Leto 1886. 189 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXI. — Izdan in razposlan dne 29. aprila 1886. 60. Postava od 11. aprila 1886, o prevzetji poslovršbe in morebitnem odkupu Praško-Duhcovske in Duhcovsko-Podmokelske železnice za državo. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tak<5: ölen I. Vladi se daje oblast, v slučaji, ko bi država prevzela poslovršdo na c. kr. priv. Praško-Duhcovski in c. kr. priv. Duhcovsko-Podmokelski železnici pod določili zapisnika v trgovinskem ministerstvu dne 26. aprila 1884 narejenega, obema imenovanima družbama, ki se morebiti zediniti utegneta, skup kot vršbeni prebitek iz njijnih vsečiharnih podjetij (izimši Duhcovske rudnike rujavega ogljija c. kr. priv. Duhcovsko-Podmokelske železnice) od časa prevzete poslovršbe počenši, — vendar izimši leto 188(> —, zagotoviti povprečni iznos, kateri bodi za vsako izmed let 1887 do 1894 enak srednjemu številu resničnih v to ovedbo seštetih vršbenih prebitkov, ki sta jih obe podjetništvi v dveh nepo-srednje poprejšnjih letih imeli, in pa prikladu, kateri za leto 1887 po šest odstotkov, za vsako izmed let 1888 do 1896 po pet odstotkov in za vsako izmed let 1891 do 1894 po štiri odstotke rečenega srednjega števila iznaša. Za leto 1894 tako najdeni zagotovljeni donos poslovršbe naj kot takšen veljâ za vsa sledeča vršbena leta. Člen n. Ako bi država vsled poroštva prevzetega po členu I utegnila kaj iz svojih sredstev doplačati, da se res doseženi vršbeni prebitek dopolni na toliko, koli-koršen je zagotovljen, naj se tako dani iznosi štejejo zgolj za ponapredščine po štiri od sto obrestne, katere bode državi vrniti iz vršbenih prebitkov poznejših vršbenih let, kolikor bi presezali zagotovljene letne iznose. Obresti naj se pri tem plačujejo poprej nego poroštvene ponapredščine. lölovenifoh.) 30 Ölen III. Vladi so daje oblast, — zvršujoč državi po zgornjem zapisniku od 1. janu-varja 1892 počenši pritegneno odkupno pravico — dodeliti enoletnemu srednjemu številu iz podjetništev omenjenih v členu I v treh letih, kakor so tekla neposrednje pred odkupom, res doseženih vršbenih prebitkov — izločivši najneugodnejše leto — enako, do 30. dne junija 1962 izplačevati se imajočo letno rento ter ti podjetništvi odkupiti tedaj, kadar po zgornjem načinu izračunjeni srednji vrŠbeni prebitek odkupljenih podjetništev vsaj pogojeno najmanjo odkupno rento od 3,100.000 goldinarjev doseže. Člen IV. Po železnicah, ki so predmet te postave, naj država na svoj račun poslove vrši ter se bode poslovršba na kakega zasebnika ali kako družbo predjati smela samo na podlogi postave, ki se izdâ o tem. Člen V. Vloge, knjižni vpisi, izdatki, pogodbe in druge listine, ki jim dâ povod prevzetje poslovršbe na železnici Praško-Duhcovski in Duhcovsko-Podmokelski, in odkup obeh teh železnic za državo, s protokolarnima dogovoroma od 26. aprila 1884 in 17. maja 1884 vred, uživajo pristojbinsko in kolkovno prostost. Člen VI. Ta postava pride v moč z dnem, katerega se razglasi. Nje zvrŠitev je naročena Mojemu ministru za trgovino in Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaj i, dne 11. aprila 1886. Franc Jožef s. r. Taatfe s. r. Dimajewski s. r. Pusswald s. r. Zapisniëni dogovor od 26. aprila 1886, sklenen med c. kr. ministerstvoma za trgovino in finance v imena državne uprave z ene strani in upravnim svetom c. kr. priv. Duhcovsko-Podmokelske, in upravnim svetom c kr. priv. Praško-Duhcovske železnice pod pristopom skrbnika sodno postavljenega v vkupni zastop pravic ime-težjem predstvenih obligacij I. in II. izdatbe Praško-Duhcovske železnice z druge strani. Ker določila zapisnikov od 28. oktobra in 11. decembra 1883 zarad zadržkov, ki namerjani združbi Duhcovsko-Podmokelske in Praško-Duhcovske železnice nasproti stojé, niso mogla obveljati, bil je na zaprosbo imenovanih obeh železnocestnih uprav s podpisanimi njunimi zastopniki pod pristopom skrbnika v vkupno zastopanje pravic imeteljem predstvenih obligacij I. in II. izdatbe Praško-I)uhcov8ke železnice sodno postavljenega — pridržujoč visoko odobrenje Njunih ekscelencij gospoda e. kr. trgovinskega ministra in gospoda c. kr. finančnega ministra — današnjega dne sklenen naslednji dogovor. Člen I. Državni upravi priteza se pravica, počenši od 1. januvarja 1886, kadar si Pravica koli bodi za še ostali čas koncesije prevzeti poslovršbo obeh imenovanih družeb, Oprave,'pre-* sosebno vseh njunih železnic in pristranskih podjetij, pod katerimi se razumeva vzeti poslo-tudi poslovršba družbama pripadajočih rudnikov, izimši vendar Duhcovske Vp,ôdj°tîj>h jame na ogljije c. kr. privilegovane Duhcovsko-Podmokelske železnocestne družbe, ter voditi na račun dotičnih obeh družeb. Ako se c. kr. državna uprava posluži te pravice, kar se mora obema podjetjema nasproti istodobno zgoditi, naj veljajo naslednja določila: A. Počenši od časa prevzete poslovršbe, vendar ne v letu 1886, porokuje (jamči) c. kr. državna uprava obema družbama skup kot vrŠben prebitek iz vseh njunih podjetij (izimši Duhcovske rudnike na rujavo ogljije c. kr. privilegovane Duhcovsko-Podmokelske železnice) povprečnino, ki bodi enaka za vsako izmed let 1887—1894 srediku (srednjemu številu) resničnih v ta izračun seštetih vršbe-nih prebitkov obeh teh podjetij v poprejŠnih dveh vršbenih letih in pa prikladu, iznašajočemu za leto 1887 šest (6) odstotkov, za vsako izmed let 1888, 1889 in 1890 pet (5) in za vsako izmed let 1891, 1892, 1893 in 1894 štiri (4) odstotke onega sredika. Drzavno-po-rožtvene storitve v oziru na vršbene prebitke. Za leto 1894 takö izračunjeni zajamčeni vršbeni prebitek naj kot takšen veljâ za vsa naslednja vršbona leta. Ako bi država vsled tega poroštva kaj poroštvenih ponapredščin čez resnično dosežene vršbene prebitke dala, bode to z obrestmi po štiri od sto povrniti iz vršbenih prebitkov obeh podjetij, ki se v poznejših letih dosežejo in kateri naj so za tega delj tudi seštejejo, kolikor namreč presežejo zajamčeno povprečnino, a pri tem naj se obresti plačajo pred zajamčenimi ponapredščinami. Pridržuje se domembi med obema družbama, ustanoviti kvote, s katerimi se bode vsaka posamič deležila zajamčenih ponapredščin, in pa njih vračila; ali s tem se ne sme preinačiti načelo, da bode vsoto vršbenih prebitkov, ki jih obe podjetji v vsakem posamičnem letu dosežeta, pri gori omenjenih računih kot enotno celotino v račun jemati, in da sta obe družbi nerazdelno zavezani državi za vračilo zajamčenih ponapredščin z obrestmi vred, ki se opravi, kakor ustanovljeno. Državna uprava ima pravico plačila ponapredščin in obresti, katera ji gredč, brez drugega pridržati si. B. Državna uprava bode prevzeta podjetja vršila kot pooblaščenka dotičnih Način uprave obeh družeb skrbeč za njune koristi, kakor le-to razmerje nanaša, in v slučaji siranfavpHv prepira bodi večja skupna korist merodajna. upravnih »vét- . . . t t t nikov. Pri tem imej državna uprava pravico, v oziru na upravo in poslovršbo postopati po svojem svobodnem izprevidenji, izimši vendar naštete v naslednjem reči, v katerih si mora zadobiti privoljenje dotične družbe, namreč: a) v slučaji pridobitve zemljišča, po tem izvedenja dopolnilnih ali razširjalnih stavbin, ki železnici vrednost povišajo, ali v slučaji malih novin stavbin, in dobavljanja vozil, v kolikor vsota troskov, potrebnih v enem letu za omenjene pridobitve, stavbine in dobave preseza štirideset tisoč (40.000) goldinarjev pri c. kr. priv. Duhcovsko-Podmokelski, ali šestdeset tisoč (60.000) goldinarjev pri c. kr. priv. Praško-Duhcovski železnici; b) v slučaji globokosežne prenaredbe vrhnjinskega sostava, katere troŠki bi zadevali napravno glavnico ; c) če se hoče napraviti vsak dan po več nego po štiri (4) vlake ljudovozne, ki bi tja in nazaj celo železnico pretekali; d) če se hočejo ponižati tarife za vožnjo tovorov med postajami obeh podjetij in pa med takimi postajami in kako vnanjo deželo, vendar samo če se tarife v letu 1886 takö znižajo in ne krateč tarifnih pravic, državi pristoječih iz dopustnega pisma. Takisto tudi ne bode pod a) do c) pridržana privolilna pravica branila vršbeni upravi, ki jo postavi država, brez odloga poskrbeti, kar je silno potrebno po spoznanji trgovinskega ministra za vzdržbo redd in varnosti prometa ali vožnje. Vršbeni računi, razdelitev vkupnili dohodkov in razhodkov, zedinjenje poslovršbe s poslovi šbo drugih železnic. C. Državna uprava bode za vsako izmed obeh podjetij pisala poseben vrŠben račun, in sicer tudi tedaj, ako bi se poslovršba na njih zedinila s poslo-vršbo drugih po državi upravljanih železnic, kar storiti bode državna uprava vsak čas pravico imela. V vseh slučajih naj se za porazdelbo vkupnih dohodkov in razhodkov uporabljajo naslednja določila: a) Dohodke od take vožnje, ki ne gre samo po eni izmed teh železnic, bode z manipulacijskimi pristojbinami vred — odbivši refakcije, bonifikacije in vsakovrstna povračila — med podjetji, ki so se v posamičnem slučaji vožnje udeležila, porazdeliti po meri vsak čas veljajočih pravilnih tarif, primernih prevažanemu predmetu in pretečenim potom. b) Postajne dohodke, kar se jih nabere na vkupnih postajah, kakor so: skladnine, vagarine, pristojbine od primk, pristojbine za nakladanje in skladanje, najmovine in zakupščine, pristojbine za vstopne listke in telegrame it. razdeljevati je na dotične železnice v razmerji števila vozovnih osi vhajajočih in izhajajočih od obojne meri in v obojno mer. c) Od troškov občne uprave (Poglavje III splošnega računskega obrazca) treba je premije za zavarovanje proti ognju, troške glavnih zbirov, troške za izkupovanje kuponov in podobne razhodke, izvirajoče samo in edino iz svojstva javne družbe, njej na ravnost priračunjati, enakovrstni razhodki, kar jih ima vkupna uprava za druga po njej upravljana podjetja, naj se jim tudi na ravnost priračunjajo. Vsi ostali troški občnega upravstva porazdelé se najpred na vse železnice z ene strani in na posamična postranska podjetja (sosebno rudnik na ogljije blizu Strimic) z druge strani v primeri doseženih kosmatih dohodkov. Od deleža, kar ga po tem prihaja na železnice, priodloči se c. kr. priv. Duhcovsko-Podmokelski, odnosno c. kr. priv. Praško-Duhcovski železnici kvota, kakerŠna izvira po primeri železnične dolgosti. Le-to veljâ tudi za vse troske osrednjih voditeljstev za železnocestni nadzor in vzdržbo železnice, prometno in trgovinsko službo, kakor tudi za vlako-odpravno in delalniŠko službo (Poglavja IV, XI in XIV splošnega računskega obrazca). Vendar občni upravni in osrednje-voditeljstveni troski, kar jih po le-tem prihaja na c. kr. priv. Duhcovsko-Podmokelsko, odnosno c. kr. priv. Praško-Duhcovsko železnico, ne smejo nikakor biti večji, nego se je pokazalo, da so pri dotični železnici poprek bili v treh poslednjih vršbenih letih, predno je država na se vzela poslovršbo. d) Kadar je delokrog posamičnih postavljencev pomestno-nadzorne ali zvrše-valne službe, kakor: železnocestnih nadzirateljev, prometnih ali vlako-odpravnih načelnikov, inženirjev za posamične železnocestne kose, voditeljev kurilnic, železnocestnih paznikov it. raztegnen na neke kose več pod vkupno upravo stoječih železnic, pripisati je v dolg vsaki izmed njih kvoto dotičnih troskov za osobje in pisarno, kakeršna odgovarja razmerju dolgosti dotičnih kosov. e) Vkupni upravi bodi prosto, za vršbo potrebno trošivo dobavljati iz vkupne zaloge, priračunjaje dotične povprečne nabavnine z upravnim prikladom, kakeršen se podâ iz resničnih troskov. f) Vozna in vlako-odpravna služba (Poglavji XIII in XV splošnega računskega obrazca) oskrbuje se v obče za vsako posebej. Ako bi se pokazalo, da je koristno, če se posamični teh služeb tičoči se poslovi združijo, naj se dotični troški porazdelé uživani opravi (storitvi) primerno. g) Kolotečno blago c. kr. priv. Duhcovsko-Podmokelske, odnosno c. kr. priv. Praško-Duhcovske železnice vzdržuje, prenareja in obnavlja se izključno o njenem trosku. Kadar lokomotivi in vozovi prehajajo na druge pod vkupno upravo stoječe železnice ali z njih, treba je torej vzajemno povračilo kakor med tujimi železnicami obračunjati in opravljati. h) Troski za vzdržbo in postajno službo na postajah namenjenih v vkupno porabo, naj se porazdeljujejo med železnice, ki ondukaj skup zadevajo, po razmerji, povedanem gori pod h). D. Država bode vršbene račune vsako leto noposrednje po tem ko se izgotovijo, in to zadnji čas do 30. aprila onega leta, katero prihaja za dotičnim vršbenim letom, priobčevala upravnemu svetu, kateremu gre, in izvirajoči iz njih, na slučaj zajamčeni vrsbeni prebitek nakazovala takč, da se upravnemu svetu s koncem vsake solnčne letne četrti delna plačila — odmerjana z 22'/a odstotki vršbenega prebitka, ki je bil v poprejšnjem letu, — na razpolog stavijo, dočim se ostanek, odnosno na slučaj presežno plačilo 14 dni po priobčitvi vršbenega računa z obeh strani brez povračila obresti poravnâ. E. V službi obeh družeb stoječe osobje postavi se ta Čas, ko država poslovršbo prevzame, brez premene pridobljenih pravic in dolžnosti pod državno službeno oblast in država bode to osobje v prvi vrsti uporabljala pri upravi in poslovršbi družbenih železnic in postranskih poslov, a na slučaj tudi v službi državnega vkupnega upravišča. Priobževanje vršbenih računov in nakazovanje vršbe-■lili |>rcbitkov. Prevzetje osobja; dobrodelni zalogi. Obnovni in pričuvni zalog c. kr. priv. Dubcovsko-Podmokelske železnico. Zalogi za pokojnine in za bolne, ki jih imata družbi, in na slučaj drugi dobrodelni (ljudomili) zalogi, brez onih, ki se tičejo Duhcovskih rudnikov na rujavo ogljije, preoddadö se istodobno v hrambo in upravo državi, ki bode po tem zvrševala pravice, kakor so doslej nad temi zalogi pristojale upravnim svétnikom. Člen II. Obnovni zalog c. kr. priv. Duhcovsko-Podmokelske železnice bode se po-čenŠi od leta 1884 v vsakem vršbenem letu zalagal najmanj z vsoto, ki iznaša pet (5) odstotkov lastnih dohodkov od vožnje. To dotacijo bode na ravnost v vršbenem računu dotičnega leta, in sicer na poglavje VIII, člene 2, 3 in 5, po tem na člene 1 do 5 poglavja XVI primerno porazdeljeno, v račun postaviti. V obnovni zalog naj razven tega gredö : a) vrednost onih staroporabnih ali neporabnih materijalov, ki so se dobili pri obnovah o zalogovem trošku; b) užitki zaloga (glavnične obresti in kursni dobiček). Za to opravlja obnovni zalog nasproti : a) pri vrhnjini povračilo (troške gradiva) železnega in lesenega gradiva (ma- terijala), tudi gradiva za ogibnice, vrtilnice in potiskovalnice; b) pri vozilih povračilo vozil, katera niso čisto več za rabo, po tem povračilo (troške gradiva) za kolesa, osi in parne valje, ki jih treba izmeniti. Ako bi v katerem letu obnovni zalog no zmogel popolnem zgornjih storitev, naj se deli troškov, ki jih zalog ne zagrinja, v račun na ravnost pripišejo v dolg poslovršbe. Poslednje veljd v vseh okolnostih gledé troškov za vzdržbo in obnovo predmetov, kateri niso bili gori navedeni. Pričuvni zalog c. kr. priv. Duhcovsko-Podmokelske železnice bode se odslej vsako leto zalagal najmanj z deset (10) odstotki onega donosa lastnega podjetja, kakeršen ostaja plačavši vse vrŠbene in vzdržbene razhodke, kamer spadajo tudi dotacija obnovnega zaloga, po tem izgube in odpisi la, in pa vsote potrebne za plačilo obresti in razdolžbene kvote za izdane predstvene obligacije. Kadar bodo predstvene obligacije popolnem odrinene, ima obrestovanje petodstotno in odplačevanje delniške glavnice prednost pred dotacijo pričuvnega zaloga. Čim pričuvni zalog doseže in vzdrži visokost od 1 milijona goldinarjev, prestane v statutih osnovana dolžnost njegove nadaljšnje dotacije. Razven teh gredö v pričuvni zalog iznosi, ki izvirajo iz prodaje nepremičnih ali premičnih sestavin skupnega podjetja — ako se ne nadomestijo — (izimši vendar rudnike na rujavo ogljije), po tem užitki zalogovi (glavnične obresti in kursni dobiček), in pa propadle obresti, dividende in superdividende. Pričuvni zalog sme se uporabljati samo v založbo troškov takih dopolnilnih in razširjalnih stavbin, ki železnici vrednost povišujejo, po tem malih novih staveb in v dodatno nabavo vršbenih sredstev, ako te uporabe v posamičnem slučaji c. kr. trgovinsko ministerstvo odobri. Imenje obeh zalogov nalagati je v papirjih, katere državna uprava najde, da so dobri za nalaganje. Letne dotacije obeh zalogov ustanavlja c. kr. trgovinsko ministerstvo vsako leto na predlog upravnega sveta. Člen lil. Ne krateč odkupnih pravic, katere državi uže pristojč na podlogi dopustnih pisem od 9. julija 1868 (Drž. zak. št. 187); od 25. junija 1870 (Drž. zak. št. 97); od 20. maja 1871 (Drž. zak. Št, 64); od 4. septembra 1872 (Drž. zak, št. 142); od 30. septembra 1881 (Drž. zak. št. 115), in od 23. decembra 1882 (Drž. zak. št. 2 od 1. 1883), — priteza seji pravica, počenši od 1. januvarja 1892 vsak čas odkupiti obema družbama lastna skupna podjetja, tudi lokalno železnico Zloniško-Gospojinsko, vse dovlačnice in postranske poslove, izimši edino Duhcovske rudnike na rujavo ogljije c. kr. Duhcovsko-Podmokelske železnocestne družbe. Ta pravica sme se obema podjetjema nasproti samo istodobno zvršiti. Da se določi odkupščina, najdejo se in leto za letom sestejö vršbeni prebitki, ki sta jih obe družbi v treh letih neposrednje pred odkupom — izločivši vršbeni donos Duhcovskih rudnikov na rujavo ogljije c. kr. priv. Duhcovsko-Podmokelske železnice — resnično dosegli, pri čemer se ne jemljö v poštev v teh letih plačani in v vršbeni račun med razhodke vpostavljeni iznosi do-hodarine. Izločivši najmanjo teh treh letnih vsot izračuni se iz obeh ostalih enoletni srednji (poprečni) iznos. Ta srednji iznos, a najmanj vsota treh milijonov stotisoč (3,100.000) goldinarjev sestavljata letno rento, katero bode država v poluletnih, dne 30. junija in 31. decembra vsakega leta dospovajoČih dekursivnih ratah do 30. junija 1962 kot odkupščino za obe podjetji skup plačevala. Od te letne rente prihaja vsako leto : a) na c. kr. priv. Duhcovsko-Podmokelsko železnico za zdaj trdna kvota za en milijon Šeststo devetdeset tisoč (1,690.000) goldinarjev; b) na c. kr. priv. Praško-Duhcovsko železnico za zdaj trdna kvota za en milijon Štiristo deset tisoč (1,410.000) goldinarjev. Ako bi bilo kaj ostanka, pripade, kadar izvira iz poslovršbe samo ene od obeh železnice, ves tej železnici; a sicer se porazdeli med obe železnici po meri njegovega izvira. Odkupna renta, katera po zgornjem prihaja na vsako posamično družbo, zavaruje se brez troška knjižno na železnicah, katere je ona državi odstopila, in sicer neposrednje za bremeni, katera se jih držč o času odkupljenja. Izrecno se priznava, da sta tu imenovani odkupni renti podvrženi zakonitej davkovnej dolžnosti. Po odkupu pride država plačavši odkupščino v bremen čisto last vseh k obema podjetjema in postranskim poslom pripadajočih premičnih in nepremičnih stvari, tudi vozil in zalog gradiva ter obnovnega zaloga, vendar izimši edina pričuvna zaloga obeh železnic, in Duhcovske rudnike na rujavo ogljije in prirejalnic, popisnih predmetov in zalog gfadiva, spadajočih k njim. Ako bi zarad tega, kako so na obeh železnicah knjižno zavarovni predstveni zajmi, o času odkupa bilo brezuvetno potrebno, da država še dolžne kvote kot samodolžnica prevzame, bode država imela pravico, poluletno v obrestovanje in razdolžbo istih potrebne iznose od kvote odkupne rente, ki prihaja na vsako družbo, odbiti o roku dospetja te rente. Odkupna pravica države. Zedinjenje c. k. priv. I’ras ko-Du litovske s e. kr. priv. Duhcovsko-PodmokeUko železnico. Obnovni lpricuvni zalog. Člen IV. Zg°rnja določila ne bodo do časa, dokler se državna uprava ne poprime vršbene ali odkupne pravice pristoječe ji po pričujočem dogovoru, c. kr. priv. Duhcovsko-Podmokelski žoleznocestni družbi branila vršiti c. kr. priv. Praško-Duhcovsko železnico. Za pogodbo, ki jo bode med obema družbama za tega delj skleniti, potrebno je odobrenje državne uprave. Temu primerno razkrepljata se z dnom, ko pričujoči dogovor popolnem obveljâ, dne 21. septembra in 30. septembra 1882 v c. kr. trgovinskem mini-sterstvu med c. kr. državno upravo in c. kr. priv. Praško-Duhcovsko železnico domenjena zapisnična dogovora, izključivši točki 1 in 2 prvega izmed navedenih zapisnikov. Poslednjič omenjeni zapisnik naj dotle c. kr. priv. Duhcovsko-Podmokelski železnici ne brani pridobiti skupno podjetje c. kr. priv. Praško-Duhcovske železnice, dokler se država ne poprime odkupne pravice pristoječe ji po glasu zgornjega člena III. V slučaji, ko bi Duhcovsko-Podmokelska železnica pridobila Praško-Duhcovsko železnico, stopijo od časa ko bode pridobitev usovršena, na mesto členov I do vštevno III pričujočega dogovora naslednje določila (ölen Y do XV). Člen V. Obnovni zalog c. kr. priv. Duhcovsko-Podmokelske železnice bode se v vsakem vršbenem letu zalagal najmanj z vsoto, ki iznaša pet (5) odstotkov skupnih dohodkov, ki jih vožnja nese od zedinjenega železnocestnega podjetja. To dotacijo bode na ravnost v vršbenem računu dotičnega leta, in sicer na poglavje VIII, člene 2, 3 in 5, po tem na člene 1 do 5 poglavja XVI primerno porazdeljeno, v račun postaviti. Y obnovni zalog naj razven tega gredö: a) vrednost onih staroporabnib ali neporabnih materijalov, ki so se dobili pri obnovah o zalogovem trošku; b) užitki zaloga (glavnične obresti in kursni dobiček). Za to opravlja obnovni zalog nasproti: a) pri vrhnjini povračilo (troške gradiva) železnega in lesenega gradiva (mate- rijala), tudi gradiva za ogibnice, vrtilnice in potiskovalnice; b) pri vozilih povračilo vozil, katera niso čisto več za rabo, po tem povračilo (troŠke gradiva) za kolesa, osi in parne valje, ki jih treba izmeniti. Ako bi v katerem letu obnovni zalog ne zmogel popolnem zgornjih storitev, naj se deli troskov, ki jih zalog ne zagrinja, v račun na ravnost pripišejo v dolg poslovršbe. i Poslednje veljâ v vseh okolnostih gledč troškov za vzdržbo in obnovo predmetov, kateri niso bili gori navedeni. Pričuvni zalog c. kr. priv. Duhcovsko-Podmokolske železnice bode se odslej vsako leto zalagal najmanj z deset (10) odstotki onega donosa zedinjenega skupnega podjetja, kakeršen ostaja plačavši vse vršbene in vzdržbene razhodke, kamer spadajo tudi dotacija obnovnega zaloga, po tem izgube in odpisila, in pa vsote potrebne za plačilo obresti in razdolžbene kvote za izdane predstvene obligacije. Kadar bodo predstvene obligacije popolnem odrinene, ima obrestovanje petodstotno in odplačevanje delniške glavnice prednost pred dotacijo pričuvnega zaloga. čim pričuvni zalog doseže in vzdrži visokost od 1 milijona goldinarjev, prestane v statutih osnovana dolžnost njegove nadaljšnje dotacije. Razven teh gredö v pričuvni zalog iznosi, ki izvirajo iz prodaje nepremičnih ali premičnih sestavin skupnega podjetja — ako se ne nadomestijo — (izimši vendar rudnike na rujavo ogljije), po tem užitki zalogovi (glavnične obresti in kursni dobiček), in pa propadle obresti, dividende in superdividende. Pričuvni zalog sme se uporabljati samo v založbo troškov takih dopolnilnih in razširjalnih stavbin, ki železnici vrednost povišujejo, po tem malih novih staveb in v dodatno nabavo vršbenih sredstev, ako te uporabe v posamičnem slučaji c. kr. trgovinsko ministerstvo odobri. Imenje obeh zalogov nalagati je v papirjih, katere državna uprava najde, da so dobri za nalaganje. Letne dotacije obeh zalogov ustanavlja c. kr. trgovinsko ministerstvo vsako leto na predlog upravnega sveta. Ölen VI. C. kr. priv. Duhcovsko-Podmokelska železnica priznava, — odnašajo se na Dvojna Meja §. 3 dopustnega pisma od 9. julija 1869 (Drž. zak. št. 137) in §. 10 dopustnega pisma od 20. maja 1871 (Drž. zak. št. 64), — daje uže nastal čas, v katerem ima ona dolžnost, na ukaz c. kr. državne uprave izvesti spodnjino za drugo kolejo in sama vložiti to kolejo na železnicah, katere se z omenjenima pismoma dopuščajo. Ista dolžnost nastopi gledé železnic, izprva c. kr. Praško-Duhcovski železnici dopuščenih na podlogi dotičnih dopustilnih določil tedaj, kadar letni kosmati donos teh železnic dve zaporedoma idoči leti 18.455 goldinarjev v srebru na kilometer prestopi. Da se izračuni ta kosmati donos, treba je zmislu primerno uporabiti v naslednjem členu X, točkah a), b) in g) ustanovljena računska načela. Člen VII. C. kr. priv. Duhcovsko-Podmokelska železnica priteza c. kr. državni upravi Pravica pravico, počenši od 1. januvarja 1886 kadar si koli bodi za še ostali čas konce- tiprav^uV-0 sije prevzeti poslovršbo vseskupnega zedinjenega podjetja c. kr. priv. Duhcov- vzeti posio-sko-Podmokelske železnice, sosebno vseh družbinih železnic in postranskih pod- '^i^ovske' jetij (poslov), pod katerimi se razumeva tudi poslovršba družbinih rudnikov na železnice, ogljije, izimši vendar Duhcovske rudnike na rujavo ogljije, ter voditi na račun c. kr. priv. Duhcovsko-Podmokelske železnice. Člen VIII. Ako se c. kr. državna uprava posluži v členu Vil omenjene pravice, poro- Državno-po-kuje (jamči) ona c. kr. priv. Duhcovsko-Podmokelski železnici, počenši od časa '"itve^iedr prevzete poslovršbe, izimši vendar vršbeno leto, katero je teklo pred letom 1887, vr5b*nih i»v-vršben prebitek iz njenih skupnih podjetij (izimši Duhcovske rudnike na rujavo (Slovenisch.) ogljije), kateri bodi enak za vsako izmed let 1887 do 1894 srediku resničnih vršbenih prebitkov v poprejšnjih dveh vršbenih let in pa prikladu, ki iznaša za leto 1887 šest (6) odstotkov, za vsako izmed let 1888, 1889 in 1890 pet (5) odstotkov in za vsako izmed let 1891, 1892, 1893 in 1894 štiri (4) odstotke onega sredika. Za leto 1894 takö izračunjeni zajamčeni vršbeni prebitek naj kot takšen veljâ za vsa naslednja vršbena leta. Ako bi se vsled te poroštvene storitve družbi kaj preplačalo čez vršbene zares dosežene prebitke, bode z obrestmi po štiri od sto povrniti iz donosov poznejših vršbenih let, kolikor presezajo zajamčeno najmanjino donosa, a pri tem naj se obresti plačajo pred zajamčenimi ponapredščinam i. Ölen IX. Način uprave z državne strani, vpliv upravnega sveta. Zedinjenj e poslovršlie s poslovršbo drugih železnic. Posebni vršbeni račun. Razdelitev vkupnih dohodkov in razhodkov. Državna uprava bode podjetje c. kr. priv. Duhcovsko-Podmokelske železnice vršila kot pooblaščenka družbina, skrbeč za njene koristi, kakor tako razmerje nanaša. Pri tem imej državna uprava pravico, v oziru na upravo in poslovršbo postopati po svojem svobodnem izprevidenji, izimši vendar naštete v naslednjem reči, o katerih si mora zadobiti privoljenje dotične družbe, namreč: a) v slučaji pridobitve zemljišča, po tem iz vedenja dopolnilnih in razširjalnih stavbin, ki železnici vrednost povišujejo, ali v slučaji malih novih stavbin in dodatnega dobavljanja vozil, v kolikor vsota troskov, potrebnih v enem letu za omenjeno pridobitve, stavbine in dobave preseza sto tisoč (100.000) goldinarjev; b) v slučaji globokosežnc prenaredbe vrhnjinskega sostava, katere troški bi zadevali napravno glavnico; c) če se hoče napraviti vsak dan po več nego po štiri (4) vlake Jjudovozne, ki bi tja in nazaj celo železnico pretekali; d) če se hočejo ponižati tarife za vožnjo tovorov med postajami obeh podjetij in pa med takimi postajami in kako vnanjo deželo, vendar samo če se tarife v letu 1886 takö znižajo in ne krateč tarifnih pravic, državi pristoječih iz dopustnega pisma. Takisto tudi ne bode pod a) do c) pridržana privolilna pravica branila vršbeni upravi, ki jo postavi država, brez odloga poskrbeti, kar je silno potrebno po spoznanji trgovinskega ministra za vzdržbo redu in varnosti prometa ali vožnje. Člen X. C. kr. državni upravi se pridržuje, da sme upravo podjetja c. kr. priv. Duhcovsko-Podmokelske železnice zediniti z upravo drugih železnic, katere oskrbuje država. Vendar naj se v tem slučaji o poslovršbi c. kr. priv. Duhcovsko-Podmokelske železnice piše poseben račun. Pri tern naj se za porazdelbo vkupnih dohodkov in razhodkov uporabljajo naslednja določila: a) Dohodki od vožnje, izvirajoči iz prometov, ki tekd čez proge c. kr. priv. Duhcovsko-Podmokelske železnice, in tako tudi po progah drugih pod državno poslovršbo stoječih železnic, naj se z manipulacijskimi pristojbinami vred, odbivši refakcije, bonifikacije in vsakovrstna povračila, delč med proge, udeleživše se prevažanja po meri potov, ki so bili v posamičnem slučaji pretečeni, pri čemer je dolžine ustanovljene za postavilo normalnih tarif, zaokrogljene na cele kilometre, v račun jemati. b) Postajne dohodke, kar se jih nabere na vkupnih postajah, kakor so: skladnine, vagarine, pristojbine od prirnk, pristojbine za nakladanje in razkladanje, najino vine in zakupščine, pristojbine za vstopne listke in telegrame it. razdeljevati je na dotične železnice v razmerji števila vozovnih osi vhajajočih in izhajajočih od obojne meri in v obojno mer. c) Od troskov občne uprave (Poglavje 111 splošnega računskega obrazca) treba je premije za zavarovanje proti ognju, troške glavnih zborov, troške za izkupovanje kuponov in podobne razhodke, izvirajoče samo in edino iz svojstva javne družbe, njej na ravnost priračuujati; enakovrstni razhoditi, kar jih ima vkupna uprava za druga po njej upravljana podjetja, naj se jim tudi na ravnost priračunjajo. Vsi ostali troški občnega upravstva porazdelé se najpred na vse železnice z ene strani in na posamična postranska podjetja (sosebno rudnik na ogl jijo blizu Strimic) z druge strani v primeri doseženih kosmatih dohodkov. Od deleža, kar ga po tem prihaja na železnice, priodloči se c. kr. priv. Duhcovsko-Podmokelski železnici kvota, kakeršna izvira po primeri železnične dolgosti. Le-to veljâ tudi za vse troške osrednjih voditeljstev za železnocestni nadzor in vzdržbo železnice, prometno in trgovinsko službo, kakor tudi za vlako-odpravno in delalniŠko službo (Poglavja IV, XI in XIV splošnega računskega obrazca). Vendar občni upravni in osrednje-voditeljstveni troški, kar jih po tem takem prihaja na c. kr. priv. Duhcovsko-Podmokelsko železnico, ne smejo nikakor biti večji, nego se je pokazalo, da so poprek pri Duhcovsko-Podmokelski in Praško-Duheovski železnici skupaj bili v treh poslednjih vršbenih letih, predno je država na se vzela poslovršbo. d) Kadar je delokrog posamičnih postavljeneev pomestno-nadzorne ali zvrše-valne službe, kakor: železnocestni h nadzirateljev, prometnih ali vlako-odpravnih načelnikov, inženirjev za posamične železnocestne kose, voditeljev kurilnic, železnocestnih paznikov it. raztegnen na neke kose c. kr. priv. Duhcovsko-Podmokelske železnice in na kose drugih, pod vkupno upravo stoječih železnic, pripisati je prvi v dolg kvoto dotičnih troškov za osobje in pisarno, ki je primerna dolžinskemu razmerju dotičnih kosov. e) Vkupni upravi bodi prosto, za vršbo potrebno trošivo dobavljati iz vkupne zaloge, priračunjaje dotične povprečne nabavnine z upravnim prikladom, kakeršen se podâ iz resničnih troškov. f) Vozna in vlako-odpravna služba (Poglavji XIII in XV splošnega računskega obrazca) oskrbuje se v obče za vsako posebej. Ako bi se pokazalo, daje koristno, če se posamični teh služeb tičoči se poslovi združijo, naj se dotični troški porazdelé uživani opravi (storitvi) primerno.