r*sstuina plačana v gatavtriL Leto LXV., št. 38 Ljubljana, sreda 17* februarja 1932 Cena Din 1.- i^naja vsa* dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. _ I—M do 30 petit UREDNIŠTVO IN tJPRA VNlftTVO POOR D2M1CE: 4 Din * do 100 vrat Din 2^0, od 100 do 300 vrst a Din 3.—* večji tnserad petit w_rrmi jatc a rm#iw« ** « MARIBOR, Grajski trg St. 8--— — CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel 190. vrsta Din 4-—. Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — »Slovenski Narode a*um-»Ax«Af i*n»wjeva ouca st. o. NOVO MESTO. Ljubljanska c-, tel. SL 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — — velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon st. 3122, 3123. 3124. 3125 In 3126. Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani St. 10.351. SEJA BANOVINSKEGA SVETA Razprava o proračunu oddelka za trgovino, industrijo in obrt — Pospeševanje tujskega prometa Ljubljana, drne 17. februarja. Ban ir. Drago Marušič je ob 9. uri otvoril današnje zasedanje banovinskoga sveta, nakar je bil odobren zapisnik včerajšnje popoldanske seje. 9!ediia je razprava o proračunu oddelka za trgovino, obrt in industrijo. Načelnik tega oddelka g. dr. Mam je podal obširen ekspoze, iz katerega posnemamo: Ekspoze načelnika dr. Marna Banovins-kđ proračun za strokovno šolstvo, posj>oševanje trgovine, obrti in industrije, za tujski promet in za rudarstvo je sicer najmanjši, vendar se je v term pogledu zelo mnogo storilo. Strokovno šolstvo Strokovnemu šolstvu je banska uprava posvetila največja pažnjo, zavedajoč se, da se mora v. banovini ovigniti in uspešno razvijati industrija, trgovina in obrt, ker se samo s Kmetijstvom komaj polovica prebivaist/va preživlja. Strokovne šole so sicer po večini državne, vendar pa njih krediti ne zadostujejo za vzdrževanje in jin mora Danoviina z izdatnimi zneski podpirali. Kpt ni dovolj državnih učiteljev, se nastavljajo učitelji na banovinski kredit. Na novo je pričela ta mesec delovati šola za glasbila, ker noče banska uprava, da postane izdelovanje glasbil domača obrt. Tekom lanskega leta se je na novo ustanovil pletarski tečaj v Sodražicl, ki bo kakor oni v Lužarjnb postal stalna plertareka šola. Obrtno in trgovsko nadaljevalnim šolam se posveča posebna sKrb, ker se skrbi za izobrazbo kva.Hficirannh učiteljev za te šole, daje izdatne podpore in jih skrbno nadzor ude. Za industrijo Ln trgovino skrbi banska u/prava v tem pogledu, da dade stipenddje marljivem dijakom, da posečajo v inozemstvu višje strokovne šole ali pa da si v inozemstvu praktično izpopolnjujejo svoje znanje Obrt Veliko sknb je posvetila banska uprava pospeševanju obrta, ki je zanj banska uprava preskrbela za izdatne kredite v proračunu. Tem kreditom primerno se je povečaio tudi delo in so bili doseženi toliko lepši uspehi. Nabolj je 6Krbela banska upratva za izpopolnitev izobrazbe našega obrtništva. V ta namen je priredila v letu 1931 44 različnih strokovnih in mojstecskih tečajev. Ker so v banovina najbolj razširjeni čevljarski, krojaški in mizarski obrti, so za te obrte nastavljena posebni strokovni učitelji. Poleg tega so se vršili tečaji za obrtno knjigovodstvo, strojno pletilstvo, za vičoo strojno izobrazbo, za strojnike in kurjače, za brivce, zlasti za damsko frizerstvo itd. Vseh udeležencev je bilo 1095. Prri vseh tečajih je krila banska uprava vse stroške za učitelje ter podelila še izdatne podpore obrtnem zadrugam, da so omogočile udeležbo brezposelniem in revnejšim zadružnim članov. Pletarski tečaj v Lđjžarjih je že vaagojll tako dobre pie-tarje, da se že več družin naravnost vzdržuje s pletarstvom. Vzorna lončarska peč, ki je preračunana na 200.000 Din se jje pričela graditi oktobra lanskega leta. S postavitvijo lončarske ped s pripadajočo delavnico v MlaM bo ustavljeno propadanje te prastare domače obrti, doseglo se bo boljšo kvaliteto blaga, vpeljalo izdelovanje nov in predmetov, ki se jih do-sedaj radi pomanjkUrvon peča ni moglo žgati. Izboljšale pa se bodo tudi higijenske razmere tamosnriin lončarev, ka bodo vsa svoja dela opravljali v lepi, moderno opremljeni sKupni delavnici. Na stroške banovine je bil nabavljen tudi stroj za gnetenje gline. Preko referata za pospeševanje obrti je banska uprava uspešno posredovala tudi pri nakupu strojev v inozemstvu ter budi skoro v vseh slučajih isposlovala carine prost uvoz. Banska uprava se je pa tudi potrudila, da so mogli obrtniki na svojih tečajih spopolnjeno spretnost in pridobljeni umetniški okus pokazati z razstavo svojih izdelkov in to zlasti na ljubljanskem velesejmu. Za razstavo malih obrtnikov je iz pošlo val a na spomladanski in jesenski razstavi 160 m3 prostora, ga na lastne stroške okusdo opremila ter brezplačno porazdelila med 25 raznih obrtnikov. Večina je bila z dobljenimi naročili zelo zadovoljna. Strokovno izobrazbo obrtnega naraščaja je skušala banska uprava dvigniti tudi s podelitvijo primernih podpor oz. štipendij, s katerimi je omogočila najsposobnejšim mladim mojstrom in pomočnikom po* secanje tu- ln inozemskih strokovnih sol. Absolventi se morajo zavezati, da se bodo vedno odzvali event povabim banske uprave pri prirejanju tečajev It njihovin strok. Porazdelilo se je okoli 160.000 Din. Nič manjšo skrb kot za t en nično s popolnitev našega obrtništva posveča baneica uprava tudi prizadevanjn, da dvigne našo obrt na stopnjo umetniške obrti. Zato Izdatno podpira društvo Probuda v Ljubljani, ki goji in pospešuje umetno obrt (tudi na podlagi domačih narodnih motivov) pri vseh obrtnih strokah m panogah v modernem smislu. Za proč vi t obrtnega stanu je zelo važna vzgoja obrtnega naraščaja, zato je banska uprava podprla v^a ona društva, ki delajo v tem smislu. Banska uprava vzdržuje tuda krasno knjižnico, ki obsega preko 1200 del najrazličnejše obrtno - strokovne literature ter 25 obrtnih časopisov in revij, ki so obrtnikom vsak čas brezplačno na razpolago. Domača obrt Domačim obrtom je dravska banovina tudi posvetila svojo potrebno pozornost, ker se zaveda velike važnosti v materijal-nem in moralnem oziru te gospodarske panoge. Domači obrti dajejo našim najbolj potrebnim podeželanom nekaj pribo'jška in navajajo ljudi k veselju do dela. snage, reda in rednosti v kupce van ju. kar je v moralnem oziru zelo velike važnosti. Zato se skuša s strokovnim sistematskim poukom posamezne panoge izboljšati, da dosežejo tehnično popolnost, na drugi strani pa se 6kuša vpeljati nove panoge brez šfcode za ostale, da se more zaposliti čim več siromašnega podeželskega ljudstva. Vedno se je poskušalo in se še išče najti nove ovire za priboljšek našega siromašnega podeželja. Poleg že omenjenih se je posebno pospeševalo ženske domače obrte, predvsem čipkarstvo in podobne tehniike Nov vir dohodkov za siromašno podeželsko ljudstvo se je odkril v izdelovanju 3 obeh Zvez za tujski promet v Ljubljani in Mariboru in drugth prometnih društev je banska uprava podpirala z izdatnimi prispevki. Danska uprava je tudi omogočila prireditev šahovskega turnirja na Bledu. Začeli so se že prvi filmski posnetki naših narodnih običajev kot del velikega propagandnega filma o naši banovini Za zgradbe in ureditve planinskih koč is domov je bilo izdanih Din 190.000, za kopališča in gorska pota 30.000 Drn, za pospeševanje tujskega prometa vobče potom raznih društev pa Din 256320, za propagando Din 143.000, za stadij inozemskega hotelirstva ih gostilničarstva se je izdalo zneL^ : ) dinarjev. Nasveti gg. članov banskega sveta v lanskem zasedanju so se čim bolj upošte- vali iu se je mnogo storilo za to, da postanejo tudi drugi kraji letovišča, ki doslej še niso bila. Pri tem pa povdarjam, da zavisi ta akcija največ od lokalnih či-niteljev, ki naj delajo na to, da ustvarijo predpogoje, kajti lepa narava in dober zrak sama še ne privabita letovišcarjev, ampak ti zahtevajo ludi gotove udobnosti. Debata Nato je £. ban otvoril eplošno razpravo o proračunu tega oddelka. Industria&ec g. Bonač je izjavil, da pričajo postavke v proračunu oddelka za trgovino obrt in industrijo da posveča banska uprava razveseljivo pažnjo vr-em za naše gosipodarstvo važnim vprašanjem. Tuj9fci promet je ravno za našo banovino izredno važen oinits'j. Delo, ki ga je banska uprava za razvoj tujskega prometa že storila, naj bi še v večjim uspehom nadaljevala. G. Janžekovič je prosil, naj bi banska uprava zastavila vse sile. da bi se odpravil monopol, ki je našemu gospodarstvu mnogo škodil. G. Zadravec je nato prečita! svoj predlog k proračunu oddelka za trgovino, obrt in industrijo. 2a\ je ta proračun znižan, kar bo občutno zadelo posebno obrtno-nadaljevalno šolstvo, katero se doslej še ni moglo razviti zaradi pomanjkanja strokovno izobraženega učiteljstva. Pozdraviti jo določeno vsoto 80.000 Din za strokovno izpopolnitev učž-teljstva obrtno nadaljevalnih šol. Ta postavka naj 6e v prihodnjem proračunu še zviša. Pri nas na} se uvedejo tudi tečaji za sposobne mojstre, da približamo delavnico šoli, šolo pa delavnici. Ne manjka nam moj stro v-stro-kovnjakov, pač pa pedagogično-metodHčno .izobraženih obrtnikov-specijal.stov. Poslovalnici obrtno-pospeševalnega urada naj se pomaga s tem, da se dodeli zaslužnemu poslovodij i inšpektorju Založniku pisarniško moč. Pogreša postavko za strokovno literaturo trgovsko-obrtnega značaja. Mariboru je obljubljena iz Beograda nižja obrtna šola. Za to šolo naj se določi že iz letošnjega proračuna večji znesek. Šola bi bila za hotelirsko, oblačilno in kovinsko stroko. Hvalevredna je pažnja banske uprave glede vajeniških domov. Posebno bi priporočal ustanovitev vajeniškega doma v Mariboru. Za obrtno šolstvo naj se preskrbe tekom leta poučni strokovni filmi. Važno je, da banska uprava še v naprej obdrži v evidenci pospeševanje umetne obrti. Prekmurci si žele strokovne izobrazbe v pečarstvu. V novi šoli za glasbila priporoča zlasti izdelovanje tamburic in harmonik. Nosilec tujskega prometa pri nas je SPD. To društvo naj zaradi tega dobi izdatno podporo. Treba bo misliti na ustanovitev novo predpisanih obrtno-okrožnih udružen j. Banska uprava naj stvarno presoja predloge glede teh novih obrtnih organizacij. Dr. R oš je opozoril na časopisne Testi o ukinitvi nekaterih vlakov v naši banovini. Kraji med Ljubljano in Celjem bodo izgubili dva dopoldanska vlaka, katera bo prizadeto prebivalstvo najbolj pogrešalo. Kraji med Ljubljano in Celjem ne bodo imeli od 8. do 16. ure nobene železniške zveze. Tudi Rimske toplice bodo zaradi tega kot letovišče m zdravilišče zelo trpele. Predlaga, naj železniška uprava raje ukine dva nočna vlaka ln naj se vpoSteva želje Rimskih topne. Z majhnimi žrtvami bi bila lahko bolje urejena tudi avtobusna zveza med Laškim m Celjem. G. Litro p izjavlja, da je proračun VHI. poglavja v zneska 2,850.125.— Din izredno pičel. Od tujskega prometa in domače obrti ima zlasti kmetski stan velike koristi Vprašanje tujskega prometa je tudi vprašanje našega kmetijskega gospodarstva. Denar za pospeševanje obrta Je v korist rudi kmečkemu ljudstvu, Kmečki naraščaj gre večinoma v obrt Če pomagamo našemu obrtu, pomagamo tudi kmetu. Zato predlagam, naj se povišajo postavke za podpore učencem srednje tehnične šole ki drugih strokovnih šol in podpore za obrtn ona dal je valne šole m za pospeševanje obeta ki domače industrije v pasivnih krajih. Seja ob 12. še traja. Preokret v Franciji Nemiri v Španiji Madrid, 17. februarja. AA. V Saragosl so bili smoči neredi. Stavku j oči delavci in redarji so s« spopadli. Ena oseba je bila ubita, pet oseb je bilo ranjenih, redarji pa so aretirali 36 izgrednikov. Lavalova vlada je včeraj podala Pariz, 17. febr. V razvoju notranje političnega položaja je nastal včeraj popoldne nenaden preokret. Še vse tik do sestanka plenarne seje senata se je v kuloarjih z vso gotovostjo računalo z odgodjtvijo debate o interpelaciji senatorja Pevronneta glede notranje politike vlade, s čimer bi bila zaenkrat odstranjena nevarnost vladne krize. To je bik) tembolj verjetno, ker je za sedanje razorožitvene konference poleg zasedanja Društva narodov tako važen zunanje političen dogodek, da ni nthce verjel v možnost vladne krize v sedanjem trenotku. Medtem pa je potekla seja senata povsem drugače. Laval je takoj v začetku zahteval odgoditev interpetacij-ske debate do 26. februarja, kar pa je senat odklonil. Laval je nato ponovno predlagal, naj se odgodi debata vsaj do petka in je s to zahtevo združil vprašanje zaupnice vladi. Med ogromno napetostjo se je vršilo nato glasovanje, pri katerem je ostala vlada s 23 glasovi v manjšini. Takoj po objavi tega izida se je Laval podal k predsedniku republike ter mu poda! ostavko celokupne vlade. Predsednik republike je ostavko sprejel in je še sinoči pričel razgovore o rešitvi vladne krize. Sinoči sta bila v avdgenti predsednik senata in predsednik poslanske zbornice. Zamotan položaj Pariz, 17. februarja. Situacija je izredno zamotana. Padec vlade je posebno presenetil večino in desničarske stranke. Desnica je imela zvečer izredno frakcijsko sejo, na kateri je bila sprejeta ostra resolucija proti nasilnemu omu v senatu. Dejansko jo padec vlade edinstven v francoski parlamentarni zgodovini. Se nikdar ni pacHa vlada v senatu s tako znatno večino m brez debate ter enostavno zaradi popolnoma tehničnega vprašanja, namreč datuma o interpelacijski debati. Kot najbolj verjetna rešitev krize, ko- po nezaupnici v senatu ostavko likor so prognoze sploh mogoče, se zdi vlada Paula. Boncour ja, ki bi imela posebno v senatu mnogo irgledov. Po tej kon-binaciji bi bil Paul Boncour ministrski predsednik koncentracijske vlade, ki bi imela na levi socialne demokrate, na dcsrw pa Marino v o skupino. Računajo rudi, da bi taksni vladi tudi socialni demokrati ne bili nenaklonjeni. Laval m Tardieu naj bt pri tem obdržala svoje portfelje. Takšna vlada bi bita seveda samo začasna z nalogo, da »prejme proračun m razpiše nove volitve. Mučen vtis v Ženevi Ženeva, 17. februarja, g. Izbruh vladne krize v Franciji je v ženevi izzval veliko potrtost Vojni minister Tardieu je davi odpotoval v Pariz. Zastopal ga bo Massigli. Paul Boncour bo začasno se ostal v Ženevi. Ker tamkaj ne bo glavnega francoskega delegata, je treba računati s presenečenji in to tembolj, ker bodo v četrtek pričeH Nemci naskakovati. V poučenih ženevak* krogih ae boje, da bo francoska vladni kriza trajala del j časa, vendar so prepn čani, da bo Tardieu obdržal svoj ženevmki mandat. Komentarji tiska Parir, 17. februarja, ^neakovar** ostavka -rlade (jo torrmla sptožno presen«*-t*3nje in »v ah ne komentarje v vseh M~ atth. Listi dosedanje vladne večine so •ue&* ogorčeni nad postopanjem senata, lw govore o SkandaJn in potttttnam uonoru. >FV saro< celo pifle o sramotnem todajetm francoskih mtereaov te domneva, da je v ozadju teh Intrig bival »unanjt minister Briand. I^rj£arsjw Ki«ti pišejo, da je Larr*. lova vlada postaja prve žrtev ovoje <*oUđw» rcrfcrme. Vsi ItotS domnevajo, da bo edtno Bo»-coitr mogel sestaviti novo vJado. Obenem opozarjajo na nevarnost, ki preti Franciji v .Zenev*. r^protnik* francoskih raaoro-žitvenih predlogov bodo gotovo skušati J» konfeti ti to priliko ▼ škodo Francije, Zaenkrat vil ada se popolna nejasnost in poteklo bo nadmand 48 or predno se bo položaj toliko razčistil, da bo mogoče pp^kjjjg^ kako bo pesen* kriza. Zakon o srednjih strokovnih šolah Po zanimivi razpravi je Narodna sknpšcsia danes dopoldne ta t načehi sprejela Beograd, 17. februarja. Narodna skupščina je na današnji sejd razpravljala o zakonskem nacrtu o srednjih trgovskih iottrih. V imenu odbora, ki je zakon proučil, je poročal narodni posl. S ti jič, fcj je povdarjal važnost tega zakona in priporočil skupščini, da ga sprejme. Ob splošna pozornosti je nato povzel besedo rmni^ter za trgovino dr. K.namer, ki je v oh&irnem govoru obrazložil predložena zakon in povdarjal, ds je glavmi cilj tega zakona definitivna ureditev našega strokovnega šolstva. V svojem **o-vorti je orisal razvoj strokovnega soLsrva od osvcfarjanrli oV> dsoea. Sedal tenamo *r vsej dsaavi 688 arrokovafti soj z n&-te&ji an 71.590 učenci. Vse te Soflc pa n-is« enotne. Zaradi tega ureja novi zakon ustroj in udna načrt vseh teh aoL Vprašanje prejjemflcov učnega osebja ho i— novo urejeno icupoo e prejemka ostahVh državnih oshjEfbenceiv v novem ftr«ančnem zfifconu. Nato j> govorilo ae več nerodnih po-efaneev, nakar je bA zakon r načelu sprejet. Nato je sledila še rx>drobna rataprava. Od ob on, ko te poročamo, še traja. Vremensko poročilo Ljubljana, 17. februarja. AA. Bietrica-Bohinjsko jezero —4, jasno, snega 45 cm, Bled-jezero —5, oblačno, snega 40 cm, Brežice —6, jasno, snega 30 cm, Celje —5, oblačno, snega 25 cm, Dravograd-Me ž a —12, oblačno, snega 15 cm, Jesenice —3, jasno, snega 45 cm, Kamnik —5, jasno, snega 15 cm. Kranjska gora —13, jasno, snega 55 cm, Kočevje —3, oblačno, snega 34 cm, Kotoriba —5, jasno, snega 14 cm, Ljubljana gl. kol. —6, jasno, snega 19 cm, Ljutomer —5, oblačno, snega 10 cm, Maribor gl. kol. —4, oblačno, snega 15 cm, Novo mesto —3, oblačno, snega 35 cm, št. Jani na Dolenjskem —1, oblačno, snega 34 cm, Tržič —4, jasno, snega 42 cm, Rakek —3, jasno, snega 25 cm. Lovro Demšar umrl Včeraj opoldne je Ljubljano presunila vest, da je nenadoma preminul splošno simpatični trgovec in posestnik na Sent-peterski cesti g. Lovro Demšar. Prestal je težko pljučnico, in ko je včeraj ob pol 12. po mag-al svojim uslužbencem premakniti težko blagajno, se je pretegnil in odtrgala se mu je žila, da je že čez pol ure na notranji izkrvavltvi izdihnil. Pokojni je bil rojen pred 44. leti na Ho-tavljah pri Gorenji vasi v Poljanski dolini, ki je ni mogel nikdar pogrešati, da je ob vsaki priliki pohitel med svoje rojake. Ko se je v Kranju izučil trgovine, se je s svojo vztrajno marljivostjo kmalu osamosvojil in se naglo povzpel do splošno spoštovanega trgovca z galanterijo v našem mestu. Poštenjaka je vse cenilo, a svojega blage- ga sera so v resnici ljubili zlasti njegovi uslužbenci, ki jim je bil pravi brat tn skrben oče. Svojega najboljšega soproga pa najbolj objokuje vdova ga. Mtnk^t hčerka znanega naprednega trgovca g. Vinka Jamarja, brata našega zdravnika, ▼ Poljanah, ter njegova dva sinka Suvan in Marjan, ki sta stara šele 9 to 4 leta. Naj se tolažijo, da zlatega srca soproga in očeta ne bo pozabil nihče, kdor ga je poznal. Pogreb tega res dobrega človeka bo jutri bo pol 15. iz hiše št. 4 na Sentpeterski cesti k Sv. Križu. Pokojniku blag spomin, družini pa naše najtoplejše sožalje! Dar prosvetnega ministra za knjižnico Čsl-jugosl. lfge v Pragi Beograd, 16. februarja v. Jugostovensk i prosvetni minister je daroval za knjižnico č^sboslovaskc-jugosloverjske lige v Pragi 25.000 Din. Ta knjižnica je bila svoječasno ustanovi jena z darilom prezideota Masa-ryka in s subvencijo češkoslovaškega prosvetnega ministrstva v svrho poglobitve kultairnih stikov med obema narodoma. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devi«e: Amsterdam 2272.88—2284.34, Bertm 133231—134331, Bruselj 783.19 do 787.13. Curih 1096.15-1101.65. London 193.48—195.08, Nevv York kabel 5610.80 do 5639.06, ček 5588.80—5617.06, Pariz 221 JO do 222.42, Praua 166.27—167.13, Trst 201.65 do 394.05. INOZEMSKE BORZE Curih. Beograd 9.05, Pariz 20.19, London 17.66, New York 511.87, Bruselj 71.45, Milan 26.6250, Madrid 39.50, Amsterdam 207.35, BerMn 121.65, Sofija 3.71, Praga 15.17, Varšava 57.45, Bukarešta 3.06. Seja ljubljanske občinske uprave Ljubljana proti vsaki okrnitvi univerze in redukciji srednjih sol — Važne komunalne zadeve Ljubljana, 17. februarja Na včerajšnji seji ljubljanskega občinskega sveta je župan dr. Dinko Puc po otvoritvi In ugotovitvi sklepčnosti naiprej omeni], da je 23. januarja slavil naš narod popolnoma skromno, a tem bolj prisrčno 60-letnico našega umetnika Josipa Plečnika. Po«? nas se je spominjal tega velikega moža zlasti čežkl narod, med katerim je deloval dol^a leta ter mu ustvarjal velike umetnine, spominjali so se pa vehkega moža tudi drug'! slovansk narodi. T-bo in skromno, kakor je pri nn skonča! prvu. termin svojega predse&nistva. ga je narod zopet izvolil in ponudili so mu celo tretjič predsedn i&kn mandat, pa ga je oaklonil, 6es, da uiti najboljši ameri-šk; državljan ni vreden, da bi bil trikrai zaporedoma prvi uradnik di-žave. PosJovil se je utrujen od svojih rojakov in se umaknil v zatišje na svojem domu v Ver-non. Dve leti pozneje — 1. 179i> — je VVa-shingUui umrl. Miren in premisijea, neomiljen v nesreči, vztrajun v sreči, odkrit, hraber v boju, psihoiog, ki si je znal izbirati dobre svetovalce, požrtvovalen, je še danes Američanom vzor uglednega in vestnega republikanca. 2,2. feburarja li*32 bo za Zedmjene države ameriške velik praznik iu prav je, če tudi md čestitamo veliki državi, v kateri je našlo novo domorje na stotisoče prijateljev našega naroda in ki nam je tudi v svetovni vojni pripomogla do dosezane svobode. Slava njegovemu spomrfnu! Za neokrnjeno univerzo Zu^Min dr. Puc je nato omenil, a so ra-ei-skavanja o metodi za določevanje takozvane maslene kisline, ki se je izdelala na ljubljanski modk-insk: fakulteti] ln katere soeolaJiist je sedaj v Parizu, da svoja raziskovanja fu eksperimente se bolj posJobi. Važnost te^ra 'lf!a dokazuS? dejstvo, da je vpfaSssaje maslene jcislme in metoda za njeno določevanje v »vez! z raziskovanjem raka ter da bo pač ta metoda igrala važno vio. vprašanje, a.M spada teologija med ore znanosti, ki se imajo poučevati na lMiivorzah, toda. dokler ne načenjamo tega vprašanja pri vseh univerzah in pri visen veroizpovedovanjih, je jasno, da rudi za nas ni aktualno. Za svojo osebo pa rajski vtf&m. da tut: razmah in večje obzorje. Razfn tega pa iznopolniju.ie naša teološka fakulteta važno nalogo: vzdržuje zvezo med zapadom in vzhoilom ter je tudi njeno dek> pri anan-stjven*^m raziskavanju sstaroslovenske cerkvene književnosti Ter pri znanstvenem raz i »kav sn ju domače zgodovine priznanja vredno. Mi samo želimo, da bi se Narodna skupščina, ako bi se slučajno pojavila kaka tendenca v smer: perhoresclrane od mene, hotela prepričati komisiOskem potom o življenju ter delovanju tega znanstvenega instituta Videla bo, da univerzitetno poslopje ni bilo zgrajeno s sredstvi države, da so tehnično fakulteto postavili in opremili naši profesorji z darili naših narodnih mecenov, da se je tudi anatomski institut zgradil bre2 sredstev državnega budžeta. Videla bo resno ln usmerjeno znan-St veno deko na vseh polj'h. A tudi naša aJtadems&a oiiadina si tako črna, kakor s*.* morda vidi od daleč. Trdno sem prepričan, da velika večina iskreno ljubi svoj narod, svvjbga kraija in da je ona pripravljena v primeru potrebe žrtvovat; kri in fovjaeuce za Jugoslavijo. Naj se y tam pogledu ne varajo tisti, ki bi jim bile v /rtieJje. ako bi biio drugače. li teh razlogov miil.m, ua soglašate l meno;, ako \ imouu našega mesta piv simo uuše narodne puoa»lej je zavod vzgojil že 200 absolventov, ki so se z dobrim uspehom udej-stvovai na raznih mestih, Ljubljana je tudi naše gospodarsko in kuiturno aredišče. Društvo za zgradbo Trgovske akademije je že nabavilo primerno stavbižče za zavod a^i ijo in možnostjo, da se Trgovaxa akademija primerno razširi, ukine ta nas prepv»Uebn_l zavod. Baje je v nevarnosti tudi