98. številka. Trst, v ponedeljek 30. aprila 1900 Tečaj XXV ..Edinost" zhai* enkrat tih dan. r&zun nedelj in pruznikoT, ob 6. uri zvečer. Varoinin« jrnafa : Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 „ za četrt leta........ <> za en mesec........ 2 kroni Naročnino je piačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naro^irnif »e uprava re ozira _ Po tobakarnah v Trstu prodajejo posamezne številke po 6 ctotink (3 nve.i; izven Trsta pa po 8 stotink (4 nve.) Telefon it». «70. Edinost Glasilo političnega družtva „Edinost" za Primorsko. V edinosti J« moč! Oglasi ae računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oeiasi itd. se računajo po pogodb Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročuino. reklamacije in oglase sprejema npravniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se uahajata v ulici Carintia štv. 12. UpravniStvo, in sprejemanje inseratov v ulici Moliu piccolo 5tv. 3, II. uadstr. Isdajatelj in cdgovorni urednik Fran Sodnik. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Z Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. Dve veliki laži. Dvojno imajo naši sodeželani vedno na jeziku. Na to dvojno zidajo oni svojo zahtevo, naj se jih pripozna kakor privilegiran narod v pokrajini. To dvojno je: svoboda in kultura! Oni zahtevajo od sveta, da jim mora verovati, da so oni prvoboritelji svobode par excel-lenee, in da jim svet mora biti hvaležen kakor širiteljem kulture. Kakor vrhnim zaščitnikom teh dveh prvih svetinj človeštva jim seveda pripada tudi nadvladje v deželi. Jedno in drugo — tisto neol>stoječe laško svobodoljubje in tista namišljena kulturna misija — je le velika laž. Že to samo n? sebi je anakronizem, je 1 nezmisel, ako kdo v imenu svobode zahteva pravico, da bo vladal nad drugimi! Je-li to ljubezen do svobode, ako hočem kratiti svo-IkkIo drugim ? Svoboda je idejal nas vseh, je idejal človeštva. Kdor hoče svobodo omejevati le na gotove narodnosti, ali na gotove sloje človeštva, kdor hoče, da bodi nadvla-dajočih in podrejenih narodnosti in stanov, naj vendar ne govori o svobodi ! In če govori, je to blasfe-nija, je kletev, je to one-čescanje pojma svobode! Kdor govori o svobodi, a zahteva privilegijev, ta je lil>eralec le z besedo. Lju-' bežen do svobode pa se mora kazati v dejanjih!! In dejanja, dejstva govore, kaki svobo-doljubi so naši Italijani ! Zgodovina naše okolice, zgodovina naših političnih in narodnih Ijojev, zgodovina neštetih proganjanj, ki so jih o vsaki priliki morali trpeti vsi oni, ki se niso slepo pokorili diktatu vladajoče klike: pričajo, da ta klika v svojih dejanjih ni nikdar kazala ljubezni do svobode drugih! Kajti svobodo, pravo resnično svobodo, ljubi le oni, ki tudi drugim privošča isto svobodno gibanje, katero zahteva za-se kakor predpogoj napredku in dosezanju vzvišenih ciljev! Zgodovina naših narodnih, političnih in volilnih bojev ima neštetih dokazov, kako se izrablja moč proti drugače mislečim, kako proganjajo one, kako jih ugonobljajo gospodarski, kako jemljejo kruh očetom družin, kako ubijajo ekzistence, ako je bil kdo, ki je odvisen od njih, tako drzen, da je volil drugače, nego je hotela klika ! Tudi po zadnjih volitvah v okolici so se dogodila taka proganjanja, kakor nam poročajo od več strani. Je-li to svoboda, ako niti svojega prvega državljanskega prava ne smem izvr- ševati slobodno, ako ne smem voliti po svoji vesti, po svojem prepričanju in po svojem poštenju, ker riskiram s tem, da bom danes jutri sfc svojo ženo in otročiči vred brez zaslužka — na ulici ? ! In ljudje, ki vrše tako nasilje proti svobodi, ki sleherni dan cinično gazijo v blato načelo svobode, so toli drzni, da govore v imenu svobode ! O italijansko svobodoljubje — drznost je tvoje ime! A mi še sezamo dalje in globlje. Po naših nazorih se oni, ki je v resnici vnet za liberalno načelo, ne omejuje na to, da ne ovira svobode drugih, ampak on dela tudi pozitivno na to, da vzbuja zmisel za svobodo. Zmisel svobode pa more prihajati le iz zdravega samoljubja, ki v človeku vzbuja zavest za lastno vrednost in lastno dostojanstvo. Taka, vzvišena, plemenita je misija slehernega resničnega svobodoljuba. A sedaj vpra-! samo: kako so mestna eignoria vzgajali in še vzgajajo našega okoličana ?! Ali so j kedaj v njem vzbujali samozavest, ali so ga kedaj učili, da je človek, vrstnik drugim in j tudi njim?! Ali so mu kedaj govorili, da | mora biti značajen, da nikomur na ljubo ne sme izdajati svojega človeškega dostojanstva ?! j Ali so ga učili, da na volišču mora biti pošten ?! Nikdar! Narobe. Oni so vzgajali v njem duh suženjstva, so ga kvarili in korumpirali s tem, da so mu govorili : da ne sme imeti svojega menenja in svojega prepričanja, ker je odvisen od njih! Vedno so mu grozili, da gorjć mu, ako ne bo plesal kakor mu žvižgajo oni. In dogodki nas uče v ne-, število izgledih, da ni nikdar ostajalo le pri besedah : vsaki pojav samostalnosti v mišljenju tržaških in okoličanskih Slovencev, proglašajo kakor čin upornosti, kakor atentat na mirno medsebojno življenje. In vsaki taki »upornosti« sledi maščevanje, ako je le maščevalna roka tako dolga, da more zadeti dotični ka. Taki ljudje torej, ki zahtevajo svobodo le za-se, a bi hoteli vse drugo, kar je izven njihovega kroga, kovati v spone odvisnosti, ljudje, ki v nevedne siromake, odvisne od njih gospodarski, ucepljajo duh suženjski, taki ljudje naj bi bili svobodoljubi ?! Ne, vse tisto svobodoljubje, ki jo gospodovalna klika dan na dan valja po ustih, je le ena v e-1 i k a laž! Slična laž je njihova kulturna misija, drzna laž je le, ako nam govorć, da so le oni poklicani širitelji omike med ljudstvom. Niti med svojim lastnim ljudstvom ne vrše te naloge. Nočemo ponavljati zopet, kar smo I že tolikokrat govorili o duševni zanemarje-, nosti širokih laških slojev. Gola resnica je, da ga morda ni v Avstriji večega mesta, ki bi imelo v tem pogledu navesti toliko zamud, kakor jih ima obč. uprava tržaška. A Če je v mestu tako, česa naj iščemo v okolici, ki je povprek drugorodna ?! Cesa naj pričakujemo od šolskega zistema, ki sledi politiškim ciljem ? Česa naj pričakujemo od zistema, ob katerem se pedagogiški cilji morajo umikati pred ciljem — italijanizacijc ?! Česa naj pričakujemo od šolskega zistema, ki pri učitelju okolice v prvi vrsti gleda na politiško kvaliteto ?! Nerazmerno veliko število analfa-betov daje dovolj jasen odgovor na ta vprašanja. Pa saj se gosp&da sami sebe bijejo po zobeh, saj sami priznavajo, da je bila vsa njihova kulturna misija d«* sedaj ena velika laž. Prav te dni so mnogo govorili in pisali 0 »barbarstvu« v okolici. Ce je res takega »barbarstva«, od kodi prihaja, kdo je kriv na tem, da je!! Kdo ima sredstva v rokah za pobijanje barbarstva ? Kdo ima oblast, da vodi javno vzgojo, kdo ima šolsko upravo v svoj:h rokah ? ! Mar ne oni ? ! Mar nastavljamo mi občinske funkcijonarje, mar imenujemo mi učitelje ?! Mar jim dajemo mi navodila, mar urejamo mi učne načite, mar nadzorujemo mi šolski pouk. Uprav te dni smo doživeli klasičen dokaz. Laški listi so se do sitega in neslanega zgražali nad »barbarstvom«, ki baje vlada v Skednju. Ali ni baš tam šola povsem pod uplivom nasprotnikov ? Daleč proč od nas misel, da bi metali krivdo na učitelje. To bi bilo krivično ; ves zistem pouka, kateremu se morajo pokoriti tudi učitelji, zistem italijanizacije je tak, da se poleg poučnega vse premalo pošteva vzgojevalni namen šole. Ob namenih poitalijančevanja se vse premalo misli na oplemenjevanje src. In ravno v Skednju imamo posebni slučaj, da se mestna uprava ne more tožiti — kakor se sicer rada toži —, da bi jej cerkvena uprava delala kaka napotja. Ravno tam živita šolska in cerkvena uprava v najlepšem po-litiškem soglasju. In vendar tako žalostni vspehi, kakor trde gospoda sami !! Ali ni v tem pri poznanje, da je tudi tista kulturna misija, o kateri govore in blebečejo vedno, druga velika laž. Absurdno je že — kakor smo povdarjali gori — ako se v imenu svobode zahteva nadvladje, torej : ako se v imenu svobode duši svobodo, ako se v imenu kulture izvaja 1 srednjeveška teorija o privilegijah jednih. Torej tudi Če bi bilo res, da so Italijani više i v kulturi, ne bi imeli še nobene pravice do nadvladja. Ker pasta ta njihov liberalizem in njihova kulturna misija le namišljena, ker ju nikjer ni, ker sta le dve laži, pa so njihove zahteve po politiški in narodni hegemoniji tem drzneje ter izzivljajo Slovence — ki občutijo, kako ta »liberalizem« pomenja zanje le spono in tista »kulturna misija« le prera-čunjeno zanemarjanje — na najodločneji odpor. Politični pregled. TRST, 30. aprila 1900. Iz deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski je v sobotni seji rešil daljšo vrsto peticij ter odobril poročilo poslanca H r i b a r j a o računskem sklepu deželnega zaklada. Posl. vitez Langer je utemeljeval svoj predlog o noveli k lovskemu zakonu za Kranjsko; posl. Lenarčič o premembi zakona glede povzdige reje goveje živine. O tem poročilu se je vnela daljša debata. Po poročilu posl. Šubica so sklenili premembo sklada glede mostu čez Soro pri Subi. V debato o predlogu, naj se dovoli 182% naklade na vse direktne davke v svrho zgradbe cerkve v Vel. Poljanah, so posegli posl. V i š n i k a r, dr. Tavčar, P o v š e, Kalan, P a k i ž, baron H e i n, dež. glavar D e t e 1 a in poročevalec posl. J e 1 o v š e k. Predlog je bil odklonjen s 14 proti 14 glasovom. Sprejet je bil eventualni predlog V i š n i k a r j e v, naj se pooblasti dež. odbor, da v omenjeni namen dovoli pobiranje 100°/o doklade. Končno je bil sprejet posl. Žitnika predlog glede vinske klavzule. Prihodnja seja bo jutri. V deželnem zboru Nižeavstrijskem so v soboto sprejeli z vsemi glasovi proti glasu poslanca KitscheltaStrohbachov nujni predlog, da je storiti vse možne korake, da ogerski državni papirji ne bodo prosti avstrijskega rentnega davka. Potem je deželni zbor sprejel predlog o ustanovitvi posebnega oddelka za zavarovanje konj na nižeavstrijski deželni zavarovalnici za živino. Prihodnja seja bo jutri. Deželni zbor Vorarlberški so v soboto slovesno zaključili s trikratnim »hoch« cesarju. Državni zbor. Na dnevnem redu prihodnje seje zbornice poslancev, ki bo dne 8. maja ob 11. uri predpoludne, so sledeči predmeti: Nadaljevanje razprave o poročilu obrtnega odseka glede načrta zakona o preosnovi § 59. in 60. obrtnega reda; poročilo gospodarskega odseka o predlogu posl. Kozlov-skega in dr. ter posl. Finka in dr., da se P O O L \ S T E K 31 Moja prijateljica. Piže Kopriva. Pa je imel res prav mož »sivega morja adrijanskega«. Opazila sem kmalu, da je Mirko redkeje zahajal k nam. In če sem mu kazala, da čutim, kako me zanemarja, rekel je, da ima mnogo dela in da je oče postal nekako zelo siten. In še tedaj, kadar je prišel za par minut k nam, prišla ga ie koj dekla klicat. Stari Lovec je postal hladnejši napram meni. Nič več mi ni nagajal in tudi raznih sladkarij mi ni več dajal. In zraven smo imeli še doma skrbij dovolj. Najemna doba je skoro potekla in hišni gospodar ni hotel več dajati v najem, ker je menil sam prevzeti trgovino. Oče je zato drugod iskal kaj pripravnega, posebno, ker je bila kupčija tukaj dovolj slaba. Našel je res nekaj v Jablanah, v vasi dve uri oddaljeni od našega dozdanjega bivališča. Meni je bilo precej žalostno v duši, ko smo začeli spravljati robo v zaboje, četudi je bil še dobršen mesec do našega odhoda, jlli oče je hotel, da se vse opravi »v miru in j redu «. — Zdaj bo vsega konec, — sem si de-i jala, kadar sem mislila na Mirka (in solze so i mi silile v oči. — Vsako nedeljo vas obiščem — je zatrjeval on, a jaz mu nisem prav verjela, če tudi so te obiske ravno tako gotovo obečali tudi učiteljevi in drugi znanci. Ali, kakor je že mladost neumna, sem si tudi od te preselitve ol»e^ala razn?h dobrot. — Će bo kupčija dobra, Bog v4, morda tudi za nas otroke kaj ostane. — In jaz, pri-smoda, sem mislila na doto, kar je bilo jako odveč, kakor se je izkazalo pozneje. Nekega dno, ko sem ravno celo skladal-nico gumbov razvrščala v zaboje, prišel je stari Lovec k meni v prodajalno. — Kako smo pridni! — je dejal domače. — Kedaj pa se bo odhajalo... ? — Čez dva tedna. — — Že? Na, ali čas hitiv Koliko ste stari, Lenka? — — Kdo? — — I nof vi. — — Šestnajst, — sem dejala v čudu, da tega ne ve in da tako čudno vprašuje. — Tako, tako! Na, pa se bomo že kmalu ženili, ne ? — Zardela sem in se branila, čef,- da niti ne mislim na to, da mi je končno tudi vser jedno in tako naprej. — No da, — je pritrdil. — Malo je že j težko, za deklejp, ki nima nič dote. Ali morda se 4pak najde kakav- tak. Redko so sejani, seveda. Denar je le denar. Nihče se ga ne brani. Dandanes je pač tako. Tega ne more vsakdo, da bi jemal ženo brez denarja. — Malo je počakal, med tem ko sem jaz tiho zlagala škatle v zaboj, potem je nadaljeval : — Da, da, niso to lahki časi! Mirkotu na primer pripovedujem to vsaki dan. Seveda, mlad je še, pa sčasoma se že popravi. Sanjari mi preveč, no, to ga polagoma samo mine. Ti^m dečko je in neumen tudi ni. Da dobi dobro kupčijo in malce premoženja, za to bom že skrbel, saj je moj edinec. Petem že lahko dobi primerno ženo. Takole kanih petnajst, dvajset trdnih tisočakov bi že morala imeti najmanj^! No, če bi jo prav rad imel, mu ne bo treba gledati na ei^fcn ali dva tisoč, pod deset pa ne pojde. — Sel je na enega izmed zabojev, igral z verižico pri uri in razlagal dalje svojo teorijo. Meni je postajalo vroče. Prevrnila sem nalašč cel kup škatelj na tla, da so se gumbi l-ažjcočili na vse strani. — Kaj ne, kaka neroda! — zasmejala ' sem se glasno in -prisiljeno. — O, to se dogodi, — je dejal malo- I marno, nažgal si svežo srnotko in še dalje J pripovedoval, kaj namerava z Mirkom. — O, j on že dobi kako težko, — je za momljal. »Težko« je pomenilo — bogato. Ostro me je gledal s svojimi malimi, sivimi očmi, krog ust mu je igral mal,"^ v kotih skora/ porogljiv smešek. Ali jaz se nisem vdala. Vsa kri mi /je silila sicer v glavo in iz ušes mi je kar 'gorelo, a to je prišlo prav lahko od tega, da sem se morala toliko pri-pogibati "radi onih nesrečnih gumbov. Drugače se mi ni malo ni poznala jeza, ki je kuhala v meni. — Zakaj bi je ne dobil ?! Lahko jo dobi. Kruljav ni in grbast tudi ne, vi pa ste bogati. — (Pride še,) izda. zakou u margarinu (umetnem maslu); |x »ročilo odseka v posvetovanje o zakonskem nacrtu glede naslova »inžener«. K položaju. To je sedaj kar kombinirana akcija proti češki obstrukciji. Izjavo glasila slovenskiii poslancev in sk'.ep Poljakov >mo že priobčili v tem listu. Danes čitamo v »ReiV!is\vehr« izjave nekega »odličnega državniku«, kateri ne more verjeti, da bi Cehi bili takt» neprevidni, da ne bi poslušali tako dobrohotnih opominov od strani svojih najboljih prijateljev in da bi hoteli prevzeti odgovornost za razbitje desnice. Ta »odlični državnik« pravi, da je sedanja desnica jako popularna ined narodom češkim in da bi utegnilo postati jako nevarno za češke poslance, ako bi razbili desnico. Xo, nam se hoče dozdevati, da je v »odličnem državniku« želja porodila misel. Nemški konservativci pa so poslali v »Linzer Volksblatt« jako ostro posvarilo na adreso Cehov, v katerem pravijo, da ob vsem svojem zavezništvu z Cehi ne bi mogli nikakor dopustiti, da bi Cehi z obstrukeijo preprečili rešitev gosjx>darskih stvari. Na to odgovarja staročeška »Politika« jako dobro; meni namreč : »Ako je katoliška ljudska stranka tako intimna z vlado Korberjevo, naj se [»otegne za uvedenje češkega notranjega jezika; ako pa jej Korber reče »ne«, potem pa bo to za Cehe v dokaz, daje večina zanje zgubila vsako vrednost«. V zvezi s sedanjim položajem je gotovo tudi dejstvo, da je cesar dne 28. t. m. ministra dra. Rezek-a pozval vavdijencijo. Avdi-jencija je trajala nad jedno uro, iz česar je razvidna velika politična važnost te avdijen-cije. Posledica tej avdijenciji je, da je minister Rezek — kakor poročajo z Dunaja — odličnejim členom češkega kluba poslal pisma, s katerimi jim pri poroča, naj zopet prično pogajanja z Nemci. Tržaške vesti. Odprt srrob. V soboto je umrl gospod Josip Lavrenčič, učitelj na c. kr. nemški deški šoli in c. kr. okrajni šolski nadzornik. Pokojnik je bil v t>4. letu svoje dobe. Od 1873. leta je bil v državni službi, blizu dve leti pa tudi okrajni šolski nadzornik. Sedaj na vstaja za naše Dkoličansko šolstvo važno vprašanje: kdo bo Lovrenčičev naslednikj? Po dogodkih, ki so prednjačili imenovanju Lavrenčiča šolskim nadzornikom za okolico, moramo bi'i pripravljeni na to, da bodo poznani uplivi z vso silo delali na to, da se to vprašanje ne reši tako, da bona korist slovenskemu šolstvu po okolici. Zato moramo že sedaj po svoji dolžnosti opozarjati vodil ne kroge slovenske, naj se o pravem času pobrigajo za to vprašanje. P. S. Ravnokar, pred zaključkom lista, j doznajemo, da je nadzornikom za okolico ( imenovan gosp. Ivan Neckerman, učitelj \ na pripravnici na Prošeku in sicer za dobo, I kolikor bo še trajal pokojnemu Lavrenčiču; dovoljeni dopust, to je, za tri mesece. Da-li se ta provizorij spremeni v definitivno stanje, to nam pokaže bližnja bodočnost. Kočljivo vprašanje. Povedali smo bili že, da je med komentatorji Dantejeve »Božanstvene komedije« tudi gosp. Dott. Gio-vanni Morosini. Mož je spisal tudi knjižico: »La leggenda di Dante nella Regione Giulia«, v kateri dokazuje, da je bil Dante res v Pulju. Mož je c. kr. davčni nadzornik v Trstu. Sicer pa to nič ne de, kajti zares liberalen človek ne bo tudi državnemu uradniku kratil pravice, bavit: se z vprašanji, ki zanimajo javnost, ako dela to na način, ki ne škoduje njegovemu ugledu. In tudi v tem slučaju, ko dokazovanje, da Dante je bil v Pulj u, ni brez politiške tendencije, na- j sprotne stvari, katero zastopamo, nam ni niti na kraj misli, da bi šteli gospodu doktorju Morosiniju v zlo, ker je spisal ono knjižico. Mi bi celo ne zamerili, ako bi bil gospod doktor pod svoje ime postavil tudi svoj slu-žl>eni značaj, Česar pa ni storil. Tako pa nas sedaj muči kočljivo vprašanje: ali seje go-; spod doktor bal, da bi ga to kompromitiralo | pred njegovimi predstojniki, ali pa se je bal, da bi ga njegov službeni značaj ne priporočal onim, kateremu je hotel ustreei z dokazom, da je bil Dante v Pulju, iz česar izvajajo dokaze za Icalijanstvo Istre?! Demonstracije t Dantejevo „proslavo" (?) Nižje, vedno nižje pada laško ob- I činstvo. Tako svečano priliko, kakor je proslava velikega genija Danteja, uporabljajo v prostaške demonstracije proti nam, ki smo vkljub vsem besnim naporom še vendar tukaj. Kakšen duh je vladal na včerajšnji Dantejevi slavnosti v gledišču »Fenice«, razvidimo iz dejstva, da je razvneta množica na ulici kričala sramotilno poulično zabavljico »Nella patria de Rossetti«. Z govorom g. Hortisa, ki je tako uspešno uplival na svoje poslušalce, se hočemo baviti prihodnjič. Resne znanstvenike pozdravljajo v Rovinju z »Nella patria«, a v Trstu so padli še nižje: genij Dantejev sramote z isto izzivalno pesmijo. Genij človeške kulture pa si v sramu prikriva svoj obraz. O izgredih na navtiki in trgovinski akademiji piše zagrebški »Obzor« : Demonstriralo se je proti Gelčicu in C libretov idu, in v prilog prof. Stenti in Vierthalerju. Tega poslednjega smatrajo kakor voditelja »konservativne« stranke v Trstu in je bil celo vrsto let člen občinskega sveta in deželnega zbora tržaškega, a v svoj čas je kandidiral tudi za državni zbor. Seveda, ako se ta slučaj motri le jednostransko in brez zveze s pre-cedencijami, tedaj bi postopanje ravnatelja Gelčica ne mogli odobriti brez neke rezerve, do je stvar (žaljenje Veličanstva po nekem dijaku) prijavil državnemu pravdništvu, ko je vendar imel na razpolago disciplinarnih sredstev, da kaznuje dijaka. No, tu treba pošte vati tudi druge okolnosti. Ravnatelj Gelčid, Dalmatinec, ni človek hrvatskih čutstev. V nekih dobah, sosebno ko je učiteljeval v Lošinju, je spadal med ognjevite Italijanašc. Ali po občevanju žnjimi je s|M>znal njihov irredentizem in se je umaknil v ozadje. Ostal je sicer Italjanaš, ali on obsoja program italijanskih strank. Postavši nadzornikom vseh navtiških šol v Primorju, in kasneje tudi dalmatinskih, je smatral za svojo dolžnost, da se je učil hrvatski. Hinc irae Italijanašev proti njemu: dijaki trgovske in navtiške akademije so malone vsi sinovi irredentovskih rodbin in prefrigani irredentovci. Prof. Cu-bretovič, tudi iz Dalmacije, je bil lani premeščen iz Kotora v Trst. r On je dober in značajen Hrvat. Naravno, da v šoli ne tira politike, ampak vrši le svojo dolžnost, ali, če tudi ne demonstrira brez potrebe, vendar ne skriva nikdar in nikjer, ako tako zahteva prilika, svojih hrvatskih Čutil. Zato se mu Italijani napovedali boj, a dijaki akademije vidijo v njem le »il croato«. Odkar je on prišel v zavod, more se reči, da ne mine dan, da bi mu ne nastavili kake zanjke, da ne bi mu z največo navihanostjo stavljali kakega tendenciji»znega vprašanja, da bi potem njegov odgovor priobčili v »Piccolo«. To se je že često dogodilo in so se njegovi odgovori pri-občevali popolnoma popačeni. Ravnatelj Gelčič ščiti Ć libreto vica, ki je poleg tega ugleden, učen in vrl profesor. No potrpljenje in ravnodušnost imata svoje meje, in ravnatelj in profesor, ne vedoča več, kako bi udušila gibanje med dijaki, sta se zatekla k sodišču. Italijanski časopisi pa zahtevajo, naj se ravnatelj * in profesor ukloneta. In kakor je že avstrijska politika, mi bi se tudi temu ne čudili. Ne čudili bi se, ako bi se dijakom dalo zadoščenje, mesto da bi, ako treba, zaprli zavod. Ako poštevamo vse okolnosti in precendencije, vsi izgredi kažejo na irre-dento. sko demonstracijo. Ali v Trstu je že navada, da vlada odjenjuje pred laškimi demonstracijami, in s tem — četudi indirektno — podpira irredentizem. Že nekoliko časa se dela na to, da bi bil prof. Cubretović na lastno željo premeščen na gimnazij v Spljetu. Sedaj, ko so se zgodile te demonstracije, je njegova dolžnost, da vztraja na svojem mestu. Demonstracije na trgovinski in navtiški akademiji so nov dokaz o razpoloženji duhov v Trstu. No, ako bi se vsi, ki se v tem mestu čutijo Hrvate, tudi izpovedovali in kazali Hrvate, smo prepričani, da bi se irredentovska objestnost malce uklonila. Proti osamljenemu človeku pa se je lahko junačiti. Vendar enkrat! Pišejo nam : Po večletnih pritožbah v javnosti se je odbor »De-lalskega podpornega društva« konečno naveličal zapostavljanj našega jezika od strani tukajšnje »Zavarovalnice za slučaj nezgod« je odposlal gos|K>du vladnemu komisarju v omenjeni zavarovalnici energičen po gospodu dru. Zucconu izborno sestavljen protest. Sedaj doznajemo, da je društvo slednjič zmagalo v borbi za naše pravo. Prejelo je namreč od zavarovalnice slovenske odgovore oziroma naznanila, in se slovenskim pečatom. Po tolikem trudu moramo vendar biti hvaležni, toda ne Cimadori-jn, ampak gospodu komisaiju Lippertu, ki je nastopil v varovanje zakonitih zahtev. To pot niso poslali več nemško-slo venski h tiskovin, ampak samo slovenske litografirane pole. Ovitek pa je bil Še vedno samo italijanski, kar ni prav, osobito ko bi morali imeti te stvari tiskane v vseh treh jezikih skupaj, ali pa vsako zase. Nekaj je tudi to, zato gre zahvala onim, ki so ae potrudili v tem slučaju, in gosp. dru. Zucconu še posebej. Poročevalec. Zabavni vlaki jnžne železnice. Od prihodnje nedelje, 6. maja, do 14. oktobra t. I. bodo ob ugodnem vremenu vsako nedeljo in praznik vozili zabavni vlaki z vozovi L, II. in III. razreda iz Trsta v Divačo in nazaj. Vlak bode odhajal iz Trsta ob 3.40 pop. v Nabrežino pride ob 4.16, na Prosek ob 4.35, na Opčine ob 4.44, v Sežano ob 4.56 in v Divačo ob 5.15. Vračal se bode iz Divače ob 9.10 zvečer, iz Sežane 9.23, z OpČin ob 9.34, s Prošeka ob 9.41, iz Nabrežine ob 9.57, iz Grinjana ob 10.15, iz Miramara ob 10.21 ter pride v Trst ob 10.37, Cene za tje in nazaj so naslednje : Trst - Nabrežina : I. ra;;r. 2.32 K. II. 1.10 K. III. 0.80 K. Trst - Prosek : I. rarr. 2.90 K. II. 1.50 K. III. 1.— K. Trst-Opčine : I. razr. 3.44 K. II. 2.- - K. III. 1.40 K. Trst - Sežana: I. razr. 4.60 K. H. 2.— K. III. 1.40 K. Trst - Divača : I. razr. 5.72 K. II. 3.20 K. III. 2.20 K. Za poljub je daroval moški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda gosp. Poljubo-vič iz Nabrežine 7 kron 20 st. Hudobna mačeha. Katarina Kolenc, soproga voznika v ulici degli Armeni št. 11, je s svojo 11-letno pastorko postopala tako grdo, da so se sosedje usmilili dekletca ter prijavili hudobno mater redarstvu. Zdravnik je otroka preiskal ter našel več sledi poškodovanj. Sedaj se bo proti obdolženki vršila kazenska razprava. Nezgoda na delu. 13-letnemu kovaškemu vajencu Justu Gnstinčiču v Barkovljah je v soboto popoludne neki stroj odtrgal vse prste desne roke. Dečka so spravili v tu k. l>olnišnico. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 1.20, ob 2. uri popoludne 17-4 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 95.90 — Danes plima ob 10.28 predp. in ob 9.25 zvečer; oseka ob 3-40 predp. in ob 3.40 popoludne. Pevsko društvo »Zvon« na Opčinah priredi dne 10. junija t. 1. veselico. Toliko na znanje bratskim društvom. Natanjčnejše priobčimo svojedobno. Obrtnijsko društvo pri sv. M. Magd. spodnji, vknjižena zadruga z neomejeno zavezo, je imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 22. aprila. V novi odbor so bili voljeni sledeči gospodje : Josip Pregarc, predsednikom, Alojzij KodriČ, podpredsednikom, Miloš Pahor, tajnikom, Josip Maršič, blagajnikom, Josip Frankovič, Fran Sugan in Peter Štnrman odborniki. Po dovršenem občnem zboru se je vršila pevska zabava društva »Slava". Gosp. A. Miklavec je pozdravil in navduševal »Obrtnijsko društvo« in ostalo občinstvo. Za tem je gosp. Pregarc pozival pevsko društvo in »Obrt. društvo« na skupno delovanje v prospeh naroda, kajti le z združenimi močmi zamoremo priti do svojega cilja. Gosp. Rakuša, člen »Konsuronega društva pri sv. Jakobu«, je razpravljal, kako da nas naši narodni nasprotniki imajo radi. Še vode nam ne privoščajo. Opominjal je na naše geslo: »Svoji k svojim!« Nabrala se je tudi primerna svotica za j rtružbo sv. Cirila in Metoda. Vesti iz ostale Primorske. X »Goriška ljudska posojilnica« je imela včeraj svoj občni zbor. Udeležba je bila ogromna, toliko osebna, kolikor po pooolastilih. Osebnih udeležencev je bilo caki h 300, na voli t vi pa je bilo oddanih ka-eih 3000 glasov. Predsedoval je dr. Turna. Zborovanje je bilo razburjeno in je trajalo >d 9. ure zjutraj do poludne in od 2. popoludne do 5. Na volitvi novega načelništva je zmagala Tumova stranka s kakimi 600 glasovi večine. Zbor je določil 300 gld. za jolski dom in po 50 gld. za otroški vrtec v Devinu in za Alojzijev i šČe, »Goriškemu Sokolu« pa se je .odpisal dolg 100 gld. Predlog ca ta darila je stavil dr. Tlima, a podpiral je toplo dr. Franko, kar je na vse zboro-ralce"— z ozirom na to, da si rečena gospoda nista politiška somišljenika — napra- vilo najbolj u tis. Zlasti pa je na vstalo navdušenje med zborovalci, ko je dr. Franko povdarjal, da, kjer gre za mili narod, moramo biti jedini. X V Šmarjah pri Ajdovščini so tamošnji rodoljubi ustanovili »Bralno in pevsko društvo«. Ustanovni zbor je bil dne 22. t. m. Predsednikom je izvoljen gospod Filip Stubelj. Novemu društvu želimo obilo vspeha! X Redki taki služabniki! Velikonočni ponedeljek je v Crničah umrl v 77. letu starosti hlapec Valentin Hvalič iz Loke, ki je 33 let služil enega istega gospodarja, veleposestnika Antona Pignatarija. Bilje zvest in pošten mož. X Učiteljski izpiti za ljudske in meščanske šole v Gorici se prično 7. maja. Oglasilo se je že nad 20 učiteljev in učiteljic. X U m r l je znani veleposestnik v Brdih, g. Fran Obljubek. X Požar v Solkanu. V petek proti jutru je pogorela v Solkanu tovarna tamošnjega prvega mizarskega društva ; poslopje je last Od. Lenassija. Vso škodo cenijo blizo za 30.000 j kron. Škoda je pokrita z zavarovanjem. 30 delavcev je ostalo brez zaslužka. X Lakota in beda —dobra šol a. I V »Naši Slogi« čitamo : Pred nekoliko časa j je neki dvojici mož, nasičeni od »patrijotičnih« j fraz italijanskih novin, šinila v glavo misel, j da sta iz cesarske službe ubežala v Italijo. Njuni florentinski imeni se glasiti: Nikolic iz Lošinja in Perinić iz Zadra, a ljudje, ki so ju poznali, pripovedujejo mnogo o njiju »pa-trijotiskih« čutstvih. S telesom in dušo udana Italiji sta bila vsikdar pripravljena iti za-njo v vodo in ogenj. Prve dni svojega bivanja v Benetkah sta si beguna ogledavala lepote tega zgodovinskega mesta, te neusojene prestolnice »della Venezia Giulia«. In dokler je bilo denarja, dobljenega za cesarske monture, sta se naslajala s proizvodi »kulture«. Ali kmalo ni bilo več denarja, zaslužka pa od nikjer. »Kultura« je postajala kisla in lakota je začela neusmiljeno moriti »patrijotična« želodca. »Fratelli d' Italia« niso dali nič, marveč so se jima posmehavali porogljivo, ko sta jim pripovedovala, kako sta iz golega pa-trijotizma ubegla v Italijo — da se oslobodita z »jarma« tujincev. Ni ostalo druzega : ali cepniti od lakote, ali pa zapustiti »la madre comune« in njeno »kulturo«. Odločila sta se za to poslednje in deveti dan sta se sama izročila avstrijskemu konzulatu v Benetkah. Odkar so ju doveli v Pulj, nista še nehala psovati Italije ter proklinjati svoje rodite-1 e l j e, ki s o d o p u s t i 1 i, da sta se odtujila rodu, iz katerega sta izišla, kar ju je dovelo do begunstva in nesreče. »Meglio carcere in Avstria, che morte di fame in Italia« — to so njune besede. Naj usoda teh dveh mož služi v izgled drugim zašlim in zavednim sinovom naše domovine ! X Iz P 1 a v i j pri Kopru nam pišejo ! O te naše razmere! Pred kratkim so cenjeni čitatelji »Edinosti« čuli, kako je občinski urad v Miljah, v katero občino spadamo tudi mi, p&lal v našo vas neke >mrtvaške table«, in kako so morale te table zginiti, ker jih ljudstvo ni hotelo. Sedaj pa je uvedena stroga preiskava, kdo da je one table — oskrunil. In tisti slavui kratkohlačni Colombo se trudi, da bi spravil »krivce« na dan. Temu — go-lobčku pa ni le do tega, da bi bili dotični ki kaznovani, ampak mu je marveč do tega, da ga laška signoria povzdigne za svojega kor-porala in da ga koperski Bennati imenuje vitezom italijanske — kulture. Vedite namreč, da ima ta italijanska kultura tako dober želodec, tla jej ne more več škoditi, tudi čc ima takih vitezov! Ta kultura nima namreč nič več zgubiti, in česar ni, ne more niti Colombo pokvariti. I s tem Colombom so naši računi tudi tako čisti, da v naših očeh mož ne more nič vetrebna! (Opomba uredništva. Tako je! Kei so res vsa potrebna je nežmiselno in nerodoljubno, da se prepirajo med seboj mesto, da bi delala zložni. Zato pa bodi konec prepirom v Nabrežini in tudi prepirom po časopisih !) prositi za koncesijo, da ustanovi tamkaj igralnico, podobno isti v Monte Carlo. Loterijske številke, izžrebane dne 28. aprila: Dunaj 6 29 83 75 57 Gradec 76 36 66 17 5 60.000, kron, 15.000 kron In 12.000 kron so glavni dobitki srečkanja »Invaliden-dank«, kateri zneski se z 20°/0 odbitkom izplačajo v gotovini. Naše cenjene čitatelje opozarjamo, da se bo vršilo I. srečkanje nepreklicano dne 19. maja 1900. Vesti iz Kranjske. * V Ameriko je hotel Janez Meršič iz Krasnice, črnomeljskega okraja, ki še ni doslužil vojaških let. Xa dolenjskem kolodvoru v Ljubljani ga je ustavil stražnik. Sprva je vse tajil; ker pa se je bal, da mu tovariš, pri katerem je imel shranjen denar, istega ne odnese, je končno vse povedal. * Pivo v kavarna h. Ljubljanski krčmarji so se pritožili, da se po kavarnah toči gostom pivo v steklenicah, v kar kavar-narji nimajo pravice. Ta pritožba je imela ta vs|>eh, da jc izdana naredba, da vsakemu ka-varnarju, ki bi še točil pivo, nalože kazen po § 132. obrtnega zakona. * Novačenje v Krškem okraju. O letošnjem novačenju je bilo potrjenih : v Mokronogu 4*3, v Kostanjevici 47, v Krškem 75 in v Radečah 47 mladeničev. * L j u b 1 j a n s k o mestno kopališče na »Ajdovem zrnu* otvorijo to jesen. * Požar. Dne 23. t. m. je v Gričah pri Postojni pogorela hiša |»osestnika Jožefa Matjašiča. Škodo cenijo na 36od streho, se je nevarno oj»ekel. * Iz Novega mesta javljajo, da je tamošnji Sehwarzov hotel prešel v last g. Ludvika FerliČa. * Kočevski občinski zastop je sklenil, da ustanovi v Kočevju nemški »Stu-dentenhein«, to pa s pomočjo »Sudmarcke«. * Bogoskrunež Kvas je, kakor poroča »Slovenec«, izpovedal novo bogoskrun-stvo. Oni dan, ko je pobijal žarnice mestne elektrarne v Streliških ulicah, se je spravil tudi nad križ ob Gruberjevem kanalu, katerega je hotel izruvati. * Z a p o v e d n i k o m ljubljanskega domobranskega bataljona je iineno-van g. poostaja je bila dotedanje predgorje (kap) viharjev, katero so od tiste dobe imenovali »rt dobre nade«. Tu so ustanovili tudi holandsko sirotišnico. Ze leta 1685 je bilo na Kapu 800 belokožcev — Hola n dce\. Ob izganjanju Hu-genotov pod Ludvikom XIV. je vzhoduo indijska družba gostoljubno sprejela 300 huge-notskih družin ter jih je poslala na Kap, kjer so jim odkazali |>olja. jih preskrbeli z živino in vsem, kar treba na |>oljedelstvu. Francozi so se kmalu naaČili holandskega jezika. Ti Francozi in že prej naseljeni Holandci — vezala jih je protestantska vera in občevalni jezik — tvorijo temelj današnjemu burskemu prebivalstvu ne Kapu, v Natalu, v Oraoju in v transvalski republiki. Veliki požar v Ottavi v Ameriki. Kakor javlja »poslovnica Reuter«, obsega po ognju opustošeni prostor pet štirjaških milj. Grad Achilleion . Neka Francoska delniška družba je baje kupila za en milijon Frankov grad »Aehileion« na Krfu, ki je bil, kakor znano, last pok. cesarice Eiizal>ete. Društvo misli grad spremeniti v hotel ter Brzojavna poročila. Slarnosti v Berolinn. DUNAJ 28. (K. B.) Nemški poslanik knez Eulenberg se je odpeljal v Berolin, kjer se udeleži shoda nemškega in avstrij-i skega cesaija. STOCKHOLM 29. (K. B.) Princ Karol Švedski in Norveški pojde v imenu kralja Oskarja k slavnostim proglašenja polnoletnosti nemškega prestolonaslednika polnoletnim v Berolin. Velika kneginja Aleksandra Petroma umrla. PETROGRAD 28. (K. B.) »Pravitelj-ski vestni k c objavlja carjev manifest, ki pri-občuje narodu smrt velike kneginje Aleksandre Petrovne ter proslavlja delovanje pokojnice na polju krščanskega usmiljenja. Anerika Amerikancem. NE\V-YORK 28. (K. B.) »Reuter« javlja: Tajnik vojnega urada Root je imel včeraj v društvu za Grantov spomenik govor, v katerem je rekel, da amerikanski narod nikdar ne opusti »Monroe-doktrine« (načelo: »Amerika Amerikancem!«) ter da isti nastopi, če bi trebalo, za to načelo z orožjem v rokah. Ako pa ne bodo zakono-dajstvo napredovalo v tem smislu, bi se lahko zgodilo, da bi nekega dne Amerika stala nepripravljena nasproti dogodkom. PoTodnji v Ameriki. NEW-YORK 28. (K. B.) Orkan, združen s povodnjo je napravil v državi Texas škode, katero cenijo na 3 do 5 milijonov dolarjev. V \Vaco je utonilo 12 oseb. Železniški promet je na muogih krajih pretrgan. Nemiri na Balkana. CARIGRAD 28. (K. B.) Generalni major Šemsi je šel mirit na črnogorsko mejo, generalni major Salih razorožuje meščanstvo v Ipeku. Arnavti v okraju Priština so se zbrali v posvetovanje; skopeljski prvaki se tega shoda niso udeležili. Nezgoda v pariški razstavi. PARIZ 29. (K. B.) Danes popoludne se jc j»odrl mostovž za pešce, ki veže razstavo s panoramo »Globe celeste«; poslednja ne spada k razstavi. Dosedaj so potegnili iz razvalin sedem mrtvecev. Med njimi ni nijeden tujec. Kakih deset oseb je ranjenih. PARIZ. (K. B.) Dve nadaljni osebi, neki gospod Lehomne in g.a Chote, ki sta bila ranjena pod udrtim mostom, sta umrla v bolnišnici. Vseh mrtvecev je sedaj osem. Stanje nekaterih ranjencev jo nevarno. Odpravljanje j |K»drtin še ni končano. PARIZ 30. (K. B.} Nadalje je umrla v lx»lnisnici neka žena, ranjena ob udoru mosta. Odpravljanje ruševin so končali o polunoči, , ne da bi našli novih žrtev. Vsega je torej mrtvih devet oseb. V truplih gospe in dekleta, katerih istovetnosti .včeraj niso mogli i dognati, so sjm »znali g<*»po Danard in nje l>etletno čerko. S »prog je tudi umrl ob nezginli. PARIZ 3D. (K. B.) Razni listi, zlasti nacionalistični ostro napadajo vlado zaradi nesreče v Avenue Saffreu. Zlasti dolžijo Milleranda, ki je zahteval, da se še negotova razstava otvori za občinstvo. Listi, ki so Mille-randu prijazni, opozarjajo, da udrti most ni spadal k razstavi, zbog česar da je na nesreči kriva mestna uprava. Kolera v Arabiji. DŽEDAH 28. (K. B.) Med tukajšnjimi romarji v Mekko se je pripetil slučaj bolezni, o kateri se sumi da je kolera. Knez Ferdinand na Italijanskem. RIM 29. (K. B.) Knez Ferdinand Bolgarski je iz Neapelja v g »renjo Italijo potoval skozi Rim. Volitve v Brazilu. RIO DE JANEIRO 28. (K. B.) Ker so odobrene volitve skoro vseh novih senatorjev in 116 poslancev — to število je potrebno, da je zboroica sklepčna — otvorijo kongres dne 13. maja, kakor določa ustava. Sedanje posvetovanje se vrši popolnoma mirno. Vojna v jušni Afriki. Zavarovanje sotesk. LONDON 28. (K. B.) »Reuter« javlja iz Ladvsmitha : Boerci so odposlali nekaj stotin mož, da čuvajo Wanrennensko in Hock-sotesko. Poveljnika Deheer in Nikerk, ki razdeljujeta l»oerske čete, sta stvar tako uravnala, da se Boerci lahko združijo pri vsaki soteski, katero bi hoteli Angleži napasti. Boerei ostanejo pozimi v Natalu. — Rudnikov ne uničijo. LONDON 28. »Dailv Telcgraph« javlja iz Ladvsmitha: Boerci se pripravljajo na to, da prezimijo v Natalu. Svojo živino sprav-J ljajo z visoke planote na zimske pašnike, od prebivalcev pobirajo davek od stanovališč. — Istemu listu javljajo iz Capstadta : Osebe, izgnane iz Johannesburga, ki so prispele semkaj, pravijo, da so na protest poveljnika B o t h e in inženerja državnih rudnikov K1 i n c k e j a zopet s trdno tvarino zamašili luknje, pripravljene v to, da bi razstrelili rudnike. Polkovnik Alsterson je opustil zasledovanje Boereev. LONDON 28 (K. B.) »Daily Croniche« javlja v brzojavki iz Bloemfonteina dne 26 t. m.: Pešci na konjih polkovnika Alstersona \ so opustili zasledovanje Boereev: general Rundle jih še nadalje zasleduje. Na ozemlju severo-! zapadno od \Vepenera ni več sovražnika. Pomoč Mafekingu. LONDON 28 (K. B.) »Dailv Mail« hoče j vedeti, da so v Kimberlevu organizirali pomožno kolono v rešitev Mafekinga. Isto vodi general Hun ter, ki se je v Bloemfonteinn v tem ozirn dogovarjal z lordom Robertsom/ Angleži ostanejo t Tabanehu. BLOEMFONTEIN 29 (K. B.) »Reuter« !javlja: Pravijo, da Angleži ostanejo v Ta-; hachu tudi nadalje, ker je to mesto strate-j gično velevažno. Boerska poveljstva v bližini Tabancha se manjšajo. Boerci se vračajo mirno na svoje domove. Boersko odposlanstvo v Evropi. HAAG 25 (K. B.) Boersko odposlanstvo obišče dne 1. maja Amsterdam ter se dne 4 maja v Rotterdamu na krovu parnika »Ma-asdam« ukrca v Ameriko. Dr Levds in Miiller ostaneta v Evropi. Izpred Warrentoua. WARENTO> 28 (K. B.) »Reuter« javlja: Ker so Boerci včeraj precej pogosto streljali izza utrdeb v bližini mosta, jih je Angležko topništvo obstreljalo. O tej priliki je Angležem mnogo pomagal vojaški zrakoplov. Angleži niso imeli nobene zgube. Transvalsko zlato potuje v Evropo. LOURENZO MARQUEZ 29 (K. B.) i »Reuter« javlja: Parnik »Gironde« je odplul j s 135000 Lst. kovanega zlata s 121000 Lst. i zlata v palicah. Te svote je poslala neka Francoska banka iz Johannsburga v Pariz. Izpred Tabanehu. MASERN 24. (K. B.) Danes jutro je bilo proti Tabanehu slišati več ur streljanje. Uspeh ni znan. Trgovina in promet Tedensko tržno poročilo. V Trstu, dne 28. aprila 1900. (Cene vseh predmetov veljajo brez carine.) Kolonijalno blago. Kava. Tudi prošli teden ni prinesel skoro ni kakšnih sprememb niti v Brazilu niti na merodajnih trgih. Cene so rastle in padale le nezuatno. Dovoz je še vedno omejen. Na našem trgu je . bilo precej prometa. Ker je iz Brazila pričakovati malo kave, smemo upat:, da se kupčija oživi, ker konsuinentje rabijo kave. — S trga je bilo vzetih 1000 vreč kave San-tos »good average« po 47 do 49.— kron, 500 vreč d to. Su|>erior po 51.50 do 52.50 od 40 kg. — Na skladiščih je 17.020 q. kave. Popor. Neznatni dovoz v Singapore, ki je v primeru z lanskim letom manjši za 170 t, je provzročil, da so na vseh trgih cene poskočile. Na tuk. trgu so ceue jtoskočile za okolo 4 K, in sicer je veljal: poper Singapore K. 74.— - Tellicherrv „ 73.— „ Batavia „ 71.— Penang C „ 69.— „ Penang D „ 68.— Pimont Še vedno zanemarjen in brez kupčije; lastniki zahtevajo nespremenjeno ceno 42 K. Klinčki. Cene rastejo; sedanja cena 52 K. Cataia lignea. Položaj nespremenjen. Izbrano blago 53 K, novi Standard po 49 K. Sladkor. V obče je bil položaj prošli teden na vseh inozemskih trgih precej slab; cene so nekoliko padle. Zadnja dva dni se je položaj nekoliko zboljšal s trdnejšo tendenco. Na našem trgu so ostale cene skoro nespremenjene. Prometa je bilo malo, ker je počivala špekulacija, dočim je od strani konsumentov dohajalo le malo naročil. Včeraj smo zaključili nekoliko trdnejše o naslednjih cenah: Za gotovo blago v tranzitu, carine prosto v Trstu s 2°/„ škoutom : Centrifugalni pilć . . . 27.--28.3/4 K Melis-Pilč......28.3/4—29.l/4 „ Concassč....... 29.--29. % „ V klobukih po 1.80—2 kg. 30.--30.l/2 „ V kockah v zabojih po 25 in 50 kg......30.7«—32.— Za naročbe april-julij : Centrifugalni pil<5 . . . 273/4—28.3/4 K Melispilč......29l/4—30.— „ Iz notranjosti je došlo od 20. do 26. t. m. z železnico 17.200 q. sladkorja, proti 24.000 q. v isti dobi lanskega leta. — Zaloga je znašala dne 25. t. m. 194.400 q., med katerimi 190.671 q. v javnih skladiščih (V isti dobi lanskega leta je bilo zaloge 155.000 q., od katerih je bilo 152.881 q. na skladiščih.) Carealije. Trg o neznatn kupčiji miren. Prodalo se je 400 q. turščice levantinske po 11.20 K. in 300 q. amerikanske po 10.80 q. — Zaloge je bilo 597 pšenice (397 q. v skladiščih), 7634 q. turščice (7234 q. v skladiščih) in 300 q. ovsa. Bombaž, trg stalen. Prodalo se je 66 bal ci-perskega o neznani ceni in 154 bal Adana po 107 K. od q. Moka. Cene trdne o omenjenem prometu, illžno Sadje. Položaj ugoden. Prodalo se je 6000 zabojev pomaranč sicilskih po 5 do 43 K in 2000 zabojev limon po 4 do 7 kron od zaboja. Les. Kupčija precej živahna o stalnih cenah. Prodalo se je 10.000 štajarskih desk II. vrste 8/12 po 98 K, 10.000 komadov koroških I. 7" po 64 K. in 8000 dto I. vrste po 73 K. po 100 komadov. Olje olj kino. Kupčija omejena, trg nespremenjen. Prodalo se je 50 q. italijanskega polfinega v sodih po 122 do 160 K. in 200 q. grškega in levantinskega v bare-lih po 74 do 76 K od q. Banka »Slavija«. Poročilo o delovanji v življenskem oddelku za prečeno let*» izkazuje data, ki >a-služijo popolno pozornost. V letu 1899 bilo je podanih v življenskem oddelku 4813 oglasil za zavarovalni kapital 13143654 K 46 v. in izdano zavarovalnih pogodb 4017 za zavarovani kapital 11092554 K 40 v. Zavarovalnina za leto 1899 iznaša 2506881 K 88 v. Izplačila za pretečeno leto so iznašala 957630 kron 82 v. Rezerve in fondi v vseh oddelkih iznašajo 20579494 K 88 v., premoženje banke »Slavije« pa 20198125 K 18 v. Izplačila v vseh oddelkih za 1. 1899 iznašajo 3102802 kron in 90 v. Vsega skupaj je banka »Slavija« izplačala do sedaj 62922942 K 86 v. Navedeni uspehi pojasnujejo s cela naravni razvoj banke »Slavije« in priljubljenost njeno v najširših vrstah občinstva. Pošte na deželi. Trgovinsko ministerstvo namerava za kraje, kjer se ne izplačajo posebni poštni uradi a je potrebna poštna zveza, dovoliti nabiralnike 7a navadna pisma. Take nabiralnike dobe prodajalnice poštnih vrednotic. Velika zaloga solidnega pohištva in tanecarij Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San Giovantti hšt. 5. (hiša Diana). 94F" Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo d o u € se srečo Um in tovarna IC pohištva vsake vrste Alessandro Levi Hinzi v Trsti. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bo?at Izbor t tapetarijah. zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis in frauko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se m brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunao. Tržaška posojilnica in hranilnica registrovana zadruga z neomjonim pvrostvoa. VABILO VIII. REDNI OBČNI ZBOR Tržaško posojilnico in hranilnice r<*j»istror»tie zadrufre r. omejenim poroštvom, kateri bo v nedeljo dne 13. maja t. 1. ob 10. nri predp. v prostorih posojilnice (,:Sloyansta Čitalnica) v ulici S. Francesco št. 2. I. nadstr. DNEVNI RED : 1. ljetno poročilo in potrjenje letnega ntčuna. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom. 4. Razni predlogi*). o. Volitev načeluištva. 6. Volitev nadzorništva. K obilni udežhi vabi Načelništvo. TRST, dne 27. aprila 1900. Delavsko konsinnno društvo pri Sv. Jakobu priporoča slavn. slov. obe. svojo Narodno gostilno v ulici Vespucci št. 1 vogal ulice Con-cordia. Toči izvrstno istrsko in dalmatinsko črno, vipavsko belo vino ter Steinfeldsko pivo I. vrste. Izvrstna kuhinja vedno pripravljena. Za družbe so posebne sobe na razpolago. Na obilno obiskovanja uljudno vabi Odbor, *) § 50. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu. O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres, ali če se morajo izročiti posebnemu odseku, ali nadzorstvu, ali pa načelništvu, da se o njih poroča na bodočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo potem postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora. Mamcija Malorčić v Divači z obširnim, krasnim vrtom z lopami z nekaj njiv in travnikov, z lepimi sobami za ptujce in letovišč r; i ke z obširnim govejim in konjskim hlevom ter druzimi gospodarskimi prostori, odda se vsled maloletnih dedičev v najem Podudbe sprejema in na ta njenoj a pojasnila daje varuh Albin St rekel j v Skoeijanu ]>ošta Divača. P r o t i' k a š 1 j u, BloMn. MpaTostupadaujnElasii, iatarn iti. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Prendiuijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Prihod in odhod vlakov. Južna železnica. Odhod iz Trsta: 6.20 pdp. omn. Npbrežina, Červinjan. Benetke 8.— „ brzo vi. Dunaj, zveza z Reko 8.25 „ „ Nabrežina, Videm, Benetke, Rim 9.— „ omn. Nabrežina, Videm, Benetke. Verona 9.55 „ pošt. Dunaj, zveza Budapest in Zagreb 12.45 pop omn. Kormin, zveza Červinjan, Benetke 4.35 „ „ Nabrežina, Videm, Benetke, Rim 5.30 „ Benetke (via Červinjan in vi a Videm) Rim (via Bixij) naravnost. 6.25 „ pošt. Dunaj, zveza z Reko 8.15 zvč. brzovl. Kormin 815 „ „ Dunaj, zveza s Peštm. Reko 8.45 „ meš. Nabrežina, Videm, Benetke 9.45 _ „ do Miirzuschlaga 6.10 „ (samo ob sredah) ekspres v Ostende Dohod v Trst: 6.56 pdp. me*. i= Mtirzuschlaga, Beljaka itd. 7.33 „ - iz Italije, Kormina, Nabrežine 8.45 brzovl. iz Kormina 9.28 „ „ Dunaj, zveza s Pešto, Mnihim 10.25 ^ pošt. Dunaj, zveza z Reko 10 40 „ brzovl. iz Italije preko Kormina 11.20 „ omn. iz Benetk (via Červignjan) 5.35 pop. pošt. Dunaj, zveza z Gorico * 7.45 zvč. omn. iz Italije preko Kormina 8.30 „ brzovl. iz Italije preko Kormina 9.— „ „ Dunaj, zveza z Reko 11.35 „ omn. iz Italije preko Kormina 10.38 pdp. (samo v sredo) ekspres iz Ostende Državna železnica. Odhod od Sv. Andreja 6.30 pdp. Hrpelje, Ljubljana, Dunaj, Beljak 8.45 „ Hrpelje, Rovinj, Pulj, Dunaj 4.50 pop. Hrpelje, Divača, Rovinj. Pulj, Dunaj 7.45 „ brzovl. Pulj, Divača, Beljak, Dunaj 2.30 „ Herpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih). Dohod k sv. Andreju. 8.05 pdp. Divača 9.35 „ Pulj, Rovinj 11.15 _ Hrpelje, Ljubljana, Dunaj 6.15 zvč. Pulj, Rovinj, Dunaj, Ljubljana 9i>0 „ brzovl. Pulj, Rovinj, Dunaj 9 25 „ Hrpe!je, Divača (samo ob nedeljah in praznikih.) Zahvala. Gospod Ferdo Sermitz, c. kr. sodni pristav v Trstu, bil je zavarovan pri banki »Slaviji« za kapital K. 2000 za slučaj smrti. Takoj po njegovi smrti izplačala je omenjena banka meni, kot lastnici njegove police, zavarovani kapital točno in brez najmanjših ovir in za to mi je prijetna dolžnost, banki »Slaviji« javno se zahvaliti in jo najtopleje priporočati vsakemu. V Trstu, dne 30. aprila 1900. Antonija Nider. Samo 1 krono za 3 srečkanja. IZadnjimesec M iMeK 60.000 1 15.000 L, I« 12.000 1. v denarju z 20% odbitkom. ti Srečke „Invalidendank po 1 krono priporočajo: Josip Bolaffio, Aleksander Levi, Mandl & Co., Mercurio Trie-stino, Ign. Neumann, Henrik Schiffmann. I. srečkanje: 19. maja 1900. II. srečkanje: 7. julija 1900. kil. srečkanje: 10. novem. 1900. r Slovenei pozor i .V.V.WV.VJ .......... Zahtevajte povsod pilili! nogavice, rokaviee, MMčm......... jopiče in vse vrste pletenin iz t:iiinmiiiH??»Ti*«»■« ..«ui« .i>HiiitHMm»»uiiMiimitt7 niinininii' D. ffribar-jeve tovarne iiii.iMiitiiiiiiiirniiiiiiiiiiitiiitiiiiiiniiiiiiiji X Jo domače blago je trpežno, eeno in se kosa z vsakim drugim izdelkom bodisi katerekoli konkurence♦ | $ Slovenski trge ves. Carl Greinitz Neffen Na Cersu štev. 33. podružnica Trst. Piazza detla Legna 2. Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbarstvo traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, ▼se tehnične predmete, popolne naprave kopeljiin stranišč peči in štedilna ognjišča takiojsko, namizno in hišno opravo, železne mebie in pred epjem varne blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt *S n $ n * k K 8 Kwizdov Korneuburški prašek za krmljenje živine Veterinarno - dijetetično sredstvo za konje, govedo in ovce. Rabljen skoro 50 let že v mnogih hlevih, kedar živiua uoče rada jesti, kedar slabo prebavlja v zboljšanje in pomnožite v redilnosti mleka pri kravah. Cena l/i škatljica kron 140. '/* 4kat-ljice 70 stot. Pristen je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga Fran Ivan Kvrizda, e. kr. avstr. ogerski, kralj, numiMki la knežje bolgarski dvora« zalagate)j. Okrotni lekarnar, Bi pri Ihmaju. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plaća po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena pi emirno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. Zaloga likerjev v sodčih in buteljkah. PorhailP lol/nh ulica Acqaedotto 8 roilldUU JdlVUU ZaIoga vsakovrstniU vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kreme. ulica Media št. 3., toči Črna in bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne. Pirih Ivan Lozić Jurij Androna S. Lorenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litrov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo. Pninnnils P" »•on imagostilnovulicilreneo rUlUUIIIK ridll St. 2,toči istrsko, dal- matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. Rftllill* Pfttor ulica Riborgo št. 25. Velika ■ ■vi 11*1 ■ v avl zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in sladeičarne. Jak. Perhauc Ulica Stadion št. 20, pekarna in sladeiČarna, . svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Ivan Pahor ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno fino pecivo za bližajoče se praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenji trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna. Kavarne. Anton Šorli priporoča svoji kavarn. »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo venski in mnogn drugih Časnikov. Trgovci. Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifaktarnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Fran Hitty Novak Nlihalj Muha Josip trgovec, ulica Sv. Cate-rina štev. 9, priporoča svojo zalogo kolonijalnega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju. Oglje in drva. v ulici del Torro štev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! 31 lin na par. Valentin Skocir ima v ulici Giulia št. 309 mlin na par, j kjer melje vsakovrstne turščene muke Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči. Prva slovenska Pohištvo. izdelovalnica in zaloga zazno vrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence. Zh mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.) C. kr. priviligM troji Civilni in vojaški krojač. vsafcem m razumljivi Krojiti : Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 221, n ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih piaščev za vsako sezono. Vse po najnovejši modi. J. Voščene svede. Knnap svečar v Gorici ulica Sv. Antona ■ št. 7 izdeluje sveče iz pristnega Čebelnega voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu. Voščilo (biks) in usnje. Glavno zalogo tvorniško zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljaij e ima Ivan D r u f o v k a v G o-r i c i na Travniku štev. 5. Podružnica v Sežani in Komnu. Naročbe se točno izvršč. C. Klemt. Tovarna za zatvornice (Jalousien) Br&unau na Bavarskem. Priporoča svoja 6-kratno odlikovana no. vovratna lesena zastirala (Rouleaux), in žaluzije. — Ceniki gratis. Agentje za privatne odjemalce se povsod ščejo.