129. številka. Ljubljana, v sredo 10. jnni ja. XVIII. leto, 1885. Iihaja vBak dan svccer, izinirti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ojrtirske doiele za vse leto 15 gld., z.a pol leta 8 jfld.. za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 £ld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaaa. Za oznanila plačuje «e od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če s« trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli- trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvoje v Prana Kol mana hiši, „Hlerialiftka stoiki-. TJ prav n i 6 t vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, rftklatnaofje, oznanila, t. j. vse administrativnu stvari. Po volitvah. IV. Razpravljali smo dosle o volitvah na Koroškem, Štajerskem, Goriškem, v tužni Istri in o velevažni in slavni volitvi v Trstu, preostaje nam še Kranjska, v katerej že nekaj časa ni vse tako, kakor bi moralo biti. Dežela Kranjska, ki je po svoji ugodni legi. po svojih narodnostnih razmerah, naravno središče vsem drugim slovenskim pokrajinam in bi torej morala biti voditeljica, izgubila je sama krmilo iz rok, ne toliko iz lastne krivde, temveč po oni razkrojujoči sili, ki je pred leti v sorodnej nam kronovini s posebno spretnostjo skoro jednak položaj uprizorila. To bilo je uzrok, da se ravno dovršene dr-žavnozborske volitve v Kranjski neso vršile z ono točnostjo, z ono disciplino in slogo kakeršna bi se zahtevati in pričakovati smela, to bilo je uzrok, da volitve neso bile take, da bi navdajale rodoljuba z nekaljenim ponosom, pati pa s prepričanjem, da je sovražna sapa, ki veje iz dvorca na Turjaškem trgu pokončala mnogo nadobudnega cvetja in nam tako uničila plod mnogoletnega dela in napora. Če pogledamo volitve po raznih skupinah na drobno, vidimo takoj, da so se kmetske občine najbolje obnesle. Na vseh voliščih izostalo je samo par volilcev, dve volitvi pa sta bili jednoglasni. Kmetski volilci ne zanemarjajo svojih pravic, ampak so v tej zadevi jako vestni in brižni, bodoče državnozborske volitve pokazale bodo naših kmetov brižnost in zavednost celo v večjej meri, nego bi utegnilo komu ljubo biti. Ne tako pa v mestih. V mestih, ki se ponašajo s svojim razumništvom, z višjo omiko in bi torej morala biti vzgled kmetskim občinam, vlatla v tem oziru neka nebrižnost, mrzlota, ki ima pa skoro v vsakem mestu druge uzroke. Udeležba ni bila mnogobrojna, v skupini gorenjskih in notranjskih mest, večinoma jedva polovica. Najslabeji bil je Tržič, kjer je izmej 69 opravičenih volilcev jih prišlo volit le 16 in to še le po velikem trudu. In še mej to šestnajstorico ušteta je tudi volitvena komisija, broječa sedem člunov. Največ zanimanja bilo je za volitev v dolenjskih mestih in trgih, kjer smo doživeli fakttnn, ki je Je v čudesni Kranjski mogoč, da je vlada pobijala vladnega kandidata in z vso silo delala za kandidata „c. kr. okrajnih glavarjev in biričev", kakor ga je nek dovtipnež imenoval. Nečuvena bila je agitacija, nečuvena pa tudi sredstva, ki so se tam doli uporabljala. Za volitve bila je Bela Krajina podobna „obljubljeni deželi". Ni se sicer cedilo mleko in med po njej, a točilo se je rujno vince brezplačno in pekli so se na raznih mastni koštruni, pečenka pa potem delila ljubljenim vdilcem. A ker take in jednake umeteljnosti še neso bile dovolj, trebalo je še kaj premetenejšega. Po pregovori „znati se mora" dal je okrajni glavar JagriČ 6 podučiteljem volilno pravico, ako-ravno jim po zakonu nikakor ne pristaja, ter upisal 24 kmetov mej Metliške meščane, ter tako pridobil 30 glasov za Šukljeja. Drugej, n. pr. v Huilolfovem ponaredilo se je pismo grofa Hohenwarta in s tem ponarejenim dokumentom sle-parilo pri volilcih. Govori se celo, kar pa skoro verjeti ne moremo — da so v Rudolfovem z ožjo volitvijo tako dolgo čakali, da je bil izid z vseh drugih volišč naznanjen in potem še nagnali toliko volilcev, kolikor jih je do večine trebalo. Mnogo je Še tacega gradiva, a ker se vse take podrobnosti itak zbirajo in bode o tem še govor na javnem mestu, ne zdi se nam potrebno, tratiti časa s takimi izrastki prožnosti in spravi jivosti, to pa moramo izpovedati, da po občnem mnenji jednake volitve še ni bilo, odkar je bil Vesteneck v deželi, odkar so se bile zvršile znane zloglasne volitve, o katerih smo čestokrat ponavljali, da so prislepar-jene. Kar se tiče posamičnih mest in trgov, držala seje Ribnica najbolje, jako presenetilo pa nas je Krško, ki je pri ožji volitvi oddalo 23 glasov za Šukljeja. Ker si ne moremo misliti, da bi bil upliv tamošnjega učitelja, ki je nedavno rekel, da je Avstro-Ogerska b......, učitelja, kateremu je nekdo na ulici tako trdno birmo zavezal, da se je vseh pet prstov na lici poznalo, mej Krčani mero-dajen, pripisovati moramo omenjeno število glasov uradnikom in g. okrajnega glavarja pritisku. Priznavati moramo, da so Kočevci in sploh dra. \Vurz-bacha prijatelji in somišljeniki jako vrlo ravnali, da je tudi Itudolfovo dalo lepo število glasov, da bi pa bili od Kostanjevice in Višnjegore več 'priča- kovali. A v slednjih dveh mestih ostalo je še nekoliko stare nemškutarije, ki je sedaj bruhnila na dan. Glede Metličanov in Crnomaljcev je najboljše, da se molči, kajti proglasili so, da so zmagali „katolički Slovenci". Pustimo jim to^j gladko vero, da imajo za katolicizem monopol iir iffe zavitlajmo jim prijetnega spomina na pretekle dni, marveč pečamo se še nekoliko z volitvami v našem veleposestvu. Kti so bile pred dvema hitoma volitve za deželni zbor kranjski, ko se je takrat mignila zmaga nekoliko na našo stran in je trebalo le zavreči par nezakonitih glasov, a se to ni storilo, marveč sklenil osodepolni kompromis — prvi začetek politiki niztlolu — izrekli smo na tem mestu, da se dolgo već ne bode dosegel tak vspeh, kajti gospod je, ki so takrat delali za nas, postali so nevoljni, videč, da je bil njih trud zamn in da se s tolikim naporom pritloblj ena zmaga lahkomiselno vrže pod mizo. Danes so naše besede že resnica. Letos, ko se je po cerkvah molilo za volitev srečen izid, ko so bile volitve nekako merilo sil na levici in na desnici, letos, ko se važnost volitev nikakor zanika-vati ne more, pokazalo se je veleposestvo kran sko jako mlačno. Izostalo jih je od volitve 17, naša stranka pa je za 24 oziroma 26 glasov ostala v manjini. Tolik razloček v dveh kratkih letih, in kar je še bolj čudno, mej izostali mi bil je tudi grof Pace, akoravno si ljudje na uho šepeeejo, da ima Logaški grof Puce glavno krmilo deželne vlade v rokah ! Pa kdo bi se zanimal za volitev v velepo-spstvu, ki voli sarno 2 poslanca, „sport" na Dolenjskem je važneji, kajti tamkaj doli voli se sicer samo j eden poslanec, a taje poslan«1 c ti e ž e I n o vlade kranjske, katera krvavo potrebuje svojega zagovornika. In tako je prišlo, da je vlada vrgla eminentno vladnega kandidata grofa Margherija in mirno gledala, da sta se izvolila Žvegelj in Taullerer, ki bodeta pomnožila število lovičtijakov in nasprotnikov grofa Taafleja vlade. To je najnovejša vladna modrost! Kdor je ne razume, mu ne moremo pomagati, kajti mi je satni ne umejemo. Tolažimo pa se s tem, da je ta modrost zopet zjcdinila našo vrsto, očvrstila našo stranko in da bode naposled nekateri prišli do spoznanja, da so delali račun brez k rčm ar j a. LISTEK. Viktor Hugo. Uvonec.) Jeden ali drugi njegovih učencev ga je prekosil, toda le „en detail«, celega Viktor Huga ni v tem stoletji nihče dosegel i v nobenem narodu. In zaradi česar se mu je kot nedosežnemu prvaku in kralju klanjala posebno domovina francoska, bilo je to, ker nihče ni tako lepo, tako divno po francosko pel, kakor on. Nam je lepoto in okretnost slovenščine pokazal Preširen, francoščina pa nikdar ni lepše, ubranejše in polnejše donela, kakor iz strun Viktor Huga. Pravi pesniki oživijo in pobla-žijo tudi jezik. Preširen nam je iz mrtvila naredil, res ustvaril pesniški jezik. Hugo pa je že v svoji materinščini našel jezik in slog Voltairo-a. Toda, kaj je še on vrhu tega v francoščino položil, kakšne obraze in slike je iz nje pričaroval na dan. — same stilistične simfonije na slikovitem prizorišči! S suverenostjo svojega sloga je Viktor Hugo upogibal in pokoril njegovih načel sovražnike, je kraljeval mej svojimi prijatelji vse svoje žive dni in še oddaljeni rodovi ga bodo videli gorskega velikana mej kvišku hrepenečimi griči sedanjega veka. Od tedaj, ko se je francoska literatura tako pomladila pod žarki Viktor Hugovega genija, preteklo je pol veka, petdeset let Hugovega pesniškega, rodoljubivoga in ljudotnilega dela. Poezijo Hugovo le deloma oceniti, ni tem vrsticam namen. Lagljo je govoriti o prvih njegovih nastopih, ki v povest-nici književnosti francoske že delajo samosvojo dobo, nego-li o naslednjih, ki še zmirom opravljajo svojo delo. Rekli smo že, da je Viktor 1 lugova poezija bila prava božja služabnica, da je bila za človeštvo d ob roti j iva. Ni bila sama sebi namen, nego le goreča in unemnjoča oblika za razširjevanje dobrih, osvobojujočih idej. Viktor Ilugova poezija je rodoljubiva in ljudomila, je politična v tem zmislu, da je delala za svobodo, prosveto, sploh blaginjo francoskega naroda. Pesnik je s svojim narodom živel, trpel in boril se. V svojem dvaindvajsetem letu je popustil nazore, v katerih je bil odgojen sin legitimno navdahnene matere in bivšeg-"1 skega generala. Ilazumši Časovega duha, postal je organ liberalizma, fiegar ideje so zavladale v revoluciji julija meseca 1830. leta. V politično življenje pa je pogosteje jel stopati, potem ko mu je bil Ludo-vik Filip podelil 1843. leta čast francoskega pair-a. Leta 1848. ga nahajamo v vrsti demokratskih re-publičanov, borečega se za svoje ideje v svojem časniku in v „Assembloe legislative." Srdit protivnik je „decemherskega moža". Ko pa le-tii 1852. leta zopet dobi državno krmilo v roke, prežene tudi Huga iz domovine, kakor Autzustus nekdaj O vitla. Viktor Hugov Pontus sta bila britska otoka: iz kraja .ler-sev, potem pa Guernscv. Dvakrat mu je Napoleon odpustil, toda obakrat mu je Iltigo milost ponosno zavrnil. Vedel je, da napočijo drugi časi. Pripravljal jih je sani. Iz svojega prognanstva je vodil svoj narod. V „Cont.einplations", v „Les Chfitimonts", v „Legende d os siecles" in v satirah ,,Napoleon le petit" je neusmiljeno bičal Blenarno tlranatvo, učil je narod spoznavati svojo člove.-ko naravo, svoj poklic, ki je kaj druzega, neuo ječati pod absolutizmom in dreti se dati od malih in velikih vladarjev. Francija se je potapljala v Viktor Ilugova dela Politični razgled. \oiiaiijr tleželc. V Ljubljani 10. junija. Veleposestvo gališko voli jutri 20 poslancev za flrŽHvui zbor, trgovske zbornice v Dalmaciji pa bodo oddale svoje glasove. Koroninijevca Mille-voia neso volili koroški veleposestniki, kakor se je včeiaj napak poročalo, ampak istrijski, koroški so si pa znpft i/brali prejšnjega liberalnega poslanca Goesa. Stirski trgovski zbornici izbrali sta si dosedanja liberalna poslanca VVunnbranda m Zsehočka. V galiških mestih izvoljeni so sami Poljaki in sicer: Smolka, Levakovski, Cbazanovski, Zatorski, Dunajev-ski, Zavadski, Barto>zevski, Bloch, Savcsynski; llaus-ner C/.erka\vski, Bilinski in Sobar. Poslednji velja za nezavisnega, pa je vendar dosedaj v državnem zboru skoro vselej glasoval s poljskim klubom Štiraki veleposestniki izvolili so včeraj liberalne kandidate barona Hackelberga, barona Moscon-a, grofa Attemsa in i Pauer-a. Dr. Ilerbst bode obdržal Dunajski mandat j in se je odpovedal mandatu Liberške trgovske /bor- j niče. Schotrel tudi ni več vsprejel mandata v spod- ! njeavstrijskih kmetskih občinah. Ta mož je spod- j njeavstrijski deželni odbornik. V lani je v spodnje- j avstrijskem deželnem zboru potegoval se z vso odločnostjo za to, da ne bi nikdo smel biti h Kratu : deželni odbornik in državni poslanec Iver se neče Izneveriti tem načelom, katere je vlani zastopal, letos neče več vzprejeti državnozborskega mandata, i Cehi neso nič kaj zadovoljni z izidom volitev j na Vlor.«\ skeiu. Pričakovali so, da bodo prido- j bili vsaj štiri mandate, pa neso nobenega V mestih je sicer voljen jeden češki poslanec več, nego je bil zadnjič, zato so pa v veleposestvu vsled znanega kompromisa zgubili jedini mandat, ki so ga imeli. Uzrok tako neugodnemu izidu volitev je krivičen volilen red. Volilni okraji so tako umetno sestavljeni, da lahko 25°/0 Nemcev majorizuje 75'% Čehov. Vsi češki listi zahtevajo da se mora pivme-niti volilni red za Moravsko Češki poslanci se bodo v državnem zboru za to energično potegnili. Govori se celo ko bi vlada v to ne hotela privoliti, bi jej Oehi eelo odpovedali svojo pomoč. V poslednjej seji odbora nemškega „ttehul-vereiiitt" naznanil je dr. Weitlof, da so Beroliuske gospe in gospiee tudi osnovale ortsgrupo t-ga društva, da tako pribite avstrijskim zatiranim Nemcem na pomoč. Da se Prusinje tako zanimajo za to društvo, je nov dokaz, da to društvo opravlja pri nas le nekako prusko propagando, nikakor pa ne povzdiguje avstrijskega domoljubja. T nanj c države. It ii s i marljivo utrjujejo Sebastopol. Ogromne okope grade* na vseh važnejih točkah na obrežji in ob uhodih v luko. Oborožili jih bodo z najtežjimi topovi. Delo se hitro nadaljuje. Ravno tako hite z gradjenjem novih oklopnic „Čezmeu in „Sinope", po noči delajo pri električnej razsvetljavi. — Na železnici iz Peterburga v fteval in sicer na postaji Tads prijela je policija nekega Angleža, pri katerem so našli jako kompromitujoča pisma. Poslednji čas Albanci po gostem napadajo sr!»sko ozemlje. Ti napadi so se začeli 28. maja. Ta dan zjutraj so Albanci v precejšnjem številu napali srbsko ozemlje Začel se je hud boj srbsko mejno stražo in Albanci. Jeden roparjev je bil ubit. Albanci so bili prisiljeni umakniti se, pa so se hitro vrnili v večjem številu, njim na čelu 30 rednih turških vojakov. Razrušili so dve srbski stražnici, potem se pa zopet umaknili na turško ozemlje, vzemši seboj palega svojega tovariša. 29. maja so albanski roparji napali občinski urad v Buvi, hoteli so se polastiti davčnih denarjev, ki so bili ravno pripravljeni, da se odpošljejo v okrajno blagajnice. Unel se je hud boj, ki je trajal več ur. Žandarji so na-sled le prisilili Albance umakniti se. 30. maja so roparji ubili mejača Stojana Stefanoviča in ga oropali. V noči mej 31. majem in 1. junijem so Albanci napali srbsko mejno stražo pri Svtrafj. Ori 11. uro po nori do 4. ure je trajal hud boj, v ka-r.'ivm je palo vet; Albancev. Od tistega časa so pa dvakrat pri Kuršuinlji Albanci udrli v srbsko ozemlje. Vsled teh napadov je vsak promet ob meji nemogoč. Srbija se je zaradi tega že dvakrat pritožila pri Turčiji Ni pa verojetno, da bi to kaj pomagalo Albanci se jako malo brigajo za povelja turške vlade. Več bolgarskih prostovoljcev je neki hotelo udreti v Hultcrioiiijo. kakor se poroča ..Srbskemu Narodu • iz Carigradu, pa so jih Turki zavrnili. Bolgari so hoteli zatiranim makedonskim bratom pri hiteti na pomoč in ž njimi začeti boj proti turškim zatiralcem. Grki bi radi napravili kake izgrede v Vzliocl-«. j i Kiunelifi, da bi tako pripravili Turke, da uderti v to provincijo in zatro njeno avtonomijo. Sanjali so že, da kedaj razširijo svoje gospodstvo po vsem Balkanu, a v osvobojenej Vzbodnjej Ru-sneliji se tako lepo razvija in krepča slovanski ži-velj, da vedno bolj spoznavajo, da bode ta dežela za Veliko Grško izgubljena. To jih pa silno jezi Kakor se poroča iz Aten, so se že po Grškem zbirali prostovoljci, da udero v Vzhod njo Itumelijo. To je pa ob pravem času zvedela grška vlada in jim zabranila. Grški državniki sprevidijo, da bi kaki nemiri na Balkanu prej škodovali nego pa koristili Grškej, zategadelj je pa vlada prekrižala naklepe teh bojaželjnih panhelenistov. Obžalovati moramo, da je »iiglcškii spodnja zbornica se izrekla proti niinister.-tvu. Zavrgla je z 204 proti 252 glasom povišanje davkov na spi ritns in pivo in novo obdačenje zemljišč. To je vlada zahtevala, da more pokriti troške za vojne priprave. Ta nezaupnica pa ne velja toliko povišanju davkov kolikor \ nanj i politiki sedanje vlade, Včeraj je bil ininisterski sovet, kaj je sklenil, se ne ve. Nekateri sodijo, da ostane sedanje minister-stvo do novih volitev, k večjemu bosta odstopila Gladstone in Granville Vodja konservativcev, lord Salisburv, neki ne mara prevzeti vlade v sedanjem kritičnem položaji. Le sem ter tja /vemo kaj iz Štirimi it, pa še to ni zanesljivo. Najnovejše poročilo od tam je, da so Abisinci otepli Mandljeve čete. Kaj je bilo povod boju mej Mahdijevimi vojskami in Abisinci, kje se je vršil ta boj, koliko so zgubili jedni in drugi, o tem se še nič ne poroča. Na otoku Kreta odstopili so skoraj vsi kri-stijanski uradniki, ko je prišel nov generalni guverner Savas paša. Isto so storili tudi vsi kristijanski žandarji, ki so kar odložili orožje. Dopisi, Iz Trst» 9. junija. [Izv. dop] Boj je končan, sovrag poteptan v prah, da se ne bode nikdar več dvignil, le posamični spominki še tu in tam opozarjajo na vročino dne 7. t. in. Nabergoj je zmagal, pa še kako, kar ni nihče pričakoval. Borili smo se na življenje in smrt. Že rano v jutro dohajalo je ljudstvo iz okolice v četah na stotine pevajoč po sredi mesta na volišča. Občina poslala je svoje vo-lilce z godbo in zastavo na volišče, godba vrnila se je na vrhu nazaj. Bazovčani imeli so mej volilci 101 leto starega volilca J. Križmančiča in ko so mu povedali o nasprotnem kandidatu, da je Gari-baldin, rekel je starček: „Rad bi ga hotel poznati, da bi ga okresal". Po 8. uri začela se je volitev, v vsakem volilnem okraju odprli so mala vra-tica in volilci so se gnetli v hišo, ko so vrata odprle municipalne straže, da spuste 20 ali 30 volilcev hkratu noter. Cikorjaši bili so poparjeni, kajti naša a,gitac\ja bila je izvrstna. Tu sem se pridi učit kako se mora neustrašljivo agitovati. Nekateri so zabavljali, pa okoličani, ki imajo debele pesti, pa še več spretnosti, vedli so se tako izvrstno, da so nekateri zapustili bojišče in vrgli puško v grm. Volilo se je alfahetično v treh krajih, ali vender neso mogli vsi volilci pred 2. uro popoludne glasovnic oddati. Po zaključku razšli >o se volile po mestu. Prod lahonskim gnezdom „Chiozza" pela je St. Ivan-ska „Zora? na prostem pred pivovarno; imela je vedno polno poslušalcev. Cikorjaši plazili so se osra-moteni okolu. Proti večeru začelo se je zbirati vse polno ljudstva pred mestno šolo, kjer je bil skru-tinij glaso.nic Od minute do minute narašča množica, lahoni stoje tu pa tam v majhnih tolpah, policija bila je vsa na nogah, v vojašnici so bili vojaki pripravljeni, ker se je bilo bati, da navstane kak izgred. Od minute do minute bil je položaj ozbil-neji. Pred laškim delavskim društvom zbralo se je vse polno lire lente, na čelu jej Roskovič. Pričakovali so zmage, imeli so bengalične luči, da posvetijo Mauronorju, a zaman. Vidno je bilo, da so se tudi bali, da bode množica naskočila hišo, v kate-rej je laško delavsko društvo in „Concordia", pa stražnikov je bila takoj četa na mestu, da ubranijo naskok, ko bi ga nameravali. Proti 10, uri zakliče nekdo: Živio Nabergoj! akoravno še ni bil proglašen po komisiji. Kakor grom se je valil klic po vsej ulici, vsa množica klicala ju „živio Nabergoj!" Cikorjaši so se v tem hipu izgubili in poskrili. Množica pa je na tisoče valila se po ulicah, vedno klicaje živio Nabergoj noter do bosketa pri sv. Ivanu v vrt ,,Av-rora". Tam je bila veteranska godba. Ko začuje ži-vioklice, takoj zaigra himno. Vse je pelo, uriskalo, plesalo in bengalični ognji razsvetljevali so lepi prizor. Proti polunoči vrnila se je zopet vsa množica V mesto, pa straže so pred javnim vrtom zaukazale, da se mora v malih oddelkih dalje, na kar se je ljudstvo razkropilo na vse kraje. Celo noč je bilo po pivarnah in kavarnah splošno navdušenje, nereda ni bilo nobenega. Včeraj pa so Rojanci slovesno praznovali zmago s tem, da so na večer vse hiše razsvetlili, pri 12 murbah pa se zbrali vkupe. Domači pevski zbor je pel in navduševal, govorilo in napivalo se je do ranega jutra, bengalični ognji pa so razsvetljevali na vriu navdušeno zbrane Rojance. Tako smo Tržaški Slovenci vrgli zmaja ob tla in mu poklestili vse glave. Živio Nabergoj! živela narodna zavest na jadranskih obali h, to je na naših j domač i h o ba li h. Iz JTJutoMiera 9. junija. [Izv. dop.) Izid volitev v mestni skupini Mariborski je znan in nikdo izmej nas ni druzega pričakoval. Z našim kandidatom gospodom dr. Radajem bi ne bilo mogoče zmagati, če bi bil dobil razun Maribora in Ptuja vse glase; kajti v imenovanih dveh mestih imajo nemški volilci večino, posebno še, če jim pridejo uradniki, kakor zdaj, na pomoč. Ude ležite v pri volitvi sploh je morala biti povsod živahna. V Ljutomeru se je izmed 108 upisanih volilcev volitve udeležilo 91 volilcev in teh je glasovalo 48 za g. dr Ausserer-a in 43 za slovenskega kandidata dr liadaja. Nasprotniki naši so že od Časa, ko se jim je prišel za kandidata ponujat g. dr. Ausserer, za njega ueiitrudljivo delovali, — narodnjaki smo pa ter v njih je čitala, kako nizko njena usoda leži teptana. Strla je potem okove in verige. Autokrat-stvo je septembra meseca 1870. leta ležalo na tleh. In tedaj je v ljubljeno, pomlajeno domovino vstopil najblažji demokrat Viktor Hugo kot zmagovalec, pre-slavljan kakor bog. Tisti pa, ki gaje bil pred osemnajstimi leti pregnal, moral je sedaj sam uteči — tudi na Angleško. >, Hitro je Viktor Huga slava rasla tudi drugod, povsod in vsekrog v Evropi. Bil je vsem navdušen apostol blage človečnosti. Tiranstvo, ki ni zavladalo samo na Francoskem koj po 1848. letu je vzbujala njegovo maščevalno srd, kjer koli se je paslo. Kjerkoli je ljudstvo vzdihovalo brez svobode in brez svoje pravice, tja je Viktor Hugo pošiljal tolažbo in vzpodbujo. Navduševal je Poljake, Irce, Italijane, Ogre. Vest kakor živ ogenj, strašna moč je položena v dela njegova, ki so bila tedaj v Evropi prepovedana od zahoda do vzhoda, a so se s slastjo preučevala v Evropi od zahoda do vzhoda. Kakor brez solnca si je dobo od leta 1852. do leta 1870. težko misliti tudi brez Hugovih „Cha-timents". Viktor Hugo je tedaj bil pesnik v službi po- litike, kar le to slovo more izraziti uzvišenega in hvale vrednega. Njegovo ime bode nerazrušeno zvezano z zgodovino države francoske. Tu spada Hugo že v prošlost, tu ga je zgodovina že pripo znala za svojega junaka, ki je svoje delo dobro dovršil. Viktor Hugo pa je bil vrhu tega idejalist mož, ki je z mogočno svojo poezijo delal za pre-membe, s katerimi se človeštvo približuje boljšemu, sebe vrednišemu življenju. Pri tem delu pa se tudi sredi malikovanja okolu oblastnikov in okolu „zlatega teleta" nikdar ni premaknil s stališča najčistejše človečnosti. Kjer je vse obupavalo, tam jo je on ponosno zastopal. Oglejmo si katero prikazen koli v njegovih romanih, če tudi je morebiti neprijetna, ker je prefantastična, slebarna ima gorko človeško srce, slebarna povzdiguje pravo usmiljenje. Velik del Viktor Hugovega pisateljevanja ima naravnost namen, odkrivati reve revnih in ubogih, prisiliti, da kar mogoče največ ljudi po človeško živi. Zrairom je čutil s trpinom in siromakom; odpravljal je uboštvo in beraštvo; neprestano je zahteval, da naj nobenemu oe bodj treba stegniti roke „ni za miloščino, ni za krono kra^evo^; državnike je silil v službo civilizacije in v službo na- roda ; in nobeden prestol mu ni bil previsok, da ne bi bil preden j stopil kot obsojevalec smrtnih kazni. Ideja človekoljubja in usmiljenja je bila v Hugu kakor solnce, tako vse obvladajoča, kakor solnce, ki sije tudi najbolj preziranemu, tudi največjemu hudodelniku. Givilizatorne moči, ki so iz Francije pritekle in katere še teko na Evrope vzhod, imajo v tem veku poglavitni svoj vir v nesmrtnem Viktor Hugu. Iz višin njegove poezije še teko čisti studenci in po kaplji usihajo v narode, v ljudstva. Plemeniti, pravi socijalizem se razvija in se bode razvil iz semena, ki ga je sejala roka velikega francoskega človekoljuba in pesnika. Zaradi tega je in ostane Viktor Hugo pesnik vseh narodov. Kdo more po tem očitati Franciji, da je preveč ljubila, preveč poveličevala tega svojega sina? Narobe je to dognano, da sta francoski narod in Viktor Hugo. vredna drug druzega. Tudi mi bi tako častili pesnika, ki bi tako z nami bil vse svoje žive dni, tako nam preganjal naše zatiralce, in ki bi ob jeilnem bil zvezda neodrešenega, obupujočega človeštva v devetnajstem stoletji, — kakor je to bil Viktor Hugo. Ven dua. začeli še le na poziv volilnega odbora narodno-kon-servativne stranke, ki je došel v Ljutomer še le v predvečer volitve, delovati in vendar je dobil tukaj g. dr. Radaj 43 glasov S tem so pokazali Ljutomerski narodnjaki, da še živijo in pričakuje se. da jih bodo za naprej posnemali OrmuŠki domoljubi, katere bi pri zadnji volitvi skoro lehko naštel na prstih jedne roke. Ljutomerski narodnjaki pa za naprej naj ne pozabijo postopati tako složno kakor pri zadnji volitvi po gaslu „svoji k svojim" in potom smejo prepričani biti, da bode zmaga vse-kdar na njih strani. Domače stvari. — v Gos p. dr. Mosche,) predsednik „Narodnomu domu" dobil je od vladike Strossmayerja naslednje pismo: Veleučeni gospodine predsjedniče! Vašu brzojavku, kojom mi javljate, da me je slavno družtvo „Narodni dom" imenovalo svojim po-častnim članom, zatekao sam jučer kod kuće, pokle sam se sa kanoničke visite povratio bio. Mene je to odlikovanje osobito razveselilo, tim većma, što ono dolazi od mile mi braće Slovenaca. Ja se na tom krasnom odlikovanju od svega srdca toplo zahvaljujem i uvjeravam častim gospodu oko „Narodnoga doma", da ću i u napredak ljubiti ter svakom mogućom zgodom braniti i zagovarati čestite naše Slovence. Veleučeni gospodine predsjedniče! Budite tumačem tih mojih riečih a pred častnom gospodom članovi Vašega družtva. Sa odličnim poštovanjem ponizni S t r o s s m a y e r, biskup. V Djakovu dne 6. lipnja 1885. — (Župan Ljubljanski) še vedno ni potrjen, to pa baje zaradi tega ne, ker so gospodje na Turjaškem trgu z dolenjsko volitvijo^ imeli toliko opraviti, da za vse drugo neso imeli časa. — (Zrelostni izpiti.) Naučni minister razposlal je do deželnih šolskih oblastev ukaz, ki določuje nekaj novih stvari za zrelostne izpite na srednjih šolah. Izmej sedmero točk omenjamo tu določbo, da tisti dijaki osmega razreda, ki v drugem tečaji dobijo pričevalo 2. ali 3. reda, smejo k zrelostnemu izpitu še-le čez jedno šolsko leto; tako smejo k zrelostne tisti, ki so čez počitnice repro-bovani, še le po dovršeni ponavljahu poskušnji v jeseni istega leta; nadalje pravi ukaz, da se tisti, ki sleparstvu pri pismeni preskušnji pomaga, baš tako kaznjuje, kakor bi sam sleparil. Za abiturijente iz realk pa je važna novost, da v bodoče, če imajo zrelostno spričevalo, smejo na vseučilišče, ako prestanejo zrelostni izpit, ki pa ne obsega več matematike, naravoznanstva in fizike, zgodovine pa le toliko, kolikor se je nanaša starih klasičnih narodov Te ministrove naredbe stopijo v moč že to šolsko leto. — (O aferi mej „S lo ve n i j aniM i n „purši" na Dunaji) se nam piše z Dunaja: „Akad. društvo „Slovenija" izvolilo je časten sod, ki je na to pretresel znano afero v „Fratru", v kateri sta dva „Slovenijana" bila društvene trakove popustila na pritisk nemških puršev. Rečeni sod je na to izrekel in zboru predlagal resolucijo, da je jeden izmej udeležencev kruto zaienobil svojo družbeniško čast ter tako nevrednega se storil „Slovenije". Zbor je ta izrek potrdil ter dotičnega člana izobčil. Drugemu „Slovenijanu" se jednaka popustljivost ni mogla dokazati in zatorej se mu je le izrekla graja ter želja, da sodnjo pot nastopi proti napastnikom. Ker se je tudi Vašemu listu poročalo, da bode posebna deputacija pred V8eučiliškega rektorja, objavit in razjasnit mu to stvar ter prosit ga preiskave od njegove strani, dodati je, da se je to tudi zgodilo, toda magnitieencija rektor je izrekel, da vseučiliško ob-lastvo za te stvari ni kompetentno." — (Bolgarska učeča se mladež na Dunaji) priredi v 13. dan t. m. v salonu „Zur Stadt Wien" VIII., Langegasse 15 zvečer ob 8. uri večerno zabavo v spomin bolgarskega rodoljuba in pisatelja Ljubena K ara vel o v a. Pri tem večeru bodo sodelovali: Akademski društvi „Slovenija" in „Zvonimir'' in Zvonimirovi tamburaši. — (A n t. Martina S 1 o m š e k a zbrani spisi.) Četrta knjiga. Različno blago. Zbral, uredil in izdal Mih. LendovŠek, župnik Makolski. 1885. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohora v Ce-lovci. Ta knjiga izšla je ravnokar in ima naslednjo vsebino: Prvi oddelek: Šola in odgoja. — Drugi oddelek: Narodna politika in pa narodno gospodarstvo. — Tretji oddelek: Razna podučna tvarina. —Glede te knjige strinjamo se popolnem z velezasluznim gosp. izdajateljem in urednikom, ki pravi v predgovoru : „Gorko vam priporočam, dragi slovenski rodoljubi, to knjigo po zadržaju svojem izvrstno in za ljudstvo velepodučno. Razširjajte jo med narod, za kojega so pisani večinoma vsi ti zbrani sostavki. Kdor jo vestno pregleda, rad bo rekel z meno vred: Zdaj še le vemo, kaj je Slomšek!" Tržna cena tej četrti knjigi je 1 gld. 30 kr. za broširan izvod Pri izdajatelji (M. Lendovšek, župnik v Makolah — Poltschach Maxau) pa se dobiva po 1 gld. s poštnino vred. — (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj sta bila zatožena šepavi Tone Kokalj, čevljar, 23 let star in 17 letni Blaž Tavčar, kmetskega posestnika sin, oba iz Poljanske doline, hudodelstva uboja. Velikonočno nedeljo sta brez vsega uzroka Petra Štibila, s katerim sta poprej skupaj nesrečni „je-ruš" pila, s poleni pobila na tla in mu na glavi prizadela več ran, od katerih sta bili dve smrtni. Peter Štibil pal je na tla in takoj izdihnil svojo dušo. A zatoženca sta s poleni mrtvega še po glavi bila. Tavčar popolnem priznava dejanje, Kokalj deloma. Tavčar bil je krivega spoznan hudodelstva uboja in obso;en na tri leta teške ječe, Kokalj pa je zaradi hudodelstva teške telesne poškodbe obsojen na dve leti teške ječe. Pri obeh je ječa poostrena s postom. — Popoludne bil je zatožen 36-letni kamnosek France Rajgelj iz Drulovke, okraj Kranjski, hudodelstva uboja. 11. j tnuvarja t. 1. sunil je zatoženec kmetskega fanta Miho VraniČ-a z nožem od zadej mej 9. in 10. rebrom v pluča, tako da je Vranic umrl. Obsodili so ga na šest let teške ječe, poostrene 8 postom in da ima plačati Vraničevim dedičem 200 gld. Telegrami ..Slovenskemu Narodu": London 10. junija. Pri banketu kluba liberalcev izrekel je Dilke nado, da bodo pri bodočih volitvah liberalci sijajno zmagali, osobito tedaj, ako ostane Gladstone še stranki na čelu. Dilke bi osobno ne obžaloval, ko bi To-ries razpravljali nerešena vprašanja. Rešitev vprašanja atganskega je tako blizu, da bi To-ries evropskega miru ne mogli spraviti v nevarnost. Madrid 10. junija. V ponedeljek tukaj sest ljudij za kolero zbolelo, včeraj zopet šest, od katerih trije umrli. V Madridu napravila se je bolnica za bolnike za kolero. Gradec D. junija. Pri današnji volitvi vele-po8Pstva voljeni Rudolf baron Hackelberg, Alfred baron Moscon (iz Pisec) in Fran grof Attems, vsi trije nemško liberalci. Dunaj 9. junija. Včeraj voljeni: izmej vele-posestva v Istri (ne pa na Koroškem, kakor se nam je včeraj z Dunaja brzojavdo) dr. Peter Millevoi; v galiških mestih 11 Poljakov in jeden nezavisen. London 9. junija. V spodnje j zbornici objavil je Gladstone, da ministerstvo odstopi vsled včerajšnjega glasovanja. Obe zbornici odložili sta zborovanje do petka. ZEDra-gfl rojstni! Volitve za državni zbor v naši deželi so končane. S tem je tudi naloga centralnega volilnega odbora za zdaj po večem dopolnjena. On si torej šteje v svojo dolžnost, vsem volilcem, ki so se deloma tudi kij uhu silnim nasprotnim naporom ravnali po njegovih nasvetih in se trdno držali narodne discipline, izreči svojo najtoplejšo zahvalo V imenu svojem in gotovo po mislih vsega slovenskega naroda, ki bo znal ceniti veliko važnost narodne discipline in sloge. Zlasti v osrednji kmetski skupini in skupini mest in trgov na Dolenjskem se ueso vsi ravnali po priporočilu centralnega volilnega odbora, če ravno je bilo to priporočilo storjeno po večini vprašanih zaupnih mož in je gotovo, da je le brezinerna iu brezozirna poznejša agitacija to prvotno razmerje spremenila. Prihodnjo8t bode kazala, ali so prav storili tisti narodni volilci, ki se niso ozirali na prijateljski, vestno preudarjeni nasvet iz središča Slovencev, ampak so ravnali po svoje, ne oziraje se na skupne potrebe in skupne koristi. O postavnosti volitve v dolenjskih mestih pa se bode še govorilo v državnem zboru in tačas se bode dokazalo, ali se je res žalila postava pri sestavi volilnih imenikov in kratila volilna svoboda. Na vso moč je pa želeti, da se zopet povrne sloga v našo deželo in da bi zavedni narodnjaki nikdar ne pozabili, da le po jedinosti smo pridobili, kar že imamo, in le po jedinosti pomagamo svoji deželi in vsemu slovenskemu narodu do boljše pri-hodnjosti 1'eiitrajiil volilni odbor v ljubijuui dne 10. junija 1885. Svetec IHeivveis. Grasaelli. Klun. Murnik. Poklukar. Robič. Vošnjak. 1 .. Pariz v Ameriki. (Frarcoski spisal K cm': Lefebvre. Poslovenil * * m Stal noininiB umbra.) Dalje.) Sedemindvajseto poglavje. Učilnica. Mej temi pogovori dospela sva v Zavezno ulico. Pred nama na hribci, ki je nad mestom in okolico gospodoval, stalo je ponosno, kaj obširno poslopje, štirioglat stolp z dvema stranskima oddelkoma. Ko bi bil v olikani državi, rekel bi bil: „To je žandarska vojašnica ali pa vladno namestnišče;u v tem divjaškem narodu brez redarstva in brez vlade pa je bila le palača za a-b-c, bila je učilnica! Narod se lehko sodi tudi po njegovih stavbah. No, doktor! vprašal me je Humbug, kako se vam dopada ta nova palača za mladino? Od zunaj kaj močno, odgovoril sem mu; a slabo se mi zdi razdeljena. Tam gori pri onih vratih vidim ob jednem ustopati odrasle, petnajstletne dečke in jednako stare deklice, to se mi zdi neprimerno. V vsakej dobro ustrojeni šoli ločujeta se spola; vam se pa o tej modri previdnosti baje še ne sanja ne. Dva uhoda za otroke, ki se imajo v istej sobani učiti ? rekel je Humbug. Zakaj pač ? V istej sobani? vzkliknil sem; na kaj vender mislite? To je že vrhunec nenravstvenosti. Nenravstvenost kaže se meni le v vašej domišljiji, odvrnil je Humbug smijoč se. Naši otroci, dragi doktor, so pošteni otroci; v nas poznamo le: Virginec lectas pueroscjue castos. Učilnica je le velika rodovina, kjer so le bjratje in sestre, ki pri učenji mej seboj tekmujejo. Kako ste vender prišli do te strahovite bojazljivosti ? Po takem, dragi prijatelj, so Yankei pravi an-gelji, moški in ženske. Vankei, odvrnil je, so ljudje, ki skrbno vse premislijo in presodijo. In Evropci, odgovoril sem, b svojo dvetisoč-letno izskušnjo so najbrže le norci, ki ne vedo, kaj govore in delajo? Dragi doktor, rekel je Humbug, Angleži so se nam sprva smijali; sedaj pa nas posnemajo. V desetih letih v Angležih ne bode več učilnice, v ka-terej ne bi se oba spola skupaj učila. V drugih evropskih narodih pa je bilo odgojevanje toli časa v rokah duhovščine, da je treba več nego jednega dne, da se iznebe svojih predsodkov. Mi ne odgajamo svojih otrok niti za menihe niti za vojnike; mi odgajamo in pripravljamo le ljudi za človeško družbo. Zakaj ne bi pač bila učilnica podoba rodbine in družbe? Vi ste neprevidni! vskliknil sem; vise igrate z ognjem. Mi smo rodbinski očetje, odvrnil mi je Humbug. Izskušnja nas uči, da nič toli ne ublaži srca, ne razvija značaja ter ne vzbuja velikodušnih mislij nego to prvo skupno delo in učenje: Emollit inores, nec aiuit ease feros. Neprevidna in brezumna je le rečena modrost starega sveta. Ločiti dečke od deklic, v naj prvi mladosti jih učiti, da so drugi za druge skrivnostna nevarnost, mladostno vobraznost jim kaliti in dra žiti, in potem nenadoma v najnevarnišem trenutku možke razvnete in drzne, ženske pa nemirne, bojazljive in brez varstva izročati svetu, to je naj veča neumnost; ne zamerite mi, častitljiv gospod doktor. Vaša samostanska odgoja je le zagraja, ki vse strasti zadržuje in povečuje; naša skupna odgoja privaja otroke, da se mej seboj kot bratje in sestre ljubijo ter se mej seboj spoštujejo. (Dalje prih.) Razne vesti. * (Bigamija.) Pred več meseci je c kr. okrajno sodišče v Horodenki v vasi Serafince v vzhodnej Galiciji živečemu kmetskemu posestniku Czerepczuk-u uradno objavilo, da je njegova na duhu bolna soproga Marija v Levovškej blazn ci umrla in da so ranjco že pokopali. Na podlagi tega uradnega dopisa oženi se kmet ne dolgo potem v drugič. A kmalu po ženitovanji dobi župan Sera-tinski in kmet iz blaznice poročilo, da je bolnica Marija Czerepczuk popolnem ozdravela in da jo vsaki čas lahko dobe domov. Prestrašeni mož, kateremu je ta nevesela vest skazila veselje medenih tednov, hiti takoj k sodniji in tukaj se razvozlja zagonetka. Pri sodniji so se bili namreč gospodje zmotili, ker so zamenjali ime Czerepczukove soproge z neko drugo v blaznici istinito umršo kmetico. Kmetic ima sedaj dve zakonito poročeni zakonski ženi. * (Zvijača.) Mlada vdova, katera ima hišo na boljšem kraji nekega Londonskega predmestja, pokliče zadnjič zelo bogatega notarja k sebi, da jej sestavi oporoko. Gospa volila je mnogim dobrodelnim zavodom za ustanove precejšnje vsote vkupo 60.000 funtov štorlingov (000.000 gld). Notar, kateri je po teh bogatih zapuščinah sklepal na veliko bogastvo, obiskuje potem pogosto in kaj marljivo z raznimi izgovori svojo novo znanko ter jej naposled objavi ženitno ponudbo Po daljšem obotavljanji dovoli zakonaželjna udova v zakon. Štiri tedne pozneje vršila se je že poroka in notar postal je srečen soprog — prekanjene ž nske, katera si je nalašč izumila ta pripomoček, da si je prisvojila bogatega soproga in si preskrbela brezskrbno in prijetno življenje. Poslano. Velecenjeni gospod urednik! Kakor iz priloženih pisem posneti blagovolite, zanimajo se domoljubi v Istri in na Štajerskem, kako sem se jaz pri poslednjih volitvah v dolenjskih mestih vtklel. Ker je bilo brati v Vašem cenjenem listu in v „Slovenci", da sem za g. prof. Šuklje-ja agito-val, naj očitno izjavim, da sem pri kandidaturah g. grofa Marghe r i - j a in gosp. prof. Š u k 1 j e-j a, kolikor le mogoče, nepristransko ravnal razburjene duhove tolažil in pomirjeval in še celo boljšega kandidata iskal, ker se mi za sedanji položaj nobeden izmej kandidatov ni zdel popolnoma primeren, in ker sem slutil, kakega napora bode treba, da zmaga jeden ali drugi. V dokaz svoje nepristranosti bi lehko navedel nad 100 prič, s katerimi sem se ustno ali pismeno o tem razgovarjal. Najboljši dokaz je pa to, da sem se prvikrat odtegnil volitvi, drugikrat pa prazen listek oddal. V Krškem, dne 8. junija 1885. Ivan l.apiijiie. Z» VNe, ki Imajo n u deželi, se ne more dovolj priporoćMti, da naj imajo vedno pn hiši škatlji o lekarja K. Braiidt a Švica >»k i !i pil, da takoj lahko ranil O pri rušenji zdravja (zapretji, napenjanji, navalu krvi, boleznih jeter in žolni itd i to sigurno in uikakih bolečin no napravljajoCe donmfi« zdravilno sredstvo 'dobe se v ikatljičah pb 70 kr. v vseh lekarnah). Ker se v Avstriji R. Brandt-a švicarsko pile mnogovrstno ponarejajo, naj su pazi, da ima vsaka ikatlHca na pokrovu oeii križ na rudečem polji z imenskim počrkum R. Brandt-a. 280) VABILO OB€KFBMB ZBORU društva" dne *^r». I ii ii i j: i t. 1. oi> <5. uri zvo(''cr v dvorani Ljubljanske Čitalnice. DNEVNI RED: 1. Poročilo tajnika in blagajnika o stanji društva. 2. Volitev predsednika in 0 odbornikov. 3. Posamezni nasveti. Opomba: Da občni zbor veljavno sklepa, treba po §. 12 na novo potrjenih društvenih pravil, da je navsočnih najmanj 1:'» udov. Po določddi istega parafirala sme obrni zbor reševati le take nasvet.', kateri ho bili v povabilu razglašeni ali od udov najmanj 8 dni poprej odboru podani. K obilni udeležbi vabi odbor. Dr. Josip Vošnjak, predsednik. V Ljubljani, dne 0. junija 1885. Umrli »o * ljubljeni: 1. junija: Antonija Preskar, kroiačeva tiri, 1 leto, Sv. Jakoba nabrežje št. 31, za božjastjo. — Anton Velka-verh, d lavec, 84 let, Sv. Petra cesta St. 4-1, za starostjo. 3. junija: Fran Lemut, ddavctv »in, 6 raes., Koniušne ulice St. t, za gripo. — Neža Dobnikar, hišna posestnica 7J| let, Trnovske ulice št. 5, za inrtvoudom. — Franca St-mončič, delavčeva hči, 7 dni, Emouska cesta st. 17, za ho-Jj.istjo. — Ivana Pancc, delavčeva hči, 8 let, Stari trg st. 19, za spridenjem inozgauo>. — M>tija Kosec miz trsk. pomoćnik, .'12 let. Ulice na grad št 12, za sulico. 4. junija: Fran Cebulj, kramar, Ulice na grad St. 12, za suSico. 6. junija: Alojzij Stepic, sobnega slikarja sin, 4 leta, Merosodne ulice St i, za suSico. 8. junij<: Jakob Hočevar, lampistov sin, 20 mes., Poljanska cesta St. 2f>, za davico. — Josip Reichman, hišni posestnik, 48 let, T.uberjeve ulic«' St. 1, za spridenjem le lodca. — Jarnej Ravnikar, prodajalec tob ka, 80 let, Dunajska cesta št. 15, za vo ienico — Lenka Ebenspanger, kupiva hči, I Mina sk t cesta št. 15. za osUbljeiij m moćij. — Pavel Končar, kroj« ev sin, 17 let, Ži.lovske ulice St. f>, za jetiko. — Reza Ro/ja, hišna posestnica, 64 let, Sv. Petra cesta St. 11, za oslaldjenjem močij. — Jakob Uda, pomoćni uradnik, 80 let, Sv. Jakoba trg St. 7, z inrtvoudom. 9. junija: Antonija Vrhovec, zidarjeva hči, 6 dni, Kolodvorske ulice St. 28, za slabostjo. V deželnej bolnici: 3. junija: Anton Pajk, dninar, 18 let, za jetiko. — Josip Glaries, nat kar, "^5 let, za vnetjem reber. ja»ij»: Reza P.-.trič, dekla, 43 let, za sušico. — Lenka Žagar, gostija, 80 let, za starostjo. V vojaSkej bolnici: 1. junija: Matija Keržišnik, vojak 17. pešpolka, 22 let, za suSico. Aleteoro logično poročilo. Košnja trave (sena in otst-^-e) n a vrtu o. kr. kmetijske družbe dala se bode v najem potom dražbe \ četrtek. 11. t. m. ob 11. uri dopoludne. i343—8) Vabilo na naročbo Jurčičevih zbranih spisov. .Jurčičevih „Zbranih spisov stoji I. zvezek, nevezan po.........^|9 mi- Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 9. junija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer «33 77 mm. 732 60 mm. 733 82 mm. 16-4°C 2 > 6" 0 18 410 si. vzh. hI. jvz. hrezv. jas. jas. jas. 000 dud. čen zvezek, vender se priporoča, pošiljati naročnino za več zvezkov skupaj. Naročnina znaša za 1., n.. III. in IV. nevezani zvezek 3 gld. Za vse Štiri lepo vezane zvezke • gld. 1-60 .....0-70 ... n 1-20 .... „ 0-70 .... „1-20 .....0-70 .... „ 1-20 Naročnina za zvezek I, II., III, IV. in V. Btoji 3 gld. 50 kr, za elegantno vezanih prvih 5 zvezkov 6 gld. Naročnina pošilja se nuj pri klad ne je s poštnimi nakaznicami pod n tsiovom: g. J o s. Stare v L j u b 1 j ani, Marije Terezije cesta 5. Srednja temperatura 208*, za 2"70 nad unrmalom. ID-u_naosl2:a borza dne 10. junija t. 1 Izvirno telegrahčtio poročilo.) Papirna renta..........82 gld. 50 Kksckiiti* Bie c. (V/, uradnega lihta.1! 1. eks. držb. pos. Josipa Sajovi-a iz Cerkljan, 200 gl. 6. julija v Kranji. 2. eks. držo. pos. Jurija Sadica iz Slavine, 19. junija v Postojini. 2. eks držb. pos. Matije B<>-leta ii Slavine, -12. junija v Postoj mi. 9. junija. Pri ' Iona: Kodi z Dunaja. — Falkenau iz Prage. Schiissler, Dropi, Manlia'dt iz Trsta. — ICisier iz Budimpešte! — Koiinfu-lder iz Trsta. Pri MiiJMli Knučič z Dunaja. — Schrimpe iz Kočevja. — Stera, Kelcher, Pregihoi' Dunaja. — Mollng z Notranjskega. — Singer z Duuttj::. Hrebrna renta.......... 83 Zlata renta........... NH 5"/,, marčna renta......... »8 Akcije narod e banke....... &.ri9 Krt-dit.ne akcije......... 2-i8 London .... ...... 124 Srebro....... ... — Napol .... . 9 0 kr cekini . . ...... 5 Nemške marke . . . 60 l°/0 državne srečke iz 1 18r=4 250 gld 126 Državne srečke iz 1 186i 100 gld 167 4°y0 avstr zlata renta, davka prosta . . 10tf Ogrska zlata renta 4°/0 ... , (M - papirna renta 5"/0 . . 92 5e/0 Štajerske zemljišč odvez oblig 104 Dunava rog srečko 5°/„ 100 gld 115 Zemlj obč avstr 4l/t°l0 zlati zast listi 124 Prior oblig Elizabetine zapad železnice 113 Pror oblig Ferdi na. ulove sev. železnice 106 Kreditno srečke.....100 gld 175 Rudolfov e srečke.....10 r 17 Akcije anglo-*>Btr banke 120 _ 98 Tnunmway društ velj 170 gld a v . 212 kr. 10 30 45 20 30 86 86 90 7f> 50 10 60 tO 75 90 Naročniki dobivajo knjige franco. (22—24) Dijaki dobivajo Jurčičeve ,,Zbrane spise-' po 60 kr. izvod, ako si naroče skupno po 10 izvodov ter zanje pošljejo gosp. (I rn. .Ins. S I are I u v Ljubljano naroči I nn sveto 6 gw,đ- Odbor za Jurčičev spomenik. . m F. S. Tiar. Ravnokar je izšla druRn knjiga teh glasbo-tvorov n Milki* Bkladutel i«vo. SKadlriaJ knjige je jako obilen in tako r.iziičcn, da zamore zanimati vsacega, kdor se z glasbo bavi ali tudi samo poje. Cena knjigi je t yl«l. OO kr., zares l/redno niz n u. (194—D1) K n liga se dobiva Izključiv» pri sumeui MkladittelJI in naj se naročnina pošilja pod adreso: s, "\7"I12lLStr "v ------r*Z,+,r>i-----r*lii (348—1) iecoli-eva esenca za želodec, Uilero priprjvlja G. PICCOLI,lekar v Ljubljani- > ilr^vlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodec no in premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust. Cena steklenioi 10 novo V „NARODNI TISKARNI" v JL^jiil>lj«.iii so izšle in se dobivajo sledeče knjige: Knez Serebrjani. Roman. Spisal grot A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8*, 609 strauij. Cena 70 kr., po pošti SO kr. T-ujclgOs: našega časa. Roman. Sp>-