*
——-f
•P. 'h'.
e,- f€
fflfCiUi'. i/слХ')
-----	‘■»n ■
%*»■ e£c. ccß $■$.
WhK&txiUim ▼ driefl MS pavSolirana
tlaro^nine lisia: Celo leto K 12ö-—, pol lete
:Ж	četrt lete K 30* Izven Jugoslavije;
C*k> leto K 150-—. Inserate a8 oznanila se za-
‘»«Nnejo po dogovora ; pri večkratnem Insertion]«
fwtmcren popasi Upravništvo sprejema naročnino,
iaeeraie In reklamacije. —--- Telefon št 220.
+■
1®* ftt^YlllXA.
STRAŽA
Meodvissn političen list za slovansko ljudstvo
LllHLaUIH.TJ..U-1HlllH)ll Milil lil II« lili III! Ill irillltlfTHTWTMTTTTTTTHri—Г—mil IIbliH |||Ш1Ж»пГТТГТГД*1|^Д*М»*МаВД
Mar>itJOi», «äaae 18. fetespwistapjsa 18211.
РЧмашеапа Mevflka elane 1 loros*.
»Sfraift*' izhaja v pondeljek, sredo ia Џ&** UrednSfvo In upravnJštve Je v Hariboni, Karoli« cesta it 5. — Z uredrrfitvom se more govorih vsak dan samo od 11. do 12. ure dopafdffi#
Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacij* so poštnine proste. -----Telefon it 22$.
Letnik XIII.
ffv. I:
Krinko z obraza!
Stara, toda vedno več ali man] v-apeioa goljufija tatov je, da zasačeni bežijo in kričijo: „Primite tatul“ Tudi jugoslovanski lažidemokratje se najrajši in žal tudi uspešno v lavno -»ti poslužujejo tega tatinskega sredstva ter govorijo in pišejo o nas in o vseh svojih nasprotnikih kot o državi sovražnih, subverzivnih elementih, A potegnimo tem poiitičnim sleparjem naše javnosti enkrat pošteno krinko z obraza!
Pribičevič, krušni oče lažidemo-kratske stranke, do sedaj ni prav nič drugega pokazal, kakor to, da je verni učenec oholega in krutega Madžara Tisze kot njegov zvesti bivši „lia-sza fisz“ (t. j.: patrijot). Kot minister notranjih zadev je zasejal s svojim ooiici\skim režimom splošno nezado -voljnost pri nas, na Hrvatskem in posebno na Srbskem, kjer niso bili navajeni naravnost Metternichovskih absolutističnih policijskih metod, kakor jih je uporabljal Pribičevič(
Kot minister prosvete pa je ta človek odpravil katoliškim Bunjevcem — verski pouk v višji gimnaziji, preprečil verski pouk katehetom v ljudssi šoli ter ga dal brezverskim ali vsa indiferentnim posvetnim učiteljem. Pri nas na Slovenskem je zaukazal goji -lev protiverske liberalne sokolske vzgoje in je vzel ljudskim strankam ter krščanskim staršem popolnoma ves vpliv na višji šolski svet. Ti krščanski davkoplačevalec pač smeš plače vati, toda besede nimaš nobeno pri šolskih stvareh: tam odločujejo liberalni učitelji in liberalni profesorji in ljubljanski liberalni magistratovci; - ti moraš samo molčati in plačevati!
Cvet slovenskega mlajšega liberalizma je dr. Kramer z dr. Žerjavom . V svoji častihlepnosti je brez potreb -nega političnega znanja, brez admi -nistrativne izkušenosti in posebej še brez potrebne solidnosti zasedel ministrski stolec in bil minister za konsti-tuanto in za trgovino. Mimogrede tudi za pravdo, da je regentu predložil svojega vrednega druga Žerjava regentu v pomiloščenje od obsodbe zaradi agromerkurjevstva. Kot minister za konstituanto in izjeđnačenje zakonov je pač potegnil milijone za sebe , in za svoj urad, ali od sebe ni dal niti najmanjše lige; pač pa je vsak večer zlorabljal brezplačno po 1—IH ure državni telefon, da je klepal z g. Žer,pivom zmiraj nove politične hudobije proti dr. Korošcu in naši stran -M, namesto da bi delal. Tako je ovi -ml povrh še naše ljudi. To je bil ves uspeh njegovega ministrovanja.
Se. gršo vlogo je igral, ko je bil minister za trgovino in industrijo. Iz-vozničarstvo je bujno cvetelo, voriž -niki z. mandati in brez mandatov so se bogatili, ljudstvo pa je zastonj čakalo v bedi in pomanjkanju odpomoči. Protič in Ribarac sta izrekla nad tem Kramerievim delom strašno obsodbo , In Kramer jo je moral požreti v svojo ш Slovencev sramoto.
Kakor lačni volkovi na svoj plen, so po prevratu planili naši mladi liberalni advokati na institucijo sekve-strov ter grdo komprimitirali ugled mlade države in njene uprave. Zgodilo se je, da so starejši odklanjali to umazano politično početje liberalnih Kukovčevih pristašev.
Prav čedno vlogo je igral tudi V. Marinkovič v znani subotiški milijonski aferi! Zakaj se ne objavijo rezultati preiskave parlamentarne komisi -le, da se opere in vidi v pravi luči ta demokratski velmož?!
Ali naj opisujemo umazane strankarske finančne in davčne praktik. bivšapa finančnega ministra V. Velj-koviča, kateremu je čital levite nioi-ster dr. Velizar Jankovič in je Protič ogorčeno ožigosal njegovo poslovanio. aa je na „prevaran način“ oškodoval
In zopet naša
Peče nas, da je naša meja od Sv. Luha do Mure tako nesrečno določe na, a zdi se mi, da zopet preveč sti -kamo za krivci v naši delegaciji pri razmejitveni komisiji. Kajti tej so roke silno vezane; zlasti odkar je iz Pariza prišel oni prosluli pravorek o: „izhodni točki“ za določitev te meje , ni mogla po mojem mnenju nič bistvenega več pridobiti. Da tudi v podrobnostih ne doseže toliko, kot želi -mo тл in gotovo tudi ona. sama. — c g. generalu Pliveliču in njegovem razumnem vojaškem pomočniku sem o tem uverjen —, se mi pa zdi docela razumljivo v sedajni naši situaciji — saj povsod vedno bolj čutimo, koliko zaslombe imamo mi in naše težnje pri drugih drža vali, tudi antantinih. Zato pripisujem glavni del krivde celemu nčsrečnemu sistemu, po katerem 5e sedaj razvija naša notranja in radi tega tudi zunanja politika. Poprej smo imeli dalje časa deželno vlado ki se je trudila varovati pametno sä -mostojnost Slovenije v državi. Ako pa že takrat nismo nič pomenili, kadar je šlo za zunanjepolitična vprašanja, in sicer ne v Par »zu m ne drugod: koliko huje je to sedaj, ko večina zastopstva slovenskega naroda v Beo -gradu v svoji central’zmomaniji kar sili pod belgrajski klobuk. Ne rečem., na je tore, brat Srbi-n km v teh raz mer, ampak tisti strankarskozaslep-Ijeni naši rojaki, ki samo iz strankarskih ozirov tišče vso oblast v roke — Belgrads, kateri pa se seveda ne zme ni veliko za naše podrobne skrbi in male pokrajinske boleč'ne, ki pa res hudo pečejo. Tako je bilo prav v za devi naše meje: ko je razmejitvena komisija poslala dotična vprašanja ra-
r.ržavo? Ali naj n oglašamo, da je ta Ijubeznjivi demokratski voditelj ime! stol ne in stotine tisočev dinarjev dohodkov in imetja, pa kot politik ni i-mel toliko takta, da bi za ogromne take svoje dohodke v Beogradu plačal prvo poldrugo leto vsaj nekaj vinarjev davka. Naš uborni slovenski obrtnik, kmet in delavec je plačeval stotake, ta milijonar pa nič in je rešil valuto na znan način, da je odvzel najprej 20% in ostalo zamenjal 1:4.
Demokratska advokata in ministra za agrarno reformo Poljak in dr. Križman - sta imela za naše lju di le obljube, za naše liberalne uradnike —
n.	pr. dr. Pfeifer, znani gospodarsko m politično alojzijevsko čisti bivši mariborski ge rent — pa mastne službe brez dela.
Ali bodo naše zavedne in poštene žene in dekleta pozabile, da so demo-1 rat je skupaj s samostojneži požrli že pridobljeno volilno pravico in so zlo -rabili svoj politični vpliv tako, da so pri ljudstvu izigrali in kompromitirali vladarjevo besedo in vladarjev podpis ?!
Naša državna uprava od Ljubljane do Beograda, od Albanije in Črne gore do madžarsko-rumunske meje je postala eno samo velikansko korito demokratskih političnih pustolovcev in šmarocenev. —- Pač mnogo prenese naše ljudstvo in naša. mlada država , ako prenese to grdo korupcijo!
Banke rastejo in množijo svoje milijonske kapitale, verižniki imajo ra -di demokratskega državnega gos^o -darstva nakopičene svoje verižniške milijone ter se šopirijo v avtomobilih, kočijah in v težkem zlatu, ljudstvo pa gara, se trudi in muči, plačuje dav -ke in leze v vedno večjo bedo in stisko. Naložili so mu enostransko težka davčna bremena, vzeli in uničili so ustvarjeno samoupravo, preprečili tako potreben deželni zbor, ogol hralrso žer,st,vo za volilno pravico, odvzeli so ljudstvu ves vpliv na višji šolski svet, vrgli naše mladeniče v umazane makedonske in starosrbske brloge (vojašnice se to ne more imenovati.).
severna meja.
di naše meje v Pariz, se je naša država, oziroma nje vlada zadovoljila s tem, da je naša delegacija pojasnila svoje stališče napram vprašanju, nato pa je — kolikor vemo — mirno čakala odgovora, ne da bi se za zadevo Kaj pobrigala. Nasprotno pa je gotovo Avstrija v teta času zganila ves aparat svojih sposobnih diplomatov in diplomatskih agentov, da je le dosegla odgovor v svojem smislu. Da bi pa v Parizu ob naši popolni nebrižnosti, ter ob mogočnem pritisku Avstrije mogotci tega sveta odgovorili v našem smislu: ni li tepec, kdor bi kaj takega pričakoval? Nemožnost tega mi je tembolj jasna, odkar sem pred nekaj tedni iz „Slovenčevih“ pisem iz Pariza doznal, da naša država tamkaj ne I azvija uprav nikake.. propagande (koliko store glasom istega vira razne druge države pa imajo zato tudi u-spehe!) in da smo zato ali docela nepoznani, ali pa radi svoje nerodnosti №. pr. v bolgarskem vprašanju) naravnost zaničevani. Obtožujemo tedaj — tudi radi nesrečne meje — vse naše obupno razdrapane notranjepolitične razmere, torej poleg „Belgrada“ vse tiste čimtelje in stranke, ki v tem usodnem času šiloma tišče v centralizem, kateri se kajpada — takšen kakor jeza naše specifično slovenske bolečine ne more toliko pobrigati, kakor bi bilo baš sedaj krvavo potrebno. In ena zlih posledic tega je, da se naš obmejni človek, komaj da se je nekoliko otresel strahu pred nemško vsemogočnostjo, zopet pričenja omahljivo tresti, češ: saj vendarle „poražena“ Avstrija doseže vso m „zmagovita Jugoslavija — izgubi povsod. Pa mu ponorite njegovo logiko!
Za vse te dobrote pa so ljudstvu vrgli še prav na debelo peska v oči s tem, da so s svojimi priveriženimi milijoni kupili agitatorje in v izvozni -Carskih tiskarnah tiskali nebroj tiskovin in časopisov, s katerimi odvračajo pažnjo od svojega gnjusnega proti-ijudskega in protidržavnega početja!
Pa še nekaj so naredili: rodili so samostojnože, ker si sami niso upali z lastno firmo med ljudstvo ter tako lazcepiii in oslabili moč krščanskega kmetskega in delavskega ljudstva, da lažje uganjajo svoj birokratični centralizem in svojo korupcijo ter ovirajo n as pri vsakem koraku doma in v Beogradu, ko hočemo pravične ureditve in preosnovo v smislu ljudskih potreb in zahtev.
Kdo bo zavihtel korobač nad temi brezvestnimi farizeji, ki hočejo veljati za sol, pa so v resnici okužujoči gnoj in smrad za našo domovino?!
Kako daleč so ti oskrunjevalci demokratizma zatiralci politične svobode in soeijalne pravičnosti od našega — Krekovega državnega ideala!
Zmešane gl«ve.
Francoski kralj Ludvik XIV. je izustil besede: Država som jaz! Vsa leta svojega vladanja se je držal tega svojega načela. Posledica je bila, da je vzbudil nezadovoljnost in odpor med ljudstvom, ki je pometel s kralje, vo rodbino in njeno državno modro -stjo.
Zdi se, da se pri nas gotovi ]ju -dje nič ne učijo iz zgodovino. Zgodovina jim je igračka, ne pa učiteljica narodov. Drugače bi si ne mogli misliti, da bi si še kje kdo drznil uve -Ijaviti manire, ki so že davno od .Zgodovine obsojene in pokopane,
Nekaj posebnega je v življenju po sameznikov, da se od brtteih izku -šenj ne dajo podučiti. Nravni in brit-ki poizkusi drugih pri mladini dosti -krat nič ne izdajo, vsak hoče sam v. grizniti v jabelko spoznanja dobrega in hudega, potem se še le iztrezi i.
Seveda je dostikrat že tudi pregosto. Isto velja o življenju držav.
Komaj so se po stoletnih bojih po rodile mlade države Jugoslavija, Irt Cehoslovaška, že delajo gotovji vele -učenjaki in veledržavniki velikopotezno politiko po vzorcu najkulturnejoih držav ala Francija, Nemčija. So ved* ne vedo ti mlečnozohi politiki, da kute turm boj tem državam nikakor ni koristil. Vsaka država, ki se je poizkusna do sedaj s Cerkvijo, se je morala nazadnje udati in Cerkvi pripoznaL njeno pravice. A ta bridka .izkušnja zgodovine naše mlade politike, kakor vse kaže, ni izmodrila, Kar se ni po srečilo velesilam, to bomo dosegli ml. da Cerkev enkrat uničimo in državi zasužnjimo.
Naši sedaj merodajni politiki hočejo absolutno gospodarstvo države ,
nad mišljenjem in vero, državljanov , Država mora vero izenačiti» scentra -lizirati in prikrojiti državnim intere -som. Uničiti vsled toga . treba hidro kat. Cerkve, ki se med vsemi konte . sijaini najbolj upira državnim veri gam. Katolištvo je mednarodno, med državno vesoljno, pokažimo mu, da tudi vera mora biti državna,,
Cesar ni dosegel Napoleon v gigantskem boju s katol ško Cerkvijo, kar se ni posrečilo jeklenemu Bismarcku, to bodo dosegli demokratska pritlikavci v Beogradu in češki svobode-miselei v Pragi !
Gospodeki, zakaj vam. je katoliška Cerkev tako na potu? Se vam li zdi, da je državi nevarna, ker niso k ato liki samo Slovenci in Hrvati, temveč tudi Francozi, Angleži, Italijani ta drugi. Ali mistete, da mora imeti vsak narod in vsaka država svojo državno vero? Saj tudi pravoslavni niso samo v Jugoslaviji. V novejšem času m vežejo tudi s češko narodno cerkvijo, Ali ni to „veleizdajalstvo“, da se drznejo pravoslavni verniki iskati medna rodnih stikov? Gg, demokratski ministri menda mislijo, da so mora vse duševno in duhovno življenje izigrate v ozkem okviru države. Bog ne daj , da bi kakšen državljan drznil le malo poškiliti po svetu! Po tem receptu ste gg. demokrati-svobodomisslci sami. veleizdajalci. Iščete namreč ravno tar ko, kakor mi duševne bratce med vsemi narodi in jih organizirate v svojih „bratovščinah“, Ce se torej mi katoliki zbiramo v svetovni organizaciji kat. Cerkve, nam tega gg. ministri na smejo zameriti. To je čisto naša duA-11 a zadeva. Mislimo, da to ne spada v državno (demokratsko) kompetenco, če ravno menite, da je država najvišli ideal na tem in onem sveto.
Ce ima kat. Cerkev po svoji bož i ustanovi skupnega poglavarja, ga v verskih stvareh gotovo smemo in moramo poslušajte. Saj tudi med svobodomiseln imate svoje očake, ki jim izkazujete posebno čast.
Ne čudite se vsled tega, da so r % ša katoliška načela nad državo in no obupujte nad našim patriotizmom f Kljub temu smo in hočemo ostati dobri državljani. Dati hočemo, kar dr -žavi gro. Zaradi kapric gotovih ponesrečenih ministrov pa hočemo žrtvovati svojo verske in osebne Svobode , Pravi državni interesi teh žrtev od svojih državljanov ne zahtevajo. Tudi naši svobodomiselni pristaši, dragi demokratski ministri, me smatrajo, menda gg. ministrov, za edino kompe-tentne v svojem svobodomiseljnem svetovnem naziraeju. Vaša svobodo -miseljna načela so tudi nad državo s tem pa šo ni rečeno, da so priti državi.
Naši jugoslovanski svobodomislo. ci so za svetovnim svobodomiselstvom v razvoju precej zaostali. Vaši Iran -eoski, angleški in amerikanski bratci so že daleč pred vami. V francoskem parlamentu je celo svobodomiselna frakcija glasovala za diplomatično zvezo z Vatikanom, češ, mi svobodomisleci spoštujemo vsako prepričanje, tudi versko mora biti svobodno, fi s1)
vsaj resnični svobodomisleci. Pustijo, da uredi vsak svoje duševne zadeve, svobodno po svoji vesti,. V zapadnih državah se zato Cerkev v resnic5 svo hodno razvija, ima svoje zasebno Šolstvo in svobodo. Naša in češki svobodomisleci pa so zmešane glave. Kriče o svoji svobodomiselnosti', obenem pa 'išče verouk iz vseh šol. Pa ne Samo to, na Češkem so prepovedali tudi vse zasebne verske šole. Zvežejo Cerkev tako, da se ganiti ne more in potem pa na.i se prosto razvija. Vsaka baraba ima prostost, da razlaga svoje brezboštvo, le Cerkev bi morala mo,-čati! Hermani g, Pribičeviča hočejo obseči isto ko na Češkem tudi v Jugo -slaviji. V tem torej obstoji sedanja svobodomiselna češko-jugoslovanska vza jemnost. — Seveda v očeh naših dič-nih demokratov so pa vsi tisti, ki niso tako „svobodomiselni“ kakor goto_ ya klika češko-jusoslovanskih držav.-m^ov, veleizdajalci.
Gg. demokratski ministri v Beo • gradu, le tako naprej. Vsaka sila do vremena. Prišel bo kmalu vihar in po metel bo z vami in vašo modrostjo Jugoslavija pa bo obstojala še iiaprsj, topSa in srečnejša kakor pod vašim ^svobodomiselnim“ varuštvom.
Politični pregled.
JUGOSLAVIJA.
.Ustavni o d b o r kot tak je končal svoje delo. Predloženih je bi -. io odboru gotovo 0 raznih ustavnih načrtov — a zaman, v speeijalno debato pride samo vladni. Lahko bele -žimo, da so bili vsi ustavni predlogi od strani raznih poltičnih strank bob ob steno, prodrli so pri glasovanju demokratsko vladni centralisti z 23 glasovi proti 19, Značilno je tudi, da je glasoval za vladni - ustavni načrt samostojnež dr. Vošnjak, ki bo v najkrajšem času polomil vse verige s katerimi ga še drže zemljoradnik od ministrskega korita. Pri glasovanju ali se naj vzame vladni ustavni načrt za podlago posebne debate, je bilo v celem oddanih 42 glasov. Za centralizem' je oddalo svoje glase 11 radikalov, 11 demokratov in samostoj ai „kmet“ dr, Vošnjak, Proti so gla -jo vali: Jugoslovanski, Narodni klub, muslimani in trije zemljoradnr.i, Vlar dni centralizem je prodrl le s štiri -glasovno večino.
Novim predsednikom u -stavnega odbora je bil izvoljen dok -tor Momčilo Ninčič, ker je prejšnji predsednik dr, Vesoie vztrajal *n svoji demisiji, je prišlo do glasovanja za novega predsednika ustavnega « d bora, Ninčič m bil izvoljen z 27 gla -sovi, enega je dobil Trifunovič, 12 glasovnic jo bilo praznih.
Radikali in demokrati so sklenili zvezo skupno enotnega nastopa pri speci Jalni debati o vladnem u-stavnem načrtu. Nekak poseben od -sek bodo zopet zverižili, ki bi naj glede posebne debate vodil stik z vlado in posameznimi strankami, V ta odsek pošlje vsaka stranka po B zastopnike.
O Radičevem sprejemu pri regentu bo odločevala vlada. Na vsak način pa poseti Radič Beograd, ker bo govoril prihodnjo nedeljo na shodu republikanske stranke.
ITALIJA,
GioiitHjev kabinet je stal pred ostavko vsled obstrukcije itali -■anskih socialistov, ki so bili odločno proti povišanju prehrane. Iz ne -znanega vzroka so opustili socijulisti . stališče obstrukcije, umaknili so svoje predloge in zahteve glede določitve cen kruhu; Giolitti je porabil to priliko in zahteval od parlamenta, da mu ta izreče zaupnico. Predlog ministr skega predsednika je bil sprejet z 273 glasovi proti 66. Giot ttijeva vlada je sedaj bolj trdna kot kedaj poprej.
Kar so začeli fašisti v Trstu. to nadaljujejo po Italiji. V Bari >o zažgali delavski dom.
AVSTRIJA.
Med Avstrijo in Madžarsko äo bodo začela posvetovanja zastran Zapadno Ogrske, ki pripade po mirovni pogodbi Avstriji. Tozadevno se bedo vršila najprej posvetovanja med kanclerjem . Mayrjem in madžarskim ; uhan jim ministrom dr. Gratzom,
A v s t r i j sk p uredništvo zahle-vazboljšanje plač za 100%. To minimalno zahtevo je predložilo finančnemu ministrstvu, ki jo je pa odbilo kot nesprejemljivo.
RUSI JA-ROMUNI JA
Za mirni sporazum med Rusijo in Romunijo bo nastopila kot po-sredovalka Anglija. Rusko-romunski spor bi se naj poravnal v Rigi na predlog Romunije,
Politična poročila.
p KATOLICIZEM IN PRAVO -SLAVJE. To aktualno vprašanje, ki je izzvalo v krogih naših demokratov kulturnobojna stremljenja, je res prav objektivno osvetlil graški vseučiliščni profesor dr, Hudal v svojem članku: „Die Katholiken Sixdslawiens“, ki je obelodanjen v 46. številki dunajskega lista „Reichspost,“ Da deluje pravoslavna cerkev res proti katolicizmu. Jugoslavije, podpira člankar to svojo trditev s pisavo stanovskih glasil pravoslavne duhovščine, ki pozdravlja razmere v češkem kleru. Poizkusi, u-stvariti unijo med obema cerkvama , niso nikjer trčili na tako odločen odpor- kot v Srbiji in Crnigori, Za to trditev prinaša zgodovina grško-katoliš-ke dijeceze v Križevcih pri Zagrebu najboljši dokaz. Tudi v slučaju, ako bi se uvedla starosldvenščina v kato-jiški cerkvi, bi mržnja ortodoksije na-pram Rimu ne prenehala, ker ne leži glavna zapreka unij® v verskih vprašanjih, marveč v zlorabi srbske narodne cerkve v politične namene države, Prestop iz pravoslavja v katolicizem smatrajo kot izdajstvo. Pred 1918. letom se je pojavilo v srbskih cerkvenih občinah Vojvodine in Srema uniji prijazno gibanje, ki ga je pa zmaga srbskega naroda zopet zadušila, Dr. Hudal je mnenja, da bodo nastali med katoličani in pravoslavno cerkvijo še. težki spori, ki bodo zavi -rali ujedinjenje troimenega naroda, V slučaju, da se posreči udarec pravoslavja proti katolicizmu na polju šol -stva, je zmaga srbstva v državi zasi-gurana. Clankar je uverjeri, da bolb Srbi uvideli breziispešnost boja proti katolicizmu, ker zamore edinole mogočni vpliv cerkve urediti zamotane notranjepolitične krize in preprečiti razširjevanje komunizma,
p SPOR V KLÜBU zemljoradni-kov jasno dokazuje dejstvo glasovanja za vladni ustavni načrt. Od gospodov zemljoradnikov je glasoval za centralizem »kmet« samostojnež dr. Vošnjak, trije zemljoradni ki p a proti Ako si niso zemijoradniki edini pri načelnem glasovanju, kako nasprotstvo še le mora vladati med njimi v klubu. Jugoslovanski Gubci — staro-kmetski prav-darji ne poznajo strankarske discipline.
Pnevn® vesti.
.d SKUPNA AVĐIJENCA naših škofov. Dne 16, t. m, je sprejel regent Aleksander v avdij<-nci nadškofa dr. Bauer-ja, dr. Jegiič-a in Aksamoviča.
d Dr. KOROŠEC PROTESTIRA. Listi poročajo, da je Dr. Korošec dne
16.	t, m. pri ministru Draškoviču odločno protestiral proti izpremenitivi občinskega volilnega reda za Slovenijo. Odločno stališče je zavzel Dr. Korošec tudi proti imenovanju dr. Baltiča za predsednika deželne vlade v Sloveniji.
d JUGOSLOVANSKI KLUB proti proslozidarstvu. Clan Jugoslovan -sl ega kluba, dr. Josip Hohnjec , je slavil železniškemu ministru Joči Jovanoviču odločno interpelacijo z on -rera na dejstvo da je ministrstvo sa-obračaja dovolilo članom Velike lože polovično ceno za vožnjo po vseli pro g uh državne železnice v naši kralji -vini. Tozadevni akt ministrstva je dcv bran z 20. t. m. in je bil dostavljen zagrebški direkciji pod št.- 40Л29. To je škandal bruz primere, ako se vpo-šlova, da je framasonstvo državi na -sprotujoča organizacija, ki stremi za tem, da se zruši v državi ves moralni verski in družabni red. Zgorej omenjeno dovoljenje pa zopet dokazuje, da ubija vlada sama ljubezen državIjav -nov do domoyine. Bogatim prostozidar jem polovične cene na železnicah, u-bogo sirote pa naj plačujejo colo vc -Zr.jo! Sodbo o taki korupciji naj si ustvari javnost sama.
d POLOVIČNE VOŽNJE za jugoslovanske prostozidarje. Naš prometni minister je izdal naredbo, s katero dovoljuje članom Velike iože prostozidarjev v Jugoslaviji na železnicah polovične cene, kadar potujejo v društvenih zadevah, Potom te naredbe pa smo dospeli na višek korupciji od strani vladnih krogov. Člani Velike lože so gotovo sami milijonarji in se bodo sedaj vozarili po Jugoslaviji s polovičnimi kartami v društvene (korupcijske) namene in taka naredba se izda javno iz ■ pod roke ministra saobračaja. Tega vrhunca korupcije ne vidi napredno časopisje, pred nedavnim časom pa je dvignilo huronski krik, ko je povišal dr. Korošec železniške tarife za vse, tudi za framazone. Pri po dr. Korošcu zvišanih tarifih je ostalo, demokrati zmanjšujejo na polovico karte ne malim ljudem, ampak milijonarskim prostozidarjem !
d ZA OSVOBODITEV vojnih vjet-nikov. -Član »Jugoslovanskega kluba«] poslanec dr. Hohnjec je stavil inter-] peiacijo na ministrskega predsednika] Pašiča, v kateri ga vpraša, kaj je z našimi ujetniki, ki se še vedno nahajajo v ruskem, italijanskem in angleškem ujeništvu in kakšne korake namerava storiti naša vlada, da se ti trpini vendar enkrat vrnejo v svojo domovino. Predvsem je zahteval pismenega odgovora, koliko naših ujetnikov se še nahaja v ujetništvu v Rusiji, Italiji in v Indiji in kaj namerava naša vlada ukreniti, da bodo ti trpini čim prej rešeni iz ujetništva in se vrnili v domovino, kajti med našim ljudstvom vlada silno ogorčenje, da se za osvoboditev teh trpinov tako dolgo ničesar izdatnega ne ukrene,
d OBČINSKE VOLITVE ih demokratski argumenti. »Tabort piše o občinskih volitvah med drugo rezanico tudi sledeče:	»Predelali (klerikalci) so
že prej sestavljeni občinski volilni red ter izsilili tudi sankcijo (regentov podpis), Ko so pa zopet padli in so prišli na vlado zopet napredni elementi, je bilo naravno, da tudi klerikalni občinski red ni mogel obveljati tudi še dalje.« Demokratom je država Bog, oseba regenta pa svetotajstvo! Kadar pa jim gre za strankarsko köruptni Žakelj, pa zatajijo državo in regenta. Občinski volilni red za Slovenijo je podpisa!a »sveta« oseba regenta, torej je bil potrjen in uzakonjen od najvišjega — »božjega« (po demokratsko) mesta;-sedaj pa rabi liberalna stranka treh slamnatih mož nov kroj za občinski volilni red, proč s svetotajnim podpisom regenta, občinski, od regenta sankcionirani red ne sme več obstati, ker ni po godu demokratom. Tako argumentira spremembo volilnega reda za občine liberalno časopisje, kateremu so logični dokazi isto kot jezdecu kozlovski hrbet.
d »NOVA DOBA« — Pribičevičeva dekla. Rog celjskih liberalcev se zaganja v svoji 21. številki v neotesanem tonu v naš list. Ob tej priliki se postavlja »Nova Doba« na stališču:	»Mi
pa, ki nam je edinstvena in močna država več kot politična stranka, stojimo z vso odločnostjo na strani ministra Pribičeviča, ki dobro vidi, da so razmere v naši državi takšne, da je treba ljudstvo še-le vzgojiti v duhu edinstva«. To smrdljivo laž bodo gotovo verjeli demokratski backi; mi pa, ki smo od preobrata do današnjega dne gledali liberalno korupcijo v velikem in malem, vemo, da so jim viadna korita, lastna stranka in nadvlada nad ljudstvom vse — država pa sredstvo, katerega se poslužujejo,
d ALI VIDITE, kam gre naš denar ?! »Republika« piše, da je vlada odobrila za kolonizaciji donskih kozakov v Ma-cedoniji, 120 mijonov dinarjev oziroma 480 miljonov kron. Ruskim beguncem odkazujejo najrodovitnejše kraje naše države, naši ljudje pa so primorani, iskati si po svetu kruha. Kam bo privedlo demokratsko gospodarstvo? Zopet en slučaj, kako zapravljajo belgrajski centralisti denar, ki ga plačuje naš davkoplačevalec.
d PAMETNO GOSPODARSTVO. Od župnih in drugih uradov se zahteva pravilno kulkovanje matičnih spiskov, vlog in drugih listin. Kako naj bi se to zgodilo, nam še nihče ni razodel, čeprav vedo merodajni krogi, da vlada pomanjkanje kolkov. Pravijo, da so stare zaloge k<4kov uničili, ne da bi izdali nove kolke v promet. Res, težko je igrati vlogo jugoslovanskega državljana.
d KAKŠEN INVALID naj bo? Poverjeništvo za socijalno skrb, kateremu načeljuje Adolf Ribnikar, poziva invalide, »ki ne morejo izvrševati nobenega poklica«, naj se priglase za gozdne čuvaje doli nekje na Dolenjskem. Tam je deželna vlada otvorila posebne tečaj« ” za gozdne čuvaje, ki bodo po izšolanju* nameščeni v državnih gozdih. Prošnji mora vsakdo priložiti spričevalo, da je invalid, potem pa zdravniško spričevalo, »da je sposoben za službo gozdnega čuvaja«. — V pozivu se veli; »Za službo gozdnega čuvaja se zahteva sledeča fizična sposobnost: noge, vici in sluh popolnoma v redu, pljuča in srce dobra. Manjše poškodbe' na rokah ali drugod dopustne, vendar se zahteva sposobnost vporabe orožja in orodja za znamenovanje lesa«. Kakšni invalidi bodo to, katerim ne sme manjkati pravzaprav ničesar, kakor k večjemu pamet v glavi. Kdor ima vse te lastnosti, ni invalid, če mu tudi morda manjka košček mezinca. Kdor je pa resničen invalid, nima predpisanih lastnosti, kakor jih zahteva Ribnikar. Duševno in telesno popolnoma zdravih invalidov naša socijalna skrb« ne bo našla in vsled tega jim taka pomoč nič ne pomaga.
S takim razpisom službe izgieda, kakor da se hoče vlada norčevati iz naših invalidov. G. Ribnikarju pa svetujemo, naj se vrne nazaj k poklicu kravjega babištva, sposobnost invalidov pa naj presojajo res zdravniki, ne pa — živinozdravniki!
d REKLAMA naprednega časa* pisja. Pred nekaj tedni je nalepilo »Jutro« na vseh koncih in krajih velike plakate z moškimi figurami in liberalno kričavo reklamo: Čitajte »Jutro« 1 Komaj smo malo pozabili na »Jutrove« možiceljne, že je priromala »Jugoslavija« na vseh mariborskih voglih, ki ponuja v nežno mladi Kranjici svojo: Ci-tajte »Jugoslavijo«. Upamo, da prišepa za »Jugoslavijo« še »Tabor« z reklamo plešastega starca ob skodelici kave in z napisom: Citajte »Tabor« najboljši dnevnik, ki prinaša rezanico in zanimivosti o šestdnevnem življenju v mrtvem materinem telesu itd. Pri pogledu na vso to kričavo napredno reklamo moramo konštatirati, da prevladuje v. naprednih vrstah čifutari,a, ki rabi za skvarjeno vsebinsko robo židovsko reklamo kot Frankova cikorija.
d POSLANEC Pušenjak bo 'zboroval prihodnjo nedeljo po rani maši v Gornjemgradu, po večernicah pa v Šmartnem za Dreto,
d SLOVENSKE GORICE. Nad vse pričakovanje krasno je uspel izobraževalni tečaj pri Sv. Lenartu v dneh 14. in 15. fehr. Do 200 udeležencev je vsak dan z vidnim zanimanjem sledilo izvajanjem govornikov m vstrajalo do konca Polni smo upanja, da se prebujajo Slovenske, gorice in trgajo z odločno silo mreže samostojnih hujskačev, ker tudi mnogo zapeljanih je spregledalo in kreniio na staro pot krščanstva in poštenosti, kar nam spričuje njihova udeležba tečaja. Prisrčna hvala govornikom in udeležencem!
d OBMEJNIM KULTURNIM DELAVCEM. Od Sv. Jurija na Pesnici se nam poroča: Prireditev izobraževalnega društva dne 13* t m. je dosegla prelep vspeh. Rri »Dvagluha« ter »Krivicam dobrota« sta se jako posrečili, istotako petje mešanega, moškega in ženskega zbora. Najveselejše pa je, da je vkljub nasprotovanju vsega, kar je v Sv. Juriju napredno in samostojno, v društveni dvorani bilo veliko premalo prostora, Vstrajrio n'aprej, vrli kulturni delavci in delavke tik ob meji!
d SAVINJSKA DOLINA. Memento —, tako smo culi na pepelnico pri pe-peljevanju in na to besedo se nehote spomniš, če poslušaš priproste ljudi po-litlkovati, bodisi doma ali pri vožnjah po železnici. Neumno beograjsko politiko, visoki davki, poseganje nekulturnih rok v šolske in cerkvene-,zadeve, nasičuje ljudsko dušo vedno bolj z elektriko. Ne ve,m.kako je drugod, pa mislim, ne drugače kot pri nas. Ali se mogotci v Beogradu zavedajo resnobe položaja?
d ŽIVO SREBRO IN CINOBER so našli v rudniku pri Sv. Pavlu v Savinjski dolini.
d GROZNA NEVARNOST kužnih koz v Lučah v Sav. dolini. Že drugi mesec hudo razsaja tukaj kužna bolezen, imenovane črne koze. V kratkem času do (10. febr.) letošnjega leta imamo že štiriindvajset mrličev. Dan za dnem se sliši žalostno mrtvaško zvonjenje, Zgodilo se je, da je en dan bil» :
18.;iebeüafja 1C2L: ■
IHM... IПН...И !■■■ 1ЧП Tin. Ill ,    UI.1II.I llllll.CTUlilL^MIMI«
pet mrličev (3. febr.) Od nekaterih hiš ita že po dva mrliča; iz hiše pri Spod. Ortičniku v Strmcu so bili že štirje mrliči tekom enega tedna in tri osebe 30 tam zopet smrtno bolne. In tako gre naprej. Najhuje je prizadeti Strmec. Škorcf ni že hiše tam, kjer bi ne bilo Setos kakega mrliča ali vsaj težkega bolnika, Najbolj umira mladina, zlasti od i 4 do 20. leta. Ljudstvo giiie, deloma se izseljuje v Ameriko, deloma tznmira, — V očigled teh žalostnih dejstev kličemo in prosimo merodajne oblasti, da nam pridete na pomoč in sicer dejanski. Samo z ukazi in predpisi še ni dovolj storjeno, kakor na ža-Eost potrjuje vsakdanja izkušnja. Ljudstvo silno trpi.
MOŠKI V ŽENSKI OBLEKI. Nedavno so prijeli na mariborskem glavnem kolodvoru ob priliki carinske revizije neko sumljivo damo v elegantni obleki. Fri natančni preiskavi so dognali, da je omenjena dama—- moškega spola. Omenjena »dama«, mlad človek v 20. letu je izpovedal, da je prepotoval v ženski obleki več držav. Možakar je bajč sin nekega lampista, ki je svojčas služboval v Divači. Policija ga je izročila sodišču.	v
d NEVERJETNI SLUČAJ drznosti. V Ljubljani je prišel v sredo, dne 16. L m. mlad človek v starosti 20—24 let v prvi razred vadnice in vprašal učiteljico, ali se nahaja v šoli sinček tovarnarja Pollaka. Ko je učiteljica potrdila, je izjavil da so ga poslali Pollakovi, da naj gre po sinčka, ker se je oče smrtno ponesrečil. Učiteljica je verjela in mu izročila dečka, misleč, da je to' delavec iz Pollakove tovarne. Nato je neznanec poslal g. Pollaku pismo, v katerem je zahteval 60.000 K odkupnine m sinčka. Denar naj bi se poslal v gostilno Keršič v Šiški. Otroka so našli potem v gostilni v Šiški. Policija je storilcu na sledu.
d UMRLA JE pri Sv. Petru na Medved, selu po kratki bolezni vdova Verk Ema, p. d. Klančka, ki je bila vedno zgledna krščanska žena in modra gospodinja. Svojih devet otrok, ki jim je bila najboljša mati, je vzgojila v do-lbrem krščanskem in narodnem duhu. Tudi vsi ubogi jo bodo zelo pogrešali. Bog ji bodi obilni plačniki Naj v miru počiva!
d VIŠJI ZADRUŽNI TEČAJ v Beogradu traja 6 tednov. Istega obiskujejo revizorji in revizijski asistenti Hrvati in Srbi, V tečaju predavajo poleg vseučiliških profesorjev ’ gg. M. Abramovič, vodja srbskega zadružništva, đr. Prohaska, tajnik Glavnega Saveza v Beogradu, inšpektor M. Stibler in posl. Vlad. Pušenjak.
d CARlNSK.fi uradnike bodo začeli izobraževati. Iz Beograda javljajo, da bodo v kratkem otvorjeni kurzi za izobrazbo carinskih uradnikov. Taki kurzi se bodo vršili v Ljubljani in v Zagrebu. To naredbo pozdravljamo, ker če kdo rabi izobrazbe, gotovo naši cariniki, ki so po pretežni večini iz demokratskih vrst. Od teh izobraževalnih kurzov pričakujemo vsaj delnih uspehov, da bo sploh mogoče z gospodo od carine občevati v človeškem tonu.
d DVE ZAHVALI. Šolsko vodstvo
pri Sv. Marjeti ob Pesnici izreka za-
Moj stric in moj župnik.
Ir. francoščine prevedel Paulus.
(Dalje.)
Vsakdo je priznal, da je bila njegova nekoliko robata zunanjost okvir, ki je dajal čudovito izrazitost njego _ vim duhovitim ustom.
Gostobeseden ni bil. Kadar pa je govoril, ja govoril počasi. Njegova be seda je zalegla. Ljubil je krepke iz-raze,, ki so učinkovali tembolj, ker jih je izrekal polagoma in s poudarkom. Trpel je na protinu in bil zategadelj v govoru in obnašanju počasen in o-koren. Kar pa mu je manjkalo na nek danji živahnosti, so nadomestila njegova usta, ki so znala s komaj vidno kretnjo izraziti vse razlike med zbadljivostjo ш Šegavostjo. Videla sem Ija dr, Id jih je stric strl v prah s svoj ini molčečimi pa zgovornimi ustmi, še preden so zinili besedico.
Seveda sem bila premalo izkušena, da bi bila znala že koj prvi dan temeljito proučiti njegov značaj, le gledam sem ga z največjim zanima -njem. On pa je bral župnikovo pismo in me Je od časa do časa pogleda*, kot bi hotel ugotoviti, da moj obraz ne nasprotuje župnikovim trditvam.

hvalo gospej Ani Štanger. ki je darovala za uboge šentmarjetske šolarje 500 K, mariborsko čebelarsko društvo pa se zahvaljuje za podarjenih mu 500 K od viteza Rossmanitha, —- G. Rudolf Kiffmann, stavbinski mojster v Melju, je daroval požarni b ram bi na Pobrežju i 40 K namesto venca na grob umrle Rozalije Eukl.
d SLOVENSKA MATICA vabi vse svoje člane, naj pošljejo članarino za tekoče leto v znesku 40 K.
d ZA TRI MILJONE ZLATA. Ob priliki železniške nesreče v Felisdorfu, Avstrija, kjer se je smrtno povesrečilo 40 oseb in je bilo 60 oseb ranjenih, so se izvršile razne tatvine. Bogastvo, ki so ga potniki brzovlaka vozili seboj, je bilo toliko, da so uradno na mestu nesreče ugotovili množino zlata, vredno tri miljone.
d SPLOŠNI ŽALOVALNI DAN v Nemčiji. Listi poročajo, đa je nemška državna vlada predložila državnemu zboru zakonski načrt, v katerem je določen 6, marec leta 1921 kot splošni žalovalni dan. Načrt se nanaša baje samo na letos. Po našem mnenju je to manifestacija hudo udarjenega pan-germenstva, ki še vedno ne miruje. Gornja Šlezija nam daje v tem oziru dovolj dokazov.
d RAZDELITEV nemškega bro-dovja. Reparacijska komisija je sklenila, da se razdeli ladijski materijal, katerega zahtevajo zavezniki od Nemčije, po sledečem ključu:. Francija dobi 53%, Belgija 33%, Čehoslovaška pa 14%.
Sz Ptuja.
d KAT. IZOBR. DRUŠTVO v Ptuju je priredilo dne 13. t. m. predavanje o velikem jugoslovanskem škofu Juriju Strossmayerju. Predaval je dr. Lenard iz Maribora, ki je lepo očrtal, kako je dolgo vrsto let spala v narodnem krilu ideja, za katero se je boril naš dični vladika. Izobr. društvo bo prirejalo sedaj redna mesečna predavanja in sicer vsako prvo nedeljo v mescu. Prihodnje predavanje se vrši dne 6. marca. Snov: Zgodovina Ptuja.
d REALNA GIMNAZIJA in narod-na Čitalnica v Ptuju ste proslavili 60-letnico ožjega rojaka, vseučiliškega profesorja dr. M. Murka. Predaval je prof. dr. Franc Kotnik, ki je očrtal Murkovo znanstveno delovanje. Murko je bil učenec ptujske nižje gimnazije in mariborske gimnazije.
d NASLEDNIKOM DR. BALTI-ĆA, ki je postal po demokratski milosti predsednik Slovenije, kandidirajo liberalci za Beograd vodjo ptujskega o-krajnega glavarstva dr. Ot. Pirkmajer. Mi in celi ptujski okraj bi bili veseli, če se bo udejstvila ta kandidatura in bo odromal naš dični g. Otmar v ožji objem onih krogov, kjer ne povprašujejo veliko: Odkod si dobil to in ono!
d DEMOKRATI so izbrali Batičevim naslednikom g. vodjo ptujskega glavarstva dr. O. Pirkmajer, ki spada v krog demokratov radi svojega strokovnjaškega znanja in spretnosti pri razprodaji špirita in drugega demobilizacij skega blaga, V veselem pričakovanju svojega napredovanja si ne more
zaigrati na državni glasovir, radi katerega je imel z g. komandantom mesta neljube nastope.
d PTUfSKl OREL priredi v nedeljo, dne 20. februarja, tridejansko igro »Na dan sodbe.« Igra je bila, ko sojo prvič vprizorili, dobro obiskana. Tudi to pot ne bo manjkalo občinstva. Na svidenje! '
h Maribora.
d OBSOJEN mariborski odvetnik. Pred mariborskim okrožnim kot prizivnim sodiščem se je dne 17. t. m. vršila zanimiva kazenska razprava o tožbi, katero je vložil odvetnik dr. Leskovar proti velikemu demokratu pred Bogotp in ljudmi, odvetniku dr. Irgoliču zaradi razžaljenja časti. Ob priliki, ko je odvetnik dr. Irgolič moral oddati gerentstvo mariborske mestne hranilnice novemu gerentu Vladimiru Pušenjak, je dal đr. Irgolič na zapisnik, v katerem je očital dr. Leskovarju »de-nuncijanstvo, podlo sumničenje in golo laž « Dr. Leskovar je zahteval od dr. Irgoliča, da prekliče žaljivke, kar- pa slednji ni maral storiti. Okrajno sodišče, pred katerim se je vršila prva razprava, je sicer oprostilo dr. Irgoliča, ne pa prizivno sodišče. Le to je obsodilo dr, Irgoliča na 50 K denarne globe, v slučaju neiztirljivosti na kazen zapora ter na povrnitev vseh stroškov kazenskega postopanja. Obtoženi odvetnik dr. Irgolič se ni upal priti k razpravi.
d ZOPET NOV ADVOKAT-DE-
MQKRAT! Listi poročajo, da namerava dr. Dirtko Puc osrečevati mariborčane s svojo advokaturo. Upamo, da bo Voglar pravočasno vrgel kakšno stranko na cesto, ker bo treba pristašu-c d vetniku preskrbeti pisarno in stanovanje. To beležimo radi tega, da ne bi gospod Voglar pozabiti v »obilici dela« na svojo strankarsko dolžnost.
d NEKAJ IZ POGLAVJA »varnostna služba v Mariboru«. Dne 16. t. m. ob 2, uri popoldan so neki paglavc imeli Opravka z drsanjem po tanki ledini na ribniku v mestnem parku. Naenkrat s;e vlomi led in eden izmed malih junakov pade v vodo; nekemu požrtvovalnemu gospodu^ ki je prihitel na kraj nesreče, se je po dolgotrajnem trudu posrečilo, fešitiv fantka, ki je bil že ves obnemogel. Že opetovano so listi povdarjali; da naša policija ne posveča parku potrebne pažnje, sicer bi se tam ne obračalo klopi, uganjalo van dalističnih činov i. t. d. Policijski oblasti svetujemo, da naj vendar že enkrat napravi konec neredom v parku. Mogoče dodeli stražarjem, ki na dravskem mostu zdehajo od dolgčasa in določujejo smeri, v katerih se imajo gibati pasanti, raje zapuščeni rajon, v katerem se nahaja mestni park.
d SPOMINSKI VEČER. Dne 12. marca t. L se priredi v prostorih kazine spominski večer, katerega donos bo služil kot pomoč vdovi in petim nepreskrbljenim sirotam narednika Čuša, ki je prešlega leta padel kot žrtev nemške podivjanosti.
dRED N A PREDAVANJA Mariborskega ženskega društva. Naše društvo
„Vi me zelo natančno pregleduje -te, draga nečakinja!“ mi je rekel. „Ali ste morebiti našli, 'da sem lep?‘; „Niti najmanj ne!“
Stric je skremžil lice.
„To je zares odkritosrčnost, ali pa so prav nič no razumem nanjo ! Ir* , ali mi morete povedati, zakaj ste tako bledi?“
Ker umiram od strahu, strici!“ „Od strahu? Zakaj?“
„Tako naglo se vozimo! To je strašno!"
„Ah! Prav dobro! Razumem! Pr vikrat potujete na železnici! Pomirite se! Nobene nevarnosti ni!“
„In moja sestrična, stric, ali je v Pavolu?“
„Seveda! Zelo se veseli, da se bo seznanila z vami!“
Popraševal me je še po teti, po mojem življenju v Buissonu, potem pa je vzel v roke časopis in ni rekel nobene besede več do konca vožn
Sedla sva v dvoprežno odpne ko čilo, ki bi nas naj povedla v Pav.J .
Naložili so mojo okorno prtljago f kakor se je pač-dalo, na ebgantni voz. Izgiedala je na njem zelo rcvuo, tako, da me je bilo sdno sram,
Ko sem sedla, mi je stisnil stric
zavoj slaščic v roke, da bi se pokrepčala, in se je zatopil v nove časopi-
se-
Taka malomarnost me je ujezila.
Moja navada ni bilal da bi dolgo molčala, Vrhutega mi je bila cela kopica vprašanj na jeziku. Ko sem se torej že naveličala, se veseliti nad lepo, mehko kočijo, sem pogumno strla molk.
„Stric“, sem rekla, „ako bi prenehali z branjem, bi se nekoliko pogo -
varjala!“
„Prav rad, draga nečakinja!“ le odgovoril in koj zložil časopise. „Mislil sem, da vam je ljubo, ako vas prepustim vašim mislim, O čem bova torej govorila? O orientalskem vprašanju, o politični ekonomiji, o oblekah za lilike, ali o navadah dolgorepih o-
pio?“
„Vse to me malo zanima. In kar se tiče posebej dolgorepih opic, se mi zdi, stric, da vem o njih ravno toliko kakor vi!“
„Prav lahko mogoče, zares!“ je dejal stric, precej začuden nad mojim spretnim jezičkom. „Izberite si. torej sam! svoj predmet! “
„Povejte mi stric, ali niste vi izrodek človeštva?“
STRAŽA,
bo imela zopet redna predavanja in sicer vsak pondeljek zvečer ob osmih v mali dvorani Narodnega doma. Prvo predavanje: »Slovenka pred narodnim ujedinjenjem in danes« se vrši v pondeljek, dne 21. t. m. Predava ga. Ivan- -ka Lipoid. K številni udeležbi vabi od* bor.
g MESTNI MARIBORSKI MAGISTRAT naznanja, da ima provico pobirati občinsko doklado in naklado zn vino in sadjevec v isti višini, kakor še je isto pobiralo koncem leta 1920, ker je zaprosila mestna občina pravočasno za pro vizorij ko konca meseca aprila 1921, Opozarja se na to vse prizadete ter se jih poživlja, da plačujejo odpadajočo naklado in doklado redno, da se izognejo s tem vsem nepotrebnim stroškom.
Urednik lista JoSksstimme“ narodni џтџ1
V Mariboru se je nedavno zgodil
slučaj, ki je načelnega pomena in se mora pojasniti pred javnostjo.
Na policijsko stražnico pride človek, ki se predstavi kot urednik lista ..Volksstimme“ in govori nemški. Slu čajno je zadel na moža, ki v resnici ne razume nemški, oziroma razume za veliko silo, kakor razume pač človek, ici je služil v nekdanji avstrijski ar-madi. Urednik „Volksstimme“ mora znati’ slovenščino, ker brez tega znanja ne more izvrševati svojega poklica. Veliko lažje bi izhajal n. pr. urednik „Tabora“ brez znanja nemščine, kakor pa urednik „Volksstimme“ brez slovenščine. Redar pa ni dolžan znati nemščine, ker ni za to nobene postave, a tudi službena potreba ne zahteva, da bi moral vsak redar razumeti nemščino. Naša država je narodna država in pri nas je slovenščina drža^ vili jezik — oziroma tudi srbohrvaščina. Tistih 15.000 Nemcev, ki žive raztrešeni po celi Sloveniji in od katerih mnogi tudi razumejo naš jezik pač ne more zahtevati, da bi pri nas vsak državni uslužbenec moral znati nemški. Ako pride urednik „Voiles -stimme“ na urad, se kot tak predsta -vi, potem pa noče govoriti slovenščine^ katero mora znati po poklicu, ampak zahteva, da govori ž njim nemški mož, ki tega ni dolžan niti službe* no, niti po poklicu, ie fo pač zrio nesramno nemško naoijonalno izzivanj®,! Redar se v resnici ni spustil v nemški pogovor, kar je bilo čisto prav . Njegova dolžnost ni, da bi služil; za predmet nemško nacijonalnega izzivanja. Ako pride na urad človek, ki ne zna našega državnega jezika, se mu bo pač postreglo s uljudnosfcjo, kolikor je mogoče, ker je slednjič urad radi ' strank, ne pa stranka radi uradov . Ako ne razume eden, bo razumel pa drugi, oziroma se bo skušalo raztolmačiti kakor mogoče. _ Nikakor pa ni 'dolžan . vsak nameščenec z vsako stranko, kateri se zljubi, govoriti jezik, katerega govori stranka. Pri nas so pač ne more govoriti o narodnem šovinizmu, kakor obstoja n. pr. dandanes še v Avstriji med socialisti nič manj, kakor pri drugih strankah. —
„Ide — ? Kaj vraga pravite?“ „Vprašam vas, stric, ali niste morebiti izrodek človeštva in zapeljivec t
„Vi —------! Vi me imate za ttor-
'ca!‘‘ je zakričal in izust 1 besedo* ki jo bila zelo malo Parlamentär čha.
„Ne jezite se, stric! Jaz prouča-vain značaje, in to je mnogo zanimiveje, ko pa dolgorepe opice. Hočem vedeti, ali je prav govorila moja teta, kor ona mi jo rekla, da ste vsi moški zapeljivci.“	;(t
„Vaša teta ni bila preveč pametna?“
„Zelo pametna je bila tistikrat, ko je odpotovala na oni svet, sicer pa no“, sem mirno odgovorila.
Stric, me jo pogledal. Videti je bilo, da je iznenaden.,
„Ah! Vi pa zares precej krepko izražate svoje misli! — Z gospo de Lavalle se torej nista razumel:?“ „Prav nič. Zelo grdo je delala z menoj, večkrat me je nabila. Le vpra šajt'e župnika, ki ga je vrgla pred vrata, ker me je branil! — In kako jo bilo mogoče, stric, da ste mo pu -stili tako dolgo pri njej? Saj je biia vendar prostaška ženska in vi je ni %
ste marali?“	.	,
Dalje prihodnjič*
selifco več Slovencev, kot pa v Mariboru Nemcev, ako bi prtSel na policije Človek, o katerem je znano, daraz-ame nemščino, a bi zahteval, da mora redar ž njim govoriti slovenski?! Kaj bi bilo v Celovou, Lier je tri čo-irtine prebivalstva slovenske narod-aosti, med tem, ko v Mariboru ni niti ene četrtine Nemcev? Ker redar, katerega je nagovoril dotični obiskova-tee, ni odgovoril v nemščini, se je tujec razsrdil, grozil in pritoževal. — Znano je, kaj so naredili svoj čas Nemci s Slovencem, ako se je prišel pritožit zoper resnično narodno krivico. Tu se pa pride neznanec pritožit, ker mu njegovo arogantno izzivanje ni uspelo, a ne zgodi se mu niČes^fc, aobil ni niti broe, niti klofuto. Mož postane še bolj nesramen in gre ter priobči o zadevi v „Volksstimme“ — to je v onem listu, ki hoče biti nasproten vsakemu narodnemu šovinizmu, grobo notico in surov napa-d na našo policijo, namesto da bi bil vesel, ker mu njegovo nesramno nacijonalistično Izzivanje ni bilo plačano tako, kot plačujejo Nemci.
Dotični mož gotovo ni urednik od ,,Volksstimme“, zlorabil je pač samo ime tega lista. Nam se zdi popolnoma izključeno, da bi resnični urednik bil zmožen take podlosti, tako nesramnega naoijonalističnega hujskanja. To-ua mož mora vendar tam nekje okrog „Volksstimme“ biti znan, sicer bi ne bil izbruhal v tem listu svojega izli -va. Zadeva se mora pojasniti, to je stvar uredništva „Volksstimme“, ki gotovo ne more trpeti očitanja, da hodijo njegovi uredniki uganjat nacionalistična izzivanja na policijo.
Tona še nekaj! V zadn > števil'л je prinesla „Volkssiimme“ kratko ob -vestilo, da je poslal policijski ravnatelj dr. Senekovič uredništvu neki dopis, v katerem priznava, da mora — vsak redar znati nemški in občevati s strankami, tudi kadar ve, da znajo državni jezik bolje, kakor pa on nemškega, govoriti kakor one hočejo, ter da bo dal zadevo ostro preiskati, Dr. Senekovič gotovo ni pisal v takem smislu, ker ni res, da bi meral vsak redar znati nemški in ni res, da bi moral govoriti nemški, kadar se stranki poljubi, tudi če hoče samo izzivati. Tudi ta zadeva se mora pojasniti in „Volksstimme“ naj priobči dotični dopis v celoti, da se razvidi smisel.
Narodnostnih bojev mora, biti v naši državi konec, prenehati morajo tudi vsa nacionalistična izzivanja in hujskanja, tudi če si nadevajo krinko socijalizma- Ge se bodo slučaji, какоз gori navedeni, ponavljali, bodo moral’ uradi nap ram izzivačem poseči po sa-moobrani, ki bi obstojala v tem, da postrežemo na naših uradih Nemcem tako, kakor v Gradcu ali v Celovcu postrežejo Slovencem. Ali hočete, da bi veljala internacionala samo proti Slovencem, v Gradcu in na Koroškem bi pa socialisti uganjali nemško -nacionalistične orgije.
Duhovniški vestnik.
d PREČASTITIM DUHOVNIM TOVARIŠEM! Ko je bil lansko leto naš dobri tovariš g. prof. dr. Avg. Stegenšek nevarno obolel in so zdravniki nasvetovali težko operacijo, da se even-tuelno reši dragoceno življenje, sem se obrnil brez vednosti bolnika do preč. sobratov s prošnjo, da darujejo po svoji moči za sklad, iz katerega bi se poravnali stroški za blagega tovariša. Prošnja je imela nepričakovan uspeh. V kakih 10 dneh so preč. gg. duhovni sobratje zbrali skupaj znesek 18.113 K. Ta znesek pa se ni porabil, ker je g. dr. Stegenšek poprej umrl. Podpisani je zdaj po končani zapuščinski obravnavi ostanek tega sklada v znesku 18.C00 K izročil Družbi duhovnikov in sicer s posebnim povdarkom, da se ta svota porabi v izdatne podpore duhovnih sobratov, ki bi se nahajali v enaki sili kakor pokojni g. dr. Stegenšek. Prepričan sem, da bodo preč. gg. darovalci soglašali s tem. Obenem izrečem v imenu dragega pokojnika, koje-mu sem pred smrtjo še razodel svoj načrt in ki se je milo zjokal nad ljubeznijo in požrtvovalnostjo duhovnih sobratov, vsem blagim darovateljern najprisrčnejšo zahvalo. Ta slučaj je pokazal, koliko premore prava ljubezen!
Kakor vse kaže, še bodo nastopili za duhovnike težki časi in potrebna bi, bila velikopotezna akcija za izdaten ’ fond, iz katerega bi se mogli podpirati I tovariši, ki so v sili. Duhovni tovariši, ki so tako srečni, da razpolagajo s kakim premoženjem, bi storili veliko lju-bav celokupnemu duhovniškemu stanu, ako bi po svoji moči prispevali v tak sklad, posebno pa če bi v svojih oporokah testirali svoje premoženje v ta namen. Namen vzajemne podpore duhovnih sobratov v sedajnih časih, je tako vzvišen in tako potreben, da se mu morajo podrediti vsi drugi nameni!
Dr. Anton Jerovšek.
DUHOVNIM SOBRATOM Lavant. škofije! Prva letošnja številka »Vzajemnosti« poroča, da je že začela živahno delovati »Vzajemnost«, stanovska organizacija duhovščine ljubljanske škofije, ki bi naj postala centrala vseh enakih organizacij po jugoslov. škofijah ; a doslej obstoji taka razen nje le še v Zagrebu. AH jih drugod ni treba? Kaj pomaga privatno jadikovati nad sra-motnobednim gmotnim stanjem našega stanu, če pa nimamo organa, ki bi krepko in glasno mogel nastopiti? In to je edino krepka organizacija. Kar so vsi drugi stanovi že davno umeli, mar to nam ne gre v glavo? Nekdo je baje trosil vest, češ, našemu škofa taka organizacija ne bi bila po godu. To goiovo ne bo res. Ali se ne meče s tem nadpastirju in očetu diecezanske duhovščine hud, da, strašen očitek v obraz? Kaj si pa hoče škof početi z duhovščino, ki je v obupnih gmotnih razmerah, vsled tega včasi že malone obupana in večkrat po nepotrebnem zaničevana! Tudi škofje morejo biti boje gospodove le s klerom, ki je za dovoljen in zato vnet za svoj poklic, čeprav seveda dobro gmotno stanje ni edini pogoj zadovoljnosti. Sicer pa imajo škofje po pravilih v organizaciji svoje zastopnike. — Kratko: čas je že davno napočil, ki bi nas bil moral najti organizirane; pa vsaj zdaj ne izgubimo frenutka. Sacerdos egestate donatus.
Dopisi.
SV. KRIŽ na Murskem polju. Šolsko vodstvo in krajni šolski svet tukajšnje šole je naprosilo g. občinske predstojnike, da bi po občinah pobirali prostovoljne darove za knjige in šolske potrebščine ubogih šolarjev tukajšnje šole katerih stariši ali njih gospodarji ne morejo teh oskrbeti. Občine so darovale: Grlava 160 K. Krištanci in Šalinci 360 K, Lukavci 400 K, Lo garovci 500 K, Grabe 237 K, Kluča-rovci 240 K, Boreči 300 K, Križevci 536 K, lljaševci 620 K, Staranovavas 504 K, križevska posojilnica 100 K, skupaj 4157 K, Polovica te vsote se bo prihranila za prihodnje leto. Vsem darovalcem kakor tudi nabirateljem se izreka prisrčna zahvala.
Narodno gospodarstvo.
g POSLANEC VL. PUŠENJAK je v imenu Jugoslovanskega kluba izročil Trgovskemu ministrstvu s priporočilom resolucije oziroma proteste proti uvozu vina iz Italije, katere so sklenile občine Dragučova, Poljčane, Mihalovči, Vosek, Vrhole, Gornja Sv. Kungota (podpisali so mnogi občani), Litrr.erk s podpisi občanov, Žerovinci s podpisi občanov, Tinje z odborom Kmetske zveze Sv. Trojica v Halozah, Raztez, Sp. St. Jakobski dol, Vukovski dol, Ranca, Vurberg, Stanovsko, Novacerkev, Jelovec, Breg pri Ptuju, Lshonci, Hardek s podpisi vinogradnikov, Pleterje, nadalje kmetijske podružnice v Ždolah s podpisi večine članov, v Poljčanah, gospodarska in izobraževalna društva v Sv. Petru niže Maribora, v Sv. Urbanu pri Ptuju, Sv. Trojici v Halozah, krajevni odbori kmetske zveze na Sladkigori in v Poljčanah (v imenu 500 vinogradnikar) ter vinogradnik Ivan Vindiš na Bregu pri Ptuju.
g O VOJNIH POSOJILIH so prinesli listi netočna poročila. Poslanci Jugoslovanskega kluba so poizvedeli pri ravnateljstvu državnih dolgov, da bo o tem vprašanju odločila repacacijska komisija v Parizu in narodna skupščina v Beogradu.
g POSLANCI Jugoslov. kluba so opetovaub zahtevali od finančnega in poljedeljskega ministra, da se dovoli izvoz konj in zniža carina za izvoz.
Dosegli so, da je izvoz težkih konj prost in da se je carina znižala od 2000 Din. na 500 Din. za komad.
DR. KUKOVEC narekuje — držav-Ijairi naj plačujejo. V Beogradu se je vršila dne 16. t. m. seja finančno-ekonomskega komiteja, na kateri je »milo-obrazni« minister Dr. Kukovev predložil nove uvozne in izvozne 'tarife. Izvozna tarifa je bila sprejeta z malimi spremembami. Izvozna carina je določena takole: Koruza in ječmen sta carine prosta; na oves je plačati 5 dinarjev za 100 kg; za govedo do 500 kg 500 dinarjev. Vse te postavke se povečajo za 50 procentov vsled obrtnega davka. — V nekaterih krajih Štajerja in v celem Prekmurje je dosegla živinoreja lepe uspehe in kmetje ne vedo kam z živino. Dos_edaj so poizkušali, pošiljati govedo v Švico, a bodo morali to ukiniti, ker zabranjuje visoka carina vsak izvoz pod ugodnejšimi pogoji. To je delo Dr. Kukovca, ki je pred volitvami klical tudi kmeta v demokratske vrste!
g PINCGAVSKIH BIKOV, 100 po številu dobimo carine prosto iz Avstrije. Za kompenzacijo za te bike je dovoljen izvoz debelih volov iz Jugoslavije in sicer 100 kg bika — 150 kg vola. Nemške bike dobi gospodarski odsek zagrebške vlade.
g PADANJE CEN v Nemčiji. V Nemčiji se opaža splošno padanje cen vseh predmetov* V Frankobrodu in Kolinu, ki so znani kot najdražji mesti v Nemčiji, so v'zadnjem času cene celo za živila zelo močno padle .
Tako n. pr, je padla cena za funt riža od 5.20 na 3*80 mark, za funt graha od 2.80 na 2.25 mark, za funt koruze od 4.50 na 3,50 mark, za funt fižola od 4.50 na 3.50 mark, funt kave jo padel od 32 na 24 mark, funt masti (margarina) od 22 na 13 mark. Trgovci, ki so drago plačali blago, trpijo sicer škodo, toda blaga n’e drže, ker vedo, da je istega v Angliji in A-menki nagromadenega ogromne množine in bi utegnili pozneje imeti še večje izgube.
g VREDNOST DENARJA. Ameriški dolar stane 141 naših kron, za 100 avstrijskih kron plačaš 23 do 23 in pol naših kron, 100 nemških mark stane 241 — 243 naših kron, za 100 laških lir moraš plačati 524 naših kron; za 100 čehoslovaških kron 180 —185 naših kron, francoski frank stane 9 kron 80 vin.
Spomenica naših škofov proti sckolizaciji šol.
(Konec.)
Iz tega sledi z vso jasnostjo: Uvedba sokolske ideje in vzgoje v zvezi s telovadnim poukom, ki se je na naših šolah vršil do zdaj brez vsakega strankarskega ali svetovnonazornega ozadja, pomeni uvedbo novega vzgojnega principe, ki je protiven zakonu, svobodi vesti in verskemu prepričanju ogromne večine katoliškega ljudska ne more uničiti, je jasno, da državna naučna naprava s tako naredbo sama izziva najhujši boj podanikov proti krivičnemu, nasilju, kulturni boj. Vladar in vsi naši vodilni državniki ga smatrajo za pogubnega državi, narodnemu edinstvu in bratski slogi in so ga že večkrat svečano obsodili in odklanjali. Zato je, ako se jako milo izrazimo, zelo čudno, kako bi moglo ministrstvo prosvete ta svečani princip državne modrosti in in dalekovidnosti s svojimi proti svobodi vesti naperjenimi naredbami tako kruto kršiti in tako rušiti vero in zaupanje v državo, in kako bi moglo takorekoč s preziranjem iti preko vseh posledic, ki morajo iz takega postopanje nujno nastati.
Je pa ta naredba tudi s pedagoškega stališča najhujše obsode vredna. Na eni strani se v šoli vrši versko- 1
nravni pouk, na drugi pa »aj se mladina izpostavlja hudim dusSevma bojem, v mlada srca se seje medsebojno sovraštvo in Sola se in «čibriee plemenitih čustev jzpreminjajo v bojišča strankarskih strasti. Otroci H sovražili učitelja, učitelj bi se postavil v »aeprotje s stariši, medseboj bi se tteca delila v dva nasprotna tabora. Nastal bi razdor, ki bije v obraz z namenom, ki ga ima doseči šola tako po zakonih kraljevine Srbije, kakor po zakonih naših dežel.
Naša šola že itak propada, ker se tolerira, da se izven šole mladina vlači v strankarske bogopozabne organizacije. Učni uspehi so čedalje slabši, mladina ne zna več spoštovati kakrfenoie avtoritete. Vsled vedna večje nebrzdane svobode se otroci že v nežni mladosti odtegujejo vplivu mirnega, blažilnega pedagogičnega dela ter pofezajo v vrtinec javnega življenja in njega, deloma razburjajočih ter demoralizujočšh vprašanj. Vspričo tega je, — milo rečeno — skrajno nespametno, če najvišja učna uprava ta pogubonosmi proces pospešuje z naredbami, ki avtoritativno uvajajo v šolo strankarstvo, politične strasti in povod k razporu.
In res že prihajajo poročila iz srednjih šol, kako je izvajanje naredbt; ministra Pribičeviča privedlo do ostrih sporov, debat in mučnih incidentov, ki morajo avtoriteto šolstva popolnoma izpodkopati, med učitelji in učenci napraviti nepremostljiv prepad m učence same razdvojiti. In čimdalje bo to šlo, tem hujše bo, ker najnevarnejši in naj-lutejši bo je boj 2a4kulturna načela.
Zato proti imenovani naredbi glasno in svečano protestiramo: Protestiramo proti takemu očitemu kršenju svobode vesti in verskega preprinja ter proti taki brezobzirni žalitvi verskega čuta katoliških staršev, otrok im učiteljev, protestiramo ne samo kot katoličani, temveč tudi kot državljani Jugoslavije. Mi vsi vemo, kaj krščanska vera in krščansko versko čustvovanje pomeni v zgodovini jugoslovanskega naroda. Naši pradedje se prelivali kri za svobodo svojega naroda v znamenju križa. »Z Bogom za »domovino« je bilo geslo rajnega velikega vojvode Mišiča; nie velikega se ni storilo v korist naše. domovine brez blagoslova božjega in krščanske vere. Zato more le tisti, ki ne želi dobro Jugoslaviji, odrejati, da se v naše šole uvede vzgoja po proti-krščanskih in celo brezbožnih načelih. Upamo, da bo vlada uvidela pogubnost in kvarnost te naredbe ministrstva zi prosveto; da bo sprevidela, da bi prosvetna p Etika v takem duho vedla do-katastrofalnih posledic, da bi razdrla slogo in edinost, ki je neobbodno potrebna za obstoj in razvoj naše ljubljene domovine.
Zate dvigamo svoj glas in zahtevamo, da se naredba ministrstva prosvete _od 4. oktobra 1920 pod štev. 14028 ukine za področje šol, katere obiskuje katoliška mladina, in telovadni pouk v teh šolah uredi po načelih zdrave pe-dagogije, brez slankarske in kuhumo-bojne podlage, neodvisno od vsakršnih izven-šolskih vplivov in v skladu z versko- nravno vzgojo velja v naših šolah in katere si katoličani ne dajo vzeti za nobeno ceno.
ZA POSTNI GAS se toplo priporoča: 1. Marija žalostna Ma. t i. Spisal dr, Jos. Hohnjeo. Ta moki -tveuik obsega krasna premišljevanja posebno za krščanske matere* Stan» trdo vezan z rudečo obrezo s poštnino vred 15. K, Naroči se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. 2, Veneo svetih pesmi. To je nalepša slovenska zbirka, ki obsega 1000 pobožnih pesmi. Stane lepo vezana z rudečo obrezo s poštnino vred 80 K. Naroča se v Cirilovi tiskarni v Mariboru.
Pridobivajte naročnike!
kateri je 16. febr. . "° stolu pri vo
(šospod, na stolu pri vodovodu v Grajski kleti našel dva zlata prstana, se prosi, da jih prinese tja nazaj, drugače se ovadi.
IOJ
Večja množina
strdi (medu) se proda, kg po 55 K. Naslov v upravništvu lista.	3 -4 Q3
SErcrmr se s''reime v trK°- I
yLcllfelL vino Baloh & Rosina : Grajski trg 3. Maribor. 2 2 98
Čevlje,	»-t 99
dokolenice (gamaše), obleke,
periio.
tržne torbice, pot. košare
vrvi, ter razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki
Jakob Lsb, Maribor, Glavni trg 2.

izdajatelj in založnik: Konz. „Straže.“
Odgovorni urednik Franjo Žebot.
Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru.