K N J I Ž N E O C E N E I N P O R O Č I L A P R E K M U R S K A V O D N A IMENA V K N J I G I F R A N C E T A B E Z L A J A SLOVENSKA VODNA IMENA Bezlajevo delo Slovenska vodna imena je za je lo h id ron imi jo celotnega slo- venskega e tn ičnega ozemlja . T o d a ob t ako ogromnem delu ni n ič čudnega , ako se na nekem ozeml ju kaže jo vrzeli. Bo l j ko t za ostalo slovensko pod roč j e se čut i za P r e k m u r j e nedos ta tek v tem, d a ni n a razpo lago s i s temat ične zbi rke g rad iva , ki bi a v t o r j u o la j ša la delo in m u omogoči la uspešno rešiti zas tav l jene probleme. T a k o je v Bezlajeoem delu opuščenih več vodn ih imen v P r e k m u r j u . V n a s l e d n j e m b o m skuša l poda t i za p r e k m u r s k o pod roč j e n e k a j novega g r ad iva kot p r i spevek za izpopolni tev Bezlajevega dela. P r i t em n a m e r a v a m navest i t ud i vodna imena, ki j ih v Bezlajevem delu ni . S a j sodi v t a k o delo vsako vodno ime, ker je av to r namerava l , k a k o r s am prav i , upoš teva t i vse, k a r se je da lo zbra t i in uporab i t i , ne glede n a velikost vodnega toka. P r e d s i s temat ično obdelavo p r e k m u r s k i h vodnih imen p a je po t rebno iz- ločiti i m e n a : Cepesen, Cumluspotoc, Cliuespotoc, Recdenic in Tople, ki j ih po Kosovem Gradivu V 200 p o s t a v l j a Bezlaj v P r e k m u r j e . — T a imena n a v a j a l is t ina ogrskega k r a l j a A n d r e j a II., s ka t e ro d a r u j e k r a l j b r a t o m bož jega g roba neob l judeno zemljo Frigidus Fons in Médias maiele. Venda r sodi jo navedena k r a j e v n a in v o d n a imena n a Slovaško. Kot s lovaška j ih o b r a v n a v a Šmilauer, Vodopis starého Slovenska, str . 233 in 418. Iz m a d ž a r s k e svetne in cerkvene zgodovine je znano, da so leta 1212 prejel i b r a t j e bož jega g roba zemlj išče Fons Frigidus v s lovaškem k r a j u Komloš (madž. Szent keresztkomlös, Komlöskeresztes) ob rečici Topol, severovzhodno od mesta Prešova (madž. Eperjes), severno od Košic. — Noben m a d ž a r s k i znans tvenik , ki se u k v a r j a s to listino, je ne lokal iz i ra v P r e k m u r j e . Kovačič, ČZN 1926, je l is t ino p o m o t o m a uvrs t i l med slovenske zgodovinske v i re ter k r a j e , o ka t e r ih r a z p r a v l j a l is t ina, lokal iz i ra l n a p o d r o č j e C a n k o v e v P r e k m u r j u . O p i r a j o č se na Kovačiča, je b i la l is t ina sp re j e t a v V. zv. Kosovega G r a d i v a . — O prav i lnos t i lokal izac i je pozne je nobeden s lovenskih znans tven ikov ni r a z p r a v l j a l . P a č p a je bilo, z a n a š a j o č se n a p rav i lnos t lokal izaci je , nap i san ih več r a z p r a v in p o d a n i h t rd i tev , k i t emel je n a zmoti , češ da je m a d ž a r s k i k r a l j A n d r e j II . poda r i l b r a t o m bož jega g roba zemlj išče n a Cankov i v P r e k m u r j u . — T u d i zgodovinsko s t a n j e i zk l juču je , da bi se bi l le ta 1212 naseli l n a Cankov i viteški red, ke r so pod roč j e in k r a j i ob Kučn ic i bili ko loniz i ran i šele v 14. sto- le t ju . Pogled na kolonizac i j sko s t a n j e v o b m o č j u C a n k o v e v 13. in 14. s to le t ju to i zpr iču je , o čemer p a n a m e r a v a m r a z p r a v l j a t i d rugod . V poš tev p a bi p r i š la i m e n a : Babinščica, po toček vzhodno od Brezovice in Male Po lane ; p r im . Babiščica kanal (kar ta D o n j a L e n d a v a 3-е). V Brezovici je ledinsko ime Babinščica (Ka- l enda r S. J., 1919, 53). N a j b o l j v e r j e t n o je, d a je iz sosednje ledine ime preneseno na potok. Bezlaj imena ne o m e n j a . Bagonica, Bukooniški potok, izvira severno od Bukovnice in leče skozi Dobrovn ik . — 1239: Dobronuc (M.Kos, Grad ivo V, š t .905; O r t v a y , Vizr. I, 275 in 276); 1894: Bagonica (kar ta Alsölendva u n d Lent i — 5357); Bakonica (kar ta M u r s k a Sobota 4-b); Bukoonica (kar ta D o n j a L e n d a v a 3-a). Leta 1239 je po tok imenovan po k r a j u Dobrovn ik . Ob l ika Dobronuc < Do- broonik; slov. s k u p i n a -OD- p re ide v madža r šč in i v -6- (prim. Miklošič, ONappe l l , str . 220). Obraz i lo -nik se za rad i voka lne h a r m o n i j e v madža r šč in i pr i lagodi os ta l im n izk im voka lom in se sp remeni v: -пок, -пик ali - nak . — His tor ični zapisi t o p o n i m a : 1334: Dubronuk (Zala Okl , I, 279); 1403: Dobronok (Csdnki III , 19). O b l i k a Bagonica je popačena — m o r d a nas lon j ena na mad ž . Bagonyo za sosednjo Bogojino — in i z h a j a iz Bakonica, in to < Bukoonica > Bakonica > Bagonica. K r a j Bukoonica se je p r v o t n o imenoval Bukoonik. V s r e d n j e m veku so ločili Do ln j i in G o r n j i B u k o v n i k : Alsobakonok, Felseubakonok (1381), pos- sessio utraque Bakonuk (1405; Csdnki , I I I , 32). — Vodno ime Bukoonica (Ba- gonica) je novejše. Bezlajeoa r az l aga iz *bogoonica je po vsem tem zgrešena. Bezjak, p r i tok Bodonskega potoka , ki p r i t eka iz Kovačevee in Poznunovec (kar ta M u r s k a Sobota 2-е). Bezlaj (n. d., 59) gu p o m o t o m a lokul iz i ra na levo s t ran Mure. Bezluj meni , d a i zha j a ime od s tanovniškega vzdevka Bezjak, ki se na slo- venskem in sosednjem h r v a t s k e m ozeml ju r ab i za K a j k a v c e . Toda tega p r i i m k a v P r e k m u r j u ni in tudi kot vzdevek ni znano. — Pr i razlagi je v e r j e t n e j e misli t i na osnovo: baz, bazà »sambucus« (der Holunder ) . V tem p r i m e r u pomeni ime potok, ki teče ob ali o bezju (bezeg). Ledinsko ime iz osnove baz. n a m r e č Za- bezje, je znano v bližini Pužavec . ( Južno od S t rukovec se Ledava razdel i v dva rokuva . Imena vmesnih n j i v : Za loke, o-Lesaj in Zabezje.) Bodonski potok, levi p r i tok Ledave. Po združi tv i t reh izvirov Spunike, Bezjaka in Skajine se potok i m e n u j e po k r a j u Bodonci — Bodonski potok. madž . Bodo patak. Vodno ime izvira iz k r a j e v n e g a . His tor ični zapis i t opon ima : 1365: Bodonynch, 1366: Badonynch (Csdnki, II , 737). K r a j . ime < os. imena Bodin (Bodon) od osnove bud- (vigilare), p r im . Mi- klošič, PN, št. 21. — Ni izk l jučeno , d a se je os. ime glasilo: Budon (Bodon), s p r i p o n o -on, kot pr i k r a j . imenu Bratonci ( Budun> Bodun> Bodon (Melich, H. M., 196). — 1331: t e r r a ecclesie Zagra- biensis Budun voca ta (Csdnki, II , 594). Borosnok (madž. Borosznok), potoček severno od Dolge vasi (kar ta D o n j a L e n d a v a 3-е). Na is tem ozeml ju se o m e n j a leta 1698 ledinsko ime: in loco Brosznak (Vis. can. 1698 župn i j e D. Lendave) . — Obraz i lo -nok govori za slo- venski izvor imena. I m e je možno i zva ja t i < bres(t)nik ali brusnik, p r im, h idro- n ima Brusnica, Brusnik, Brusni po tok . Sicer p a je r az l aga sporna . Bezla j imena ne n a v a j a . Bukoonjek, p r i tok Velike K r k e severozahodno od Neradnovec . — Bukov- njak (kar ta M u r s k a Sobota 2-е). — Bez la j imena ne n a v a j a . Et imološko iz bûkeD »fagus si lvatica«. Csernamlak, m l a k a v območ ju Mar t j anec . His tor ični zapis 1698: lacuna quadam oulgo Csernmlak (Vis. can. 1698, 735). — Apela t iv »mlaka« je n a p rek- m u r s k e m področ ju , v okolici Kapce , zabeležen leta 1291 v vodnem imenu »Zabe- malakat (Kovačič, Grad ivo za p r e k m . zgodovino. ČZN, 1926, 4) < Žab j a m l a k a . Csibés (Čibiš), p r i t ok Kob i l j anskega po toka , južno od Kobi l ja . Bez la j ga ne o m e n j a . — Čibiš (kar ta D o n j a L e n d a v a 3-a). Vodno ime je izvedeno iz mad ž . osnove csibe, pišče. P r im, s s lovenskimi vodnimi in k r a j e v n i m i imeni Kokošnjak, Kokošnje (Bezlaj, n. d., 270). Curek (Ciirek), izvir Velemerskega po toka . Bez la j ga ne n a v a j a . — 1208: ad aquam Weimer (M. Kos, Gr. V, št. 900), v 19. s to le t ju . Zurek , Curek, madž . tud i : Ziiric-patak. — D r u g i p r imer : Ciirek, potoček med O d r a n c i in Melinci. Na is tem p o d r o č j u ledinsko ime: v Ciirki, Cirk. Črnec: a) p r i tok Ledave , k i teče skozi G o r n j e Črnce. His tor ični zapis : 1366: villa sen possessio Korlatfalua i ux t a riv. Chernech (Csânki , II , 767). — Iz raz- poreda k r a j e v v listini iz leta 1366 (Csânki , II , 717) je jasno, da us t reza k r a j e v n o ime Korlatfalua d a n a š n j i m G o r n j i m Črncem. Korlatfalua iz Konradfaloa (Kon- r a d o v a vas). O tem p r i č a j o p r imer i : v bližini K ö r m e n d a je bil d r u g k r a j Korlat- falua, ka te rega his tor ični zapis i so: 1313: terra Corardi; 1354: poss. Korlathfoloa; 1424: Konrad faloa (Csânki , II , 767; Zala Okl . I, 557; II , 347). V škof i j i Eger se v letih 1332—1337 o m e n j a ž u p n i j a Corardi, Conradi villa, ka te rega madž . ime je Korlât (Or tvay , Geogr. eccl. I, 162). — O imenih Korlat < Konrad r a z p r a v l j a Melich, Szlâv. j. szav. 1/2. 181. — K r a j . ime G o r n j i Črnc i ni p rvo tno ime nasel- bine. P a č pa s edan je k r a j . ime izvira od vodnega imena Črnec. b) Črnec, p r i t ok Ledave , teče skozi k r a j e Bel t inci—Črensovci—Velika Po- lana. V a n j se izliva Dobel (prim, k a r t a M u r s k a Sobota 4-d)l — E n a k e g a izvora je vodno ime Csörnöcpatak, zgorn j i tok reke Hepcrnyö , desni p r i tok Rabe. Izv i ra v bližini vasi Ivane in Fe l sömarac . O m e n j a se leta 1244: Cernech (Cod. dipl . pa t r . VI, 43; O r t v a y , Vizr. I, 183; Kniezsa, Ung. Völke r schaf t en , 91). c) Črni potok, p r i t ok Črnca . Teče skozi Nedelico in se severno od K a p c e združi s Črncem. Za rad i novejše kana l i zac i j e se s redn j i tok dandanes i m e n u j e Kopanje kanal. S p o d n j i tok Črnega po toka se imenu je tud i Fekete ér. k a r je m a d ž a r s k i p revod . — V Veliki Po lan i je na j t i ledinsko ime »Na Černom Lindenbach > Limbach (Melich, H. M., 391—392). E n a - kega n a z i r a n j a je Schiinemann (n. d., 5). — Iiorväth Sdndor p a brez vsake zgo- dovinske pod lage svojevol jno s p r e m i n j a obliko Lindua v Lindau — in to r az l aga z nem. b e s e d a m a : Linde + Au (lipov gozd) (Horvâ th S., Alsôlendva m u l t j a és jelene. Alsölendva 1942, 12). P o Steinhauserju se je madž . Lendva, nem. Limbach razvi la iz s lovenske obl ike *Lindava — in ta iz s redn jev i sokonemške osnove: *Lindache (Mittei lung des Ins t i tu t s f ü r ös terre ichische Gesch ich t s fo rschung . Wien XLV, 1931, 300; p r im. Bezlaj , n. d., 333). Popo lnoma d r u g a č n a je Kniezseva raz- laga , ki i zva j a ime Lindva, Lendva iz s lovanske osnove Iqdo, t e r ra incul ta , unge- bau te s Land , U n k r a u t (Ung. Völkerschaf ten , str. 163, št. 114). Bezlaju je ge rma- nis t ična raz laga ve r j e tne j š a in dopušča možnost , da osnova Lind- i zha j a bodisi iz ge rmanskega an t ropon i ina , bodis i iz k a k š n e d r u g e osnove lind- (n. d., 333). D a bi glede raz lage priš l i do večje jasnost i in t rdne j š ih zak l jučkov , je po- t rebno pr i tegni t i k r a z p r a v l j a n j u s ta re j še in novejše his tor ične zapise, obenem z dis t inkci jo , k a j so v s r edn jem in še v novem veku z imenom Lindva, Lendva, Limbach označeval i . Ime so v s r e d n j e m veku u p o r a b l j a l i za reko Ledavo. za zeml j i ške komplekse v območ ju reke, za oba g radova , v Do ln j i in v G o r n j i Lendavi in končno za nasel j i ob obeli g radovih . Reka je p rv ič omen jena leta t208 L y n d w a , enako tud i zemlj išče ierram quanclam nomine Lyndma ad Ferreum Castrum pertinentem (M. Kos, Gr . V, št. 900). To je zemlj išče G o r n j a Lendava , ki je spada lo k župn i j i Železno. Zem- ljišče S p o d n j a Lendava , k i je spada lo pod Zalo, se o m e n j a že leta 1192 Lindua (Fejčr, Cod. dipl. Hung. II, 277). Gorn je l endavsk i g r a d z nase l j em je p rv ič iz- p r i č a n leta 1270 Limbuch (Fejér, Cod. dipl. Hung. VII , 5, 366). Do ln j e l endavsk i g r ad je obs ta ja l že leta 1272. Za vodno ime Ledava n a v a j a Kniezsa t ud i p o d a t e k iz u s t anovne l ist ine a lmddskcga s amos t ana (a lmadi monostor) , k i da t i r a iz let 1117—1121 in je ohra - n jen v prep isu iz letu 1420, n a m r e č : Limpa — in to i zva j a iz nemškega imena Limpach (Kniezsa, Ung. Völkerschaf ten , 163, št. 114). Toda his tor ični zapis Limpa se ne more nanaša t i n a reko Ledavo, k a r je povsem jasno iz l ist ine same, ka t e r e zadevni tekst se glasi : (opis meje:) . . . De inde ad villain, que d ic i tu r Eur, ub i e t iam dividi t t e rminus f luvi i , qui voca tu r Limpa, ad locuin, qui d ic i tu r Noa, que est cur ia ep iscopa tus Vesprimiensis . Inde ad p o p u l u m regine. u quo et simili ter r ivulo d iv id i tur . Inde ad Carcam, u b i . . . (Magyar Nyelv 1927, 363; Ho lub , Zala megye tör tene te a közepkorban . I, 32). V listini so omen jen i k r a j i Nooa (Noa), ör (Eur) in Рака (Paca). Vsi ti k r a j i so na vzhodn i s t ran i reke Krke (Curca), ki jo sicer op isana m e j a doseže, venda r od vzhodne struni , med tem ko je vodno kor i to Ledave da leč na zahodni s t ran i Krke. — Iz n a p a č n e lokal izac i je sledi še d r u g a zmota . Nu m a d ž a r s k o k r a j e v n o ime Or (Eur = St raža) , ki gu Kniezsa lokal iz i ra k Ledavi . v bl iž ino D o l n j e Lendave , opi ra svoje miš l jen je , da so se naselili Madžar i v okolici D o l n j e L e n d a v e že v i l . s to le t ju (Kniezsa, Ung. Völker- s cha f t en . 151, št. 117 in pr i ložena zemlj . ka r t a ) . Vrn imo se k h is tor ičn im zapisom vodnega in k r a j e v n e g a imena Lindva. Zgodovinsko ime reke Ledave. zemlj išč ob go rn j em in d o l n j e m toku iste reke -— ter k r a j e v ob u p r a v n i h središčih teh dveh zeml j i šč je bilo eno in isto. n a m r e č Lindva (Lyndma). T a obl ika je s časom preš la v obl iko Lendoa. Gotovo pod vp l ivom žive l j udske govorice. Ob l ika Lendua se v dos le j p o z n a n i h zapis ih j av l j a n a j p r e j letu 1346, spet letu 1445 in v 17. in 18. s tolet ju p r ev l ada v celoti za reko, zemlj išči iu k r a j e v n i imeni . Vsi zgodovinski zapisi imena Lindva, Lendoa so dosledno podan i z obraz i lom -ua , -ma. To je s lovensko obraz i lo -ova, k a r se lepo vidi tudi iz zapisov: . . . d e Lyndoma (1405) in f l uv ium Lendava seu Lendoa (1698). O končn i škem zlogu -au ni sledu. Zato je vsaka raz laga z -au i zk l jučena . Osnova Lind- jc preš la v Lend- in ta ob izgubi naza lnega e lementa v Led-. Prob lem tore j ni, iz česa je osnova Lind-, t emveč k a j pomeni osnova Lçd-. S t v a r n a bo Kniezseva r az l aga s s ta ros lovenskim nazalom v osnovi. P r i Madžar ih , ki so ime prevzeli od Slovencev v času, ko je bil s taroslovenski nosnik še v rabi , se je s ta lno o h r a n j e v a l a obl ika z naza lom. Pr i Slovencih p a se je nuzalni ele- ment pr i vodnem imenu izgubil , ker ni bil pod t ako močn im vpl ivom m a d ž a r - skega s tereot ipnega p o i m e n o v a n j a kot pr i k r a j . imenu. Na j s t a r e j š i znani zapis imenu Ledava b rez nosn ika je iz leta 1681: ex pago LedaDa, k r a j v turn išk i župn i j i (prim. Poročna kn j iga ž u p n i j e Turn i šče za leto 1681). Pri obliki Lindua i m a m o p rehod ç > in, ki v slovenščini ni neznan . Bolj u m l j i v je sicer r a z v o j ç > en kot pr i poznejš i obliki Lendoa; oboje < Lçdooa. — P r i m e r e s p rehodom ç > in iz s lovenskega ozeml ja n a v a j a Kolarič: Ledine, vas zahodno od Zirov na K r a n j s k e m , leta 1063: Linta (prim. Fr . Kos, Gr. I I I , št. 228); Mekinje pr i K a m n i k u , leta 1143—1147: Minkendorf (Fr. Kos, Gr . IV, št. 195) — in Zeleče, vas ob Blejskem jezeru, leta 1050—1065: Cilintun, 1070—1080: Zilinta (Fr. Kos, Gr . I II , št. 167, št. 259) (Kolarič R., Nosni vokuli v p rvo tn i slovenščini. C J K Z , VI, 39). Razen p r i p r e k m u r s k e m imenu Lindua u g o t a v l j a m o r azvo j ç > in še pr i dveh d rug ih k r a j e v n i h imenih iz n e k d a n j e g a panonskos lovenskega področ ja , in sicer: Pačetin, k r a j zahodno od V u k o v a r a v Slavonij i , 1.1193: Pochinta (Csânki , II, 286; č i t a j : Pačinta, -d- je madž . zap r t i a). Ob l iko Pochinta i zva ja Kniezsa < Pačita < Pakoslao (Ung. Völke r schaf t en , 11). D r u g i p r ime r je madž . k r a j . ime slovan. izvora : Halimba, vas severno od Blatnega jezera, severovzhodno od Tapo lce v župn i j i Veszprcin, 1329: poss. Ilelijmba (Zala Okl . I, 235), 1412: Ilahjmba (Csânki , I II , 233). Stanislav ga izva ja od *Hl<;ba (Slovensky J u h v s t redovcku . II , 210. Tu rč i ansk i Sv. Mar t in 1948) od staroslov. osn. hlebh, c a t a r r a h c t a , zožena globel (prim. Miklošič, Lexicon l inguae pal 'aeoslovenico-graeco-lat inum. Vindobonae 1862—1865, 1092). Na Slovenskem i m a m o k r a j . imeni Hlebce, v bližini Lesc, in Hlebce n a Do len j skem (KLDB, 541, 226). N a H r v a t s k e m (okra j Kopr ivnica) je p r a v t ako znano ime enakega izvora : Hlebine ( Imenik nase l jen ih mes ta F N R J . Beograd 1951, 239). — V bližini k r a j a Halimba s ta še dve imeni slov. i zvora : Nyirâd, leta 1272: N e r r a d (Zala Okl . I, 67 < *Nerad — in Szöc, leta 1272: Zeleh (Csânki , Tli, 112) <*Selce, — ka r še bo l j p o t r j u j e , da je k r a j . ime slovan. izvora in da gre za r azvo j ç > in (im). P r i e t imološki raz lagi imena Ledava, Lendava se dela raz l ika med ob l ikama Lindva in Lendva. T u raz l ike ni. Le s taroslovenski nosnik ç je v p r v e m p r i m e r u izražen z -in-, v d rugem z -en-. Iz zgodovinskih zapisov je r azv iden r azvo j : Lqdova > Lindma, Lyndoma, Lendva > Ledava (Lädava). P r i k r a j e v n e m imenu Lendava je še danes o h r a n j e n naza l . Iz zgodovinskega zapisa leta 1270 Limbuh spoznamo, da je tud i nemško ime zelo s ta ro in d a t i r a iz čusa, ko so Madža r i s lovensko obl iko Lqdova zapisoval i z Lindma (Lindowa). P r i t e j obl iki imena p a je na videz is ta osnova kot p r i nem. besedi die Linde (lipa). Ker gre za potok, se v nem. d o d a j e -bach. Glasoslovno ni nemogoče, da je nemško ime p o l judsk i et imološki p re tvo rb i izvedeno iz slov. osnove Içdo, n a m r e č iz obl ike Lindova, ko t misli Kniezsa (Ung. Völkerschaf ten , 168, št. 9): Lindoma > Lindenbach > Limbach. D r u g o ime za Ledavo je Pretoka, ki je zabeleženo leta 1777 pri Tu rn i šču (Kalendar S. J. 1912, 59) in je danes splošno r ab l j eno n. pr . v okolici Bogoj ine in Turn i šča . P o d o b a je, da g re le za novejše lokalno imenovan je . — Slično lokalno p o i m e n o v a n j e je tud i Travikâj (1898), severni rokav Ledave p r i S t rukovc ih in P u ž a v c i h (prim. Vasvârmegye , 8). Vendar ime danes ni znano, ker je za severni (levi) r okav Ledave v rabi ime Ledava , za južni (desni) r okav p a Mlinski Potok. Lhubulka, potok, se o m e n j a 1. 1291 (Wenzel, Cod. dipl . Arp . X, 10; O r t v a y , Vizr. I, 467—468). V isti listini je govor o k r a j i h Kapca (Capcha) in D o l n j a Len- dava (Lyndwa) , zato ga m o r a m o iskat i n a p o d r o č j u K a p c a — D o l n j a Lendava— Mura . Morda je z n j i m označen ka te r i potok med Kotoni in Muro. O r t v a y misli na pr i tok Mure. Sicer pa je loka l izae i ja negotova. Bez la j imena ne omen ja . Ime moremo b ra t i : *Ljubovka, s a j je slovenski -v- v m a d ž a r s k i g r a f i k i često izražen z -/-, n. pr . pr i k r a j . imenu Libolcha (1321), ka te re his tor ični zapis iz istega leta je t ud i Libocha (Csânki , I II , 78), med tem ko se rečica, imenovana po is tem nase l ju , o m e n j a leta 1193 kot Libouza (Kniezsa, Ung. Völkerschaf ten , 95). — Isto znači lnost n a j d e m o tud i p r i p r e k m u r s k i h k r a j . imenih : 1381: Isakolch (Ižakovci ; Csânk i , 111, 64), 1365: Donkolch (Dankovci ; Csânki , II, 744), 1340: Imachnolch ( Ivanovci ; Csânk i , II, 758). — Ime je izvedeno od osnove: Е'иЬъ- (Miklošič, PN, št. 207) kot pr i vodnem imenu Libenica (prim. Bezlaj , n. d., 341). — Ni izkl jučeno, da je d a n a š n j e ime Libenica istovetno z Lhubulko. Libenica je pr i tok Ledave pr i Doln j i Lendavi . Liponyak, pr i tok Krke, izvira v bližini Gosztole in teče v smeri Lent i ja . — Zapisi: 1237: Lipponik, Liponicus (Wenzel, Cod. dipl. Arp . VII, 36—37). — Bezlaj imena ne nava j a . Ime je izvedeno iz osnove lipa »tilia« (prim. Miklošič, ONappel l , št. 307); Lipoonik > Lipoonjek (Lipoonjak). Tudi na Madžarskem, nekdan jem spodnjepanonskem slovenskem ozemlju, je znan toponim, izveden iz osnove Lipa, namreč : 1406: Lippahas, 1486: Lippa- hars (Csânki, II, 625), v župani j i Soinogy, v bližini k r a j a Berzeneze; madž. hârs = slov. lipa. Lipnico, pr i tok Ledave. pa Bezlaj omenja (n. d., 344), le historični zapis 1208: Lyprich (M. Kos, Gr. V, št. 900; p r im. Bezlaj , n. d., 365) ni apl iciral na zadevni potok, čeprav je iz listine dovol j jasno, da je z imenom Lyprich označena Lip- nica (v bližini Ivanec in Bogojine). Namesto -r- je t reba bra t i -n-. Pomota v č rkah je ver je tno nas ta la ob objavi listine, ker prepisovalec ni mogel dovol j razločiti , ali je v izvirnem tekstu č rka -r- ali -n-. Lukaj, p r i tok Ledave. Bezlajeva et imološka razlaga je sporna glede na na- s lednje podatke. Zapisi vodnega imena L u k a j : 1698: acl rioulum, oulgo Szlavecsa appellatur (Vis. can. 1698, 763), novejše Lukai patak, Lukaj p. V Motovilcih, ob potoku L u k a j , je bilo ledinsko ime »na Lokajt, k j e r je gorn je lendavska župni ja imela svoje zemljišče in ki je znano iz zapisov: 1627: Item Lokajon oagyon mâsfél köbölre oalô egy hold föld (Payr , Egyh. «ml . I, 123; prevod: »dalje — na Lokah je oral zemlje, k j e r se poseje po ldrug mernik) ; 1698: in territorio possessionis Motooilcz... in Lokaj (Vis. can. 1698, 765); 1756: in dioerticulo Na lokaj ad jugerum unuin (Vis. can. 1756, 1392). Na Lokaj < Na Lokah. Končniški -h je bil v p r ekmurskem dialektu že v 17. s tolet ju razvi t v polvokalni -i-, ali je sploh izpadel , n. pr . : oulgo in nagy nijfkaj ( = v velikih n j iv ikah) ; . . . goszpocsni traonikai ( = n a gospočnih t ravni - kih); ...miizgai ( = v Muzgah) ; . . . Cserügöoi grabaij ( = v Čerugovih grabah) ...item na lo'cziczai (!) ( = na Ločicah) (Vis. can. 1698, 765—766, 738). Vodno ime Lukaj imam za preneseno na potok iz ledinskega imena Lokaj. Sprememba o > и je v p r ekmurskem dialektu pogostna, n. pr . : un, una, uno (on -a, -o), kubila, kubilica, paoučina, zounooje (Pavel, A v a s h i d e g k u t i . . . nyel- vjârâs , 30—31); Vudina, ledinsko ime v Veliki Polani (Kalendar S. J., 1919, 53). Da bi vodno ime Lukaj bila izvedenka z - j - fo rman tom iz nekega ant ropo- nima *Lukaj, kot misli Bezlaj , v P r e k m u r j u ni ver je tno. V dia lektu — posebno v preteklost i — je za osebno ime Luka (lat. Lucas) udomačen madžarsk i izraz Lukač, p r im. k ra j . ime Lukačooci (1366: Lukachouch ; Csânki , II, 772), in pr i imek Lukač. Končniški -j bi se kvečjemu dal razložiti z madžarsko posesivno konč- nico, kot je mislil Ebenspanger Janos, ker je v monograf i j i Železne župan i je (Vasvâmegye, 8) leta 1898 zapisal zadevno ime z končnim -i (Lukai). Pa tudi to je never je tno. Kaj t i , ako bi bila končnica -i madžarskega izvora, potem bi tudi osnovno ime bilo madžarsko. Zato bi se v tem pr imeru vodno ime glasilo. Lu- kâcsi patak. loan Zelko