126. Številko.
V UnMjunl, v ponedeljek. 3. jonila 1901.
XL ICtO.
i uhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za Hitio »giike dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 80 h. Za Lfabljuo i pošiljanjem na dom za vse lete
fi K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tvje delale toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naroči* irez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatt _ Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In anravnisrvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravniitvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Grttaiitva telefon it 34,
JKcsctna priloga: „Slovenski Tehnik"
Pmumsm fttoTilko po 10 h.
Uprmvništvn telefon št 85.
Novi držnunl zbor.
Končane so naposled tudi volitve v Gališki in zdaj je mogoče, napraviti si jasno sliko o bodočem državnem zbora.
Dvor in vlada nimata nobenega vzroka, biti vesela izida minolih volitev, kajti izjalovili so se vsi računi, ki >ta jih napravila.
Vlada je šla v volilni boj z očitnim namenom, ustvariti v državnem zbora veliko klerikalno večino in reducirati nacionalne s:ranke kar le mogoče, da bi izginilo nar odno stno vprašanje iz parlamenta.
V tem smislu je vlada tudi delala pri prvi volit vi dne 14. maja. Pripravljena je bila na to, da pride v državni zbor kakih 35 socialnih demokratov, da, želela si jih je, kajti sodila je. da dobe mandate, ki bi sicer pripadli nacionalnim strankam. Vsled tega je pri volitvi 14. maja napela vse sile in porabila ves svoj vpliv, da bi podprla in premagala nacionalne stranke. Kar je bDo v vladnih močeh, se je v ta namen storilo vse.
Izid pa je bil ves drugačen kot <:a mislila dvor in vlada. Nacionalne stranke so bile pač v toliko poražene, da so se za veliko večino svojih mandatov morale podvreči ožjim volitvam. V tem oziru je vlada imela uspeh. Toda klerikalci niso dosegli uspehov, ki so jih pričakovali in ki jih je pričakovala vlada, pač pa so socialni demokratje kojpri prvi volitvi dobili toliko mandatov, da je v odločilnih krogih zavladala prava panika.
-Corriere della serau, ugledni milanski list, poroča, da se je primeril po izidu volitev 14. maja silno buren prizor na dvoru. Becku se je očitalo, da je cesarju slabo svetoval in ga napačno informiral glede splošne in enake volilne pravice in da je svojo nalogo slabo izpeljal.
Posledica tega je bila, da je vlada začela mešetariti med klerikalci in med nacionalnimi strankami, da bijih združila pri ožji volitvi na boj zoper socialne demokrate. Pa to se ji je le deloma posrečilo in ni socialnim demokratom dosti škodovalo.
Najmočnejša stranka bodo v novem parlamentu nemški klerikalci. Krščanski socialisti, ki so se včasih tako ogorčeno branili imenovanja, da so klerikalci, so dosegli 66 mandatov, dosti manj, kakor so upali, a združili so so s čistokrvnimi klerikalci, ki jih vodi dr. Ebenhoch in katerih je 30. Nemški klerikalni klub bo torej Štel 96 članov.
Poleg njih bodo najmočnejša stranka socialni demokratje. Ti imajo 87 mandatov. Enotna stranka bodo, kakor nobena druga in v tej enotnosti bo njihova moč.
Poleg teh dveh velikih strank bode sicer še več večjih klubov, toda sestavljeni bodo iz različnih, dostikrat nasprotujočih si frakcij in ne bodo imeli tiste notranje edinosti, kakor klub nemških klerikalcev in klub socialnih demokratov. Ti klubi se bodo ustanovili iz naravne potrebe, da si olajšajo poslanci skupno postopanje v skupnih zadevah in da si zagotove primerno zastopstvo v posameznih odsekih.
Skupni klub čeških poslancev je zagotovljen. Ta klub bo imel 82 Članov. Združeni bodo v njem Mla-dočehi in Staročehi, agrarci in radikalni naprednjaki, realisti in klerikalci. Skupno jim bo samo zastopanje narodnostnega in državnopravnega programa ter urejevanje razmerja med češko delegacijo in vlado ter drugimi strankami, v vseh ostalih vprašanjih pa bodo imele posamične frakcije popolnoma svobodne roke.
Snuje se tudi podobna organizacija naprednih nemških strank, vendar ni gotovo, če se posreči, ker so nastala med Nemci velika nasprotja. Nemški radikalci, kakor se zdaj imenuje  stranka  famoznega  Wolfa, so
namreč zahtevali, da se ne smejo sprejeti v skupen klub dunajski svobodomiselni poslanci in dva Schone-rerjeva pristaša, čemur se pa mnogo drugih poslancev upira. Ako se ustanovi tak skupen nemški klub, utegne imeti v najboljšem slučaju 83 Članov.
Poljaki so razcepljeni. Nekdaj tako mogočni poljski klub bo imel le 54 Članov, poljska ljudska stranka pa 17.
Malorusov bo *26, o Jugoslovanih pa še ni nič gotovega, kako se bodo organizirali.
če vprašano po teh podatkih, kakšen je uspeh volitev, moramo reči: najslabši za vlado. Vladi seni posrečilo, zagotoviti si zanesljivo parlamentarno veČino in ni se ji posrečilo iztisniti iz parlamen ta narodnostnega vprašanja — pačpaje splošna in enaka volilna pravica spravila v parlament toliko socialnih demokratov, da je vlada po vsi pravici v skrbeh, zakaj da bo sedaj konec dozdajšnjemu načinu vladanja, to je pač brezdvomno.
Nobena stvar ne karakterizuje bolje mišljenja merodajnih krogov o novem parlamentu, kakor govorica, ki je razširjena v teh krogih, da bo namreč državni zbor tekom dveh let razpušcen, češ, ker s socialnimi demokrati in z nacionalisti ne bo mogoče izhajati. Tako govori strah pred ljudsko voljo.
Pred zasedanjem državnega zbora.
Dunaj, 2. junija. Jutri se vrši ministrski svet, ki sestavi pre-stolni govor, s katerim se pozdravi nova zbornica.
Praga, 2. junija. „D e na, glasilo poslanca dr. Kramara vprašuje, s kakšno pravico zahtevajo Nemci, naj bo predsednik nove zbornice Nemec. Dokler velja sedanji volilni red, po katerem je veČina zbornice slovanska, imajo Slovani   pravico  do predsedniškega
mesta. „Dena poziva čehe, naj ustanove v ta namen slovanski blok.
Dunaj, 2. junija. Med nemškimi svobodomiselnimi poslanci je nastal spor, ker nekateri voditelji zahtevajo, naj se v klub ne sprejmo trije dunajski svobodomiselni poslanci, zopet drugi pa nočejo vstopiti v klub, ako ne bo v njem tudi dunajskih tovarišev.
Državnozborske volitve v Galiciji,
L v o v, 2. junija. Izmed 106 ga-liških mandatov jih je dosedaj oddanih 101. Par ožjih volitev bo 4., odnosno še 7. t. m. Izvoljenih je dosedaj 13 konservativcev, 12 pristašev centruma pod vodstvom patra S t o -jalovskega, 5 Vsepoljakov, 18 poljskih demokratov. Vse te skupine vstopijo v poljski klub, dočim 16 poslancev ljudske stranke nima volje, da bi vstopili v skupni klub. Nadalje imajo Malorusi že 24 mandatov, soc. demokratje pa 7. Zionisti in samostojni socijalisti so dobili po tri mandate. V Brzezanu je bil pri ožji volitvi po hudem boju izvoljen bivši podpredsednik poljskega kluba dr. D u 1 e m b a. Ko je prišel po volitvah maloruski poslanec Budzvnovski na volišče v Chodorov, da se pouči o raznih voJilnih sleparijah, ga je dal okrajni glavar aretirati.
V Izaju pri Turki je bila komisija iz samih duhovnov. Ker je predsednik, župnik Jinicki, samovoljno raztrgal neko glasovnico, razburili so se kmečki volici tako, da so blagoslovljeni komisarji zbežali pod streho, od koder so jih razjarjeni volilci privlekli za lase in ušesa. Župniku Ji-nickemu so polomili dve rebri, župniku Jacenovu pa so odtrgali desno uho.
87. socijalni demokrat,
Dunaj, 2 junija. Ravnokar je došla iz Lvova brzojavka, da so ožje volitve končane ter sta bila izvoljena še dva soc. demokrata, tako da je DJihovo število sedaj S7, dočim so imeli v starem parlamentu le 11 poslancev.
Župnik liberalni kandidat,
Line, 2. junija. Pri volitvah v bavarski deželni zbor je bil v Pran-kenwaldu z veliko večino izvoljen liberalni kandidat župnik Grandin-g e r, dasi mu je škof prepovedal kandidirati ter so njegovi tovariši po vseh cerkvah pridigovali proti njemu, češ, da je omadeževal duhovniško obleko ter izdal vero. Prebivalstvo je župnikovo izvolitev pozdravilo z velikim navdušenjem ter mu priredilo bakljado.
Kossuth je preveč dina-stičen?
BudapeŠta, 2. junija. Pri otvoritvi razstave v P e č u h u je imel višji notar B e n k o govor, v katerem je hudo obsojal ministra Kossuth a, Češ, da se preveč hlapčevsko obnaša pred nadvojvodo Friderikom, sploh, da se je preveč vdinjal Habs-buržanom in Avstriji, neodvisno stranko pa pusti propadati. Zaradi tega govora je pozval Benkoja poslanec Horvath na dvoboj, ki pa ni imel krvavih posledic.
Nova madžarska stranka.
Budapešta, 2. junija. nMa-gyar Hirlap** poroča, da stranka iz leta 1848 snuje novo stranko, ki hoče pospešiti splošno volilno pravico.
Nova stranka bo izdelala z ustavno stranko skupen program na gospodarski podlagi, nakar gresta obe stranki skupno v volilni boj.
Vojaški punt v Skoplju.
Sofija, 2. junija. Vojaki so zasedli v Skoplju kolodvor, glavne ulice in most. Deputacija puntarjev je šla v ruski konzulat, kar je imelo za posledico, da je sultan brzojavno ukazal, odpustiti vse rezerviste starejših letDikov, obenem pa je pomi-lostil vse puntarje.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 2. junija. Na postaji Orel so neznani zločinci poskušali  izvršiti  atentat  proti velikemu
LISTEK.
0 pomenu ieško-slouen-skeso ženskega sestanka v Pragi.
Slovensko časopisje je prineslo poziv na slovensko ženstvo, naj bi se udeložilo v obilnem številu letošnjega V. sokolskega zleta v Pragi, ob priliki katerega se vrši tudi sestanek češkega in slovenskega Ženstva. Ne namerava se pri tem nikak večji shod, vršiti se ima vse popolnoma v priprostom slogu, kakor kot pridejo sestre k sestram. BČeški ženski klub" v Pragi, o katerem je prinesla „Slov. Gospodinja" daljši članek, je pripravljen preskrbeti Slovenkam prenočišča in za to se je zavzela s posebno skrbjo gospa Reis-sova, znana prijateljica Slovencev, ki hoče sama v svojem stanovanju poskrbeti za nekaj prenočišč, za druge pa poskrbeti v znanih praških krogih. S tem je odpravljena ena prvih skrbi vsakega potovanja, kar je posebno važno v teh časih, ko so praski hoteli
že vsi oddani za vse dni sokolskega zleta. „češki ženski klubu je sklenil posetiti skupaj s Slovenkami važne ženske zavode v Pragi, ženske šole, gospodinjska društva in druge zanimivosti, posebno 6ne, ki pred vsem zanimajo ženstvo. Za slovo pa si napravijo dame v društvenih prostorih „Ženskega kluba" domač čajev večer. Namen tega sestanka je, da se češko in slovensko ženstvo po bližje seznani, da pride češka in slovenska žena, ki ima isto nalogo in iste cilje, v ožje stike, da stopi med seboj v ožjo zvezo, bodisi v obliki osebnega prijateljstva ali društvene organizacije, da spoznajo Slovenke delo Čeških žen ter same začno delati v tem smislu. Sestanek je torej predvsem namenjen slovenskemu ženstvu in ima informativen značaj. Na slovenskem ženstvu je sedaj ležeče, da se ta prvi sestanek češkega in slovenskega ženstva kar najsijaj-neje izvrši. Naj bi bil to zopet nov impulz k novemu gibanju: naj bi se tudi slovensko ženstvo začelo organizirati in delati; dokazale naj bi Slovenke, da se zavedajo svoje narodne dolžnosti, a tudi da poznajo svoj poklic kot žene.
Ugovarjalo se bo gotovo z ene strani, češ, da tega ni treba, z druge, da smo že organizirane in da že delamo in s tretje, da za to ni treba iti v Prago.
Na prvo ne odgovarjam, kajti potrebo dobre in zdrave vseslovenske ženske organizacije čutimo danes v celi javnosti in čutili bi jo še bolj, ko bi vedeli, kaj taka organizacija doseže na narodnem in kulturnem polju, posebno glede ženskih Šol itd.; da smo organizirani, je res, a organizirani smo premalo (samo v Ljubljani), da delamo, je res, a delamo premalo, preozko, ker je v ženstvu premalo zanimanja za žensko vprašanje ; da v Prago ni, da bi se moralo iti, je tudi res, a dobro je, da se gre. In zakaj?
Obiskati Prago je samo na sebi za vsakega Slovana in za vsako Slo-vanko gotovo nekaj velepomembnega. Kamor stopimo pri nas v večje mesto, udari nam takoj tuja govorica na uho. Celo Ljubljana — včasih tudi po zaslugi našega ženstva — napravi na človeka tuintam vtisk nemškega mesta. Kaj Čuda, da se zdi potem vse „našeu tako majhno, neznatno, nič vredno, da se nam zdi, kakor da nas ni, ali
da ni vredno, da smo. Prepojena je naša — posebno ženska vzgoja — s tujim, nemškim duhom in težko se človek loči od navad, ki so mu jih vtisnili v mladosti, posebno še pri ženski, Če so se ji te navade vcepile pod znamko tinosti in elegance. Kaj čuda potem, da nam pod to finostjo in eleganco izginja naše uarodno, ker se ne potrudimo, da bi oboje združili! Oboje pa so znale združiti Čehinje. So tam fine in elegantne dame in — o groza — nemški ne znajo, ampak govore lepo češki, s tujcem pa francoski — a to le res s tujcem — Slovan jim ni tujec in hočeš nočeš potruditi se moraš, da se pogovoriš češki. Ni čuda torej, da v polmilijonskem mestu, kakor je Praga, le redko slišiš nemško besedo, da so napisi samo Češki, da to veliko, krasno mesto napravi na tujca vtisk, da je to res krona samozavestnega Češkega naroda, da je to tista matička, ki jo zre čeh s ponosom, hi jo hodijo tru-moma obiskavat ob velikih slavnostih ljudje tam od meje, da se v njej okrepčajo za boj, da vidijo v njej svojo slavo, mater svojo, ki jim govori s staro zgodovino in jim kliče, da naj ji ostanejo zvesti. In kako bi
mogel tujec pregovoriti Čeha, naj se izneveri tej svoji materi, svoii slavni Pragi? Tako ima Praga za Čeha vse drug pomen, nego Ljubljana za Slovenca. Zelo dvomljivo je, v koliko bi mogla Ljubljana navdušiti koroškega Slovenca; pa saj jim ne damo niti prilike za to. čehi pa dobro vedo, kako vpliva Praga na obmejnega Čeha in zato pripeljejo vsako leto — in to je delo Češkega ženstva — učitelji cele trume svojih učencev od daljnih mej, da jim tu razlože o Pragi, o kra'ju, o svetovaolavski kroni. In s tisto samozavestjo, ki se z njo kaže Praga Čehu, kaže se vsakemu obiskovalcu. Lahko se rece, da je na tem mestu izražen značaj češkega plemena. In posebno more imponirati nam, Slovenoem in Slovenkam, ki nimamo niti enega večjega mesta, ki bi mogli na njega pokazati tako, kakor Čeh more pokazati na Prago: glejte, naša slava, naša zgodovina! Praga sama se odlikuje po historičnih znamenitostih, po krasnih stavbah in po trdem izrazu starodavnosti.
(Dalje prih.)
knezu Konstantinu. Ko se je peljal vlak z velikim knezom iz Sebasto-polja na kolodvor, peljal je proti vlaku prašen stroj. Dva uradnika sta nakano spoznala, skočila na stroj ter preprečila nesrečo.
V a r š a v a, 2. junija. V Kur-1 a n d i j i je osem revoluojjonarjev napadlo grašČaka grofa Kevserlinga. Bili so toliko Časa po njem, da trupla ni bilo mogoče spoznati. Umorjeni je bil svoječasno uradnik kmečke policije.
V Penzi je neki mladi mož ustrelil ravnatelja duhovskoga seminarja.
Petrograd, 2. junija. V pristanišču, kjer je dalo mesto delo brezposelnim delavcem, sta bila včeraj ustreljena odzadaj v glavo inženirja Behr in Nuvberg.
Resna ustavna kriza na Portugalskem,
Madrid, 2 junija. Na Portugalskem hudo vre proti kralju Ka-rolu I., in obe parlamentarni stranki delujeta na to, da pride na prestol stara domača dinastija Braganza. Kralj že dalje Časa naravnost ignorira zakonodajni zbornici in kronski svet ter je nedavno na lastno pest razpustil zbornico ter pooblastil ministrskega predsednika, naj z diktaturo izvede reforme, ki jih ne marata parlament in senat. Nove volitve se sploh niso razpisale. Politikom je te kraljeve samovoljnosti dovolj. V senatu je večina za republiko, ki bi ji naj bil predsednik Daracho. Obe stranki v parlamentu pa želite, naj se pokliče na prestol vojvoda Miguel Braganski, ki živi na svojem gradu Seebenstein na Nižjeavstrij-skem. Voditelji portugalske legitimi-stiške stranke so že sklenili, da obiščejo vojvodo Miguela ter se dogo vore ž njim o eventualnosti.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3. junija.
— Grozna jeza vlada med slovenskimi klerikalci,  ker  niso dosegli vseh državnozborskih mandatov. Izbruhi te jeze se bero v „Slovencu", rSlov. Gospodarju" in rGoriciu, kjer se blatijo napredni poslanci in se jim očita največja ignoranca, dasi imajo klerikalci take ljudi za svoje poslance, da bi jih moralo biti sram. V sobotni številki se je dr. Gregorčič v svoji rGoriciu zaletel z vso infamnostjo v dr. Gregorina, ker je na Krasu kandidiral kot neodvisen kandidat in pripomogel s  svojo kandidaturo do ožje volitve med klerikalcm dr. L a-harnarjem    in naprednjakom Štrekljem,   pri kateri  volitvi je Štrekelj zmagal z večino 2000 glasov in sicer s pomočjo prejšnjih dr. Gre-gorinovih   volilcev.    Dr. Gregorčič divja ves besen proti dr. Gregorinu, Češ. da je zakrivil s  tem rgrdo politično nepoštenost, izkoriščaje na brezvesten način  svoje  in   svojega lista („Edinosti") dosedanje splošno mišljenje nad strankarsko stališče v popolno prekucnenj e javnega mnenja". To da ni drugege ne „frivolno igranje in šaljenje s pametjo narodovo". Na Štreklju ne pusti ni dlake dobre, dasi ve vsak, da je ta napredni poslanec vesten človek in tudi vse drugače zmožen opravljati  posle državnega poslanca kakor kak dr. Gregorčič.   Vse očitanje „Gorice" je sama laž in obrekovanje. Eno pa stoji:  vse trditve, izrečene o Štr eklju, velj aj o popolnoma za našega revčka Gostinca rja, ki je tudi državni poslanec (nekateri ljudje zadnjo  besedo  nekoliko drugače bero!) Prosimo, ali bi ne mogli  volilci  vrhniškega, logaškega, cerkniškega  in idrijskega volilnega okraja s povsem mirnim srcem reči dr. Šusteršiču kot diktatorju klerikalne stranke na Kranjskem sledeče besede   (citiramo   mu ta tis   mu t and is stavke, adresirane v „Gorici" na dr. Gregorina): „Vsilili ste nam poslanca, da se Bog usmili! 2 njim smo postavljeni na najnižjo stopinjo državnega poslanstva v naši deželi. Naši so-deležani   so si izvolili  za poslanca izobražence (izjavljamo, da je tukaj Čočov  Franoe  popolnoma izvzet!)
naš poslanec nima izobrazbe niti ljudskega učitelja. Gospod doktor, ali ste pogledali kdaj temu možu v oči? Ali ste čitali is njih grosno duševno revščino? Kaj naj doseže ta poslaneo za nas na Dunaju brez poznanja jezika, brez potrebne izobrazbe, brez zmožnosti? Ali more biti tak poslaneo izvoljen v kak odsek ali more sprejeti kak referat? Ali se ne bomo morali mi zatekati k poslancem drugih volilnih okrajev?"
— Olas Iz Dalmacijo o Jugoslovanskem klubu V splitskem „Našem Jedinstvu" čitamo pod naslovom „Jugoslovanski klub" to-le: „Mislimo, da bo imel parlamentarni klub, kakor ga zamišlja dr. ŠusterŠič, samo takrat smisla, ako bodo v njem vsi poslanoi slovanskega juga. Toda po izjavi dr. ŠusteršiČa v „Slovencu" se zdi, kakor bi on na to ne mislil. DoČim je jugoslovanskih poslancev v parlamentu 37, jih on računa samo 30 in v „Slovencu" je celo najti na-migavanj o izključenju. Razumemo. Dr. ŠusterŠič bi v tem klubu ne imel rad Hribarja, Štreklja, Robleka, Ježo vnika, Srbov — Baljaka in Bjela-dinovića iz Dalmacije — in morda dr. Tresiča ali Grafenauerja? Vodji klerikalne slovenske stranke morda ni prijetno imeti v svojem klubu slovenske naprednjake, Srbe iz Dalmacije in druge. Toda v tem slučaju bi ga lepo zaprosili, naj na svetuje religiozni klub, ne jugoslovanski, zakaj v jugoslovanskem klubu mora biti prostora za vse in ta klub se ne sme osnovati brez zastopnikov srbskega plemena. Prepričani smo, da bodo to zahtevali tudi naši poslanci, vsi, izvzemši morda enega. Dr. ŠusterŠič mora računati z dejstvom: Mi v Dalmaciji smo proglasili, da smo Hrvati in Srbi eno! A vsi naši poslanci pa naj izvolijo računati z drugim dejstvom: niti ni slovanski jug ali jugoslovanska politika za dr. ŠusteršiČa, niti ni on za njo, da bi ji bil oberkomandant!" Splitsko rNaše Jedinstvo" je, kakor znano, glasilo poslanca in deželnega glavarja dalmatinskega dr. IvČeviča, kije bil v prejšnjem parlamentu poleg ŠusteršiČa predsednik „ Slovanske zveze". Zato je pripisovati izjavi tega lista največjo važnost.
— Odpuščanja so prosili. V živem spominu je še velikanska in žal tudi utemeljena nevolja, kije nastala na Koroškem, ko so klerikalci s ŠusterŠičem na čelu izdali in prodali koroške Slovence. Ker je „Mir" odločno nastopil proti temu izdajstvu, je začel „Slovenec" mahati na običajni svoj surovi, podli in lažnjivi način po koroških Slovencih in specijalno proti dr. Brejcu in monsig. Podgorcu. Sramotil in psoval ju je, kakor da sta dva kranjska liberalca. Ta infamija je dala povod, da sta dr. Brejc in monsig. Podgorc vložila tožbo proti „Slovencu", in sicer proti odgovornemu uredniku ter domnevan emu piscu tistih sramotenj, častivrednemu dr. Lampetu. Kmalu bo leto dni, kar je bila vložena ta tožba. Klerikalci so porabljali vsa sredstva, da bi se ognili obravnavi. Ko je bilo vse zastonj in obravnava že določena, je dr. Lampe pobegnil iz Ljubljane in se klatil več mesecev po Francoskem, da je onemogočil obravnavo. Ko se je vrnil, je zopet z raznimi zvijačami zavlačeval vso stvar, končno je pa vendar zlezel pod klop in prosil odpuščanja. Brejc in Podgorc sta se usmilila in se zadovoljila z izjavo, ki jo je moral „Slovenec" priobčiti' v soboto na čelu lista. V tej izjavi priznavata uredništvi „Slovenca" in „Domoljuba", da sta sumničili, sramotili in žalili Brejca in Podgorca in preklicujeta vse svoje pisar j en je kot lažnjivo in popolnoma neutemeljeno.
— Tolovajstvo ¥ Borkah. Kdor primerja postopanje ljubljanskega sodišča napram nekaterim naprednim agitatorjem s postopanjem vrhniškega sodišča napram bevškim tolovajem, zapazi na prvi pogled velik napredek. V -Ljubljani so klerikalci vložili oelo vrsto ovadb proti naprednim agitatorjem. Kot pristni klerikalci se se-
I veda na te ovadbe niso podpisali, ker prav dobro vedo, da so te ovadbe popolnoma neutemeljene. Ti črni poštenj ako viči se boje, da bi jih osumljenci u* prfifU za ušesa in jim pomagali do nesabelje-nega ričeta. Te anonimne, čisto izmišljene, iz same hudobije isvirajoče ovadbe so vendar dale povod brez-primerno strogemu sodnemu postopanju, ki seve ne bo imelo uspeha, ker ni nihče nič protizakonitega storil. Na Vrhniki pa se postopa čisto drugače. Tam so o znanem tolovajskem napadu na gg Jelovška, Grudna, Novaka in pl. Premersteina napravili ovadbo orožniki. Vzlic temu ni bil nihče aretiran. Krivci so imeli Časa in prilike dosti, da so se lepo med seboj pomenili. Tudi v „Katoli-škem domu" in v farovžu so bila posvetovanja o tej stvari; kaj so izkovali iz njih, tega seveda ne vemo. Različne priče pripovedujejo, da hvala Bogu niso bile zaslišane pod prisego, obtoženci pa groze ljudem s pobojem in s pretepom, če bi kaj izdali. Ker je v Bevkah vzlic demoralizaciji iz farovža vendar še nekaj poštenih ljudi, se je izvedelo, da bi različne priče že po pravici izpovedale, če bi bile zaslišane pod prisego, drugače pa ne, ker jih je strah župnika in njegovih podivjanih pristašev. Razmere so take, da je na vsak način treba natančne in stroge preiskave in najbolje bi bilo, da se delegira poseben preiskovalni sodnik iz Ljubljane, kakor se je to zgodilo v Go-čah, kjer se je delalo ravno tako, kakor zdaj v Bevkah.
— Revolver in kanon! Če se sme verjeti „Slovenčevim" alarmnim noticam, žive vsi njegovi uredniki gori od Lampeta in Terseglava pa doli do Moškrca in do najmlajšega med temi „ delavci v vinogradu gospodovem" dr. Robide v permanentni smrtni nevarnosti. Za vsakim voglom preže baje nanje liberalci, kakor gladni volkovi, da jih požro s kožo in dlakami vred. Kaj čuda potem, ako se ti junaki oborožujejo od glave do pet. Samo ob sebi se razume, da je bil med prvimi, ki se je preskrbel s smrtonosnim orožjem, Štefek, ki je bil baje preteklo nedeljo pred škofijo V pravcati smrtni nevarnosti. Še ena klofuta več in po njem bi bilo, tako se je govorilo. Da se je na to Štefek preskrbel z orožjem, kdo bi mu to zameril, če ga že ena zaušnica spravi v smrtno nevarnost! In da je Štefek pošten državljančič, ki pazi vestno na to, da niti za las ne prekorači niti ene zakonske določbe, o tem pač ni dvomiti. Štefek se je moral oborožiti, za to se je kot vesten državljan tudi pobrigal za to, da dobi oblastveno dovoljenje za nošenje orožja. In tako se je zgodilo, da je mož te dni prišel na magistrat in vložil prošnjo za orož. list za revolver in — kanon. Ne vemo, kako se je rešila ta prošnja, pravijo da ima Štefe na strehi „Kat. tisk." nastavljen velik kanon, s katerim se bo streljalo, kadar bodo zapuščali „Slovenčevi" uredniki redakcijo, na vse strani, da v naprej pobijo ob uličnih vogalih na uboge klerikalne žrtve prežeče liberalce.
— Ljubljana-Trst. Pri prvotni volitvi je bilo v Ljubljani oddanih 418 nemških glasov, v Trstu pa 8167 slovenskih. V Ljubljani imajo Nemci
1 gimnazijo, 1 realko, 1 učiteljišče in
2 večrazredni občinski ljudski šoli. Slovenci v Trstu pa nimajo niti ene srednje ali javne ljudske šole! Kolikor imajo ljudskih Šol, si jih morajo vzdrževati sami! O ravnopravnost v Avstriji, kakšna ironija!
— Povodom sljalne zmago v L|nbl|anl je imenovalo pevsko in bralno društvo „Slavec" v Ricmanjih v svoji seji s dne 26. t. m. župana gospoda Ivana Hribarja častnim članom.
— Klerikalna sirovost povsod enaka. Sodi se navadno, da je ljubljanski „Sloveneo" tako sirov list, da mu ga ni para. Ta sodba je popolnoma resnična, vendar so začeli delati konkurenco drugi slovenski klerikalni listi. Tako je „Primorski List" v Gorioii imenoval „8očineu urednike in sotrudnike „zgolj
falote in barabe najnižje vrste". Urednik tega klerikalnega lista je duhovnik dr. Andrej Pavlica.
— Neverjetno — a resnično!
Roditeljski sestanki so nekaj pomembnega za vsgojo otrok in pridobitev roditeljev sa šolo. Pametni ljudje brez razlike strank se udeležujejo povsod teh sestankov. A dobili so se ljudje, ki tem sestankom odločno nasprotujejo. V Ratečah pri Škofji Loki se je namenil tamošnji učitelj prirediti tak sestanek. V to svrho je naprosil župnika, naj bi podpiral to prireditev in naznanil ljudem čas in dan sestanka. Najprej je župnik obljubil. Potem pa je preklical in rekel učitelju: „Jaz se ne menim za roditeljske sestanke, saj imam jaz vsak mesec pouk za matere. Če hočete, pa imejte tak sestanek in
povejte,  da ne  bodo otroci.....
okrog farovža " Se lepše pa je šel na roko učiteljstvu krajni šolski svet v Sori. Ta je kar kratkomalo prepovedal učitelju v Sori, da n e s m e rabiti v ta namen šolske sobe. Morda so še kje drugje tako za šolo in odgoj o vneti faktorji. £}
— Strašna kazen je zadela na Vrhniki uglednega posestnika gosp. Briclja za to, ker ni glasoval za famozuega GostinČarja, nego za poštenjaka Grudna. Gospod Bricelj je dolgo let nosil pri procesijah nebo, zdaj pa mu je vrhniški tehant pismeno vzel to „Častno službo". Grozno. In zlo dej vedi, g. Bricelj se niti kaj ne stori iz tega, nego se norca dela iz te „kazni". Da, da vera peša! Kmalu bodo pri procesijah nosili nebo le še Dobrletovi postreŠčki.
— Prazno bevskanjel Iz slov. Štajerja: Tisti ljudje, ki so narodni stranki v enomer očitali, da je ona rušiteljica miru ter da je ona razdejala slogo, sedaj sami z veseljem poudarjajo, da je ta sloga splavala po Dravi. Res klasično! — Ti naši „kmetski" politiki seve zdaj po volitvah spet lažejo in farbajo ljudi, da se kar kadi. Kdor se hoče o tem natančneje poučiti, naj vzame kar „Slovenca" z dne 28. maja t. 1. v roke ter naj prečita uvodni članek „Po volitvah". — Uspehe rNar. stranke pripisujejo politični nerazsodnosti našega ljudstva! Le na strani „Kmetske zveze" ja baje razum, poštenost. Ha, ha! Le počakajte Še malo! — Če vam šestmesečni uspehi nove stranke že zdaj zapirajo sapo, kaj bodete rekli šele čez par let?! Mi gremo naprej, a vas je strah. Sicer pa le bevskajte po svoji navadi, nas to kar nič ne moti pri resnem našem delu.
— Pri veterinar nem svetu v poljedelskem ministrstvu je za prvo funkcijsko perijodo do konca maja 1910 med drugimi komercijalni svetnik g. Fran Povše, podpredsednik kmet. druž. kranj. kot Član in g. Gustav Pire, njen ravnatelj, kot namestnik.
— Pojasnilo* Zatrjujemo dotič-nikom, ki hočejo vedeti, da je znani članek „Koroške volitve", v katerem se slavi gosp. dr. Janko B r e j c, da je zavzel na Koroškem edino pravo slovensko narodno stališče, bil od gotove strani inspiriran in da ga je spisal g. dr. Oblak, — enkrat za vselej, da tega Članka g. dr. Oblak ni spisal. Sicer bi pa dotiČniki, ki poznajo dr. Oblakov slog, lahko že po slogu dotičnoga Članka spoznali, da ga on ni pisal.
— Odlikovanje- Graščak in dež. poslanec kranjski g. Viljem P f e i -fer v Krškem je dobil red železne krone IH. rasreda.
— Učlteljlsčnice iz Zagreba, (zavod milosrdnic) so dospele včeraj pop. v Ljubljano, kjer so prenočile v Iliriji. Danes so se odpeljale v Postojno, ogledat si postojnsko jamo, pozneje pa obiščejo še Bled.
— Društvo „Mladtka" namerava v zmislu § 3. dr. pravil s prihodnjim šolskim letom v svojem penzijonatu otvoriti zasebno dekliško ljudsko šolo z omejenim številom go-jenk. S prihodnjim šolskim letom se otvori I. razred. Zglasila učenk, ki mislijo stopiti v I. razred, prejema ustno ali pismeno do 15. julija t. 1. upravni odbor ženskega vzgojovalnega in naobraževalnega društva „Mladika" v Ljubljani, Gosposke ulice, št. 14.
— Vrtna veselica ^Ljubijan-
11 se je včeraj popoldne
na vrtu „Narodnoga doma" pod na slovom „Ljudski tabor" vkljub pred. idočemu dežju in raznim neosnovani^
fovorioam, da je ne bo, vršila ob obri udeležbi po naznačenom pr0. gramu. Petje pevskega zbora „Ljub. ljanski Zvon", sviranje društvene godbe, zgodovinski muzej, sreČolov 3 krasnimi dobitki, ples itd. je popo[. noma zadovoljilo obiskovalce, ki je, svojim mnogobrojnim posetom poka. zalo, da uživa „Ljubljanski Zvon" prj njem srčne simpatije, ki jih tudi g0. tovo povsem zasluži. Za povzdigo zabave je pa poskrbel tudi restavratar g. Kržišnik z imenitnimi pijačami in finimi jedili.
Wf— Deželno društvo pisarniških ofieijantov in pomočnikov za Kranjsko v Ljubljani je imelo v;-, raj popoldne ob treh v „Iliriji" usta-novni občni zbor. Predsednik gosp. S teg nar pozdravi navzoče in ob kratkem očrta pomen in namen dru-štva, ki pravzaprav ni novo, nego samo prenovljeno staro društvo. V svrho krepko organizacije, ki je zla. sti potrebna pis. pomočnikom vseh vrst. pristopi društvo seveda „Zvezi-na Dunaju, ki bo zbirala od deželnih društev nabrano gradivo in skrbela, da postanejo pis. pomočniki z „Zvezo-krepak faktor. Zveza ni politično dru. štvo, ampak samo stanovska organizacija. Nato je poročal tajnik gospod Robida. Članov je 74, ki plačujejo po 4 K letne članarine, za kar pa dobi vsak brezplačno društveno gia-silo. Blagajnik Bischof pove. daje bilo 172 79 K prejemkov, 9409 K izdatkov, ostane torej 78 K 70 vin. Revizor Logar predlaga absolutorij. Omeniti je še, da je na Kranjskem primeroma 156 pis. pomočnikov, seveda pa niso vsi tako zavedni, da bi se oklenili društva, namenjenega samo za nje. Slično društvo pis. pomočnikov v Novem mestu Šteje 5b' članov. Prečital se je tudi načrt zakona, k; naj uredi službene razmere in prejemke pis. ofieijantov. Zato naj h ustanovi nov XII. plač. razred. Ofici-janti naj se najkasneje po 12 službenih letih imenujejo za drž. uradnike v XI. plač. razredu, če izpolnijo vse zahtevane pogoje. Sklenilo se je toplo naprositi drž. poslance, naj se za-vzemo svoj čas v državnemu zboru za resnično upravičene težnje pisarniških pomočnikov. Nato se je izvolil nastopni odbor: Predsednik: S teg-nar; odborniki: Robida, Logar. Rus, Bischof, Kustrin, Jer-šan, Breskar, Prepeluh, Črnivec: revizorja: Budnar in Šabec; namestniki pa Pravgvik, Frank in Mliller. Na zborovanju so se pre-čitali tudi pozdravi Zveze na. Dunaju, dalje štajerskega in moravskega dež društva. Predsednik je nato zaključil zborovanje z željo, naj bi vsi člani delali v lepi edinosti za procvit društva in naj bi mu pristopili še bisti pisarniški pomočniki, ki danes še ois organizirani.
— Gasilno in reže valno društvo v Ljubljani je imelo v sob' ■ 1. t. m. v „Mestnem domu" občili zbor. Zborovalce je presrčno pozdravil načelnik g. S t i c e 1 j , nato je pa tajnik g. Andlovic poročal o poslovanju društva. Društvo je posredovalo v preteklem poslovnem let: v 20 slučajih, reševalni oddelek pa * 598 slučajih. Blagajnika gg. pristav B a r 1 e in Leutgeb sta poročala denarnem prometu. Prejemki društvene blagajnice znašajo 9429 17 K izdatki pa 9390 3ti, tako da ostane še 3881 K. Podporni sklad je imel do hodkov 491S33, izdatkov 90 K, pre moženje znaša torej 482833 K. Bol niška blagajna je imela premoženja 29541-8S K, stroškov 1582 04 K, znaša torej ostanek 27962 S4. Volitve od bora ni bilo, ker Še staremu odboru niso potekli mandati, pa tudi volitev tajnika se je opustila, ker ostane do sedanji g. tajnik v poslu. Po občnem zboru je bil prijateljski sestanek pri „Zlati kaplji", kjer se je razvila živahna zabava.
— Poročil se je gosp. Alber: Brufach,   tipograf,  z gospodičn Marij a n i o o Trnove c. Bilo srečno
— Društvo učiteljev in šolskih prijateljev    okraja ljubljanska
Okolica ima svojo glavno skupščin dne 6. junija ob 10. uri v „Naroduen: domu". Pričakuje se obilna udeležbi Važne zadeve!
— Kranjčeva in Jeločnikova okna bi bUo dobro pobiti, tako j*
nasvetovala v Rožni dolini neka vneta klerikalka ob volitvah v drž. zbor Omenjena gospoda, ki sta znana pri; staša napredne stranke, bosta vsaj vedela, kje iskati krivca, če kdaj res pripetilo kaj takega.
— Posvečuj praznike!
ukazuje sv. pismo. Kakor pa se te verske zapovedi ne veljajo za klerikalce. Včeraj so na primer pn najzagrizenejših klerikalcih na P savju delali na polju in njih ženske so vse popoldne prav pridno sadil'1 zelje, če bi to storil kak naprednjak to bi klerikalci kričali, fajmoŠter bi zabavljal čezenj na prižnici in še pobožni „Sloveneo" bi se obregnil obenj.j •
bi >e
tako kaže.
r
— Napreden pes. Nekje blizu
Ljubljane so imeli psa, prijazno živalco. Samo to grdo navado je imel tista pes, da je včasih lajal. Tako je tudi nekega dne lajal skozi ograjo domačega vrta proti sosedu, hudemu klerikalcu. Ne bodi len, pobere tisti pobožni mož kamen in ga vrže v psa. da ga je takoj ubil. Drugega fcudega ni storil psu nič. Pa tudi vest ga nič ne peče. Gospodarju, ki ga je stavil na odgovor, je hladnoduŠno odgovoril: „Pa kaj zato, saj se mi sdi. da je bil va§ pes tudi napreden!" Tega moža bi bilo dobro potres ti malo za ušesa.
— Planinska veselica v Kra-
fljtti ki jo je priredila v „Zvezdi" kranjska podružnica „Slov. planinskega društva" na korist zgradbe Prešernove koče na Stolu, je vkljub neugodnemu vremenu uspela nad vse pričakovanje lepo. Udeležba je bila razmeroma velika, saj so prihiteli na veselico planinci in prijatelji planinstva iz Škofje Loke, Tržiča, Radovljice in drugih gorenjskih krajev, prav lepo število pa jih je bilo iz Ljubljane. Na veseličnem prostoru so bili postavljeni okusno dekorirani paviljoni za razna okrepčila, za zabavo pa je skrbela godba na plesišču, domače pevsko društvo, gugalnica in druge zabavne prireditve.
V paviljonih so stregle kranjske gospe in gospodične. Kmalu se je razvilo v „Zvezdi" živahno, neprisiljeno življenje in vrvenje, ki bi bilo brez dvoma trajalo v pozno noč, da bi ne bil Jupiter Pluvius okoli devete ure zvečer prisilil udeležence, da so iskali varnega zavetja pod streho. Prirediteljem veselice je le čestitati na uspehu, ki so si ga izvojevali tako v moralnem, kakor v gmotnem oziru. Gmotni uspeh bi bil seveda veliko večji, ako bi prireditev pospeševalo še lepo vreme.
— Velika ljudska veselica v Novem mestu. „Narodna čitalnica" v Novem mestu priredi v nedeljo, 9. t. m. s prijaznim sodelovanjem „Dol. Sokola", »Dol. pevskega društva" in „Prost, gasilnega društva" veliko ljudsko veselico v Smoletovem gozdu. Na sporedu je raznovrstna zabava, telovadba, petje, godba, ples, šaljiva pošta, ribolov itd. Zvečer: Čarobna grozdna razsvetljava. Odhod društev iz mesta ob 3. popoldne. Začetek veselice ob polu 4. popoldne. Vstopnice se dobe zunaj pri blagajni po 20 h za osebo. Otroci so prosti. Sedeži sredi zabavnega prostora se oddajajo proti plačilu 20 h. Stranski sedeži so prosti. Za dobro jed in pijačo bo najbolje skrbljeno. Za slučaj neugodnega vremena se vrši veselica prihodnjo nedeljo, 16. t. m.
— Prememba posesti. Gospod Vladimir Vojska, zasebnik v Novem mestu, je kupil hišo gospe Tgporiševe, soproge davčnega pristava. Hiša stoji na glavnem trgu v Novem mestu.
— Trojčke ženskega spola je povila kmetica Marija Schaf-far v Grčaricah. Trojčki so živeli samo tri dni, mati pa je zdrava.
— Čudna maša. Iz Pšate se nam piše: 26. maja je imel naš domačin duhovnik Franc Pengov tu v domači cerkvi mašo. Ko prebere evangelij, se obrne k vernikom in na njih začudenje,naznani, da je to posebna masa, ter da bi mu bilo najljubše, ako bi ne bilo nikogar pri maši. Vendar pa jih noče iz cerkve izganjati, kar je odraslih, opomni pa, da otroci niso deležni te sv. daritve, ampak da morajo iti k farni cerkvi k maši. Ćudno se nam zdi, kakšne maše da bere g. Pengov, ko ne mara ljudi pri njih in jim prigevarja neveljavnost. Ali je mogoče Vam g. urednik kaj znanega o takih mašah in ako Vam je, nam razložite, ker smo v skrbeh. — Faran. — Opomba uredništva. Vaš Pengov mora biti prav posebne vrste človek, da pride do takih besedi. Kdo bi mogel komu braniti biti pri kaki maši? Najbrž ima Pengov svoje muhe, ki ga primejo včasih, seveda takrat ne, kadar mu nosijo ljudje denar, ker takrat gotovo nikogar ne odganja od sebe.
— Kos k ar zi nemških tvrdk v Celju. Pri konkurzni licitaciji je kupila hrastniška steklarna Prettnerjevo trgovino s steklom. — Ravnokar je proglašen konkurz nad trgovino Josipa Srimza.
— Pevsko društvo „Edinost"
V ŽalCU priredi žalskemu rojaku in slovanskemu naobraženstvu dobro znanemu glasbeniku, g. Bistu Savi n u povodom podaritve njega slike naravne velikosti slavnosten večer v soboto, dne 8. junija t. 1. ob polu 9. uri v dvorani ge. Hausenbichler ter vabi Žalčane in o ko ličan e-pri j atelje petja in glasbe k obilni udeležbi.
— Nemškutarski „Štajerc" nosi na Čelu lista z debelimi črkami tiskano, da izhaja v 15.000 izvodih. To bi bilo res lepo število, ako bi bilo resnično, če bi šteli vse tiste volilce, ki so pri zadnjih volitvah oddali svoj glas nemŠkutarskim kandidatom, med n Štajerce ve" naročnike, bi imel list Šele okrog 6000 abonen-
tov. Ker jih pa med nemŠkutarskimi volilni ni, to lahko smelo trdimo, niti polovica, ki bi bili naročeni na „Šta-jerca", je prav gotovo, da nima „Šta-jerc" med ljudstvom niti 2000 plaČu-jočih naročnikov. Kdo pa potem plačuje ostalih 13.000 izvodov, ako se „Stajerc" res tiska v 15.000 eksem-plarih in ako ni ta bahata navedba zares ogromnega števila naročnikov zgolj far barij a in slepilo v reklamne svrhe? Ako „Štajere" res izhaja v 15000 izvodih, Česar pa ne verjamemo, in ako ima faktičnih naročnikov samo 2 do 3000, kdo plača ostale eksemplare? Odgovor je lahek. Ostale izvode plačajo ra^zni nemškutarski zavodi in privatniki v svrho, da se „Štajerc" brezplačno deli med slov. ljudstvo, da se ga s tem zastrupi in polagoma spravi v nemške kremplje!
— „Triglav11 v Gradcu priredi dne 8. junija t. 1. Gregorčičevo slav-nost v prid Gregorčičevemu spome-meniku. Iz posebne prijaznosti sodeluje pevski zbor graških Slovenk, dalje gospica I. Mikolič (sopran), go-spica Pia Sinka, gospica Marica V e r š e c (klavir) in gg. dr. Bela Stuhec (bariton), E. Vargazon (tenor) in E. Srebre (gosli). Vabila se razpošljejo tekom prihodnjih dnij in pripravljalni odsek prosi vse one prijatelje društva, ki bi event. ne dobili vabila, da se obrnejo na društvo.
— Vlom v poštni urad. V poštni urad v Gorenji Beli na Koroškem so v noči od 30 na 31. maja vlomili tatje in odnesli 8000 K.
— Umrl je v Gorici poštni rav natelj Ivan Jakimovič iz Stanislava v Galiciji. Prišel se je zdravit tja. — V Materiji je  umrl ondotni nadučitelj Štefan Debenjak.
— Kotel je počil v Moserjevi tovarni v Gorici in je vroča voda brizgaila delavcema J o s. Br ajde tu in Francu Sokolu po obrazu, rokah in prsih in ju poškodovala, vsled česar sta morala iti v bolnišnico.
— V morsko kopališče v Ora-
deŽU j© sprejetih 28 Otrok s Kranjskega, 56 iz Goriško - Gradiščanske, 5 s Koroškega, 49 s Štajerskega. Kopališče zanje se otvori 2. julija.
— Tatvine- V soboto dopoldne je prišel v Eberlejevo trgovino na Mestnem trgu neki nepoznan fant ter začel tam izbirati prstane. Ko je enega izbral, je prišla med tem časom v prodajalno še neka druga stranka, fant pa je izmakni vsi 25 K vredno uro in 10 K vredno verižico odšel. Popoldne ga je g. Eberle zapazil na ulici in šel s policijskim organom za njim. V Florjanskih ulicah sta ga prijela in dobila pri njem ukradeno uro in verižico. Uzmovič je mesarski pomočnik Miško Jemeršič, rojen leta 1888. v Kraljevcu, pristojen v Klanjec na Hrvaškem. — Istega dne je bilo prevozniku Jožefu Simončiču v Gradišču št. 13 iz zaklenjenega stanovanja ukradenih 174 K denarja. Tat je ukradel tudi suknjič in hranilnično knjižico, kar je pa popustil na stopnicah. Dve osumljenki sta aretovani. — V hiši št. 22 na Miklošičevi cesti je bila ukradena 10 K vredna ra-goznica.
— Nesreča. V soboto zvečer je splezal v I. nadstropju hiše na Poljanskem nasipu št. 46 na hodnikovo ograjo sedemletni vlakovodjev sinček Ladislav Sedej, odkoder je padel 5l/» metra globoko na dvorišče ter si pri padcu dvakrat zlomil desno roko. Ponesrečenega dečka so prepeljali v deželno bolnišnico.
— Izreden slučaj. Včeraj popoldne sta na sprehodu v bližini Rdečega križa našle dve mladi gospodični na majhnem prostoru 95 komadov štiri in petperesnih deteljic. Da bi bile le na vseh potih svojega življenja tako srečne.
— KolO le Ukradel minoli mesec izpred pošte dosedaj še neznan tat inkasantu g. Albinu Škofu. Kolo je že staro, ima rumeno sedlo, novo pnevmatiko in je bilo vredno 80 K.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 80 Macedoncev in 40 Bolgarov. V Heb je šlo 22 Dalmatincev in 14 Hrvatov. — V soboto je šlo v Ameriko 160 Hrvatov, 50 Macedoncev in 15 Slovencev. V Heb je šlo 190 Hrvatov in 90 Črnogorcev, v Inomost 70, v Meran 50, v Nemčijo 80 Hrvatov; na Koroško se je odpeljalo 60 Dalmatinoev, v Ljubno 20 Slovencev, na Dunaj pa 70 Lahov.
— Izgubljene in na]dene reči. Gospod Henrik Straus je izgubil slat obesek v podobi ključka, vreden 10 kron. — Pismonoša g. Ivan Košenina je izgubil dva bankovca po 20 K. — Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, oziroma najdena palica, površnik in Škatulja e 8 ovratnicami. — V Souvanovi trgovini je bila najdena manjša vsota denarja, katero dobi is-gubitelj nazaj istotam. — Trgovski sotrudnik g. Srečko Pire je izgubil srebrno tulo-tobačnico, vredno 10 K.
— Slovenci v AmorikL Svojo ženo je ustrelil v Cikagu Ivan Krnic, ker ga je zapustila in živela z nekim Krčko. Ustreljena je rojena Malči Hartman ter je bila orno-
žena s Hočevarjem in Krulcem, od prvega se je dala ločiti, dragega pa je samovoljno zapustila. — Več stoto v rude se je zvrnilo v Elyju na Marka S lobod ni ka, vendar so ga izkopali še živega. — Ubila sta v pretepu v Cumberladi Slovenca Anton Tratnik in Franc Flakun rojaka Andreja Stanovnika iz Poljan nad Skofjo Loko. — Vsled razstrelbe v rudniku v Black Diamondu je bil ubit Mih. Mi Čel, ranjena pasta Ivan O hI in in Mat. Troja.
* Nalnovefše novice. Nemška cesarska rodbina pride kmalu za več dni na grški otok Korfu, kjer je kupila grad „Ahile-jon", last pokojne cesarice Elizabete.
— Vzorna policija. Neapolj-ski policiji se je dokazalo, da je bila v zvezi z najnevarnejšimi roparskimi in tatinskimi družbami, ki so morale plačevati policajem — provizije.
— Obravnava proti mo-rilou bolgarskega ministrskega predsednika se je zopet preložila na nedoločen čas. Opozicijski časopisi se norčujejo iz vlade ter pišejo, da je treba obravnavo preložiti ad calendas graecas, da ne pride vlada v blamažo.
— Truplo Zole prenesejo ta mesec v „Panteon".
* Afera ameriškega milijonarja. Newyorške klepetulje razpravljajo sedaj o aferi v hiši milijonarja G o u 1 a d a. Dasi šele leto dni poročena, vendar mož in žena že dalje časa nabirata gradivo, kako bi dosegla ločitev zakona. Prva je vložila tako tožbo žena, češ, da jo mož da zasledovati po policijskih agentih, da bi dobil dokazil za tožbo. Nadalje toži Gouldova žena, da je postopal mož kmalu po poroki surovo in nečloveško ž njo. V tožbi zahteva alimentacijsko pokojnino letnih 600.000 frankov. Afera pa je postala še bolj zmedena, ker sta Gould in žena ob-dolžena, da sta policijske organe za svoje privatne svrhe najemala in plačevala. Načelnik detektivov, kapitan Langhlin, je že zaprosil za odpust iz službe, da se izogne disciplinarni preiskavi.
* Dunajčanje v New Torku.
„Glas Naroda" poroča: Z Dunaja v New York došli nemški pevci so priredili v Carnegie Hali svoje nemško petje, katero pa nikakor ni izpadlo tako, kakor je bilo pričakovati od „mojstrskih" pevcev, kakor došli haj lovci sami sebe nazivljajo. Pri koncertu so bili poročevalci, oziroma kritiki par večjih časopisov, toda ni eden časopis se o dunajskih pevcih ne izraža pohvalno. Le nemški listi hvalijo to petje — toda Nemec mora Nemca hvaliti, tudi ako rjove kakor kak zamorec, katerega pečejo recimo povodom kakega zabavnega linčanja tam ob jezeru Ponchartrain v Loui-siani.Kritika nemških časopisov ne mara biti merodajna, ker je skrajno pristranska in uprav smešna, pač so pa angleški časopisi pisali tako, kakor so dunajski Nemci zaslužili. VeČina angleških časopisov povabila za po-ročevanje niti sprejeti ni hotela, kajti tujec je za prave Američane tujec, pa naj že bode koristni kitajski kuli iz Shanghaja ali pa povsem nekoristni Nemec z Dunaja, ki vzame na „puf" pri dunajskih čifutih malo vsotico kronic, da pride semkaj rjovet in osmeši sebe in svojo domovino. Iz praktičnega stališča prirejanje takih koncertov nikomur ne koristi, dočim v zabavo Američan kaj takega ne bode hodil poslušat. To je bilo tudi vzrok, da so bili pri koncertu navzoči sami Švabje iz rajha in Avstrije, katerim ugaja vse, samo da je nemško, tudi ako se poje serenada iz Chinatowna po akordih znane „Ching - Chang - Cha - Fu". — H koncertu je le pet angleških časopisov poslalo svoje kritike in slednji so svoje poročanje izvršili v mnogo krajšem času, nego se je za vršil dolgi in prav tako dolgočasni „koncert". Te kritike obstoje le iz par besed, koje pa govore več, nego vsi koncerti, kar so jih dunajski pevci v svojem življenju priredili. Omenjenih pet listov piše: „TheNew YorkPress": „Surovi, trdi, odurni, po pivu pokvarjeni glasovi, kar je bilo še posebej opaziti pri tenoristih. To je petje dunajskih pevcev." nThe Worldu: nPo koncertu dunajskih pevcev je bilo čuti trajno „ drsanje" (skating) glasov, skrajno pretirani piano, trajni odurni falset tenoristov, petje v nikakem soglasju z notami, in končno pomanjkanje zvoka, kar je vsakogar iznenadilo." „The New York Times": „Uspeh inozemske organizacije — that's ali." „Tribune" : „Glasovi dunajskih pevcev ne balancirajo enakomerno; tenor rabi preveč falseta in nosa. Inače je petje dobro, zlasti pri narodnih pesmih.11 To je torej vsa kritika in vsa pfchvala, pO katero so prišli dunajski pevci v Ameriko. Toda tudi to je dobro, kajti sedaj so se prepričali, da se pri Keopovi in Kefrenovi piramidi v Egiptu, kjer so bili nedavno, lahko poje in doseže kako pohvalo,
katera pa pri obeliskih Brooklvnovega mostu ne more najti odmeva. Kot špeoialno kritiko našega lista naj pa pristavimo: naše popolno prepričanje je, da dunajskih pevcev nikdar več ne bode v New York.
* Madžarska surovost Slovak dr. Stefanik, astronom v Parizu, ki je tudi sotrudnik francoskega lista „Matin", je bil iz Pariza poslan v Azijo na znanstveno potovanje. Pri tej priliki je tudi obiskal svoje starše v Košarisku pri Bezovi na Ogrskem. Na potu po Slovaškem se mu je pripetil slučaj, ki kakor z bengalskim ognjem osvetljuje madžarsko omiko. Dr. Stefanik o tem piše slovaškim „Lud. Novinam" s sledečimi besedami: „V divji Aziji med Kirgizi in Uzbegi nisem potreboval samokresa, ker moje življenje je bilo v varnosti, Šele v kulturnem Magvarorszagu na požun-ski pezinski železnici. Zavoljo tega, ker sem govoril slovaško, so me kot roparji napadli poslanci madžarske ljudske stranke: Kovacz, Czitarv, Breszenskv, Ernszt in Szmreczanv. Poleg mene sedeči Kovacs je rekel: Prepovedujem, da bi vi tukaj govorili slovaško. Ako izpregovorite še eno besedo slovaško, dam vam eno čez glavo ali pa vas ustrelim kakor psa. — Szmreczanv je k temu še pristavil: In jaz vam zopet možgane razčesnem ! — Pri tem dogodku je bil tudi navzoč dunajski dopisnik angleškega lista „Times". Dr. Štefanik bode sedaj tožil te surove člane madžarskega postavodajalstva.
* Svinja požrla vola. V Velikem Zinkenu pri Liebersdorfu je neki kmet prodal na sejmu vola za 360 K ter je ta znesek spravil za ogledalo, viseče na zidu. Njegovi otroci so pa našli mošnjiček ter so dragoceno vsebino stresli svinji v korito. Ker so otroci, seveda iz strahu pred kaznijo molčali, si ni mogel kmet raztolma-čiti, kam da je denar izginil. Nedavno je pa zaklal svinjo in v njenem želodcu je našel vseh 8 zlatov po 20 K, svetlih, kakor da bi bili novi. Tedaj so pa otroci povedali, kaj da so bili storili. Tako je prišlo, da je svinja, četudi ne pravega vola, vendarle požrla njegovo vrednost.
* NOVO luči Na londonski mo-torski razstavi razkazujejo novo svetilno snov, ki grozi napraviti električni in plinovi razsvetljavi resno konkurenco. Novi plin je navadni zrak, prepojen z lA/2 odstotkom petrolejske pare. Za svečavo je treba posebnega aparata, ki se pritrdi na malo mizico, a tako majhen aparat lahko razsvetljuje stanovanje z 20 sobami. Luč je močnejša kot električna ali plinova, prijetna očesu in za 70° 0 cenejša. Pri tem ima človek kontrolo o porabi v rokah.
Književnost.
— „Šolske knjige". Konstatu-jem, da se je dr. Josip Pippenbacher v sobotni številki občinstvu temeljito predstavil. Dr. I. T.
— Slovenski Pravnik ima v št. 5. naslednjo vsebino: 1. Anton Leveč: Kako je razlagati odst. 3 §-a 350 izvr. r.? 2. Šp.: § 83 sud. vi. Kako češ se oteti podsudnosti fakture ? 3. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo, a) K uporabi §-a 1432 o. d. z. b) Ne može se tražiti povišanja od-premine, koju otac isplati za uzdržavanje svog izvanbračnog djeteta a na temelju nagodbe odobrene od suda (§ 171 o. g. z.) c) Ima li *>e primijeniti bagatelarni postupak u sporovima s uporabnog ugovora kad je vrijednost spornog predmeta udarena na 100 K, a tuženik nije prigovorio toj ucijeni (§ 448 gr. post.) d) Pogoj določbe §a 1109 o. d. z. je, da konča pogojena doba najemne ali zakupne pogodbe. Ta določba torej ne velja, če se je razveljavilo pogodbo v zmi-slu §-ov 1117 in 1118 o. d. z. — Kaj pomenja določba §-a 1109 o. d. z., „da je vrniti predmet zakupne pogodbe v navadni gospodarski kulturi?" — O učinkih tožbe na razveljavljenje zakupne pogodbe, Če se ji je ugodilo, e) Meje dopustne presoje dokazovanja po prizivnem sodišču (§ 503 štev. 2 c. pr. r.); potreba izrecnega ali tihega lastnikovega dovoljenja pri izvrševanju rabe na njegovi stvari za priposestvovanje dotične služnosti (§ 313 o. d. z.) Kazensko pravo: Razmerje med § i 199 d) in 320 f) kaz. zakona. 4. Dr. Ed. Volčič: Zemlje-knjižni ali zemljiškoknjižni zakoni. 5. Književna poročila. 6. Razne vesti.
— Z um Geschick meiner Bro-seuore IRDor Alpinist ud •oograph Eduard Blchter11 ven Johannes Prisekani. Založil L. Sohwentner v Ljubljani. Cena 60 v, po pošti 65 v. Znameniti nemški turistiški pisatelj, vseučiliški profesor Frisohauf v Gradou je bil šiloma upokojen, ker se je drznil razkriti znanstvene napake v delih prof. Edvarda Richterja. V predležeči brošuri je pojasnjena zgodovina Fri-schaufovega upokojenja in je doprinesla dokaz, da j«1 bil Frisohauf poslan v pokoj »gol is osebne sovražnosti 'grafitih vseučiliskih profesorjev, ki so TOstmaufbvo znanstveno kritiko Riohterjevih napak in zmot — kateri
kritiki se nihče ni upal stvarno ugovarjati — proglasili za osebno žaljenje svojega nekdanjega tovariša.
Izpred sotiittn.
Izpred tukajšnjega porotnega so-
Pokoten USpeO- Kot prvi je sedal na zatožni klopi 18 let stari V a-lentin Furlan, žagarski pomočnik v Borovnici. Zalotila ga je njegova gospodinja, ko je uganjal s Še ne 14 let staro domačo pastirico na podu nečistost. Obdolženec je deloma priznal svoje kažnjivo dejanje in je bil obsojen na eno leto ječe.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 3. junija. V poslanski zbornici jd bilo danes že prav živahno. Zborovali so nemški nacijonalci, nemški agrarci in nemški radikalci (Wolfovci). Vse tri stranke so se izrekle za skupen klub, v ostalem pa si ohrani vsaka svojo neodvisnost
Dunaj 3. junija. Naučni minister Marchet je zbolel.
Dunaj 3. junija. Ministrski predsednik Beck se je že vrnil iz Pešte, kjer je imel jako dolgo konferenco z ministrskim predsednikom Wekerlom zaradi nagodbe. Podlaga tej konferenci je bil nagodbeni elaborat, ki ga je sestavila avstrijska vlada. Wekerle in Back sta konstatirala, v katerih točkah tega elaborata ne soglašata. 0 teh točkah se bodo vršila posebna pogajanja in se ta začno dne 5. t. m.
Dunaj 3. junija. Bivši pisarniški ravnatelj gosposke zbornice, sekcijski šef Janner, je danes tu umrl.
Praga 3. junija. Ćeški napredaj aki so sklenili, da ostanejo samostojna stranka, da pa naj njih poslanci vstopijo v skupni Češki klub. Značilno je, da so naprednjaki izvolili v izvrševalni odbor tudi neko damo.
Budimpešta 3. junija Socijalni demokratje so tu priredili veliko demonstracijo za splošno in enako volilno pravico. Na dotičnem shodu je socijalno-demokratski vodja Bakany ostro prijemal vlado, ki je pač prevzela obvezo in dolžnost, uveljaviti splošno in enako volilno pravico, a hoče zdaj ljudstvo zanjo zvijačno ogoljufati, postavljajoč ustavne garancije v ospredje, da bi povzročila na ta način krizo, ki naj volilno reformo onemogoči.
Gospodarstvo.
— Ljubljanska kreditna banka.
Meseca maja t. 1. se je vložilo pri „Ljubljanski kreditni bankiu na vložne knjižice in na tekoči račun2,140.297 K 45 v, vzdignilo pa 1,883.980 K 09 v. Skupno stanje vlog je bilo koncem maja t. L 7,462.044 K 29 v.
— Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu maju 1907 je 165 strank vložilo 48.969 K 12 v, 142 strank dvignilo 53.944 K 19 v, 8 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 8600 K, stanje hranilnih vlog 1,508.758 K 49 v, stanje hipotečnih posojil 1,192.101 K 44 v, denarni promet 158.519 K 34 v.
— Okrajna hranilnica in posojilnica v Škof ji Loki. V mesecu maju 1907 je 128 strank vložilo na hranilne vloge 43.901 K 15 v, 14 strank vložilo na tekoči račun 6916 K 38 v, 113 strank dvignilo na hranilne vloge 30.998 K 63 v, 7 strank dvignilo na tekoči račun 6948 K 67 v, S strankam se je izplačalo posojil 10.000 K, stanje hranilnih vlog 816.907 K 80 v, stanje vlog v tekočem računu 22.359 K 33 v, stanje posojil 767.187 K 29 v, denarni promet 143.274 K 12 v.
— Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu maju 1907 je 281 strank vložilo 70.936 K 76 v, 226 strank vzdignilo 49.416 K 04 v, 32 strankam se ie izplačalo posojil 24.900 K, denarni promet 302.268 K 09 v.
— Mestna hranilnica v Movem mestu. V mesecu maju 1907 je 192 strank vložilo 116.699 K 68 v, 272 strank vzdignilo 97.940 K 27 v, torej več vložilo 18.759 K 41 v, 4 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 11.480 K — v, 323 menic so je eskomptovalo za 104.557 K, stanje vlog 3,027.761 K 54 v, denarni promet 522.927 K 33 v. Vseh strank je bilo 1159.
Za potovanje z dojenci je prav priporočati prehrano otrok s Kufekejevo moko za otroke, ker to ni samo slastno, trajno, lahko prenosno izvrstno živilo za dojence, ampak ima mati za slučaj, če bi premena mleka ali podnebja dovedla do motenja prebave (želodčni ali Črevesni katar), v Kutokejevi moki za otroke takoj pri roki preizkušeno izravnavo. Kufekejsva moka za otroke dela mleko bolj prebavno, ker se zgosti v otrokovem želodcu v fine kosme in zabranjuje, posebno Če jo izpočetka dajemo brez mleka, napredovanje želodčnega in črevesnega katarja.
Foulard-svila
po 66 kr do gl. 3 70 meter za bluze in
obleke. Franko in z«* ocarinjeno se pošilja na dom. Bogata izbera vzorcev se posije s prvo pošto Tomrna za avllo Hennehrr*, Ziirleh. 2 107—4
Meteorolosifoo poročilo.
TUln* nad morjem Ofl-J   Srednji tračni tlak :S6 0 MM
| Jani	< M opazovanja	Staaje barometra ▼ mm	i?; v? o. ► II	Vetrovi	Nebo
1	9. *v.	7273	170	Bi. jUg	oblačno
K	7. zj.	727 9	U-8	brezvetrno	oblačno
	2. pop	7284	164	brezvetnio	oblačno
• 3 »	9. ET. 7. * 2. pop.	7295 7308 732 1	15-0 14U 189	al. jug brezvetrno si. jng.	oblačno dež oblačno
Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 17 3° in 161°; norm,: 161° in 16'2C Padavina v 24 urah 14*0 mm in 4 9 mm.
Matija Lavrenčič naznanja v svojem ter v imenu svcje soproge in otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njih iskrenoljubljeni sin, ozir. brat, gospod
Ulodimlr Lovrenčič
včeraj ob 7. uri zvečer v starosti 26 let preminul. 1843 Pogreb dragega rajnega se vrši jutri v torek, 4 junija t. 1. ob 5. uri popoldne na farno pokopališče v Postojni.
Bodi mu blag spomin!
Trst-Postojna, dne 3. junija 1907.
Kamilo Murgel, c. kr. davkar, naznanja v svojem in imenu vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem prebridko vest, da je naš ljubi oče, tast, stari oče, gospod
Franjo Blahna
gozdni mojster v p.
danes ob polnoči po dolgem in mučnem trplenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 79 let preminul. 1841 Pogreb dragega rajnika se vrši v nedeljo ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Ribnica, 31!maja 1907.
Brez vsakega drucega obvestila.
Zahvala.
Za mnogepdokaze dobrodejnega, presrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti naše iskreno ljubljene, srčno dobre soproge, ozir. matere, sestre in svakinje, gospe
Karoline Travner
roj. Obresa
c. kr. deželnosodnega svet. soproge
za mnoge [prekrasne vence in za posebno mnogobrojno časteče spremstvo nepozabne pokojnice na poslednje počivališče izrekamo tem potom odkritosrčno zahvalo.
Šiška pri Ljubljani, 3. junija 1907,
1842 Žalujoči ostali.
8e z ozirom na lego tudi ceno prodajajo. 1707—3
Ponudbe prevzema kriievniiki zastopnik noter dr. Vok na Miklošičevi cesti it 24 v LJubljani.
Dobro ohranjen
otročji voziček
so kupi takoj.
Naslov pove npravništvo „Slov. Naroda *. 1838-1
I
•_. rasno hiše oprave bode I839 1 v petek, dna 7. junija t I.
na Martinovi cesti št. 26
Učenca
ki   ima   veselje   do    kovaške obrti,
sprejme takoj      1772 4
Anton Jakomini
kovaški mojster v Kočevja.
d
starega 15 — 18 let, sprejme takoj
»Narodna TIskarna" u UubUanL
Zlata svetinja
Berolln, Pariz, Rim itd.
Naiboliie kozm. čistilo is zobe
Izdeluje: O. Seydl
Stritarjeve ulica 7.
8^
S
se odda v gradu „Brinje" na Grosupljem (blizu ielezn. postaje) za takoj ali pozneje. Obstoji iz 3 ozir. 4 mebliranih sob, opremljene kuhinje in pritikline. V porabo je tndi lep, velik, seDČnat vrt. Tik posestva je senčnat gozd in tekoma voda. Cena za sezono po dogovoru.
Ustmena ali pismena vprašanja na: gosp. Igu. Valentinčiča v LJubljani, Dunajska cesta št. 3L (V pi
sarni ravnateljstva mestnega uži to. zakapa.) 1746 -3
T-
Št. 89f> 07.
Razpis službe
1836—1
Podpisano županstvo razpisuje
službo občinsbega zdravnika
v krajevni občini Komen. Letna nagrada 2000 kron, postranski zaslužki in gotovi dohodki pri izvrševanju prakse v okolici, v kateri ni zdravnika. Zahteva se znanje slovenščine in sploh deželnih jezikov.
Nastop službe 1. julija 1907 1. Prošnje z izpričevali je vlagati na podpisano županstvo do 15. junija t. L, koje daje na zahtevo vsa potrebna pojasnila.
Županstvo občine Komen,
dne 1. junija 1907.
J. Volčič, župan.
Samo 6 dni
Havre-NewYork
Francoske prekomorske dražbe.
Edina najkrajša črt. čez
Basel, Pariš, JCavre v Ameriko.
Veljavne vezne liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine
MT   Samo 4626-25
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Cjubljana      Dunajska cesta 18 Cjnbljana
v novi hiti „Kmetske posofilnice", nasproti gostilne pri „Tigovcu".
Pozor!
Priporočam preč. duhovščini  in  slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!I
nagrobnih spomenikov
iz vseh vrst marmorja in pa
nagrobne okvire
prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbenika dela. Zaradi preselitve obrti prodajam
nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem
1274-8
kamnosek IgnaClj čamemik kamnosek pomenskega ulice ittv. 26 v EJublJani.
Svojo tvorniško zalogo pletenin in tkanin
▼ Šelenburgovlb ulicah št. 3 dam
proti primerni kavciji v najem ali pa jo reflektantn tndi prodam«     1816—2
ijgsjj Hribar o LJubljani.
Dvoje lepih
stanovanj
eno t Šubicevth ulicah št. 5, III.
nadstropja s 4 sobami m pritiklioami,
drugo Ba Bleiweisovi cesti št. 20,
I. nadstropje 8 3 sobami  in pritikli nami SO Odda za avpn*t   — Vpraša naj se pri Filipu Supančiču, mestnem stavboiku  v Ljubljani, Da Bleiwe)sovi cesti at. 18, pritlično. 1837—1
•M M
.GRBPO ,Leon'
V Ljubljani
na Starem trgu št. 30
osok torek, sredo, četrtek Lt - rsoboto in nedeljo »
uso noč odprto.
Z odličnim spoštovanjem
Leo in Fani Pogačnik.
dobi prostor za delavnico na Pat ljanskl COSti. Eno leto brezplačno.
Natančnejši pogoji se poizvedo pr Iliji Predoviču na Ambroževe« trgu št. 7 v Ljubllani. 1750^
se proti dobri plači sprejmo pri gradnji „Ljudske posojilnice" na Miklošičevi cesti, nasproti hotelu ,Uniontt.
Sprejemajo se na stavbi ščf samem ali pa v stavbni pisarni na Marije Terezije cesti št 10.
1832->
1 nanroflt*
1 lepa težka pinegavska kobili
171 cm visek«, za slučaj tudi za konje rejo  zmožna in  2 lepa  konja zt kočijo, zelo nagla in polnokrvna, se prodajo tudi posamezno
v tovarni za lep
(Leimfabrik) LJubljana. 184!
Prodololnico
m
1809 i
skladišče
se takoj oddasta v Šelenbur govih ulicah poleg glavne pošte
X. Bonač.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda
Veljaven od dne I. maja 1907. leta.
Odhod iz LJubljane j ni. zel.:
4-58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. se p tem b r a.)
7'05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7- 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9*05  predpoldne.   Osebni vlak v smeri:
Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo
od 1. junija.) Il*40 predpoldne.   Osebni vlak v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Trbiž. i*05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-
dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3.45  popoldne.   Osebni   vlak   v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7*lO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo,
Kočevje.
7 35"zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10*40 ponoći. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v Ljubljano j ni. zel.:
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
8- 45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
n 50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trs:: drž. žel.
Osebni vlak iz Trbiža, Go-Trsta drž. žel. Osebni vlak iz Kočevja, R.:
6-58 zjutraj
rice drž. žel. 8-34 zjutraj.
dolfovega.
11*18 predpoldne.  Osebni  vlak iz Trbiža
Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2-32 popoldne   Osebni vlak   iz Straže
Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4*36  popoldne.   Osebni vlak iz Trbiža,
Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsi2
drž. žel.
6-50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage. Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junij;
Odhod iz Ljubljane dri. Kolodvor:
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2*05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 1050 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Sam ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljubljano dri. kolodvor:
6-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 39 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnik: eio zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. ©•55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. ^Samc ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn.
1c86-6
Nova pravoslovna knjiga
"V slovenskem jeziku:
Civilno pravdni red in sodni pravilnik
z dne 1. avgusta 1895, z uvodnima zakonoma, z drugimi zakoni, ukazi in razpisi civilnopravduega obsega ter odločbami najvišjega sodišča, z dodatki itd. — Obseg XII    909 str., cena vez. 8 K, po posti 55 h več.
Knjiga se naroča pri dru. Ed. Volčiču v Rudolfovem (Kranjsko)
ali pa pri knjigotricih.
2
99
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
12-62
Stritarjeve ulice it 2.
Podružnica v CELOVCU.
tO
Fodruinlea ▼ SPUSTU.
I   aajlanvmleaa  H S,OOO«OO0
obrestuje vloge na knjižice in tekočI račun po 4v»°/o od dne vloge do dne vzdlga. — Sprejema zglasila za subskrip-
cijo deležev snuječe se „Hotelske družbe Z omejeno zavezo Triglav" po K 500 •—, 1000—, 5000 — in 10.000. Kontni davek plača fcnMfci OSnu* Bentni davek plača banka sama.
ladajatelj in odgovorni urednik: Ruto Puitoilamiek
Lastnina in . iik .Narodne tiskarne*
99
WB
508571
234233