik v Do- brničah..... G. Kurent, kaplan . . G. V. Kmet, učitelj pri sv. Lovrenci ... 1 G. Julij Treo, graŠeak v M alej vasi ... 1 G. J. Tomšič, učitelj v pokoj i v Dohrnič-th . 1 G. Bog. Heltnicli, poštni upravnik..... 1 G. Ljudcvit VaSič, okr. zdravnik..... 2 G. Alojzij Jerše, nad- učitelj .'..... 1 G. Ant. Vrančič, učitelj 1 G. Anton Binuer, trg. namestnik .... 1 lOfiti gld. 44 kr. 1 11 7 41 20 3 90 80 5 gld. 2 „ 2 „ Razne vesti, * (Pogorel) vje v Kostnici 5. t. m. zgodovinsko znamenit stolp, takozvani „Paulus Thurm'4, v katerem je bil Hijeronim Praški zaprt od majnika , , , 1415 do majnika 1416, Stara stavba je zdaj rabila n Loka na Ižanskem) odposlale ^ ,)ivovai.Mi u ina,,azJn. dr. Vošnjaku prošnje na državni zbor | * (Sa m okol niča grškega kralja.) Jutri prestavo prično se dela, da se prekopljV ožina (medmorje) pri Kormtu. Pri tej slovesnosti bode kralj sam na-vzočen, bode prvi zasadil lopato ter nekoliko izgre-bzne prsti odpeljal na samokolnici, katera se je izdelala pri nekem mizarji v Pesti Ta samokolnica izdelana je v grškem slogu, z arabeskami bogato okinčana in vsa izdelana iz mahagonijevega lesa. svoje stanovanje. — On je naš človek, a vender miren in hladnokrven. Vsakemu drugemu človeku bi to očital, le njemu tega ne morem. To je jasen dokaz, da je pri našej „stvariu vse odvisno od značaja poj edinih osob. Ta Vazilij je takšnega značeja, da bi se ne spremenil, ko bi ga z iglami zbadal; in to je prav. On je cesto pri meni in Marijani. A jedno še zanimljivo: jaz ljubim njo in ona mene (v mislih vidim, kako se smeješ, ali to je resnica!) in vender nama pomanjkuje gradiva za razgovor. S tem Vazilijem se pa prepira in ga posluša in se razgovarja z njim. — Jaz nijsem ljubosumen; on jej misli celo, kje, ne vem, preskrbeti nekako službo, vsaj prosila ga je zato — a vender mi je hudo, če ja tako vidim. In pomisli še to: samo besedico mi je črhniti in ona je pripravljena se z menoj poročiti — in pop Sosim bi nastopil: „Veseli se, Jezajas!' in tako dalje. A zategadelj ne bi meni srce zadovoljno bilo in nič bi se ne izpremenilo..... Kamor se jaz obrnem, povsod zadenem ob zapreke! Tudi jaz bi lahko tako dejal kot bivši najin sosed, pijani krojač, kadar je govoril o svojej ženi: „Živ-ljenje porezalo mi je perutnice." „Toda, meni pravi neko čuvstvo, da dolgo ne bode to trajalo, da se bode izpremenilo vse .... „Nijsem li jaz sam vedno zahteval in dokazo- val, da je treba „ZAČetiu ? — No, zdaj se začenja ! — „Ne spominom se, sem ti li poročal o nekem drugem znanci, črnookem sorodniku Sipjaginovem. Ta je sposoben, kaj prirediti! „Uže sem hotel završiti svoj«? pismo, kar mi pride na pamet napisati ti nekoliko verzov. Marijani jih ne bodem čital — — poetične moje poskušnje jej ne dopadajo .... Ti jih Časih hvališ in, kar je glavna stvar, o njih nikomur ne pripoveduješ. Jedna prikazen v Rusiji me je zelo pretresla .... „Oprosti mi, žalostnega pisma ti nijsem hotel poslati, a zdaj vem, da se bodeš smijal — gotovo bodeš opazil, kako slabo razpoložen sem bil, ko sem te vrste pisal! Kdaj ti bodem prihodnji list poslal . Kar se mi pa tudi pripeti, Ti ne bodeš pozabil zvestega svojega prijatelja A N-a. P. S. Da, naš narod spi.....Samo to vem, kadar se bode prebudil, ne bode takšen, kakor Bi ga mislimo m i . . . Ko je Neždaoov to slednjo vrsto zapisal, vrgel je pero v stran iu rekel sam sebi: „Zdaj pa spat, da vso to poetično nesmisel pozabim." Vlegel se je J v posteljo, a spanje mu dolgo nij zatisnilo trudnih oČij. (Daljo prihodnjič.) in bodem ti ga li? . . o tem sem preverjen Vkup . . . Pri tour fixa dne 15. aprila .v . . . . (i. Simon Kobn'', Župnik na Sentjurškej gori............. Bralno društvo v Sodrafttol..... Vesela dru/ba Tolmincev v krčmi pri pošti v Volčab........... Duhovščin i dekanijsko župnije Komenske Pododbor v Šiški nabral: 20 5 20 19 . — 2 11 G2 G. C. Mayr .... G. li Marolt .... Rodbina Košenina . Neimenovan .... V pušiei pri An^niku . V pušiei p i Matjanu na Rožniku . v. . . . V palici pri Žibertu v (lorenjej Šiški . V pušiei pri Zibertu v Spodnjej Šiški . . Dominokluh pri g. Kr. Struklji v Spodnjej Šiški ...... 2 1 1 2 lull 7 37 20 14 34 Vkup farmacije v Ve- Jakoli Kočevar, mag. likovei............ G. Josip Sluet, dekan v Velikovci , . . G. Josip Messner, adv. koncipijent (kateri so je zavezal, vsak me«ec plačati po jeden forint).......... Vkupe . . . 44 3 2 1 TJ 71 gld. iU> kr. Meteorologično poročilo. (l*t*«^j'4'Ii?^i f>r«5toeoni teden.) Barometer: Stanje barometrovo je bilo protečeni teden precej nizko iu sploh za 4'!>1 mm. nižje, kot srednjo stanje vsega leta; znašalo jo namreč 730-39 mm. in je bilo vsak dan podnormatno. Ž ozirom na povprečno številko vsega tedna je bilo stanje v ponedeljek, Bredo, četrtek in petek nadnorinalno; v vtorek, soboto in nedeljo pa podrior-inalno. Najvišje srednje stanje, za 4*11 min. nad normalem, je imel četrtek; najnižje, za 8*68 mm. pod normalom, so-bota; največji razloček v srednjem stanji znaša torej 7'7i> mm. Najvišjo v vsem to.lnu sploh, 73Ü-8Ö mm. visoko, jo stat barometer v četrtek zjutraj; najnižje, 725-83 mm. visoko, v nedeljo zjutraj; razloček moj luaksimoni in minimom baro-metrovega stanja sploh znaša torej 10*97 mm. Največji razloček v stanji jednega dne, za 387 min., je imel četrtek; najmanjši, za 0.72 ram., ponedeljek. Termometer: Srednja temperatura vsega tedna je znašala (rti0 G., to je za 2\r>°*C pod normalom iu je bila v petek, soboto in nedeljo nadnorinalna, v ponedeljek, vtoruk, sredo in četrtek pa podnormalna. Najnižjo srednjo temperaturo 11"1° C. je iiuela nedelja, najnižjo -}- 2 3* G. ponedeljek; največji razloček v Brednjem stanji znaša torej 8 8° G. — Največja temperatura vsega tedna sploh -f 101° C. je bila v nedeljo opoludue, najnižja — 1 4° C. v Bredo zjutraj, največji razloček v stanji ■ploh znaša torej 17f>u C Temperatura je bila samo dvakrat negativna. Največji razloček v temperaturi jednega dno za 14 2U C. jo imel četrtek; naj- manjSi za 1° C. ponedeljek; temperatura je bila tedaj precej nejedn aV omema. "Vetrovi pretečenega tedna so bili večinoma slabotni; prevladovali so sploh južni in vzhodni vetrovi nad severnimi in zahodnimi; z največjimi, namreč s 475 % je bil zastopan njugozahod", s 24% „vzhod", s 14% wbrez-vetrije", z 9-5 °/0 „gorenjecu, 8 5°/0 ,burjaw. ' Nebo je bilo vsled nizkega stanja barometrovega večinoma, s 57%, oblačno, z 28-5% jasno, s 14-5% pa deloma jasno in deloma oblačno. Vreme: Pretečeni teden je imel dva deževna dneva, namreč soboto in ponedeljek, z 2900 mm., oziroma 850 mm. dežja. Tržne cene r LJubljani dne 19. aprila t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ . . . Ječmen „ ... Oves, „ . . . Ajda, , . . . Proso, a • • • Koruza, „ . . . Leča „ . . . Grah „ . . . Fižol m • • • Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, n • . Špeh t*ri Ai-n B . . B povojen, . • • Surovo maslo, * . . Jajca, jedno ...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje n . Svinjsko „ a Koštrunovo w » KokoS........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, . . . , Drva trda, 4 kv. metre . , mehka, „ , , gld.| kr. 9 6 5 3 4 5 G 9 9 10 2 1 10 1 20 74 87 20 20 86 9 84 74 78 85 2 8 5G 52 62 30 35 18 50 78 80 20 I Napol.............. I C. kr. cekini. ......... Državne marke......... 4% državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 . 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6%...... » i» a 4% ...... a papirna renta 5%..... 5*/^ štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dnnava reg. srečke 5% . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4*71% zlati tast. listi . Prior. oblig Elizabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke..... 10 w Akcije aaglo-avttr. banke . . 120 . Trammway-druŠt. velj. 170 gld. a. v. . . Iščejo se .D-uL2D.aosl2:si borza dne 19. aprila. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih ... 76 gld. 55 Enotni državni dolg v srebru ■ . . 77 Zlata renta...... ... 94 1860 državno pssojilo . . ... 130 Akcije narodne banke....... 828 Kreditne akcije......... 344 London............ 120 Srebro............— kr. 86 45 50 06 9 a 52 a 5 ■ 63 a 58 75 a 119 a 50 a 172 a — a 94 ■ 60 ■ 119 a 80 a 89 a 90 • 88 a 45 a 104 a — a 114 a — a 119 a 50 a 99 a 60 a 105 a — a 179 a 60 a 20 • — » 136 20 a 217 • — n vešči potovalci, kateri so Vcžbani v pri v. poslovih, da prodajejo Šivalne atroje jedne najslavnejših fabrik. Kompetenti, ki so r tem posla uže delovali, imajo prednost. Ponudbe naj se takoj pošljejo pod: S. 91. c. lOO poste restante TrerL (251—1) Oznanilo. Podpisano vodstvo s tem javlja, da se hranilnica mesta Kočevje odpre dno 11. maja Uradni dnevi, t kojih se vloge proti 4 proc. sprejemi] ej o in posojila na posestva proti pupilarnej gotovosti ali proti zastavnemu poroštvu na 6 proc. obresti dovoljujejo, so vsak četrtek v tednu, in če bi slučajno na ta dan spadal praznik ▼ mestu Ko-čevji, naslednji petek dopoludne od 9. do 12. ure. V Kočevji dne 4. aprila 188 2. (248) Vodstvo hranilnice mesta Kočeyje. Oštir se išče za gostilno no daleč od Ljubljane. Novih ulicah si. S, 1. nadstropje. Natančno se izve v (249—1) Kmetska hiša, pripravna za gostilno in kramarijo, posebno, ker zdanji Podbrežki gostilničar zavoljo dacarskih sitnostij misli popolnoma opustiti vinotoč, se daje v najem ali proda. Več o tem pove A. Pavlin, Podbrezjo na Gorenjskem. (339—2) 2000 do 3000 goldinarjev se proti 6—7% na posestvo brez dolgov v okolici Ljubljane na I. mesto vzame na posodo. — Kje, pove upravništvo .Slovenskega Naroda". r240-2) EPILEPSIJO (božjast) osdravi indijski aellški sok, ki se kot posebnost, da kot jedino sredstvo z najboljšim vspehom rabi zoper božjast. (218—27> Božjastni se hitro in srečno ozdravi, ako štirikrat ali petkrat na dan tega soka po 15 kapljic na sladkorji zavžije. Celo najstarejša in najzlobnejša bolezen se ublaži in naposled popolnem odpravi. Dobiva se flacon po 20 kr. v skoraj vseh lekarnah Avstro-Ogerske, a v Ljubljani ima ta sok lekarnar g. Julij pl. i riiUo« m.j , v Jicluu pa prirejevatelj Kudolf Stahi, emer. lekarnar. S pošto se menj kot 2 flacona ne pošilja._ Dr. Sprangerjeve kapljice za želodec, priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feberv ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga glava Goli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tvarino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnosi in vročino, če se zavživajo po '/■ žličko vsako uro, ter varujejo nalez-1 ji v «.sti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Svoboda v Ljubljani, 4 flacon 30 in 50 kr. av. velj. (247—83) :XXXXXXXXXXXXXXX» X Oglas. Po ziiižanej ceni se dobivajo (247—1) Slomšekovi zbrani spisi pri g. Izdateljtl Mih. Londovšek-u v Ptuju (Pettau) in sicer: I. Pesni po 50 kr., H. Basni in III. Životopisi pa po 70 kr. Pri istem oddajejo so tudi Val. Orožnovi spisi, po 4-0 kr. broš. izvod. u*nunnn**nHXux*xxn Umrli so r Ijiil>l.j;uii : 16. aprila: Marija Kri A, postiljonova vdova, 60 let, GradiSče št. 5, za sprije-njem drobu. — Alojzija pl. Beck, šivilja, 69 let, Mestni trg Št. 3, za oslabenjem pluč. 17. aprila: SolaBtika Marija Glaser, usmiljena sestra, 26 let, Poljanska cesta St. 30, za j etiko. Tiajei: 18. aprila. Pri Slonu: Vester iz Otalež. — De-melio, Müller, Steher, Serra iz Trsta. — Knoblauch, Vodničer z Dunaja. — Freiherr pl. Ringhoffer iz Smihova. — Koren iz Planine. Pri Mallei* Bernert, Esingor, Blau, Girschler, Poljak z Dunaja. — Heinrich iz Gradca. — Ortner iz Frankobroda. Grand Théâtre mécanique Arena na cesarja Frana Josipa trgu. V četrtek dne 20. aprila dL^© predstavi. (250) Začetek prve ob 4 l/g. uri popoludne, druge ob 7*72. uri zvečer. (Pri popoludanskej predstavi se ne bode streljalo.) Program: Se Jedenkrat požar v Moskvi. V petek nij nobeno predstave. — V soboto in nedeljo nov program. Spoštovanjem ■ V. €ai