ife«. 120 (Posamezna Številka vinarjev.) V Trstu, v nedeljo S. majnika IMS Latnlk Xllll. ^ udajateij in odgovorni urednik Štefan Godiu*. — Lastnik konsorcH tista ^Edinosti*. — li»k tiskarne „EdinoiiP.vpiMpe zadiag« z omejenim porotlvoa^ i Trstu, ulica sv Frančiška Asilkeca St, 10. — Telefon nredniitva in uprtvt |t. 11-57. - Naročnina znaSa: A telo leto K 31*24 pol leta K 1560, tli Cpttecc K 7*80. ra nedeljsko izdajo ra četo leto K 6-20, ro1 'eta K 3-«X DINOST ZUEZNA ARMADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se razglaša: Na jugozapadu neprestano živahno bojno delovanje. Načelnik generalnega Štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 4. (Kor.) Veliki slavni stan javlja: Ž ? p a d n o bojišče. — Armadi kraljeviča Kuprehta lu nemškega cesarjevlča: Na bcjnlh frontah je bilo v mnogih odsekih posebno tudi ponoči živahno. V ozemlju Kenimela in na obeh straneh Avre je narastlo d~aes zjutraj do > sile. Angleški delni napad jugovzhodno Arrasa ie bil od-bh. — Ciallvvitzova armada: Pred Verdunotn Je oživelo topovsko delovanje. — Armada vojvode Albrehta: Po brezuspešnih poizvedovalnih sunkih, sovražnika na lotarlnškl meji le bilo bojno delovanje popoldnem majhno. Ob gozjlu Parroisu in zapadno Blamouta je popoldne povečani topovski boj zvečer zopet ponehal. — Sestrelili smo 25 sovražnih letal in 2 prlvezua balona. Poročnik Buciiler je izvojeval 33v poročnik Puelter 22. letalsko zmago. I i n s k a. — Jugozapadna Finska Je očiščena sovražnika. Nemške čete so skupno s finskimi bataljoni napadle sovražnika med Lahtlm in Tava-steiuisom in so ga v petdnevni bitki kljub srditi Obrambi la obupnim protinapadom porazile uničujoče. Finske sile so zastavile sovražniku pot proti severu. Obkoljen od vseh strani, je sovražnik po težkih krvavih Izgubah odložil orožje. Ujeli smo 20.000 mož in uplenili 50 topov, 200 strojnic, in na tisoče konj in vozov. BEROLIN, 4. (Kor.) Večerno poročilo: Protinapadi Francozov proti Kemmelu in Ball-ieulu so se Izjalovili ob težkih izgubah. Prvi generalni kvartinnojster p!. Ludendorfi. TURSKO. CARIGRAD. 3. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Palestinska fronta: Srditi boji v vzhodni dolini Jordana se nadaljuje nepretrgoma. S posebno srditostjo napada sovražnik naše postojanke severno ceste Jeriho—Salt. Vsi njegovi naperi, da bi se približal svojemu cilju, so bili brez-njegove izgube so znamo narastle. Število uplenjenih topov sei je zvišalo na deset. — Mezopotamija: Močne angleške sile so izvršile «*;in3d na naše južno Kerkuka nahajajoče se sile. iTitiaknjcnlm oddelkom Angleži niso sledili. S'otnlk Schi'lz še sestrelil eno letalo in je Izvoje-val s ieut svojo osmo letalsko zmago v Iraku. — Na osia^h frontah je položaj nelzpremenjen. — Ne«iš' o čete so dne 1. majnika zasedle Sevasto-nol i i našlo tamkaj večji del ruskega čruomorske-■ ga brodovja: ladje, rušilce, podvodnike in trgovinske ladje. Sultan Yavuz Selim« in »Ilaniidie«, kj^oi" tudi nekatere torpedovke so po težki, toda srečno izvršeni vožnji due 2. t. m. prispeli v Se-vastopoi. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko porjčilo. S. itidimka. — f^aši poizvedovalni oddelki so napadi; sovražne oddelke v dolini Scure in v kotlini Alana in jih pognali v beg. Živahno obojestransko topovsko streljanje pri Tonale. V dolini Lagarine in dolnje Piave so razpršile naše baterije sovražne čete in delavce. y dolini Noče, pri Ponte di Piave in Cortelazzu so uničile naše baterije so-'vrn ne obrambne naprave. V okolišu Asiaga so obstreljevale sovražne prevozne vlake. Na vsej fr mi živahno patruljno delovanje. Sestreljenih je bilo 8 sovražnih letal. Francosko poročilo. 3. majnika pop. — Južno Villers Bretoneuxa srdim obojestransko topovsko streljanje in precej živahni boji ob dohodni cesti, tekom katerih so francoske Čete nekoliko napredovale. Južno Avre so izvršili Francozi včerai zvečer delno akcijo, ki se je ponolnoma posrečila. Napadle so nemške postojanke pri Baillesu in Castelu in se polastile višine .s2 in gospa ob bregu Avre. Število ujetnikov presega 100, med njimi 4 oficirje. Ob Aiiletti je bil nemški sunek odbit. Francoski poizvedovalni oddelki so bili posebno delavni v \Voevri in Lota-ringiji; privedli so več ujetnikov. Angleško poročilo. • 3. majnika dop. — Krajevni boji. ki so se kon-ugodno za nas, so se vršili nreteklo noč pri Villers 3retonneu>:u. Izvršili smo uspešne sunke iužno Arrasa in vzhodno St. Venanta in ujeli 10 mož in uplenili 5 strojnic. Topništvo je bilo na obeh straneh tekom noči med Givenchyem in Nieppom, kakor ludi m i Lokeriu in južno Ypernu jako delavno. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 4. (Kor.) Ob zapadni obali Anglije ie potopil eden naših podvodnikov pod vodstvom kapitana barona Loe dva parnika. skupno 17.000 j zaključuje z energičnim protestom proti napadom ron. <" j grofa Czernina proti češkemu Harodu in pavšalnim _ sumničenjem njegovih pripadnikov, in svari vlado Mirovna pogajanja z Romunijo. - |pred enostranskim, protiustavnim posezanjem v BUKaREST, 4. (Kor.) Včeraj so zastopniki Av- narodna in državnopravna sporna vprašanja Će-stro-Ogrske, oz. Nemčije in Romunije parafirali | §ke ^ že,jah in interOTai kakega naroda, gospodarsko dodatno pogodbo k romunski mirovni pogodbi. S tem so sklenjene in pripravljene za podpis vse z mirovnim sklepom spojene pogodbe med Avstro-Ogrsko in Nemčijo na eni in Romunijo na drugi strani. BUKAREŠT, 4. (Kor,) Takoj po prihodu bolgarskega ministrskega predsednika v Bukarešt se je vršila v stanovanju državnega tajnika dr. Kuhlmanna seja načelnikov mirovnih odposlanstev zaveznikov. PODLISTEK. ^»ustolovževs zapiski. Romaa. Iz francoskega prevedel A. R. — Ne mislim samo, temveč vem .... Poglejte !>amo tja vun. Možak je prijel Suzano za roko, jo popeljal k oknu in jI pokazal voz, ki je v najhujšem diru vo-zii nazaj proti Parizu. — Moj Bog, moj Bog! — ie vzkliknila Suzana .•.a obupana. Neznanec se je zakrohotal. — Ali, za Boga, — je nadaljevala starka, — za-kaj me zadržujete, ko vendar morda v tem času odvedejo mojo gospodično? Kaj naj pomenja to? — Kaj to pomeni? Da ste moja ujetnica, draga iujju, — je odgovoril Trabucos, ki se je sedaj po-UuzaL - Ujetnica? — Da, toda ni se vam treba bati,-ničesar; ne zs-di vam nič hudega. Politični položaj na Finskem. STOCKHOLM, 3. (Kor.) Glasoin poročil iz Finske so se izrekli tamkajšnji Švedi in Staro-Finci za monarhlstični sistem, dočim je del Mlado-Fin-cev republikanskega mišljenja. Svinhoufvoud dospe jutri s člani senata v Helsingfors. Odgoditev parlamenta. DUNAJ, 3. (Kor.) Cesar je pooblastil ministrskega predsednika, naj odgodi državni zbor in prične v svrho ompgočenja zopetnega delovanja takoj vsa potrebna pogajanja. Poseben dopis ministrskega predsednika obema zbornicama državnega zbora naznanja odgoditev z dnem 4. majnika. DUNAJ, 3. (Kor.) Na podlagi cesarskega pooblastila z dne 2. majnika je izročila danes vlada pred seustvu zbornice zakonski načrt glede vodstva državnega gospodarstva od 1. Julija do 31. decembra 1918. Ker vsled odgoditve parlamenta vložene zakonske predloge ne postanejo ničeve, bo zarnogla rešiti zbornica ta proračunski provizorij še pred potekom sedanjega in sicer neposredno po zopetnem sestanku. Zakaj je bila zbornica odgodena. DUNAJ, 4. (Kor.) *Wiener Zeitung* objavlja sledeče utemeljevanje odgoditve državnega zbora: Nahajamo se v zadnji odločilni fazi vojne. Na vzhodu nas ne ogroža več noben sovražnik. Toda v krepki, zvesti zvezi z nemško državo in drugimi zavezniki je treba prisiliti tudi ostale nasprotnike, da se odpovedo svojim sovražnim nameram. Dosega častnega, dobrega in trajnega miru je naša največja naloga, ki zahteva po hudih izkušnjah v štirih vojnih letih še največjih naporov. V vojaškem oziru zamoremo biti ponosni na že dosežene uspehe, toda v gospodarskem oziru so težkoče vsled dolgotrajne vojne vedno bolj naraščale. Sedaj4 nas čakajo najbridkejše izkušnje. Občutno olajšanje nastopi šele tedaj, ko bodo pomožni viri, ki sta nam jih odprla naš meč in spravljivi duh naših mirovnih stremljenj na vzhodu, prihajali v deželo neovirano in k« bom > vži-vali sadove nove žetve. V tem težkem času se mora pokazati tudi Avstro-Ogrska na svojem mestu. Vse, kar ovira prosto delovanje te sile, mora izostati. Noben dober državljan ne bo dvomil o resničnosti tega stavka. Kljub temu se parlamentarno delovanje dosedaj ni moglo zadostno prilagoditi potrebam časa. Stara sporna vprašanja in pojavljanje neizpolnljivih želj so vedno znova preprečevali izrabo bogatih državnih energij. Najbolj elementarne državne potrebščine je bilo naravnost s krizami mogoče komaj doseči. Vlada se je trudila, da bi dovedla notranje-politične probleme na polje sistematičnega obravnavanja. Hotela je z živahnimi stiki z vsemi strankami ustvariti medsebojno zaupanje,, toda vsi poizkusi so bili zaman. Zbornica ni mogla najti krepke orijentacije. Kakor stoje stvari danes, bi zopetno zborovanje zbornice nikakor ne olajšalo položaja, ampak še poostrilo politična nasprotstva. Istočasno bi bila ogrožena izpolnitev gospodarskih nalog, od katerih je sedaj vse odvisno. Vsled teh okoliščin je bila zbornica odgođena, čeprav le za kratek čas, tako da bo še pred poletnimi počitnicami mogoče rešiti državne potrebščine brez zasilnega nared-benega. prava. Do zopetnega sestanka zbornice bo posvečala vlada vse svoje sile gospodarskim problemom. predvsem prehrani. Gledala bo, da olajša prebivalstvu položaj, do česar ima tudi pravico. Istočasno se bo seveda tudi trudila, da omogoči sporazum, da se bo pri zopetnem sestanku parlamenta zamoglo pričeti novo, neovirano ustavno življenje. Njen cilj je in ostane, da dovede staro-slavno siaro Avstrijo iz viharjev vojne in da ji zagotovi mesto, na katerem naj se potem uspešno in krepko razvija kot miroljubna, močna in zvesta žaŠčitnica svojih narodov in vseh njihovih slojev. Svarilo čeških članov gosposke zbornice. DUNAJ, 4. (Kor.) Člani gosposke zbornice če-Ske narodnosti objavljajo izjavo, v kateri izražajo čustva neomajne zvestobe napram vzvišeni osebi vladarja. Vztrajajoč pri- načelih nedotakljivosti monarhije, naglašajo državnopravne želje v zvezi s pravico samoodločevanja vseh narodov. Izjava Cesar odpotoval na fronto. DUNAJ, 3. (Kor.) Cesar se je podal včeraj v spremstvu načelnika generalnega štaba barona Arza in nemškega vojaškega pooblaščenca gm. Cramona na fronto. POLOŽAJ V UKRAJINI. General Skorpadski — ukrajinski botaUB. KIJEV, 2. (Kor.) Wolffov urad poroča: V Kijevu so se vršila dne .29. aprila zborovanja več tisoč kmetov iz vse Ukrajine, na katerih se je več ali manj ostro izražalo nezadovoljstvo s politiko dosedanje vlade. Na najvažnejšem zborovanju je bil proglašen padec vlade* zaključenje osrednje rade in preklic na 12. t. m. ^Klicane ustavodajne skupščine, kakor tndl odpoved socijaliziranja države. General Skorpadski Je bil proklamiran za hetma-na. Rada. katere dohod Je bil od vladnih čet prvotno slabo branjen, fe zborovala naprej, a se je potem, ko so te Sete na prigovarjanje v svrho preprečenja prelivanja krvi odšle, vdala v svojo usodo. Prvi majnik jo potekel v Kijevu in po vsej deželi mirno, čeprav vlada v krogih rade še vedno ogorčenje radi dne 28. aprila izvršene aretacije več članov prejinje vlade. Pri strankah levice prevladuje seda} 2o ireznejše presojanje položaja. Rajhstag o dogodkih v Ukrajini. BEROLIN, 4. (Kor.) Glavni odsek rajhstaga se je pečal z dogodki v Ukrajini. Po naročilu državnega kancelarja je podal podkancelar Payer pojasnilo o dogodkih. V smislu sklepa glavnega odseka se bo vršila debata o izvajanjih podkance-larja uradno. Gospodarska pogajanj* med Švico la eatento. BERN, 3. (Kor.) Neko uradno poročilo pravi: Med Švico in zastopniki aliiranih vlad je bila sklenjena nadaljna gospodarska pogodba, glasom katere mora dobaviti Švica aliiranim vladam tekom 8 mesecev gotove lesne izdelke, 2a kar se ji priznavajo važne koncesije za preskrbo živil. Pogodbo bodo morale Še ratificirati vse udeležene vlade. Tudi Oriando privolil v Imenovanje Focha. PARIZ, 3. (Kor.) Ministrski predsednik Oriando je privolil v imenovanje generala Focha za vrhovnega poveljnika zveznih armad v Franciji. Bolgarski prestolonaslednik na zapadni fronti. BEROLIN, 4. (Kor.) I^olgarski prestolonaslednik je prispei v spremstvu bolgarskega vojaškega pooblaščenca na zapadno fronto. Po sprejemu s strani cesarja se je podal k vrhovnemu armadne-mu poveljstvu, kjer je izročil imenom kralja Hin-denburgu veliki križec in verižico Aleksandrovega reda z meči in generalu Ludendorffu vojni red za hrabrost prvega razreda. Po konferencah v velikem glavnem stanu se je podal prestolonaslednik na fronto armad kraljeviča Ruprehta in nemškega cesarjeviča. SffEFaSSFe — In zakaj? — To ni moja tajnost. — Kako dolgo? — Tega vam ne morem reči, ker sam ne vem. — To je nesramno! — Mogoče. — Saj je vendar še pravica na svetu____Tožila vas bom. — Tega ne storite. — Kdo mi bo branil? — Vaš zdravi razum;____kakor hitro izveste neke stvari, katerih vam ne morem povedati, katere pa vam povedo drugi, boste rada molčala. — Potem pa mi vsaj povejte, prosim vas na kolenih, kaka nesreča preti moji ubogi gospodični, moji ljubi Luizi. — Nobena. — Toda odvedli so jo. — Z njenim lastnim privoljenjem. Sedaj pa nehajte izpraševati, ker i?i drugače imel žalostno dolžnost, da bi vam ne odgovarjal. Sprejel sem svojo nalogo in to izvršim do konca. Pojdite torej z menoj. Kam me povedete? V prvo nadstropje, v lepo scbico, kjer bosle - Čigava ujetnica sem? — Vašega vdanega služabnika, — je odgovoril ; kakor doma. ..'-CCS iii se porogljivo poklonil. Trabucos jc odšel iz sobe. in Suzana-ie šla za Kje so Krivci?! Rje krivdo?! Precej časa je že, odkar je notranjepolitično življenje v naši državi načelo valoviti. In kmalu smo videli, da ima to valov en je tendenco pora-ščanja in da heče to tendenco tudi ohraniti. Skoro se je stari in doslej nerazrešljivi avstrijski problem — uredba medsebojnega razmefja _med narodi in razmerja teh poslednjih do države — razgrnil pred nami v vsej svoji širini in težavnosti. Pokazalo se je, kako zelo so se motili vsi tisti, ki so pričakovali, da bo vojna blagodejno vplivala na narodnostne spore. — Bilo je celo optimistov, ki so pričakovali, da ti spori sploh prenehajo. Danes menda ni več takih optimistov, ker mora biti jasno vsakomur, kako krivim, praznim, povsem neosnovanim nadam so se udajali vsi tisti, ki so morda izgledni avstrijski patrijo tje in ki morda celo res dobro žele državi in narodom, ki pa so zelo naivni politiki in temeljiti — nepoznavatelji bistva avstrijskega problema, psihe duše vzdramljenega in samozavestnega naro da. Ig zdrami!! so se vsi avstrijski nenemški narodi. Vsi se živo zavedajo svoje sposobnosti «n svoje pravice do življenja. In morda ne kakega življenja v položaja podhejenostr, ko naj bi se za dovoljevali z mestom, če že ne v kotu, pa vsaj tam kje na koncu mize, jer ^dobivajo gostje le tisto, kar preostaja drugim na srečnejših mestih omizja. Le političen otrok, ali pa politik z angeljsko najivnostjo, more danes še misliti na to, da bi se avstrijski narodi na svoji današnji stopnji nacijo- njim. V \eži je starka mislila pobegniti in se je ^ato postrani ozrla proti vratom. Toda možaka .sta pač pričakovala kaj takega, in Suzana je zagledala na vratih onega drugega človeka v delovni obleki. Stal je tamkaj s prekrižanimi rokami in pipo v ustih, nepremično. Beg je bil nemogoč. Suzana je zato Sla za Trabucosom navzgor p.o stopnjicah in stopila v skoraj prazno sobico z enim samim okencem. Skozi to zamreženo okence se ni videlo, kolikor daleč je seglo oko, nič drugega kot tupatam mline ra veter ali pa velika kolesa ob robu kamnolonov. — Tukaj torej ostanete zasedaj, — je dejal- Trabucos Suzani. — Ako bi postala lačna ali "ejna, vam prineso jedi In pijače. Mankalo vam ne bo ničesar in drevi morda ali jutri, ali pa v osmih dneh boste prosta in pojdete lahko, kamor boste hotela____Ne kvarite si' torej dobre volje, ker bi vam nikakor ne pomagalo nič. Vaš pokorni sluga sem in vas zapuščam sedaj, da boste mogla nemoteno razmišljati, kako se izpreminjajo stvari na svetu. Trabucos je stopil par korakov proti vratom, a je obstal, se obrnil in dostavil; — Domislil sem se še nečemu, draga-moja. Kaj ne, saj boste tako prijazna in ne boste odpirala okna ter klicala na potn >i? Drtifiriče bi me. kar bi nalne samozavesti, svojega kulturelnega in gospodarskega razvoja in svoje politične dozorelosti hoteli zadovoljevati s takim položajem politične in narodne podrejenosti. In vendar je bilo vedno In je še danes takih liudi v tej državi, ki se še udajajo takemu pričakovanju in ki na podlagi take krive premise določajo svoje programe, uravnavajo svojo poHtično taktiko napram narodom in stavljajo svoje zahteve. V tem dejstvu imamo razlago za silno kampanjo, ki so jo zapričele nemške stranke. Zahtevajo viharno, v kar narodi absolutno ne morejo in ne smejo privoliti, ako se nočejo sami obsoditi v stanje podrejenosti za vse čase. Ne morejo, ker jim ne dovoljuje tega njihova samozavest, njihovo sveto in nedotakljivo pravo do popolne, absolutne enakopravnosti, in temu primerno do pripoznavanja njihove enakovrednosti; in slednjič živa zavest o svoji moči, zavest, da morejo odbijati vse zahteve, ki bi jih obsodile v položaj podrejenosti napram kakemu drugemu gospodovalnemu narodu. Besedo o moči moramo tu posebno podčrtati, kajti tu prihajamo do predmeta, ki smo mu namenili ta izvajanja. V dejstvu, da Je v narodih taka moč, Imamo ključ do razrešitve vprašanja, kak) da nemštvo vendar ne more ukloniti narodov, da bi privolili v horendne njegove zahteve! Nemštvo nI moglo in ne more ukloniti narodov, da bi se sami odrekli pravici do deleža enakopravnih na politični moči in veljavi v državi, da bi privolili v položaj politične podrejenosti — ni moglo in ne more tega, ker se narodi ukloniti ne dajo* ker imajo inoči v sebi za odbijanje: v svojem kulturelnem in gospodarskem napredku, v svoji politični zrelosti in pa v svoji številnosti, v dejstvu, da tvorijo večino v državi! Da Nemci res ne morejo vsega, kar bi hoteli, nam je kaj nazorno pokazala s tolikim nasiljem, tolikimi grožnjami zasnovana zadnja akcija, ki so jej načeio-vali stari gospodje v gosposki zbornici. In pri tem ni pozabljati na dejstvo, da se je akcija začela po povrnitvi glavnega akterja, kHeza Fi^r-stenberga, iz nemške države, kar pomenja, da je imela akcija mogočno ozadje. In vendar niso dosegli, kar so hoteli. Po teh koustatacijah prihajamo do kardinalne-ga vprašanja: kako, za božjo voljo, je bilo In ie možno, da to nemštvo reklamira za-se privile-govan položaj gospodovalnega, naroda, da-si nima pravice do tega ne po svojem števila, ne po svojih viših političnih in kulturelnih kvalitetah, najmanje pa po svoji veči pomembnosti za državo, nego jo imajo drugi narodi, večina v državi Kako? Le tako, da imajo v odločilnih krogih svoje zaveznike in pomagače, da Jim Je bila vsa sila naravnega aparata države vedno na razpolago, da se vlade smatrajo le kot izvrševalen organ nemških strank, Z eno besede: ker se tudi naše vlade ne menijo za določbe temeljnih zakonov, ugotavljajočih enakopravnost in enakovrednost vseh narodov; ker se ne menijo za narodnostno strukturo države, prezirajoč zahteve in želje, na predek in razvoj sestavnih delov države, Ie da morejo ustrezati gospodstvaželjnosti Nemcev; k se ne menijo za dejstvo, da le tedaj, če bi uvaže vali Čustvovanje in zahteve narodov, bi pridobili te poslednje (večino prebivalstva), da bi se intere sirali na razvoju, procvitu in obstanku države. Z eno besedo: da-si bi zahteval najviši državni in teres, da bodi država enako dobrohotna zaščitnica vseh narodov! Ali naši državniki delajo tako, ker so jim želje in nameni v skladu z nemškimi zahtevami, ali pa v tisti krivi veri, ki smo jo označali gori, da morejo narodi vendar-Ie prisiliti, da se uklonijo nemški volji: to }e na koncu konca indi ferentno, ker efekt je isti! Pri naših državnikih, \ vsej državni upravi, pri vseh tistih znanih civilnih in vojaških krogih, ki si prisvajajo odločilno besedo na vodstvu usode države, je krivda, da Nem .i nočejo odnehati od svoje intransigence, od svojih šovenističnih zahtev, ki niso opravičene prav nobene strani. In ker se na drugi strani naravi nočejo ukloniti in se tudi prav gotovo ne uklonijo nikdar v jarm podrejenosti pod nemško gospe d-stvo, so rečeni činitelji krivci, da država ne more priti iz notranjih kriz, iz mrzličnega stanja. Navedeni činitelji so — ker dajajo Nemštvu pobude, da vstraja pri svojih nezaslišnih zahtevah — krivi, da se ne morejo uveliaviti smeri, določene v državnih temeljnih zakonih — princip narodne in politične pravičnosti in enakopravnosti. Pri njih je krivda, da so Nemci vkljub vsem označenim momentom ostajali privilegiran in gospodovalen na rod in da hočejo ostati to tudi za bodoče čase, ter da tako ostaje odprto tisto žrelo, iz katerega vre vse zio in vsa nesreča na to državo: vsi konflikti in narodni spori, pretresaioči temelje države in lih izpodjedajoči. In ker ob takih pobudah in taki potuhi od taVih strani ni misliti na to, da bi se politikujoče nemštvo streznilo in odnehalo od zahtev, ki pemenia-jo politično in nacijonalno nulificiranje narodo \ in ker je na drugi strani istotako izključeno, da hi se ti poslednji udali in odnehali od svoiih zaht»\ se odpira za.državo Žalostna perspektiv* — n. daljevanja ljutih bojev in odbijanja narodov m i države! Narodi si morejo misliti, ne da lih pri te a kaj pekla vest: če so tisti, ki so v prvi vrsti poklicani, da varujejo državo pred vsakim zlom, brezbrižni za nesrečo, grozečo dr/avi po nadaljevani'« narodnostnih bojev, je tem manje naša dolžnr.s:, da bi se radi države izogibali tem bojem, ki p menjajo za nas borbo proti krivici, proti nssiij-i torbo za svojo pravico in svoje življenje! Ni v narodi tisti, ki so hoteli boja proti državi, kakr-Snja je, ampak so prisiljeni v ta boj po tistih, ki hočejo imeti državo, kakršnja Je in jo tako ohr s niti tudi za bodočnost!! Tisti, ki s svojim po«t » panjem dajajo pobude in potuhe gospodsuvželj nostl in intransigenci enega samega naroda In 1 i v naši narodnostni državi eno samo pleme idcutl-fikujejo z državo: tisti so krivci! Na njih Je gla* na krivda! mi bilo zelo žal, prisilila brez potrebe, da vam zvežem roke in zamašim usta z zamaškom, kar bi bilo, kakor boste pač uvidela sama, dasiravno potrebno, pa vendar skrajno neprijetno za vas in tudi za nas. Suzana ni odgovorila ničesar. Trabucos se je ponovno poklonil, odšel iz sobe, obrnil ključ dvakrat za seboj in zaklical potem: — Hej! — Tu sem! — je odgovoril oni drugi možakar in prišel po stopnjicah navzgor. — Sedi semkaj na vrhnjo stopnico, — je nadaljeval Trabucos, — kadi lepo svojo pipo in ne hodi odtod; saj veš, kaj sem ti dejal: če ta ženska uide, ti zavijem vrat. X. Številka 2. Voz je vozil proti etiierski mitnici, kajti po-stiljon ni niti krenil na cbarentovslro cesto. Mar-cijal je ravno zato zastrl okni v kočiji, da bi Suzana ne bila opazila tega. Dik Chester jc tolkel z po konjih in po- HemšKo nssOfla Eskademlju v Trsta. Vlada vit. Seldlerja Je nastopila I. 1917. s pr^ gramom ,da doseže nagodbo med narodi. Ko o nameravana uvedba nemškega državnega lezi! t padla, se je splošno reklo, da je to prvi po vzeli to izjavo vlade ad referendum? a vladi se ni zdelo vredno, da bi čakala na njih odgovor. K^r pozabila je na svojo započeto pot in začela prt:-hem pogajanja z Nemci! Izdelala Je znane *R>"cM-linien« za vso monarhijo, s katerimi naj biscu^ novila »sklenjena ozemlja«, kjer tvori narodfi t preko 100.000 duš, kompaktno bivaiočih v eni kr.i-novini, »ednhkopravue menišine«, kjer tvori pr.- > 10 000 duš, in »upoštevane manjšine", kjer k< n-paktno živi manj nego 10.000. Nemcem je vlada že predložila ta načrt, a so sja zavrgli, kolikor se tiče južnih dežel. Alpski Ncrnu so vložili svoj »veto«, a dali blagoslov, naj e ru forme izvedejo t— v Ccški!! Prišla je afera Czcrnin. Še ni vse poia>ajen.-. a toliko je gotovo že danes, da še nikdar ui noben avstrijski narod tako nastopil proti vladarju, kakor so Neinci. Zdaj pa se izkazuje, da je \so akcijo preko Siksta Burbonca predlagal, zamislil in vodil groi Czernin sam, t. j. ona oseba, ki jo gosposka zbornica, mestni svet dunajski in vse nemške stranke povzdigujejo v nebo — seve le v demonstracijo! Nemškemu srdu ukijub tej blamaži treba zadovoljitve. .Vit Seldler je mahoma pripravi en. di ubiie svojo lastno ustavno reformo in u;:odi postulatu Čepkih Nemcev, da se uvedejo okrožja : 1 Češkem, in postulatu alpskih Nemcev, da se nemudoma ustanovi nemška navtlčna akademija » konviktom v Trstu! Glede uvedbe okrožij na Češkem, novega r -graničenja okrajnih glav^/stev istotam. smo Cehi in mi enako zadeti. Iz velikega kompleksa če: — Tako je torej vsega konec, Marcijal. Dosege! si svoj namen in nisi se ustrašil ničesar, niti zvijače uiti nasilnosti, da si me odtrga! od vseh, Ki so me ljubili; sedaj sem popolnoma v tvoji oblasti, osramočena sem in postavljena nu sramotni oder. Lahko Si zadovoljen, Alarcijal. Zadnje besede je izgovorila neskončno trpko. — Kako si ml vcndbr nehvaležna! — je odgovoril Marcijal; — toda ne zamerim ti, draga moja, ker trpiš in ti bol ne da. da bi jasno mogla pre-udariti vso stvar. - Rekla sem ti že. — Je nadaljevala Luiza, — da nama po najinem pregrešku ni bilo druge poti. nego da priznava vse »no]im staršem ter ju na kolen:h prnsiva odpušJenja. Ti nisi hotel tako, Marcijal. Zasnoval si neki skriven načrt, splefel si "koli mene mrežo,---- dovrši torej sedaj svoie doin. Jaz se smatram odslej za hčer, ki jo je pro, klel r;en lartni oče, ki je izgubila svojo čast dil. da so se kar iskre kresale. Ta silno hitra vo- i?mr!.» za ves svet. in prepuščam se popo' 1 žnja je povzročila Luizi velike bolečine, in ob I tebi----L? p »jdi - voje pot dalje; izgubljena em vsakem sunku voza se ji ie ta bol izražala v cbrazu. JV'arciia! p:;je! K rizo za roko t tako popo'no-na. t'a me ne moreš pogubi!' še bolj. - ?e dobro, Luiza. — jc odgovoril Marci al s M jo stisnil prid-.išenim ?-dom ki pa je vendar zvedel i/ -- Stran II. „EDINOST* štev. 120 V Trstu dne 5. majiika ^ na* lioče še z na>e »krunu,e poiicije na morju.« Kito edina r,;,Jo ima -še trpeče človeštvo. To Vladna odredba, da se ima Se to jesen otvoriti1 namreč, da se v vseli narodih in na vseh straneh nemška nautična akademija v listu, je provok osves-ijo prosvei Ijenl duhovi, ki v izpoznanju. da clja pred vsem nam Jugoslovanom. 2njo izzove vijda bcj. ki se bo bil z vso Ijutostio, ker gre zn inaše posestno stanje! Imamo navtične Sole v Lo-šlniu. Dubrovniku, in Kotoru, a akademije nam vlada še ni dala. Nemcem jo daja na prvi mah. Seidlerjeva vlada, zdi se. ne ceni važnosti parlamenta Sicer ne bi tako lahkomiselno nastavili mine pod njega zidovje. Življenje avstrijskega parlamenta. Sicer ne bi tako lahkomiselno nastavila frleden«. Kdor pa frivolno preminja sedanje stanje In izziva dva naroda na boj, ta bo nosil tudi odgovornost, če nastanejo težave za obstoj parlamenta ! „Home army stopa o borbo44 Pod tem naslovom piše — glasom švicarskih listov — poznani italijanski vojni kritik Barzini sCorrieru della Sera« iz Pariza: »Svrha nemške ofenzive !e uničenje angleške vojske. Ta svrha ni dosežena. Amiens morejo Nemci zavzeti, ali ofenziva vendar ne vspe. Silni napor Nemčije se izjalovi in pretvori v zlom, ako — izcrpljajoč se — ne zruši nasprotnika. Nje nasprotnik ni zrušen, Je močan, ker Anglija niti od daleč ni še dovedla v borbo vseh svojtti človeških rezerv. Amerika dela v tem času čudesa, o katerih pa ni dovoljeno govoriti. Anglija ukrepa ravno korake, da z ne-odoljivimi proporcijami poveča svoje boreče se mase. Samo ena meja je za to povećavanje. Datum, preko katerega se ne more, dan. določen za dogodke. Nasprotnik dela nervozno na to, da bi približal ta odločilni dan. Zavezniki so gotovi, da postanejo močneji, ali postati morajo to čim preie! Angleška vlada pozna točno tO potrebo In zahteva zato od dežele potrebnih žrtev.. Nadejamo se, da bo tudi dežela sama razumela položaj in da stori vse za zmago. 2e mej tem, ko se sestavlja ta vojska, meče Anglija že sedaj na vojno tehtnico svojo veliko rhome army«. To je druga že gotova vojska, močna, divna, gigantska, organizacija — tako važna, da Jej zapovedujeta generala French in Robertson. »Home army« je Imela prvotno stopiti v akcijo samo v slučaju, da bi si sovražnik upal stopiti na tla dežele-matere. Ali pa more Nemčija misliti na tafco Invazijo? S kakimi silami? Kako bi se rešila angleške flote,-ki ima za seboj silno amerikansko floto? Taka invazija bi mogla biti samo rezultat popolnega poraza na morju in na kopnem. A, čim bi nastopila taka katastrofa, bi bila »home army« povsem odveč: ne bi imela več kaj braniti. — Anglija bi bila osvojena z — gladom. Kontinent Je brez dvoma tisti, ki igra zadnjo partijo. Ta odloČi o bodočnosti svtf-ta; zato zahteva nemudno pritegnitev vseh po-močnih sredstev za borbo na življenje in smrt.« Barzini je resen in uvaževan vojen kritik. Uva-ževan tudi v taboru nasprotnikov. Frazast je sicer nekoliko. Je pač Italijan, ki mu Je zveneča, omamna fraza prirojena, v krvi. Ali — mož ima bogatih izkustev že iz prejšnjih vojen in poleg tega mu njegova inteligenca daja možnost stvarnega, str j-kovnjaškega presojanja vojnih položajev. — Ali to pot se nam dozdeva, da ga je pri sestavljanju gornje situvacijske slike vodila bolj tendenca, nego pa uverjenje starega Izkušenega vojnega poročevalca. Ententl stavlja sicer najboljši horoskop glede bodočega razvoja gigantske borbe, kakor se Izraža Ali k vsaki nadobudni trditvi dostavlja pre viden — ako. Kakur da ga vendar obhajajo neki dvomi, ali celo neugodne slutnje. V tem pogledu je karakteristično in simptonjatično njegovo opozarjanje, da je postavljen neki datum, do katerega mera Anglija dovršiti svoje »velike priprave«, ki jej zagotove zmago. Tendenca Barzinijevega spisa bi bila torej, da opozori angleško javnost na potrebo skrainih žrtev in na možnost — poraza. Apel ie to, nai Anglija razume položaj! Naj razume, da se bliža odločilni dan...I« Barzini opozarja Anglijo, naj si pokliče v zavest, kaj in kako bi bi lo, če ne dovrši svojih velikih priprav do one za termina, do tistega določenega dne, ki postavlja mejo povečavanju angleških vojnih sili Reči bi mogli s Preširnom, da Barzini upa in se boji. V tem omahovanju med upom in strahom je sinteza čutstev, ki so mu narekovala gori citirano situvacijsko sliko____In pri tem je to vprašanje: v koliko so pri govoru o velikih angleških In amerikanskih pripravah, o čudesih, ki da jih dela Amerika, o že gotovi drugi angleški vojski »home army« — tej »močrfi. divni, gigantski organizaciji* _ njegove navedbe v soglasju z resnico? Ali r.i tem navedbam v prvi vrsti namen, da vspodbu-jajo entento, jej ohranijo nado in — moralo?! Barzini je uverjen, da nemška ofenziva ne V6pe ____ako....? Ta .»ako« vzbuja domnevo, da so to pot pri Barziniju želje porajale misli in trditve....! Eno pa verujemo g. Barziniju brezpogojno in mu priznavamo, da je dober prorok. In to eno je silno žalostno, pretresljivo, da si mora dobri'genij človeštva, človeške civilizacije in bumanitete za krivati obraz v britki tugi. Borbe na zapadnem bojišču bodo še dolge, bodo giganteske, bodo uničevale še tiste materijalne in duševne vrednote, kar jih niso uničili že dosedanji viharji... Narodi se bodo še klali med seboj in sovraštvo med nji mi bo dobivalo novega in novega netiva.... je tO medsebojno klanje velika, neizmerna nesreča za vse narode, za skupno človeštvo, njegovo kulturo in njegova blagostanje za sedaj in za dolgo bodočnost: da nastopijo v soglasju proti pobesnelemu imperijalizmu v vseh narodih ter začno graditi mostove, ki naj narode zopet zbližajo k zavesti, da niso ustvarjeni za sovraštvo, za medsebojno uničevanje, -marveč za vzajemno delo in plemenito nekrvavo tekmovanje množeče vs*1-skupne materijalne in kulturne vrednote. Od onih tam gori ni pričakovati ničesar; od spodaj gori •>» moral priti pritisk. In potem: morda, morda se taki mirovni akciji posreči, da pride na mesto tis-e angleške in drugih »home army« zdfužena vojska med seboj spoštujočih se narodov! Socijalno demokracija in Jugoslovanska deklaracija. V Plznu je izšel socijalnodemokratlčnl »Almanah« za letošnjo majsko slavnost, v katerem čitamo poleg drugih izvrstnih člankov tudi sledeča za našo socialno demokracijo In za vso našo javnost velepoučna izvajanja. Ako pazno listamo po zgodovini, vidimo, da je vsak dan v letu historičen dan, dan na katerega so se odigravale bilo tragedije, bilo zmage narodov In njihovih idej. Mi Jugoslovani imamo v naši domovini nebroj tragičnih dni. Imamo porazov v vojni, porazov v politiki, porazov In porazov... Imamo pa tudi svetlih strani v zgodovini naše prošlosti! Pojavil se je tu in tam svetel trenutek, toda stemnel Je brzo pred tragedijo, ki ga je dohitela. Bili so dnevi, ko smo dopoldne prepevali, popoldne pa plakali. Tako je tlo daj) na dan, leto za letom, stoletje za stoletjem. Kolikokrat smo bili sami svoji Judeži! Kolikokrat smo za srebrnjake prodali svojega Kristusa, svoj narodi Koliko ie bilo tragičnih dni v naši politični zgodovini 1 Ni Je bilo plodnejše zemlje za otio staro »dlvlde et impera«, nego ]e bila naša. Mi smo služili vsakemu. Ne ml vsi, narod, ljudstvo, pač pa oni, mnogo onih, ki so naš narod reprezentirali, ki so se odlikovali z modrostjo, ki so več ljubili judejskega carja, nego Krista. Ni bil samo eden Vuk Braa-kovič. Zadnja leta smo imeli preobilico Brankovi-čev, ki so prodajali svojo vest vsem in vsakemu. In že je izgledalo, da pri nas ni več pošteno mislečih politikov, da je vse utonilo v blatu politične nemorale. Ko se le pričela vojna, koliko smo videli Judežev, koliko Jih Je bilo, ki so tekmovali, da križajo Čim več svojih bratovi koliko je bilo Susteršičev, Horvatov, Frankov, Pilarjev, Stad-lerjev in drugih, ki so nudili svoje službe reakciji! Slabiči so pričenjali dvomiti, je-U le naš tro-menl narod eden narod. Pa enkrat kakor solnce Izmed mračnih oblakov stopa jugoslovanska deklaracija na dan, da napiše v zgodovino novo svetlo strn: 30. maj 1917. Kakor se ni nikdo nadejal, nastopi narod slovenski, hrvatski in srbski ter zahteva pravice, ki so bile stoletja teptane in ki morajo biti v bodočnosti priznane in spoštovane. In tako Je vstal novi dan, dan, ki Je naš troimeni narod privede! na Jedinstveno misel, ki se mora prepletati skozi vso bodočo našo zgodovino, ako hočemo, da njene na-daljne strani ne bodo Izpolnjene s tragiko. Kakšno stališče zavzamemo mi napram jugoslovanski deklaraciji? Ona za nas nI nič novega, nič aktualnega v oni smeri, v kateri to zahteva načrt bodoče demokratske Evrope. Toda ml jo v toliko smatramo kot historični dokument, ker so ž njo prvič predstavitelii našega naroda nastopili na kompetentnem mestu ff zahtevo po samostojnosti našega naroda. Deklaracija ni popolna, toda ona |e Že revidirana, da odgovarja duhu časa, željam in Interesom našega naroda. Deklaraciji od 30. maja ie nagrada deklaracija bodoče Evrope, ki ne bo mogla okoli sebe trpeti ovir. Evropa, ki jo ie formulirala ruska revolucija, ne more biti odstavljena z dnevnega reda, ker ona nosi pečat pravice. Mi smo potrebovali 30. maj, da troimeni narod soglasno reče: »Hočemo svoje«, da nas ta dan Izpelje v krepkih vrstah Iz carstva tmine v carstvo svetlobe, nadalje, pa bo naš narod toliko samozavesten, da bo o svoji bodoči usodi sam odločeval tako, da ne pride več v tragične situacije v katerih se }e nahajal stoletja. Celokupni naš narod mora reči zadnjo besedo pravice, a pravica ie jačja od sile. Deklaracija od 30. maja )e združila naš trolmen-ski narod pod eno zastavo, pod katero je vzrasla formula nove bojevne deklaracije o popolni samoodločbi našega naroda brez varuštva In diktature nepozvanih. V drugćm članku »Mi in VI« pa kliče češki soc. dem. držav, poslanec Pik jugoslovanskim socijalnim demokratom: Socijalisti vseh narodov v monarhiji morajo razumeti, da Je glavna naloga nas vseh delovati za popolno preureditev monarhije v zmislu narodne samoodločbe. To je kategorična zahteva dobe lp razmer, to le cilj, ki nas popelje v lepšo bodočnost, to Je predpogoj uspeha delavstva, pot k razvoju in zmagi socijalizma. Za ta cilj delamo mi in za ta cilj hočemo se bojevati skupno. Vaša borba ie naša borba, naša zmaga le vaša zmaga. Roko v roki skupno naprej za pravice delavskega razreda, za svobodo svojega naroda, za demokracijo in za bratstvo narodov In govega glasu in se mu tudi izražal v potezah na obrazu, — le obtožuj me, preklinjaj me, le reci, : da te vodim v pogubo, dočim te v resnici le ho-! čem rešiti; le reci mi, da te ne ljubim več, da te sploh nisem ljubil nikdar,----poslušam te popolnoma mirno. Luiza, kajti bodočnost bo govorila sama. Marcijal je vmolknil. Pobledel je in oči so se mu lesketale. Luiza mu je hotela odgovoriti, ustnice so ji vztrepetalc, toda namesto pričakovanih besedi je izvil njenim hropečim .prsim rezek krik. Udje so sč ji krčevito skrčili in oči ji Je zavilo tako zalo, da se je videlo samo belo v njih; potem pa ie pošepetala skoraj nerazumljivo, kajti vsaki besedi je sledil bolesten krik: — Moj Bog! Moj Bog!____Rajši... umrem... kot____bi----trpela----tako! Marcijal se je sklonil in potrkal tako močno po oknu. da je razbil steklo, ter zaklical Diku Chestru: — Hitreje, hitreje! Ce tudi poginejo konji., samo da pridemo tjakaj! Postiljon je ponovno zasadil že okrvaveljene ostroge v bok konju, na katerem je jahal, udaril z bičern po drugem, in kočija je drdrala dalje divjem diru. Človeštva. Naprej br itje v trpljenju, naprej tovariši v zinagi! Tako je minilo deset minut, in Dik Chester je ustavil izmučena konja kakih sto korakov prsti mitnico. Marcijal je skočil iz kočije. Luiza se nekoliko pomirila, a bolečine so Ji vzele vso moč. V nekaterih sekundah se ie Marcijal vrnil z Iz-voščkom. Luiza je prestopila v novi voz, in Marcijal se je vsedel k njej ter naročil izvoščku: — AUee de Sante št 2. Po poteku slabe pol ure Je izvošček dospel v naročeno ulico, v kateri je bilo tedaj samo kakih pet ali šest hiš. Hiša št. 2, pod katero je obstal voz, je bila največja med njimi, kajti Imela je tri nadstropja, in bila je nanovo pobarvana. Nad vrati je bilo pritrjeno z oljnatimi barvami slikano kazalo, na katerem je bilo videti lepo damo v elegantni, novomodni obleki, ki Je jemala izpod zeljnate glave novorojenčka, kateri je stega! svoje debele ročice proti nj.ei. Nebo je bilo slikano z bledo rožnato barvo ta pokrito z modrikastimi oblaki, iz katerih so se kazala okrogla mečica drugega otroka, ki naj bi padel pod drugo zeljnato glavo. Pod to umetnino se je čitalo v velikih zlatih črkah: Vdova Labrador, babica: pomaga pri porodih, jemlje dame na stanovanje in jamči za molčečnost (Dalje.) Rasne _ Nemikl radikalizem na vladi! a Seidler je dal po predsedniku zbornice sklicati načelnike klubov. da dozna od njih. kako misHio t* sodijo o »rz-vestnih namerah«, ki lih hoče vlada izvesti v| kraikem. Čudno — zeio čudno to postopanje gosp. Seidlerja. Doslej smo vedno čuli. da je vlada na stališču, naj se na sedanjem stanju ne izpreminja ničesar brez poprejšnjega dogovora med prizadetimi strankami in da bo ves kompleks reševati istočasno. Sedaj pa nam javlja isti Seidler sam, da je že — ta sicer najnevameje — prejudiciral takemu celotnemu reševanju skupnega problema s tem, da hoče iztrgati iz- kompleksa dve važni vprašanji -- češko-nemško in jugoslovansko — ter ju rešiti po želfl ki zahtevi ene same strani! Kaj takega — ne vemo. kako bi to označili: ali kot zavratnost, ali kot nedoslednost ali kot pro dukt državniške nedostatnosti g. Seidlerja — sini upala še zagrešiti nobena avstrijska vlada. Niso bile tenkovestne nikdar; niso se plašile na nasil-stev, ne navzkrižij z zakonom, ko je trebalo pritisniti ; ali, da bi bila v!ada tako neženirano sama, z enim mahom, podrla staRšče, ki je je poprej zatrjevala. da bi tako kričeče postavila na laž samo sebe — ne. kai takega se še ni izlepa dogodilo.... Vsiljuje se vpraševanje po razlogih za tako postopanje. Eden glavnih utegne biti v polomiji, ki jo je zagrešil nesrečni Czernin s tistim cesarjevim' pismom princu Sikstu, ki je povročilo veliko razburjenje ne le med našimi domačimi Nemci, ampak tudi tam gori v rajhu. Valovie nemškega ozlovoljenja Je silno vzvalovilo in se zapenilo. In verjetno je, da hoče g. Seidler to kipenje potolažiti. Toda. način, ki s! ga Je Izbral, je najnesreč-nejl. Kajti, ko le z eno roko kapljal olja na razburkani va!, Je z drugo vrgel petroleja v plamen na drugi strani. G. Seidler hoče potolažiti nemštvo na račun Čehov in Jugoslovanov. Kar se tiče prvih, jim prepuščamo za sedaj, naj najprej sami odgovore. Kar pa se tiče našega Jugoslovanskega vprašanja morajo Izjave g. Seidlerja izzvati skrajno ogorčenje na vsem našem jugu. Naravnost nedostojno Igro igra! Najprej priznava, da je jugoslovansko vprašanje tu in da je treba računati žnjim! Potem pa sporoča v isti sapi, da je je že začel reševati sam, brez vsakega dogovora z Jugoslovani, pač pa po Želji drugih, ki niso Jugoslovani l! Kaj je jugoslovansko vprašanje, v čem njega rešitev? To je vendar vprašanje ustanovitve samostojne državne tvorbe pod žezlom Habsburžanov! Nu, to kapira tnenda tudi g. Seidler; hoče pa kar dekretirati; kateri deli jugoslovanskega ozemlja _ ne smejo pripadati k tej samostojni državni tvorbi!! To so — prosimo, poslušajte dobro! — tisti deli avstrijskega državnega ozemtia, »ki leže ob Adriil In so v gotovi zvezi z nemškimi jeztkov-nlml ozemlji«!! — Kdo ne kapira sedaj g. Seidlerja?! Ozemlja olj Adriji ne smejo pripadati k jugoslovanski državi, ker preko njih vod! pot Nemcev do Adrlje!! Narod torej, ki je tako tesno spojen s tem morjem, ki mu J« po njegovem rojstvu, ki mu ie po zemlloiiicni leci n!«ove zemlie prirojeno ta prisojeno to morje v last, ta narod naj se po diktatu g. Seidlerja umakne od tega morja, da bo mogel potem zavladati na njem drug narod, ki nima prav nobene pravice. Legitimni gospodar naj se umakne, da ne bo zastavljal poti----! Taka je g. Seidlerja državniška modrost in — pravičnost! — G- Seidler Je vrgel sedaj krinko definitivno z obraza: očitno in z razvitimi zastavami naznanja svoj prehod v nemškoradlkalni tabor. Jemljemo na znanje s ogorčenjem in upravičeno jezo. Ali g. Seidler in njegovi vsenemški zavezniki naj ne mlsliio nikar, da smo tudi l&nsternirani. O, ne! Cim smo Jugoslovani razglasili svoj dekla-' racijski program, se nismo vdajali nikakim iluzijam in smo se marveč dobro zavedali, da borba za naše ujedinjenje ne bo lahka, da moramo biti pripravljeni za - In dolge boje. O. £eidler nam tedaj že napoveduje te boje ol> razvitih zastavah nemškega radikalizma, kl hoče svoj most do našega morja! Bol bo to za nafvISe vrednote našega naroda! In ker se tega zavedamo, je in mora biti v nas volje za boj do skrajnih posledic. — Hoteli smo še nekoliko izpregovoriti o tem, kako je g. Seidler s svojim straSenjem z odgoditvijo parlamenta izzval lasnost, da Je velika veČina parlamenta proti nJemu ta da Ima edino le nemške stranke na svoj! strani, kar pomenja porazno sodbo za vso njegovo politiko. Nu, ravno v tem hipu nam Je došlo sporočilo, da Je parlament odgoden, da je torej g. Seidler Izvršil grožnjo. Ali za posledice bo moral odgovarjati le on, Bajti — ponavljamo _ proti taki nameri so se izrekli zastopniki socijalistov, celo nemškt RberMec Ofner, Italijan ConcI, nemški krščanski socijalee Jnkel (četudi tolj v pavole povito), zato pa tem ostreje govornik Poljakov. In ker Je k tem prištevati tudi Cehe in Jugoslovane, Imamo dejstvo, da Je ogromna večina ne ie zbornice, ampak tudi narodov proti politiki s* SeMlerj?.' P»*d takim obremenjenjem se zruši tudi Seldlerjev zfsiem! In ne bodo mu koristila tudi politiška preganjanja, s katerimi grozi Jugoslovanom po zahtevi In felji nemškega radikalizma. Je bik) «e drugih to, ki so tudi zna« preganjati. Nai narod je $e tu. preganjalcev pa nI več. Večinoma so žalostno IzvršlU. To naj si zapomni gospod Seidler I Posledic« SeMlerjevo kapitulacije pred Nemci v kabinetu. Iz nemških dunajskih virov se poroča, da so poljedelski minister grof Silva-Tarcnca, te* ministra Horbaczeu ski (Ukrajinec) ta vit. 2oIger, ker se niso strinjali z ukrepi, ki Jih Je predlagala vlada, to se pravi, ministrski predsednik dr. Seidler, vsled sklepa ministrskega*sveta. da se odgodi parlament, za svojo osebo izvajali posledice. Meni se, da cesar ne sprejme formalne odstopit-vene prošnje poljedelskega ministra grofa Silva-Tarouca in ministra Horbaczewskega, nasprotno pa sprejme odstop vit 2olgcrja. Cehi In Jugoslovani k položaju. Iz nemških virov se poroča, da je načelnik Češkega Svaza. posl. Stanek brzojavno poklical za torek, 7. t. m., vse člane kluba na Dunaj in da se govori, da nameravajo Cehi in Jugoslovani v slučaju, ako bi sklenila konferenca načelnikov strank odgoditev parlamenta, v torek v sejni dvorani poslanske zbornice otvoriti nekak okrujeni parlament. Nadalje se poroča iz istih virov, da so zastopniki Češke zveze in Jugoslovanskega kluba imeli v pvek skupno posvetovanje o političnem položaju, ki je nastal vsicd odgoditve parlamenta, ter so izjavili solidarno in cnodušno, da ie vlada sama prevzela vso odgovornost za razvoj političnih in aprovizacijskih ra?m-r# Vsak enostranski in na neparlamentarnem potu zasnovani poizki;s za rešitev ustavnega vprašanja pomenja veliko poslabšanje in ne obremenja samo te. temveč vsako bodočo vlđdo. Zavračamo z vso odloč.-nstjo po vladi napovedane ukrepe v svrho vzdržanja reda na iugu, ker zanje nI nikakršnega povoda in ta vladni namen le odgovarja kapitulaciji pred enostranskim pritiskom nemških stiank. Sestanka vseh članov obeh naših zvez se bosta vršila prihodnje dni in storila nadalje sklepe. Nemška doslednost. Petkova večerna »Tages-post« razpravlja na "uvodnem mestu o volilni re-iormi na Pruskem, kjer je, kakor znano, •večina deželnega zbora zavrgla vladno predlogo o splošni volilni pravici in se nahaja zato deželni zbor pred razpustom. Nemškonacijonalni stran kar je ob tej priliki napisal v »Tagesposti« naslednje lepe besede: »Kdor plačuje svoje davke ta na bojiščih krvavi za domovino* naj tudi soodloča pri urejanju Javnih stvari. Moderna država ne pozna državljanov druge ta tretje vrste In Odklanja tudi politični sistem helotov, ker |e nemoralen In škodljiv. Približno isto mnenje je zastopal tudi cesar Viljem v svoji velikonočni poslanici, in če se vendarle ne strinja ž njim večina pruske poslanske zbornice, se godi to edino le iz vzrokov oblastno-stl. Iz vzrokov ^strankarske ta kliške nadvlade.« — Tako torej! Kdor plačuje davke in na bojiščih krvavi za domovino, ima pravico soodločevanja pri urejanju javnih stvari na — Pruskem. Pri nas v Avstriji je stvar drugačna. Pri nas, kjer smo »moderna« država, ki ima »splošno in enako« volilno pravico, pa se z odgoditvijo državnega zbora tistim, ki plačujejo davke ta krvave na bojiščih, jemlje pravica, da bi soodločevali pri urejanju Javnih stvari. Moderna država smo. in pri nas potemtakem ne bi smelo biti v naši državi državljanov druge in tretje vrste in ne bi smelo biti pri nas političnega helotstva, ker je to nemoralno in škodljivo. Toda! Človek ne bi smel biti Slovan, ne bi smel biti Jugoslovan, potem bi verjel vso to lepoto naše moderne drŽave; tako pa smo prav sedaj zopet doživeli vso to našo državno modernost z vsem njenim političnim helotstvom in državljanstvom druge in tretje vrste vkljub vsej njeni nemoralnosti in škodljivosti. In zakaj? Ravno zato, kakor so na Pruskem zavrnili splošno volilno pravico: iz strankarskih in kliških vzrokov. Vse, kar očita nemškonacijonalni člankar pruskfm reakcijonarcem, vse ono imamo torej pri nas v Avstriji, in vendar smo moderna država In vendar so nemški nacijonalci — dosledni! AcrovisacilsHe stvar!. Seja aprovlzacljske komisije. Pod predsedstvom nainestništva se je vršila v petek zvečer seja aprovizacijske komisije, ki se je bavila z aktualnimi vprašanji preskrbe živil za Trst. Razpravljalo se je predvsem o uporabi kredita v znesku enega milijona krmi, ki ga ]e dala vlada na razpolago Trstu. Ta znesek bo po sklepu komisije služil predvsejn v svrho, da se omogoči prebivalstvu v tem težkem času nabava potrebne količine mesa po znižanih cenah. V zvezi s tem se ie razmotnvalo o vprašanju preskrbe kruha, moke in maščob, pri Čemer se je konstatiralo, da so naznanjene sedaj naualjne pušiljatve, tako da se za prihodnji teden ni bati, da bi se aprovizacijski položaj.poslabšal. Zlasti dobi vsaka oseba ta teden po 3 dkg masti. • * • KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 6. do 11. majnika (31. razdeljevanje) se bodo mogla proti preščipnjenju številke 31 Izkaznice za živila dobiti naslednja živila ta drugi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na osebo in teden: KORUZNA MOKA NAMESTO KRUHA. 650 g (65 dkg) koruzne moke, oziroma nadaljniii 700 g (70 dkg) koruzne moke za delavce pri težkih delih. Dodatni odmerek koruzne moke se bo izročil proti izročitvi odrezkov dodatne izkaznice za kruh, veljavnih od 6. do 11. majnika 1918. Danes, v nedeljo, 5. t m., bodo prodajalnice aprovizacijske komisije odprte za občinstvo od 7 zjutraj do 1 popoldne, da bodo moglf oni, ki ne morejo počakati za nakup koruzne moke do dneva, ko redno dobivajo živila, nakupiti koruzno moko že danes, a samo danes. OVSENI JEČMEN. >4 (ena četrttaka) ovsenega lečmena po K 1— kg. JAJCA. 3 (tri) jajca na osebo in teden po 70 vin., za manj imovite (rdeča črta) po 50 vta-MARMELADA eno osminko kg marmelade po K 4*16 kilograra. — Delavci pri težkih deiih dobe Vs (eno osminko) kg marmelade več ob nakupu 70 dkg koruzne moke (dodatka za delavce pri težkih delih namesto kruha). CIKORIJA, eno osminko kg cikorije na osebo in teden P<> K 9'60. KISLO ZELJE, en kilogram kislega zelja po 2*20 kilogram Priporoča se strankam, da naj prtaeso s seboj posodo za kislo zelje ker komisija ne more dajati papirja za te dve stvari, ker so na tržaškem trgu popolnoma pošle papirnate vrečice. KIS. eno osminko litra kisa po 28 vin. Hter. Ta teden dobe kis tudi lastniki Izkaznic za Javne kuhinje in ubožnico. SOL eno četrtinko kg soli na osebo in teden po 2» v kg. MAST. Na vsakih 6 odrezkov oficijelne izkaanice za maščobe, veljavnih od 6. do 12. majnika. se dobi ob predložitvi izkaznice za živila Izkaznica št 40 za slanino, na katero se dobi do sobote, 18. majnika v vseh prodajalnicah svinjine 3 (tri) dkg masti po 22 K kilogram. Cena za neimovite sloje (rdeče prečrtane izkaznice) 10 K kilogram. Izkaznice Št 39 so veljavne do sobote, 11. majnika. DODATNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dodatne izkaznice za kruh in do dodatne izkaznice za maščobe z odrezki, za-znamenovanimi s črko S, dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za Čas od 6. do 12. majnika dodatno izkaznico štev. 68 ter morajo nanjo do vštete sobote 18. majnika, -v običajnih prodajalnah dobiti po 3 dkg slanine. — Izkaznice štev. 57-veljaio do sobote II. mainika. . IZKAZNICE ZA SVINJINO. * Objavi se posebej, kedaj stopijo v veliavo izkaznice št. 46 za nhkup svinjine, ki jih Mranke že imajo. IZKAZNICE ZA fiOVEDINO. Razdele jse izkaznice .*7 za govedino samo za neimovite sloje. REDILNA MOKA IN KONDENZIRANO MLEKO ZA STARCE. BOLNIKE IN OTROKE. I zavoj redilne moke <2?0 g) po K IV- zavoj in kondenzirano mleko po K 7*50 kg (40 dki; stane 3 K). Tekom tega razdelievanja se preŠčipne 6. 5. ul. I.azza-retto* vecchio 17, št. 1236—1385 (ob 15) 6. 5. ul. S. Tecla 4. (84 vin za kg). — Staru tJbsto: št. 391_420 (ob. 14) 6. 5. ul. Fontanone 18. st 4«>t— 590 (ob. 14) 6. 5. ul. Punta del Forno 4 vin. r« kcK — Novo mesto: št. 2001—2070 1») 6. 3. ul. Squero nnovo 15. (84 vin za kg). Stara menica: št. 5021—5120 (ob. 12) 6. 5. ui Conti >. t. 5121—5275 (ob. 12) 6. 5. ul. Sorgcnte 7, i ks). — Sv. Jakob: št. 4421—4Ml> (ob. 10) in 6. 5. t M rt 12, (l K 46 «vin. za 10 kg). — KJarhula št 1 =>0 (ob. 33) 6. 5. ul. Ponzianino 5, G K 66 vin. zu lO kg). — Sktdeni: št. 41—180 (ob lt>) ft 5. ^ket1 n| i?9, U K r*) vin. za 10 kg). — Sv. M. M /nornjai Št. 276—435 (ob. 24) u. 5. ut. Guardta 12, (1 K MS V Trstu, dne 5. majnika 1918. »EDINOST« Hov. t Mu Stran IIJ. pin. za 10 kg). — Vriieiu: št. 1—1S2 (ob. 31) 6. 5. ul. .Molili Grandc 20, (l K 46 viu. za 10). Koks. ft> po m-kratov pozdravljamo seveda z največlm zadoščenjem, uverjenl, da bodo besedi sledila tudi primerna dejanja. Kajti izključevati moramo, da i i naši socijalni demokratje v takih veleresnih časih hoteli podajati izjave, ki bi ne bile resno mišljene. Klic na pomoč. Prejeli smo t Med nešte vilne točke našega mesta, kjer uganja šolo zanemarjajoča in druga »mularija« svoje orgije podivjanosti v nevarnost mimohodečih In v bližini stanujočih ljudi spada tudi prostor v ulici Paolo Veronese, to je med višjo komonalno gimnazijo, ljudskimi kopališči in šolo v ulici Amerlgo Vespnecl. Na omenjenem prostoru se nahaja skoro piramidi podoben hrib. ali kup zemlje pod katerim se nahajajo hiše tako imenovane Stavbne družbe-ljudskih poslopij. (Sodeto costrutrlce di Edtficl popolarf.) 2e pred-poldne, posebno pa v večernih nrah, se zbirajo na omenjenem kupu zemlje pobalini lir spuščajo kakor glava debele kamne navzdol proti spodai se nahajajočim hišam. Ako jih opominja kdo, da se to ne sme uganjati, se poskrijejo na cestno strah imenovanega hriba, na kar pa začne deževati kamnje proti hišam skozi vrata in okna, In le slučaju se je zahvaliti, da ni večjih nesreč, ker se nahajajo ljudje ali otroci na vrtu ali pri oknih ali na dohodih k dotičnim hišam. Ker varnostna cblast kljub svoječasnemu opominu ni ukrenila nič proti takim razmeram, se stanovalci tem potom obračajo do nje, da poskrbi za primerno nadzorovanje omenjenega okoliša, eventualno naj vpliva na lastnika dotičnega hriba, da ga da zravnati in prostor zagraditi, dokler ne bo razun materijalne še kakšne drucre škode ali nepopravljive nesreče. — Več prizadetih stanovalcev. Iz krogov prožnih delavcev državne železnic« v Trsta se nam poroča: Kakor je znano, dobivamo prožni delavci nekak pripomoček v živilih, ker bi drugače sploh ne mogli izhajati, ker sami s svojimi malenkostnimi dohodki ne moremo kuoo-vati toliko živil, da bi mogli preživljati sebe h* svoje družine. Je pa pri tem razdeljevanju živil velikanska razlika. V nekaterih oddelkih proge dobivajo naši tovariši živila po veliko nižjih cenah ln v večji meri. kot pa v drugih, dasiravno je delo. draginja In poh-eba povsod enaka. Godi se tudi, da gre marsikatero živilo, ki bi ga mi delavci z največjim veseljem použili in bi ga menda tudi z vso pravico morali dobiti zase in svoje družine, za kokoši in prašiče nekaterih gospodov. Čuli smo tudi. da se živila, namenjena nam. prodaiajo za lepe denarje v mesto. Danes še ne imenujemo nobenih imen; toda rko se stvar nemudoma ne uredi, stopimo v Javnost z vse imeni in z vsemi dokazi. Otroke na deželo! Na inicijativo in pod zaščito cesarja je bi'a pod imenom cesarja Karla dobrodelno delo »Otroke na deželo« ustanovljena akcija, katere namen je brezplačno odpošiljanje opešanih in zdravstveuo oslabljenih otrok, posebno iz mest in industrijskih krajev na deželo. Organizacije te plemenite akcije je prevzel za Avstrijo delovni" odbor, ki mu načeluje taj. svet. baron Hussarek in pri katerem sodelujejo poleg skupnega prehranjevalnega odbora tudi ministrstva za socijalno oskrbo. ljudsko zdravstvo, uk in bogočastje in za notranje stvari. Na inicijativo namestnika, barona Priesa, ie bila dne I. t. m. pod predsedstvom dvor. svet. dr. Celebrinija sestavljena primorska deželna poslovalnica tega društva, ki ji pripadajo: dr. vitez Escher. podpredsednik drtfštva prijateljev otrok, odvetnik dr. Slavik, deželni šolski nadzornik dr. Kauer, deželnosodni svetnik dr. baron Ri-naldini In okrajni komisar Egon vit. Lund. Ta deželna centrala je pričela takoj poslovati in je prevzela nalogo, da poizve na eni strani za okrepitve potrebne otroke in jih odpošlje na deželo, na drugi strani pa, da omogoči tudi večjemu številu ogrskih otrok večtedensko bivanje ob Adriji. Dr. Lampč proti knezoškofu dr. Jegliču. Pred nekaj časom smo po nemških listih posneli vest da je ljubljanski kanonik in deželni odbornik dr. Lampt ovadil ljubljanskega knezoškofa papeške-mu nunciju na Dunaju, da s svojim »veleizdajskim« jugoslovanskim deklaracijskim delovanjem ogroža koristi vere In cerkve. Sedaj pa zopet posnemamo po graSki »Tagespostt« naslednjo vest: »Neka dunajska korespondenca javlja: Te dni se je poročalo, da je deželni odbornik dr. Lamp£ vložil pri nuncijaturi na Dunaju tožbo proti ljubljanskemu knezoškofu dr. Jegliču z utemeljitvijo, da je le-ta pozval kranjsko duhovščino na soudeležbo pri deklaracijski izjavi Jugoslovanskega kluba. Sedaj se sporoča, da se vest ne sklada.«--Precej dolgo časa je bilo treba, da je prišla ta vest o Tvesti, ki se ne skladat. Objavili smo !o, kakor smo prvo, in ne bomo preiskovali, koliko se sklada z resnico Krekove ste v j« aa Opčtnah Na gani n v način se poklanjata Trst in njegova okolica spornimi apostola I. Ev. Kreka in polagata s tem prisego vdanosti In zvestobe do političnega testamenta velikega Jugoslovana. Za mestom in našimi narodnimi središči po okolici, ki so se s krasno uspelimi prireditvami že poklonila spominu prvobori-telja, prihajajo sedaj naše zavedne Opčine, da pokažejo. kako je tudi tu užgala srca želja po uresničenju cilja, ki ga je pokazal narodu pokojni prvo-boritelj. Krekovo slavje na Opčinah se bo vršilo dne 12. majnika! Program je sestavljen skrbno — primemo priliki in namenu. Na programu so: slavnosten govor, petje, ki je bo izvajal ženski zbor, deklamacija, igra in orkestralne točke, -ki iih bo Izvajal dober, ad hoc sestavljen orkester cobrih moči. Cisti dobiček je namenjen Krekovemu skladu. Dijaškemu podpornemu društvu In t -riškim beguncem. V same velekoristne namene, da bo prireditev tudi na to stran odgovarja inten-cijam, ki jih je vedno zasledoval L E. Krek. -Uverjeni smo, da bo namera naših openskih rodoljubov ovenčana z najlepšim uspehom. Vse posetnike nocojšnega Matičnega koncerta opozarjamo, da je začetek točno bb 8 zvečer. Med izvajanjem posameznih točk bo dvorana zaprta in je vstop dovoljen le v presledkih. Zato še enkrat prosimo, da pridete liočno. Poštna vest. Promet zasebnih poštnih zavitkov, namenjenih za Trst, ki Je bil začasno omejen, na nujne pošiljatve je zopet dovoljen v prejšnjem obsegu. „IMHOBILIARE družbo z o. J. — Trst Ti nlu mja M finktte timtiti. NAZNANILO. Podpisano javlja, da se je sklenilo na glavnem občnem zboru dne 27. aprila 1918 povišati društveno glavnico od K 1,550.000 na K 3,100.000. Stari udje imajo pravico opcije v razmerju 1:1. Za eventuelno neop-tirano glavnico se bodo sprejemale predbeležbe s 51 po-viškom. Deleži K 25.000. Podpisovanje sprejema Jadranska Danica o Trstu od 5. Junijn t. I. naprej. RAOKATEUSm t Češko Budjev&ka Restavracija (Bos&-fcova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. OaJatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski iedilni listi Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnik- m, prijateljem in znancem pretužno vest, da Je naša ljubljena soproga oziroma mati, gospa K m a Stibifj danes, po kratki in mučni bolezni v naročju s volih dragih, izdihnila svote blago duše. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil naravnost na pokopališče k sv. AoL TRST, 4. maja 1918. f Žalujoča rodbina STIBILJ Prosi se tihega sožalja. Odklanja se blagohotno vence In cvetje. SI^IORII uniči (udoulto hitro stenice. Vzore©, steklenica . . Veeja steklenica . . . K 12. Brizgalniea ....... K i^feđT Dobiva se povsod 1 Glavno pošllialno me to lekarna k „Nadi < „Zur Hoffnung" v Bu- Hift podgane, stenice, ščurki. Izdelovanje in raz pošiljat« v preizkuš. radikalno učinkojočega uničevalo. sredstva, 2a katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma- Za podgane in miši K 5.—; za ščurke K 4.50; tinktura za stenice K 2. —; nničevmlec »o jev K 2 —: prašek proti mrče som K 1.50 in K 3.—; sem »padajoči razpraševa-lec K 1.20; tinktura proti ušem pri ljudeh K L20; mazilo za uši pri živini K 1.50; prašek za uši v obleki in perilu K 2 —; tinktura za bolhe pri pseh K 1.20; prašek za. nji perutnini K 2; tinktura proti mrčesu na sad|u in zeleajadi (uničev. rastlin) K 3. Pošilja po pov.etju zavod za pokončevanje mrčes M. Jflnker, Zagreb 33, Petrinjska ulica 3. Stroenice. cigaretni papir in druge potrebščine za tobakarne dobi se v veliki zalogi ANTONA STARY, Trst, t.lica detP fstria št. 12 — Pošiljatve na deželo po povzetju. — ŽIVNOSTENSKA bANKA PODRUŽNICA v TRSTU eliti »smm wgal ii: Hara Tira. - lastna Delniška glavnica K 100.000.000. - Rez. zaklad K 32,501.000 | Izvršuje knlantni vse tatine ii mMjatoičae transatale. i --UradM ur« od §1 pop. I :: MALI CCLASI:: se računajo po 6 sto t. besedo. — Mastno tiskane besede se računal* enkrat več. — Najmanjša :—: pristojbina znaša 60 stotink. :—: .£l viatarj* in Šolskega sluge je oddati v 41U&IJU šoli dražbe sv Cirila in Metoda v ul. (iiuLani 44. Ve3 pri vodstvu Bo «. 2131 PiillŽtJO (s )^Hlice, kuhinjske oprave) kupuje I. R., kavarna Commercio. 2i38 Prodam posamezna kose. de ti c h, ul. S. Lucia 8. Trgovi ua Ra-2132 se toio 1. II. ženska za čiščenje urada Predstaviti se v po iruiniei Croatia* al Lava- 3185 Iffo a* se zmožen pomočnik al pomoč-iea za I5l»t5 i« stalno službo — Ponudbe z navedbo plače Benaue, Trst, Piazza deila Borsa 11, III 2131 Clfleirifčro gramofonov ?anetti, ul. đllllllilH« kupnje moderne rabljene kvarjene plošče. Cavana. ali po 2129 Vreče vsake vrste kupuje grande 20. BabiČ Fran Molioo 2017 Deklo zn hišna fn poljska dela išče g ajščak baron Marenzi ▼ ^dolini, pošta Mate ija. 3183 TfgoiBRo-ofcrtofl zadrega u Trstu , reg. iadr. z neom. jamstvom oL S. Franarfeii UsIJKega it 20 Ii. nai sprejema hranilne vloge Od 1 K dalje ter jih obrestuje po Pi^ 4°|o Trgovcem otvarja tekoče če kovne r- čane. — Posuja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega Daje posojila po najugodnejših pogoj h na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak* dan fzvzemši nedelj in OI22Rtknv nrl K rfn • 1 ffJ^U'. KUUIIUII^ dimpešti. Ogrsko katere so vešče popolnoma slovenščine iu nemščine ter nekoliko brvašč!r»e, ca pisarno v tovar. nI, v malem mestu, aa HrvaŠkem. Ponudbo ▼ obet Jezikih, s sliko, s spričevali ter navedbo plcče^ Naslov E. V. Feiler. Zagreb Jurjevska ulic« 31-A. Hrvaško. Deželni msd 2a os!i$e oblaki _aa ftmtea. Nazoao'a se slavnemu me izttstvu, da je odprl goriimeoovanl urad dčMlO 28 W0M 6fel 10 -•¥io n pipfež obe v ulic Economo št. 2t I. nadstr. Ti delavnici, ustanovljeni v smislu ministrske naredbe z dne 27. septembra 1917 dr. zak. št. ln z dr e 12. decembra 1917 Urž. zak. št. 282, i;nata značaj javnih podietij in se p služujeta za popravi anje on^^a biaga, ki je da na raz ćhgo trgovinsko m inM stvo z namene m, aa se poplavljajo obleke in obuvala manj imo it.ih sloiev. Dela se sprejemajo ob delavni' i!i od 9—11 predp. n od 2—4 pop - Kosi, k niso popolnoma čisti se ne sprejmejo Oni ki želijo pokončati podgane, mi i, krtice, r°'j" ske miši, ščurke, pižmarje in mravje, naj pišejo nemudoma na ravnateljstvo zavoda (Terror Institut) za Avstrijo Dunaj I. Werdertorgasse 17. z=:r Uradno priporočen načii = VSrtftnfiM Gvenkel Išče 13—14 letnega dečka irSUVllM Predstaviti se * roditelji. 2125 notel Balfcmn kapue prvovrstne vinske sode. ^^ 2131 IVVUVIIH Piao> Cono št. 15 išče gospodicn >-UriuIlU prodajalko, veščo nemSkega in iiaM-junskega jezika, v govor« ta pisavi, po mogočno-.dnika. sti hčer c. kr. ura« 2120 VlAlHnitlra -Adrla* ▼ Trtiša Iš6e zidarje, mi-UBlCVnllU zaije, Umčavuiterj« in pomočnike Hrano dobno ▼ delavnici Staraj! možje naj se javijo v urada mL Cundori 4. TL 2104 krvi a Bod L«fecteare (sirup __________koncentriranega Salsapariglia vulgo extrakt~. Najboljši in najuspešnejši pripomoček za čiščenje krvi. Lekarne Codermata. ul. Riborgo 17- - 1**0 li^AIH garantirano Mato aobo v Bližini ho te'a iščem Balkan. Soba Mn Biti strogo separirana i od stopn'e; in če mogoče na aenčni strani. Naslov De. F K. Hotel Ontral 10 . 2118 Gospodično f^ssssr^dr^ konverzacije. Ponudbe pod .Perfektno nemško" ■a Ina. odd. Edinosti. 2099 Led. 14 vagonov, freako nadbe pod .V kseko Trak, ee prod«, ever* no Izm. od?ia»lv Koivjrsiil bj Stav. 19, ki daje vst potrebna ri^asaila Zadruga tprejama tudi hranilno vic^je in Jih obrarluje po 47,7, Truiiveao lastno premoženje zna£a Koncem leta 19.5 519.344 40 K. — Deležnikov jc bilo koncem leta 1915 1924 s 15615 deleži, ki repre2entuje)o j 9.353 K Vsako ženska nai Qla uelszanlmluo navodilo 1 moderna gojitev prs izkaies nasvet pri ssle&itosti la ?omoa]kaala Krepku«. Piiite z polnim zaupanjem na IDO KKAUS, PfBKfiefs (Ogrsko) mmm 2 Ulit. 19 IM ni|| Na slana slQ Nov pianino tovarne Koch & Korselt pr bo na prodal v'dvorani za sodne dražbe v uliei Sanitch SL 23 dne 8. L m. ob 9 ziutr. jt A n* I -v - -rr -fTT -i« »EDINOSt štev. 124. Trstu, dav S. majnika Na5c Sn^Čnia uprizoritev »Perianl- »a v kateri ie nastopil v eni glavnih ulog tudi rivgi član in režiser ljubljanskega slovenskega Heda^a, g Milan SkrbJaSek^ j« uspela i2borno. I Upriiorvtvi I2pr6g9v6rbf»6 oblijnele prihodnjič, ' jtai ier^če^no^ d«^ Id ž^j/nO Se takiii pred- (e pt^tiala sftbČila, da se nam ob i, ostane vjKlstvS naiega giedalISCa ni treba bati za uiega dalinjo ST ^ kateremu so na koncu irugega dejin^, dolgotrajnem burnem odobravala «ro5ii lovorov venec, cvetje in druge đa-ove, moramo ie čestitati fta,lepem uspehu njegovega delovanja. OledaliSče je bilo vkljub temu, da mamo danes zvečer zopet izredno prireditev prav »obro obiskano iii je tako predstava tudi v gmotam oziru — 7.h naše oslepele voiake — dosegla ivo j namen. Spored koncerta, ki se bo vršil danes, v nedeljo 5. rnainika, v veliki dvorani Nar. doma ter ga izva-, ajo gospa Pavla Lovše, g. Vladimir RvbSF in pevski 7bor Glasebne Matice: 1. A. Nedved: »Nazaj v planinski raj*, šesteroglasen mešan zbor. 2. a) A. Thomas: Arija iz opere »Mignon«, b) J. Strauss: Pomladni glasih, koloratumi koncertni valček; )oje g. Lovšetova s spremljevanjem klavirja. 3. a) i. Adamič: »Fantu«, b) Dr. A. Schwab: »Zdrava Marija«, c) S. Premrl: »Prešernova zdravica«, neš. zbori. 4. J. Pavčič: »Iz Zupančičevega Cicibana«: a) »Mehurčki«, b) »Uspavanka« II., c) »Ci-:iban-Cicifuj'-. poje gospa Lovšetova s spremljevanjem klavirja. (10 minut odmora). 5. »Slovenske narodne pesmi«: a) O. Dev: »Gozdič je že relen____- b) M. Hubad: »Je pa davi slanca pa- ■a____« e) M. Hubad: »Skrjanček poje ivrgoli.. nešani zbori. 6. a) E. Adamič: »Pri studencu«, b) L pl. Zaje: »Domovini i ljubavi«, poje gospa Lov-tetova s spremljevanjem klavirja. 7. Dr. A. $ch\vab: »Dobro jutro«, koncertni valček za me-fcan zbor s spremljevanjem klavirja. — Vstop 0 dvorano je dovoljen le v presledkih. Za-Setek točno ob 8 zvečer. — Sedeži so vsi raz-srodani, stojišče v pritličju K P20; na galeriji 70 vin. Stojišča so predprodaii pri vrataricl Nar. ioina. Šahovski turnir v Beroiinu. Te dni je bil končan „ [Jerolinu šahovski turnir svetovnih mojstrov, ki •o se ga udeležili štirje svetovno-znafil šahisti: ni. dr. Milan Vidmar (Slovenec), Schlechter (Du-ajČan). AUeses (BerolinČan) in Rubinstein (Rus). Vsakdo je igral z vsakim po dve igri. Zmagal je Slovenec dr. Vidmar, ki je dosegel 4 fA točk, za ijim Schlecliter 3'A, potem Mieses 3 in Rubin-štein l 'OM ). Ilalokovičev koncert, ki se je vršil v pevk zvečer v gledališču Politcama Rossettr, w zopet pokazal, da imamo Jugoslovani v tem nladem n:o/:u umeinika-velikana, s katerim se •mc-ino po vsej pravici ponašati pred svetom. Tr-rašivcmu občinstvu brez razlike narodnosti se je iljubil tako zelo, da zadostuje že samo njegovo me, da je polno največje tržaško gledališče, ke-inr nastopi ta njegov ljubljenec. In priznati Je tre-Sa tržaškemu občinstvu, da stoji visoko nad oni-ni, ki se bahajo v svet z najvišjo kulturo, a so v csnici tako nekulturni, da celo v umetnosti ho-;ejo uganjati .svojo strupeno politiko; tržaško občinstvo vidi nasprotno v umetniku v resnici le iTietiiika in njegovo umetniško izvajanje, pa naj - um'tm'k sam kdorkoli in naj izvaja karkoli, sanj da je v resnici umetnik in podaja resnično Jiretnost. In tako ie tudi v resnici Zlatko Baloko- <■: s svojim petkovim 1------* žel v Trstu na- avnost diven uspeh, a zopet predvsem z delom slovanskega mojstra - glasbenika. Dvorakovimi Slovanskimi plesi <, v katerem je bil. rekli bi, sko-f ai nedosegljiv, s čimer pa nikakor ne trdimo, da ii se ne bil izkazal enak mojster v klasičnem ^rahmsovem koncertu v d-duru. Tartinijevih va-ijacijah, Pugnanijevem preludiju, Hubayeveni Zefiru«, Kreislerjevem »Kineškem bobniču« in ^arasatovih Ciganskih«. Silno je ugajala občin-,ivu tudi njegova igra na sami g-struni v Fiorillo-Misio\vskega ariji. V splošnem je treba reči, da Vmo opazili pri Balokoviču, pri katerem je drugače težko govoriti Še o napredovanju, da od nastopa do nastopa vedno bolj izginja v njem mlade-niški »sturm in drange in se ustalja v njem vedno globlja umerjenost umetnika-moža. Balokovič je r,d instopa do nastopa večji, popolnejši umetnik Petkov koncert nam je dal za to najlepši dokaz. Pozdrav! Prejeli smo iz . . Pred od- hodom v v . Vam pošiljamo presrčne po- .drave Vsein svojim prijateljem, znancem, sorodnikom, posebno pa tistim, ki so bili z menoj v II 4 eni ujetništvu: četovodja Fonda Josip iz Lo-k*'e ua Krasu. R—k- Ijanska čitalnica posluje zopet ob ne-j dujak <;d 9 do 11 predp. Kdor ima kako sloveo.'.ko al hrvatsi- n knjigo, ki jo lahko pogreša, je :np o-sen, da jo daruie knjižnici. Alcssandro Mpiss! v Verdijevem gledališču. Drevi nastopi Alessandro Moissi prvikrat v Verdijevem gledališču v Sofoklovem *Edipu«. Vstopnice za to predstavo se dobe tekom dneva in zvečer pri gledališki blagajni. Srečkanje deželnih obveznic Goriške. Dne 1. maja t. 1. ob 10 uri predp. je bilo v deželni hiši 31. srečkanje deželnih obveznic itdanih leta 1888. Izžrebale so se naslednje; Vrsta A št. 32 za 1000 gl. = 2000 kron, št. 54 za 1000 gl. = 2000 kron, št. 53 za 1000 gl. = 2000 kron, št. 1 za 500 gl. = 1000 kron, št. 72 za 500 gl. — 1000 kron. št. 61 za 100 gl. r= 200 kron, št. 59 za 100 gl. — 200 kron,