GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
Sodelovanje s firmo MOLNLVGKE
Še noben članek za naš list »TO-SAMA« nisem napisal s takim veseljem in zadovoljstvom kot rajvno sedaj, ko bom skuši! na kratko opisati in seznaniti bralce in člane našega podjetja o novih izdelkih katerih montaža strojev se ravno sedaj končuje v novi, lepi dvorani mikal-nice. Prepričan sem, da že vsi člani našega kolektiva vedo, da se montirajo stroji za novo vrsto damskih vložkov »MIMOSEPT« in plenic za enkratno uporabo kvalitete Moiny.
Verjetno vam ni bilo po vottjii, ker vas nismo že doslej kaj več javno v TOSAMI obveščali o pripravah, razgovorih, proizvodnji, tehnološkem postopku, kvaliteti, prodaji itd., o navedenih novih izdelkih in da so se vse informacije ter odločanja o kooperacijskem sodelovanju in nakupu strojev odvijali več ali manj le v krogu organov samoupravljanja in strokovnih služb. Upam, da nam boste to oprostili, kajti prosti trg, tržni pogoji in konkurenčna podjetja nam to ne dovolijo, »kar je previdnost še vedno najboljša mati modrosti«.
Tudi v tem članku vam ne bom mogel vsega opisati, kaj in kako se je celotni proces odvijal, od zamisli, prvih stikov, obiskov, razgovorov, odločanj, podpisa kooperacijiSke pogodbe, nakupa strojev do priprave proizvodnje, kajti problemov je bilo nešteto, odločitev še težja. Vsega ne morem opisati ker bi bilo preobširno. Zato mi dovolite, dragi sodelavci, da vas na kratko seznanim o bistvenih točkah kooperacije, proizvodnje in prodaje novih izdelkov.
Že leta 1968 smo pričeli resno razmišljati o proizvodnji in prodaji damskih vložkov in plenic za enkratno uporabo izdelanih po novem tehnološkem postopku in novih surovinah, katerih kvaliteta se je v državah zahodnega trga že močno u-veljavila. Kvaliteta in lepa oblika damskih vložkov in plenic je bila v naših očeh polna zavidanja ter
velika želja in trdna odločitev za proizvodnjo pri nas.
Celotna raziskava in analiza tržišča potrošnje, predvsem damskih vložkov kvalitete naše dosedanje proizvodnje ter nadaljnja perspektiva. razvoja potrošnje in prodaje nas je privedla do zaključka, da povečamo dosedanji asortiman damskih vložkov še z novo in mnogo boljšo kvaliteto od dosedanjih. Nadalje smo imeli v mislih tudi stalno problematičnost nabave kvalitetnih surovin za proizvodnjo damskih vložkov kvalitete »Vir«, katerih surovine postajajo problematične iz leta v leto in to v kvalitetnem in kvantitetnem pogledu, kar nam je zmanjšalo možnosti povečane proiz-votdnje za potrebe našega trga.
Naj na kratko analiziram še plenice za enkratno uporabo. Kaj nas je privedlo do odločitve, da u-vrstimo v naš proizvodni program
popolnoma nov izdelek na našem trgu, kateri se iz leta v leto vedno bolj uveljavlja? Moram odgovoriti, da predvsem potrošnja na zahodnem tržišču, dvig življenjskega standarda pri nas in na koncu, želeli smo pohiteti, da bi bili prvi proizvajalci tega izdelka na našem trgu. Intenzivno smo pričeli z raziskavo inozemskega trga z namenom izbrati odgovarjajočo kvaliteto damskih vlžkov in plenic, ki bi po svoji kvaliteti in prodajni ceni odgovarjala potrebam našega trga. Ob istem času pa smo raziskovali tudi pro-'izvjalce strojev za to proizvodnjo.
Po razmeroma kratkem času smo bili vsi enotnega mnenja, da bi potrebam našega trga kvalitativno in ceneno še najbolj odgovarjali damski vložki »Mdmosept« in plenice »M61iny«, ki jih po licenci firme M61nlycke — Švedska izdeluje firma Austrohahn — Salzburg.
iPirive razgovore s predstavnikom firme Malnilydke — Gateborg Švedska smo imeli že 12. 11. 1969, nato so sledili intenaivni razgovori in dopisovanja vse do 15. 10. 1970, ko smo p odpis ali,i pogodbo o medsebojni kooperaciji in sodelovanju. Težko je bilo uskladiti njihove prvotne zahteve z našimi zunanijetaigovinski-mi in deviznimi predpisi ter materialnimi možnostmi našega podjetja. Z obojestranskim razumevanjem in željo po Skupnem sodelovanju smo prebrodila vse težave ter podpisali kooperacijsko pogodbo v korist obeh partneiijev.
Glavne kvalitetne lastnosti damskih vložkov »-Mimosept« so sledeče:
1.	Velika moč vpijanja v notranjost vložka — kar pomeni zanesljivost.
2.	Idealna razdelitev tekočine v notranjosti vložka — veftika učinkovitost upijamja materiala — kar pomeni zanesljivost.
3.	Zelo mehka Vlakna, s katerimi je ovita notranjost vložka — kar pomeni mehkobo in udobnost.
4.	Mehka mrežica, ki daje vložku lepo obliko in služi istočasno za pritrditev na damski pas — kar pomeni mehkobo in udobnost.
5.	Pilastificiran papir na zunanji strani vložka popolnoma zadrži tekočino, spodnje parilo ostane čisto — kar pomeni zanesljivost.
6.	Deodorant, ki se dodaja v procesu proizvodnje zadržuje vonj in daje dodatno svežino — kar pomeni udobje in dobro počutje.
Vsak kvaliteten damski vložek mora biti:
1.	zanesljiv
2.	udoben in
3.	lepo oblikovan.
Glavne kvalitetne lastnosti plenic za enkratno uporabo so sledeče:
1.	Velika moč vpijanja in enakomerna razdelitev tekočine v no-tranjiost plemiče.
2.	Planice so na koncu mehke in nimajo trdih robov, da bi se lomile ali drgnile kožo.
3.	Sestavljene so:
iz treh slojev brušene celuloze, ki tekočine vsknkaivajo in enakomerno porazdelijo.
—	iz treh plasti stamičevine, ki obdajajo brušeno celulozo.
—	vsi . sloji skupaj so oviti z novim tekstilnim materialom, ki je na konceh mehko spojen.
4.	Plenica je tako mehka in debela, da povsem lahko zamenja plenico iz tekstila.
5.	Z Moinv plenicami za enkratno uporabo in Mačkami dosežete najbolj enostavno in pravilno higiensko nego dojenčka.
Izdelujejo se v treh velikostih:
1.	za dojenčke do 4 mesecev starosti, so manjše oblike in lažje.
2.	za dojenčke nad 4 mesece starosti so normalne velikosti in teže.
3. za nočno uporabo, so težje in 7. imajo veliko moč vpijanja.
Sedaj pa vam želim predstaviti firmo MQLnlyake s katero imamo že precej dobro organizirano skupno sodelovartje.
Firma MQimlycke je danes stara približno 18 let. Razvila se je od stare predilnice, danes pa zaposluje že preko 5.000 delavcev. Letni brutto produtk znaša že 60,000.000 $ izvažajo pa 50 Vo svojih kapacitet. V proizvodnji plenic za enkratno uporabo so prvi v Evropi, v proizvodnji damskih Vložkov pa prvi do drugi v Evropi.
Bred osemnajstimi leti se je od predilnice postopoma razvijala v veliko tekstilno industrijo. Svoje tovarne imajo v raznih državah Ev-rooe kakor:	v Nemčiji. Norveški.
F.iiniski. Danski. Franciji, Italiji, Španiji. Portugalski, Holandiji in Avstriji.
Proizvodni program firme je sledeč:
1.	Predilnica, tkalnica, belilnica, barvama, tiskarna in sukanec.
2.	Tekstilna konfekcija: moško perilo ter ostali izdelki lahke in srednje težke konfekcije.
3.	Sanitetna konfekcija: vata, gaza, evoM. lepljivi obliži itd.
4.	Paolima konfekcija: robci, serveti. Staničevima plenice itd.
5.	Proizvodnja netkanega blaga iz katerega izdelujejo razne konfek-cipiske izdelave kakor plašče, kape. maske, posteljno perilo, zavese. prte itd.
6.	Razni konzumni izdelki in izdelki za intimno higieno kakor: razne vrste damskih Vložkov, tampone OB. hlačke za doienčk°. roh^o za osvežitev in robce za in-rimno higieno, intimni sprej, puder, milo itd.
Proizivodinija in konstrukcija strojev in naprav za to področje proizvodnje. Iščejo še novih poti za nove artikle na vseh področjih. Imajo tudi več licenčnih pogodb, predvsem pa zalo dobro sodelujejo s sledečimi firmami: Monetti Roberts — Florenca, Šmit Newi — Anglija in Carl Hanhn — Dussaidorf.
Občudovanja vredna je njihova organizacija in sistematizacija delovnih mast, ki je zelo učinkovita in modema. Vsak član podjetja ima točno določen obseg dela, samostojnost v delu, ki je povezan z veliko odgovornostjo v kolikor se postavljene naloge ne izvršijo. Upam, da jih bomo tudi mi v našem podjetju vsaj malo posnemali!
Prepričan sem, da vas zanima tudi vsebina kooperacijske pogodbe na kateri sloni vse naše medsebojno sodelovanje. Skušal bom seveda zopet na kratko opisati glavne značilnosti dogovora kajti celotna pogodba obsega 25 tipkanih strani.
1.	Prodajmo območje obsega teritorij Jugoslavije, pravico pa imamo tudi do izvoza v Grčijo in Turčijo. Izvoz je mogoč tudi na ostala področja po predhodnem med-sebojmem dogovoru.
2.	Pogodba nam zagotavlja pravico do vseh medsebojnih izboljšav in dosežkov na tem področju v recipročni obveznosti, vključno novih patentov, blagovnih znamk, pakiranja itd.
3.	Dolžni smo izdelovati vložke in plenice v kvaliteti, ki je dogovorjena in je samovoljno ne smemo spreminjati.
4.	Dolžni smo varovati kot tajnost ves kmow4iow (proizvodni postopek) in strojno opremo.
5.	Pogodba je podpisana za doibo 10 let. Pogodbo se lahiko tudi prekine v slučaju pogodbene nezvestobe pantmeujeiv.
6.	Naša obveznost je v tem, da bomo pri firmi Malinilycke kupovali dal surovim potrebnih za to proizvodnjo, ki se v Jugoslaviji ne izdeluje.
7.	S posebnim dogovorom je urejen tudi naš izvoz damskih vložkov in plenic na tretja tržišča kakor tudi naš izvoz ostalih izdelkov na-
še proizvodnje, predvsem sanitetni material.
8.	Dogovorjeno je tudi, da bodo damski vložki imeli naziv »Mimo-saprt« in plenice za enkratno u-porabo »-Ma]my-«.
Ob zaključku tega članka bi vam odgovoril šs na nekoliko vprašanj, ker sem prepričan, da bo članek isprožil vrsto novih dilem, novih predlogov o nadaljnem sodelovanju s to finmo.
Predvsem bi vam želel povedati, da tu ni mogoče kaj dosti pro-gnozirati, kajti želja je velika, denarja pa malo. Nadaljnji razvoj je odvisen od nas samih, kako bomo gospodarili in delali ter koliko sredstev bomo lahko namenili za nadaljnji perspektivna razvoj tovarne. Tudi konkretno o izdelkih kaj in v čem bi še lahiko kooperirali, je bolje, da iz previdnosti še molčimo in naj čas prinese svoje.
Bajec Slavko oec
Vrednostna analiza Iti
22. JULIJ 1941
Obdobbje od 27. aprila 1941 do 22. julija 1941 je bilo obdobje, katero je pognalo kali splošnega odpora proti osvajalcem naše zemlje, ki so na svoji krvavi poti teptali vse od svobode do načrtnega raznarodovanja.
V tem času so se vrstili sestanki voditeljev vseh strank, katere so se odločile postaviti v bran okupatorju pod vodstvom KPJ. To obdobje je postalo prelomnica v zavesti teptanega ljudstva, ki je s svojo sposobnostjo in ljubeznijo do Slovencev in slovenske zemlje postavilo temeljni kamen upora.
Ko je okupator, dne 22. julija, napadel Sovjetsko zvezo, je bila stvar zrela, da se oglasijo pristreli in da prve diverzantske akcije opozorijo napadalce, da slovenski narod ni pritisnjen ob tla, pač pa jasen dokaz, da je napočil »DAN VSTAJE«.
To je bil zgodovinski premik, kateri vsa dolga vojna leta ni tudi za trenutek obstal, ampak se je nenehno razvijal in krepil.
Res, da tako mogočna vstaja malega naroda ni bila cenena. Padli so najboljši sinovi domovine, okupator je pospešeno izvajal represalije nad ljudstvom, zapori so se polnili, vasi so gorele, talci so klicali k uporu in z besedo »svoboda« na ustih ponosno umirali. Toda reka Slovencev je dobivala svoje pritoke na vseh področjih.
Resnično, bili so težki časi. Mraz, lakota in smrt niso ustavljali narodnih mas na pohodu v lepši čas.
Zato danes praznujemo 30. obletnico začetka herojske in neenake borbe proti fašizmu vseh vrst, kateri je za vsako ceno hotel podjarmiti svet, kar se pa ni in ne sme nikdar zgoditi. Kolo zgodovine se vrti samo naprej in to v smer socializma.
Qb tej priliki želi uredništvo TO-SAME uspešno nadaljevanje graditve socializma in sodelavcem iskreno čestita.
I.	K.
Cilj vrednostne analize, ki je vskladitev vrednosti funkcije proizvoda s proizvodnimi stroški, lahko dosežemo, če bomo pri delu sistematično upoštevali zaporedne faze vrednostne analize, ki so:
1.	Zbiranje informacij
2.	raziskave
3.	kritično proučevanje predlogov
4.	študij variant
5.	zaključki
Povejmo malo več o njih!
1.	Zbiranje informacij
Ko se odločamo za vrednostno analizo nekega izdelka, moramo najprej proučiti njegovo pomembnost v prodaji. Temu najbolje služi tkim. ABC metoda, ki smo jo letos uvedli tudi pri nas in je predstavljena v Gospodarskem načrtu 1971 na strani 70 v kombinaciji s stranjo 69. Vrednostno analizo zaslužijo predvsem izdelki grupe A, saj so za podjetje najinteresantnejši, za ostale izdelke pa je treba iskati pot v višje grupe, če pa to ni mogoče, se jim je le bolje odpovedati in jih nadomestiti z drugimi, boljšimi.
Za vrednostno analizo so pomembni takile podatki: rezultati tržne analize in zahteve prodajne službe, prodajni pogoji, standardi, farmakopeje, proizvodni problemi, pripombe potrošnikov, planske in obračunske kalkulacije. Nadalje potrebujemo informacije o funkcijah izdelka — primarnih, to je tistih, zaradi katerih izdelek sploh obstoja in sekundarnih, to je tistih, zaradi katerih se izdelek bolje prodaja (iz-gled ipd.). Te funkcije potem ovrednotimo glede na njihov pomen, nato pa še za vsako funkcijo izdelka u-gotovimo stroške.
2.	Raziskave — zbiranje idej
Ko so informacije zbrane glede na pomembnost, vrednost in stroške funkcij izdelkov ter tudi ustrezno razvrščene, pristopimo k raziskavam informacij, k zbiranju idej za izboljšanje funkcij, materialov, postopkov ipd. Za vrednostno analizo zbrano ekipo se informira o problemu, čla-
ni ekipe pa potem v posebne vprašalnike zbirajo ideje o reševanju problema. Zabeleži se v,se ideje ne glede na uporabnost. To — razglabljanje in zbiranje idej je pri vrednostni analizi najvažnejša faza. V tej fazi je zelo važno, da nas ne moti tisto, kar obstoja in česar smo navajeni pri vsakdanjem delu. Vse to je dobro pozabiti in se lotiti reševanja problema z vso možno fantazijo in znanjem, sproščeno in iz novih zornih kotov.
3.	Kritično proučevanje predlogov
Po prejšnji fazi zbrane ideje kritično proučimo glede na možnost izvedbe in stroškov, ki bi tako nastali. Že po prvi selekciji izločimo tiste predloge, za katere že kratka a-naliza pokaže, da ne pridejo v poštev za poglobljenejši študij. Ostale predloge pa se natančno obdela, pri čemer .se predvsem upošteva naslednje možnosti: uporaba kvalitetnih, toda cenejših materialov, cenejših proizvodnih postopkov, kombiniranje več funkcij izdelka, lastno delo namesto posluževanja storitev ipd. Da bi ugotovili najboljšo rešitev, pripravimo lahiko tudi več variant.
4.	Študij variant
Namen te faze, ki je logično nadaljevanje prejšnje, je v doseganju natančnih zaključkov, ki naj bi o-mogočili dokončni izbor najbolj primernih rešitev tistih variant, ki so bile predvidene v prejšnji fazi. Je pa ta faza ena najtežjih, ker se prav tu pojavlja vrsta težav psihološke narave, saj bi se vsakdo, ki bi se mu na podlagi izbrane variante naročilo, naj nekaj spremeni, uredi, predrugači, čutil več ali manj užaljenega, kajti nobena služba in noben posameznik ne želi priznati, da ni napravil vsega, kar bi bilo možno. Skupina za vrednostno analizo se mora torej bojevati proti rutini, šablonam, samoljuhliu ignoranci pa tudi iskrenem prepričanju, da res ne gre drugače. Ne more se verjeti nobenim apriorističnim trditvam, pač (nadaljevanje na 4. strani)
Nagrajevanje v luči samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in OD
Samoupravni sporazumi in družbeni dogovor kot družbeno politična manifestacija in ideja medsebojnega sporazumevanja je nedvomno na-dalijevamje logičnega procesa graditve socialističnih odnosov delitve po delu na področju dohodka in o-sebnih dohodkov.
V naš ekonomski sistem smo vgradili dohodkofvni sistem in načelo delitve in nagrajevanja po delu. Čeprav sta ti dve načeli vključeni v naš ekonomski sistem, vendar ko želimo ti dve načeli v praksi uresničiti, nastopa cela vrsta pojmovnih in praktičnih problemov. Dohodek smo v naš ekonomski sistem vpeljali v letu 1966 in ga potem dopolnjevali. Z dohodkom se je želelo odpraviti kapitalistične mezdne odnose in kapitalistične kategorije kot sta mezda in profit. Zato se je opustil dobiček in se ga je nadomestilo z dohodkom, ki vsebuje
VREDNOSTNA ANALIZA III (faze)
(nadaljevanje s 3. strani)
pa le nespornim dokazom, zato je potrebno dostikrat samostojno preverjati informacije drugih. Uporaba vrednostne analize namreč vodi k prebijanji zidov individualne miselnosti. Zato bi s to metodo težko uspeli v podjetjih, kjer imajo sicer sposobne, toda avtoritativne strokovnjake, ki jih je težko kritizirati in ki vse najbolje vedo. Tam se je že zaradi ljubega miru bolje odre. vrednostni analizi.
5.	Zaključki
To je faza dokončnega ižbora in finalizacija predloga, ki naj vsebuje predvsem opis:
a)	značilnosti bistvenih sprememb
b)	direktnih in posebnih stroškov po obstoječi in predlagani rešitvi
c)	potrebne investidije,
č) predvideno proizvedeno in prodano količino
d)	predvidene prihranke.
Če pustimo misli o komuniciranju pri vrednostni analizi za drugo priliko, naj za konec poudarimo le še kratko misel, da je pomembnost vrednostne analize predvsem v tem, da vzpodbudi tehnične kadre tudi za ekonomsko presojo njihove dejavnosti in ker neposredno sili v tekmovanje s sorodnimi in konkurenčnimi podjetji kar je edini vir napredka, pa tudi stalna nevarnost za tistega, ki na tekmovanje ni pripravljen, da propade.
(Vir:	Viljem Nemec:	Vrednostna
analiza — Ljubljana 1970).
T. L.
poleg dobička tudi osebne dohodke delavcev.
Proglašeno načelo, da delijo dohodek v delovni organizaciji sami proizvajalci po svoji preudarnosti na del za osebne dohodke in na del za sklade, ki služijo za razširjeno reprodukcijo, v praksi vse delovne organizacije niso upoštevale. Sadili smo, da s tem, da delavec sem deli dohodek in razpolaga s presežno vrednostjo, odpravili mezdni odnos in obenem s samoupravljanjem u-stvarili nove socialistične proizvodne odnose. Toda odhodek ima dve vsebini. Eno je družbeno politična vsebina, ki kaže proizvodni odnos našega delavca, druga pa je ekonomska vsebina dohodka, ki kaže ekonomski uspeh poslovanja gospodarske organizacije.
Princip nagrajevanja po delu se v našem gospodarskem sistemu težko ustvari že zaradi tega, ker se v blagovni proizvodnji delo posamez-
Zgoraj omenjeni zakon pomeni mejnik v skoraj dvajsetletnih prizadevanjih, in poskusih, uveljaviti in razviti oroanižiran, učinkovit družbeni vpliv na samoupravno urejanje in izvajanje delitve dohodka in osebnih dohodkov v delavnih orga-nizacijiah.
Za samoupravne sporazume je značilno, da so izraz volje, zavestne odločitve slehernega udeleženca sporazumevanja. Ne vsebina, pač pa prav ta značilnost daje tem aktom naravo sporazuma. Z družbeno političnega in sociološkega vidika je namreč sporazumevanje v bistvu neposredna, zavestno organizirana konfrotacija različnih med seboj si lahko zelo nasprotujočih pojmovanj, vrednoterij, interesov in mnenj. Namen tega je, da se po medesebojni presoji razlik najdejo optimalne rešitve.
Izbira meril, njihovo definiranje in konkretizacija je naloga samoupravnih sporazumov: po njih bodo delovne organizacije ugotavljale tisto gornjo mejo sredstev za zado-voljevanije osebnih in skupnih potreb delavcev, ki ustreza delovnim pogojem in delovnim uspehom delovne skupnosti.
Samoupravni sporazumi naj torej
nika valorizira docela neodvisno od njegovega prispevka v proizvodnem procesu. V blagovni proizvodnji se proizvodnja valorizira na tržišču in trg jo družbeno valorizira, ne da bi pri tem upošteval koliko dela je individualni proizvajalec potrošil za posamezni produkt in v kakšnih pogojih se je vršila proizvodnja.
Ta razmišljanja so bila potrebna zaradi tega, ker je namen in naloga samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovora, da se ures~ načelo nagrajevanja po delu. Namen tega članka pa je tudi, da spoznamo, da v blagovni menjavi proizvodnja ni tisti faktor in regulator, ki odreja višino dohodka, pač pa tržišče. Namen samoupravnih sporazumov je tudi, da se družbena akumulacija in s tem krepi reproduktivna sposobnost gospodarstva in prepreči inflaicijiska gibanja osebnih dohodkov.
Lovro M okorel ing.
postanejo poglavitno sredstvo, ki naj omogoči uveljavljati med seboj usklajena merila za delitev doseženega dohodka na akumulacijo in sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev. Dovoljevala bodo samo razlike, ki bodo praviloma odraz razlik v delovnih in poslovnih uspehih, doseženih v različnih delovnih pogojih.
Določanje meril za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov je torej namenjeno samoupravnim sporazumom in le deloma splošnim družbenim dogovorom.
Ker se pripisuje samoupravnim sporazumom tolik pomen, je z republiškim zakonom predpisan poseben postopek, po katerem delavne organizacije kot edine udeleženke same neposredno sklepajo te sporazume med seboj. Ta postopek torej omogoča in zadotavlja, da poglavitno intencijo usmerjanja delitve dohodka uveljavijo predvsem delovni ljudje v svojih delovnih skupnosti*1 kjer s svojim delom in poslovanjem ustvarjajo dohodek ter s tem dohodkom razpolagajo kot z rezultatom svojega in družbenega dela in ga zato delijo v svojem skupnem initeresu.
Lovro Mokorel ing.
Zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov
Kaj je poslovna politika?
Večkrat lahko slišimo: postavna politika je taka in taka, zavzemali se moramo za večjo postavno učinkovitost. Niso osamljeni primeri trditve, da je poslovna politika stvar strokovnih kadrov in kolegija.
Poslovna politika je zelo širok pojem, zato jo razstavimo na njene manjše sestavne dele — elemente.
1.	proizvodna politika
2.	razvojno — tehnična politika
3.	komercialna politika
4.	finančna phlitika
5.	socialno — kadrovska politika
6.	delitvena politika
Proizvodna politika je količina in kakovost proizvodnje, izkoriščenost kapacitet, proizvodni stroški, produktivnost, ekonomičnost, rentabilnost, izpolnjevanje proizvodnega plana, letni plan, notranja organizacija dala.
Razvojno — tehnična politika je
perspektivni plan razvoja, investi-cioiska politika, postavno — tehnično sodelovanje, modernizacija in preusmeritev proizvodnje, znanstveno raziskovalno deta.
S povečanjem našega podjetja se kaže pri nas dve veliki napaki v poislovainii.u, ki sta posledica stare prakse. Ta je bila zadostna za prejšnji obseg proizvodnje in predstabi-lizacijske pogoje poslovanja.
Uspešno (poslovanje delovne organizacije ni samo odvisno od znanja in sposobnosti posamazmikov — vodilnih in strokovnih, temveč v prav tako odločilni meri od njihove integracije v sinhroniziran in monoliten organizem. Ne moremo se pritoževati, da nam manjka strokovnjakov (mogoče v prodaji) vseeno pa naši uspehi zadnji čas niso najboljši, planiirannih učinkov ne dosegamo. Krivda za to je po izjavi tov. direktorja tudi subjektivna — to pomeni, da so posamezniki krivi, ker se neodgovorno obnašajo. S temi razpolagajočimi kadri bi se pri nas dalo mnogo več doseči, če se ne bi namesto ustvari allnega. kolektivnega dela. med seboj stalno prepirali. Sodelovanje, veselje do skutinega dela, medsebojno priznavanje, odkritosirčna pripravtljernost (katere nam najbolj manjka), da vsak prispeva po svojih močeh, je neogibno potreben pogoj za uspeh delovne organizacije. To je prva napaka, da nimamo in kakor izgleda še dalj časa ne bomo imeli funkcionalno izdelane organizacije dela ter da ne znamo organizirati timskega dela.
Komercialna politika je nabava, prodaja, izvoz, analiza trga, politika zalog.
Finančna politika je politika cen, likvidnosti, finančni program, plan amortizacije, analiza stroškov, poslovanje financiranja.
Socialno kadrovska politika je Sistem izobraževanja, plan kadrov, življ enski standard delavcev.
Delitvena politika je politika delitve dohodka, odnos med osebnimi dohodki in skladi.
Mnogo več bi se dalo napisati o vsakem delu poslovne politike. Mislim. da je to dovolj za spoznanje, da je vodenje pošlovme politike stvar nas vseh in da tega ne moremo prepustiti komurkoli, ker je od tega odvisno naše deta in življenje ter ne nazadnje tudi naš obstoj.
Načrtovanje poslovne politike je stvar nas vseh, vodenje v izvrševanju začrtane poslovne politike je stvar za to zadolženih posameznikov. kcptrcla in ocenjevanje izvrše-"'pnja na je zopet pravica in dolžnost nas vseh.
Tone Dolenc
Druga napaka je naš malomaren odnos dio prodaje. Prepuščamo posameznikom ne da bi samoupravni organi določali prodajno politiko v času ko je »znati kupiti in prodali prav tako važno kot znati proizvesti-«. To pomeni, da moramo pri nas bolj gledati prodajo, na izboljševanje prodaje, s spodbujanjem za nakup, z oblikovanjem potrošnika, da kupi določen proizvod v določenem času. Sedaj ko izpopolnjujemo prodajno službo jo je treba izpopolniti in organizirati tako, da bo možna »marketing poslovanja«, da bo lahko opravljala vse funkcije: raziskovanje tržišča, planiranje proizvodov, ekonomsko propagando, prodajno distribucijo in izboljševanje prodale. Naša prodaja je sedaj usmerjena preveč samo na eno funkcijo (marketinga na »prodajno distribucijo« in bojim se, da je tudi predvi-na kadrovska okrepitev namenjena okreoitvi te funkcije, druge pa bodo n,stale zanemarjene in realizacija manjša kot bi sicer lahko bila. Prodaja bi morala usmeriti tudi na zunanie tržišče vsaj 1/4 proizvodnje.
Moi namen ni bil da učim komercialne strokovnjake temveč samo, da opozorim odgovorne samou-nravne organe in službe v podjetju na pomanjkljivosti, ki jih maramo odpraviti. Istočasno pa je moj namen tudi opozoriti tiste, ki v »m» SAMI« pišejo »karkoli«, da ne bi
bilo odveč porabiti nekaj črnila in kot strokovnjaki na tem področju napisati nekaj, kako osvajamo tržišče, kako izboljšujemo prodajo, da ne bo odvisna samo od posameznikov in od njihovih zvez z grosisti, temveč od načrtno razvitih potreb končnih potrošnikov.
Tone Dolenc
Presenečenje na cesti
Prav prijetno sem bil presenečen
—	zakaj? 17. junija je bil »Dan varstva otrok v prometu«. Tega dne sem se peljal skozi Jarše pri Kamniku. Na križišču v Preserjah sem opazil pionirje v belih prometnik-;ih uniformah. Predstavljal sem si, da spremljajo svoje sovrstnike čez cesto na poti v šolo. Toda ni bilo tako.
Eden izmed njih dvigne rdeče-ru-meno tablico — znak stoj. Marsikaj se mi je že primerilo, toda, da me ustavi miličnik — pionir, to pa še ne. Ustavim. Dečko v beli uniformi je prikorakal meni in mi rekel: »Ob dnevu varstva otrok v prometu vam želimo čimveč sreče na vožnji. »Izročil mi je še drobno knjižico in lično čestitko skupaj s šopkom.
Priznati moram, da mi je za nekaj časa celo sape zmanjkalo. To je zelo lepa gesta od samih pionirjev
—	prometnikov in pa njihovih organizatorjev. Pozorni so na voznike vozil, torej bodimo tudi mi pozorni na otroke, ki se komaj spoznajo z neverjetnostjo v prometu. Bodimo obzirni do njih, rajši jih poučujmo kot pa da samo preklinjamo. Pionirji, ki so promeitniki skrbe za svoje in sošolčevo življenje. Zakaj bi samo oni, ko pa tudi mi lahko k temu veliko prispevamo.
Se enkrat se zahvaljujem pionirjem za šopek in lepe želje. Pohvaliti se moram, da je bil to moj najlepši trenutek na cesti.
MiD
MAMICI MARIJI IGLIC!
V trenutku, ko v pokoj odhajaš, svoj god in 50. rojstni dan obhajaš.
Ti smem izreči vse najbolje mami, da v pokoju bi ti bilo mnogo lepše, kakor tu med nami, da v pokoju bi vse to zaužila, kar tu med nami nisi utegnila.
Cvet je sep — vijolice plave, še lepše pošilja ti hčerka BETKA
pozdrave.
ZAHVALA
Upravi podjetja ter sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice ovojev se ob priliki srečnega družinskega dogodka iskreno zahvaljujem za vsa darila, čestitke in vsestransko izkazano pozornost.
Vsem prisrčna zahvala.
SMREKAR FANI
Za večjo poslovno učinkovitost
Velika
preizkušnja
gasilcev
Organizacija, katera ima nalogo pomagati človeku v nesreči uživa vso podporo od ljudi in ima zagotovljen dolgoltrajini obstoj. Gasilska društva slavijo visoki ljubilej. Za praznovanje 100-letnice gasilskega društva Maribor je gasilska zveza Slovenije razpisala veliko gasilsko tdkimovainje, katero je bilo 26. 6. v
ribor. Pred odhodom še kratek pre-g.ed osebne opreme. Bili smo vsi im vsi z eno samo željo. Na poti v Maribor smo se ustavili v Vojniku. Fantje so bili vso pot tako resni, da jih ni bilo spoznati. Nihče ni ipoipii nikakršnega alkohola. Naši spremljevalci so občudovali to resnost tekmovalcev. Resno so se zavedali, da branijo naslov — ne samega sebe, temveč podjetje.
Takoj pri prihodu smo spoznali tudi eno naših pomanjkljivosti. Ko sta desetarja raportirala častniku, ki je bil v komisiji: »Desetina TO-SAMA je pripravljena za tekmovanje«, se je začel problem. »TOSA-ma«, kaj je to, ali je to vas ali kaj. Potrebno je bilo dokazati, da je to tovarna v Domžalah. Pri večini industrijskih ekip se je zdaleč spoznalo, saj so imeli lepe tekmovalne obleke z napisi, posebno se je to
Mariboru. Za to tekmovanje se je prijavilo 280 desetin od tega 50 iz sosedne Avstrije. Tekmovanje je bilo razpisano v disciplinah: trodelni napad, štafetni tek s preprekami, ženske desetine pa so se morale lotiti še prve pomoči-praktično. Vodstvo našega društva nam je dalo nalogo, da se prijavimo z dvema desetinama. Videli smo naše gasilce, kako se vestno pripravljajo. Težave so bile v tem, ker se dela v več izmenah, a zavest je bila večja od napoira. Motorka in poleg nje po predpisanem redu cevi ter desetina gasilcev ali gasilk čaka na povelje za »trodelni napad«. Desetar s štoparico v roki daje znak. Vsak dobro ve kaj moira opraviti, kaj je njegova naloga. Kot bi trenil so položene cevi, napadalci pripravljeni za naoad in zahtevajo vodo. Tako gre kot za res, saj osvojiti eno izmed značk ni lahko v taki hudi konkurenci.
26. junija ob 5. uri se je avtobus »Transporta« ustavil pred vratarnico z nalogo, da nas odpelje v Ma-
odražalo pri članicah. Upamo, da nas bodo v bodoče samoupraiv.m organi razumeli tudi v tem pogledu.
Od naših so najprej nasibn moški. Tekmovalni poligon je bil lepo pripravljen na stadionu v Ljudskem vrtu. Zadnje besede je imela kamisilja, ki je strogo ocenjevala. Obe naši desetini sta dosegli lepe 'Uspehe — 11 in 12 mesto. Dosežen je bil cilj, osvojiti tekmovalno značko. Za moško ekipo pa je posvetila zelena luč, za vstop na tretje zvezno tekmovanje Jugoslavije, katero bo obenem zbirno tekmovanje za gasilsko olimpijado, ki bo v Pragi.
Obema desetinama iskrene čestitke. Vsaka enota, ki se je udeležila tega velikega preizkusa ima odlično spričevalo za svoje delo. To nam zagotavlja, da bodo ob žalostnem koncu sirene »NA POMOČ« naše enote našle svoje mesto. Saj kakor doslej bo tudi odslej naša pomoč zvesta, saj nas trdno veže kot žlahtni obroč geSlo gasilcev »NA POMOČ«.
B. F.
Široke možnosti šolanja in strokovnega izobraževanja za zaposlene
Dopisna delavska univerza iz Ljubljane nam je poslala program izobraževalnih dejavnosti katerega vam posredujemo z željo, da ga preberete in se morda nekateri tudi odločite za tako izobraževanje oziroma Solarije.
Če za delovno mesto, ki ga zasedate ali si ga želite pridobiti, nimate zahtevne izobrazbe, vas vabimo, da si jo pridobite z DOPISNIM ŠOLANJEM PRI DOPISNI DELAVSKI UNIVERZI v Ljubljani, Parmova 39, telefon 312-141
Na voljo so vam naslednje šole:
—	'tehnična srednja šola
—	strojne
—	eletatriške
—	lesne
—	kemijske stroke
—	delovodska šola za strojno stroko
—	poklicna šola za kovinarsko stroko
—	administrativna šola (dveletna)
—	osnovna šola (5., 6., 7., in 8. razred)
—	ekonomska srednja šola
IN TEČAJI:
—	tečaj nemškega jezika
—	tečaj italijanskega jezika
—	tečaj tehniškega risanja (osnove tehniškega risanja)
—	tečaj za skladiščnike
—	tečaj za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki
—	tečaj za varnost pri delu
—	tečaj za letno preverjanje znanja iz varstva pri delu
KAKO POTEKA DOPISNO ŠOLANJE
Učenec ne obiskuje rednega pouka, temveč študira sam ob učnih pripomočkih — učnih knjigah in skriptih — ki mu jih pošilja šola. Snov je v njih obdelana tako, da mogoča učencu samostojno učenje. Posameznim učnim knjigam oziroma skriptom dodajemo še posebna vodila, ki učenca usmerjajo k smotrnejšemu učenju, približajo predmet in mu pomagajo, da v obširni snovi doume, kaj je bistveno in kaj dodatno, vendar neogibno potrebno za razumevanje predmeta. Vadila vsebujejo tudi ponavljalna vprašanja in teste s pravilnimi rešitvami, da z njih pomočjo učenec lahko sam kontrolira, če je snov pravilno dojel.
Učenec izdeluje tudi domače naloge. Lente pošilja v korekturo določenim profesorjem, ti pa mu popravljene vračajo. Pri popravkih korektorji tudi kažejo učencu pomanjkljivosti v njegovem delu ter ga opozarjajo, kaj mora predelati, da si pridobi popolnejše znanje. U-čenec lahko ob nalogah postavlja korektorju konkretna individualna vprašanja in dobi nanje ustrezna pojasnila.
Za posamezne predmete, kjer je samostojno učenje težje in dolgotrajnejše, dajemo učencem pomoč v obliki zgoščenih predavanj in posvetovalnih seminarjev. Sistem le-teh kakor tudi zbor predmetov za seminarje odreja šola po preverjenih pedagoških načelih. Seminarji oziroma predavanja potekajo v krajših ciklih in ne obremenjujejo u-čenca več kot dvakrat tedensko.
Studijski sistem
Ko učenec v celoti preštudira snov posameznega predmeta za določeni razred (ali stopnjo), se prijavi k izpitu. Učenci — dopisniki opravljajo izpite pri rednih šolah za posamezne stroke (izpitna središča navajamo podrobno pri posameznih šolah).
Dopisnikom je na voljo več letnih izpitnih rokov. Na začetku šolanja jim predložimo natančen izpitni razpored za celo šolsko leto. To omogoča, da si dopisnik lahko napravi osebni študijski načrt po lastnih zmogljivostih.
Vse šole delajo po učnih načrtih rednih šol. Za tečaje so prirejeni posebni učni načrti, ki upoštevajo potrebe posameznih strok.
Dopisna delavska univerza organizira tudi posebne študijske skupine, predvsem v posameznih gospodarskih organizacijah ali na območju delavskih univerz. Tudi v teh
Preveč smo bolni
skupinah izprašujejo praviloma profesorji rednih šol, tako da so zagotovljena obča merila za zahtevano znanje.
PREDNOSTI DOPISNEGA ŠOLANJA
Učenec lahko študira ob svoji redni zaposlitvi. Dopiismo šolanje ga ne obremenjuje z rednim obiskovanjem pouka, kot je to potrebno v večernih šolah, temveč mu omogoča, da učenje prilagodi svojim o-sebnim razmeram. Z dosledno organizacijo za študij namenjenega časa lahko psamezniik za učenje porabi dnevno manj ur kot bi ga zahteval urnik rednega pouka v večerni šoli. Zlasti je to važno za žene z družinami, ki jim je težko žrtvovati za družinsko življenje dragocene večerne ure.
Dopisna metoda tudi omogoča, da se šolajo kandidati, ki žive v bolj odročnih krajih in jim večerne šole niso dostopne. Tak način šolanja ustreza tudi delavcem na terenskem delu ali v tujini, saj jih po pošti poslano učno gradivo doseže koderkoli, izpite pa jim omogočimo tudi individualno ob izrednih rokih. Ugodnosti pri učenju imajo tudi delavci, ki delajo v izmenah in jim delovni sistem ne omogoča, da bi redno sledili šolskemu umiku v večernih šolah.
Šolanje v naši šoli ni strogo vezano na šolsko leto. Učenec se lahko vpiše kadarkoli in lahko tudi prestopa v višji razred ne glede na začetek šolskega leta. Tako lahko hitreje napreduje Naša evidenca izpričuje primere, ko so posamezniki končali štirirazredno srednjo šolo v 28 mesecih, kar dokazuje, da je možno študij usmerjati po individu-ilni zmogljivosti.
Dakozano je tudi, da se ljudje s pretežno samostojnim študijem v dopisnem šolanju zelo usposobijo za umsko delo in da znajo samostoj-neje reševati delovne naloge. Mnogi naši absolventi uspešno nadaljujejo študij na višjih in visokih šolah.
Odpreti nameravamo:
—	srednjo šolo za organizacijo dela (za preddelavce in kontrolorje, organizatorje dela in druge)
—	interne kvalifikacije — ozek profil
—	šolo za tajnice (za kandidatke, ki imajo uspešno opravljeno srednjo šolo)
—	dopisno gimnazijo
—	strojepisni tečaj (z gramofonskimi ploščami)
—	tečaj za funkcionalno usposabljanje delavcev v blagovnem prometu
—	tečaj za poslovno korespondenco
Malokdo se lahko pohvali, da ni bil nikoli bolan. Slej ko prej še tako odpornega obvladajo bacili in še tako previdnega doleti nesreča, da mora k zdravniku in na bolniški dopust. Nemogoče je torej terjati, da bi bili vsi stalno na delu,, logično je, da je vedno določeno število ljudi odsotnih zaradi bolezni.
Če se to število giblje v običajnih razmerjih, ni kaj, toda, če razmerje poskoči, je potrebno takoj pomisliti na kaj izrednega. Lahko je epidemija, lahko je kaj drugega, toda vedno je potrebno ugotoviti vzrok in ustrezno Ukrepati.
Takemu namenu služi tudi ta sestavek. Ugotavljamo namreč, da je bolezenska odsotnost letošnjih prvih štirih mesecev daleč nad običajno v enakih razdobjih prejšnjih let. Če smo na račun bolezni zgubili v prejšnjih letih Okoli 4,5% vseh razpoložljivih delovnih dni, je letos bolezenske odsotnosti za več kot 6%.
K temu naj takoj dodamo podatek, da gre plačevanje nadomestil za odsotnost za prvih 30 dni na račun podjetja in znesek v ta namen je znašal v prvih štirih mesecih lanskega leta 57.280,- din (seveda novih), letos pa že 105.970,- din. Prav te, krajše bolezenske odsotnosti, ki odpade na naš račun pa je tudi največ — po lanskih podatkih okoli 70 %.
Letos smo torej bolj bolni. Vsega skupaj smo biM doma na račun bolniškega dopusta v prvih štirih mesecih kar 4.438 dni. Če ta čas porazdelimo na število zaposlenih, bi na vsakega od nas odpadlo več kot šest dni, torej en teden. Če bi se gibala letošnja bolniška odsotnost v povprečjih prejšnjih let, bi lahko znesla kvečjemu 3.200 dni, kar pomeni, da smo nabrali kar dobrih 1200 dni več bolniškega dopusta kot bi bilo normalno pričakovati. To pa ob dejstvu, da imamo letos že itak za tri dni krajše delovno leto kot lani, da imamo namreč na razpolago le 285 delovnih dni namesto lanskih 268 dni, še toliko bolj kliče po ukrepanju. Na račun krajšega delovnega leta namreč že tako zgubimo 10 delovnih dni, od tega v proizvodni) 1800 delovnih dni. Obenem s povečano bolniško odsotnostjo pridemo tako do izgube 3.300 delovnih dni, to je toliko, kot da bi bil vsakdo od nas skoro pet dni več doma kot Običajno. Pet dni pomenj en delovni teden! To pa menda ni malo, kai ?
Ob takih ugotovitvah je seveda potrebno posebej pogledati, kje je bolniška odsotnost najbolj poskočila fcje je bil torej vpliv na normalno delo najbolj močan.
Izstopajo naslednji oddelki: pripravljalnica, tkalnica Studa, tkalni-
ca ovojev, konfekcija in oddelek filtrov. Če merimo porast bolniške odsotnosti v odstotku od razpoložljivih delovnih dni za lansko in letošnje leto, je zadeva takale:
I —IV 1970 I —IV 1971
pripravlj alniea	3.7	8.7
tkalnica Studa	2.8	12.3
tkalnica ovojev	2.7	6.7
konfekcija	5.1	7.5
filtri	7.3	6.9
povprečje za		
proizvodne		
oddelke	4.7	6.8
Ker iz obstoječe statistike ugotavljamo, da gre letošnje povečanje bolniške odsotnosti v obeh manjših oddelkih — v pripravlijalmici in tkalnice v Studi — tudi na račun bolezni režijskih delavcev, zaradi česar je neposredni vpliv na delo manjši, se raje nekoliko bolj posvetimo ostalim oddelkom, predvsem tkalnici ovojev in konfekciji.
V tkalnici ovojev je na lanskih 86 povprečno zaposlenih prišlo za opazovano obdobje 231 zaradi bolezni izgubljenih dni. Letos se je povprečno število zaposlenih dvignilo na 93 ljudi, odsotmost pa je narasla na 618 dni. To pomeni, da sta lani manjkali zaradi bolezni povprečno le po dve tkalki, letos pa je njihovo število naraslo na šest, torej za dvakrat. Ali drugače rečeno: če razdelimo bolniške dni na vse zaposlene v tkalnici, bi lani odpadlo na vsako tkalko nekaj manj kot 3 dni, letos pa le malo manj kot 7 dni. Da mora tolikšna odsotnost imeti vpliv na razporejanje dela in na višino dosežene proizvodnje, je očitno.
In konfekcija? Število zaposlenih se je resda dvignilo od povprečnih lanskih 197 na letošnjih 271, torej za nekaj več kot 70 ljudi, toda lani je bilo zaradi bolezni odsotnih povprečno manj kot 10 ljudi, letos pa je številka 20 že kar običajna. Bolniška odsotnost je torej več ko podvojena. Drugače rečeno: č-bolniške dneve razdelili na vse v konfekciji zaposlene, bi lani na eno zaposleno odpadlo (vseh bolniških dni je 1008) približno 5 dni, letos pa — ob 2041 bolniških dnevih — več kot 7 dni. Ker je tudi porodniška odsotnost v konfekciji letos višja kot lani, ima oddelek na delu le 50 delavk več namesto po spisku registriranih 70.
Oddelek filtrov ima tudi visoko odsotnosrt, vendar je nekaj nižja od lanske. Poleg tega ima letos zaradi tržnih neprilik tudi drugačne potrebe po zaposlenosti. Spričo tega ga ne bi širše obravnavali. Tako smo
Sindikat
V juniju je imel izvršilni odlbor sindikata, 6. redno sejo, kjer smo najprej pregledali sklepe prejištnje seje iin -ugotovili, da so bili vsi predlogi, ki smo jih posredovali samoupravnim organom, ugodno sprejeti in sprovadenli. V drugi -točki smo obravnavali in odobrili izvedbo ankete v podjetju s katero želimo izvedeti kako kdo koristi prosti čas in kaj je po vašem mnenju samoupravljanje in kakšno samoupravljanje si večina žali. Te podatke potrebujemo, da bi lahko uresničevali dve poglavitni nalogi, ki smo jih sprejeli na občnem zboru sindikata, to je — skrb za človeka in razvoj samoupravljanja. Organizirali smo sodelovanje naših članov in pevskega okteta na pohodu »Po poteh kamniškega bataljona«. Predlagali smo povečanje vrednosti točke
PREVEC SMO BOLNI
zaključili z navajanjem ugotovitev. Preostane nam bolj nahv-aležen posel: iskanje vzrokov na tolikšen dvig bolniške odsotnosti. Lahko je posredi le čisto golo naključje, da se je pač slučajno pripetilo, da imamo več primerov bolezni kot običajno ter da se bo stanje v nadaljnjem obdobju popravilo samo po sebi. Možna pa je tudi druga skrajnost: pretirana dobrotljivost zdravnikov pri odobravanju bolniškega dopusta. Gre pa tudi lahko za neko trajnejšo tendenco zmanjšanje odpornosti do bolezni. V tem primeru gre lahko za neprimerne pogoje dela, za preoster delovni režim — troiz-mensk-o delo ipd, za domače nepri-like — in tako lahik-o naštevamo naprej v nedogled.
V	čemerkoli je že resnica —verjetno jo je povsod malo — vse je v tem trenutku le ugibanje, ki terja globljo raziskavo od za to poklicanih služb in ustrezno ukrepanje. ,Ne smemo dopuščati niti zlorab, niti si ne moremo dovoliti, da bi ljudje zbolevali zaradi delovnih prilik. Zamisel o obnovljeni tovarniški ambulanti v prostorih zdravstvenega doma je v redu, saj bo pregled nad bolnimi boljši — na enem mestu — izpolniti pa bo morala tudi pričakovanja glede zdravstvene preventive — predhodne zaščite, ne le glede kuratove •— samega zdravljenja.
Zazdaj pa ambulante še ni, imamo na negativne ugotovitve glede obolelosti naših članov. Mislim, da na ambulanto ne moremo čakati: takoj sami raziščimo vzroke, preverimo. ukrepajmo, rešujmo.
V	dobro bolnih in zdravih!
T. L.
poroča
oziroma osebnih dohodkov za 10°/o. Ob tej točki dnevnega reda smo razpravljali tudi o normah, katere je treba urejati in poudariti, da se zaradi urejanja norm nikomur ne morejo znižati osebni dohodki, ceni len, nesposoben ipd. V nadaljevanju smo tov. direktorju zastavili vprašanje, zakaj kar devet naših delavcev potuje v Pariz na razstavo tekstilne opreme in menili, da bi bil učinek za podjetje enak, če hi o-menjeno razstavo obiskalo pet dobro izbranih delavcev. Predlagali smo, naj samoupravni organi zavzemajo strožje kriterije za odobra-
vanje potovanj v tujino v smislu koristnosti za podjetje. Na koncu smo še predlagali obračun pevskih vaj našega okteta in odobrili izplačilo. Obravnavali smo dolg prejšne-ga odbora, ki smo ga morali po sodnem sklepu plačati in sicer 1.: ND.
Vsem, ki so sodelovali v naših skupnih akcijah športnega in kulturnega življenj a in tistim, ki so razumeli potrebe delavcev, se najpri-srčneje zahvaljujemo .Se posebno pa se zahvaljujemo predsdniku DS, tov. direktorju in ostalim članom strokovnih služib, ki so razumeli potrebo po razvijanju naših medsebojnih odnosov v smislu večje enakoprav-moisti vseh zaposlenih.
Tone Dolenc
Proizvodnja v mesecu juniju 1971
Oddelek	Enota mere °/o
1. Trakoitkalnica	000 vot	102
2. Tkalnica šir. tkanin	000 vot.	11.1
3. Mikalnica	kg	111
4. Konfekcija	ND	94
vložki	pkt	98
5. Cigaretni filtri	000 kom	101
cigaretni filtri	ND	104
Skupaj:	ND	97
Kljub povečanemu	številu	red-
nega letnega dopusta, je trakotkail-nica izpolnila operativni plan. Se vedno je 6 cm kaliko v novi tra-kotkalnicd le delno v pogonu in to zaradi prevelikih količin tega artikla na zalogi.
K tkalnicam širokih tkanin je v tem mesecu že prišteta proizvodnja nove avtomatske tkalnice, ki pa ni bila zajeta v operativni plan. Zato je tudi procent preseganja precej porastal. Nova tkalnica je le delno v pogonu, vendar so ob koncu me-
seca obratovali že vsi dospeli stroji. Pripomniti pa velja, da je dospela šele polovica nabavljenih strojev in da so nastopile težave z preostalimi stroji, za katere ne vemo datuma prihoda.
Proizvodnja mikalriice je bila zadovoljiva in je skoro zadostila potrebam komerciale. Izvozili smo mešanico bombaža in celi vlakna, zato je tudi proizvodnja bila večja.
Konfekcija ima v glavnem težave z Obliži. Stalno primanjkuje tistih dimenzij obližev, po katerih is največ povpraševanja Z našim u-voznikom imamo nekaj težav, vendar upamo, da se bodo stvari z pogostimi stiki, ki jih imamo z to firmo pačasi uredile.
Stanje v zvezi z cigaretnimi filtri ,se normalizira in upamo, da bomo v najkrajšem času tudi v tem oddelku obratovali v popolni zasedbi.
S —M
Razkladanje osnovne surovine za — MOLNY — izdelke
Po poteh kamniškega bataljona
Mnoge stvari so zaradi svoje posebnosti postale tradicionalne, predvsem če je to povezano z življen-skimi spremembami človeka. Ker smo že živeli v času velikih dogodkov in sprememb, smo dolžni ustvarjati in oblikovati tradicije, katere nas spominjajo na težke začetke, žrtve in pogoje naše revolucije.
Da bo ta sestavek imel svoj pomen, bi vam skušal prikazati kako se tradicija NOB utrjujejo in prenašajo na nove rodove.
Dolgo časa je bil predmet razprav »Pohod po poteh Kamniškega bataljona«. Tov. Vulkan, ki je v času NOB kot kurir to pot bolje poznal kot ostali, rad pripoveduje o ‘lepotah in težavah ki so bile tam po dolini Kamniške Bistrice, Presed-Ijaja, Konja, po Veliki in Mali planini ter Gajški planini, kjer smo tudi mi praznovali in praznujemo vsako leto. Muhasto letošnje vreme je mnoge zadržalo doma, toda sonce je že zgodaj ogrelo vrhove, le da tega iz doline ni bilo videti. Ker pa čas spreminja okolje in ljudi, smo bili razdeljeni v mlade in starejše — ne le po letih, pač pa tudi po načinu potovanja. Mladi so se zagrizli v strmine peš ob pesmi in veselju, mi, ki pa prenašamo tradicije NOB na mladi rod, pa z gondolo z druge strani, da bi se začetek proslave ne premaknil na popoldan. In tako je bilo vse ob pravem času.
Ob 11. uri je na stopnicah pred planinskim domom »INDUPLATI« svečano pozdravil množico član OSS Domžale, Oktet »TOSAMA« pa je izzval prvi aplavz. Vsebina prazničnega govora nas je za trenutek
vrnila v čas revolucije in poti borcev ter kurirjev. Videli smo jasnejše in pomen proslave je dobil svoj višek. Glan SNG je z več borbendmi recitacijami osvetlil umetniško smisel takih dogodkov. Oktet »TOSA-MA, je še večkrat s svojo ubrano pesmijo posredoval spomine na velike čase revolucije. Za zaključek proslave pa še imeniten partizanski golaž, ki je bil podlaga za popoldanske ure v planinah.
Na svidenje naslednje leto, ker tradicije ne smgjo umirati.
Mogoče ne vemo
NORMA — predpis, načelo, predpisan delovni učinek za določen čas NOSTRIFICIRATI — priznati, potrditi veljavnost tujemu dokumentu
NOTA BENE (latinsko), kratica: N. B. — pazi, pomni, ne pozabi; pripomba se rabi v pismih, sporočilih, v knjigah, dokumentih
N. S. U. — Združene tovarne vozil v Ulmu v Zap. Nemčiji
NUGAT — mandljeva ali orehova slaščica
NUKLEARNA ENERGIJA — jedrska energija, nastane s cepitvijo atomska jedra v dvoje ali več jeder, pri tem se del njegove mase spremeni v energijo
NUMIZMATIK — zbiralec starih kovancev
NUNCIJ — papežev poslanik
NOMOGRAM — ni diagram »rušenje« kot je v junijski številki na-pisol tiskarski škrat, pač pa diagram za »računanje« namesto enačbe. Nomogrami visijo pri nas po oddelkih, namenjeni so zaračunanje nagrade za tehnične izboljšave in izume.
OBDUKCIJA — raztelešenje mrliča v znanstvene namene ali zaradi sodno zdravniške preiskave vzrokov smrti.
OBJEKTIVEN — nepristranski, neoseben, pravičen
OBLIGATEN — obvezen, neogiben.
OBLIGIRAN — dolžan biti komu za kaj.
tesr*JL!aca>nka,
	a	b	c	č	d	e	f	g	h	l	j	k	l	m	n	0	p
1 2														X			
					X		X							X	XI		
3	X							X				X		X	X		
4	X			X						X						X	X
5				X			X			X							X
6							X			K		X				X	
7	X				X	X					X		X	X		X	
8		X	X				X	X								X	
9			X						X		X		X			X	
10			X					X							X		
ll				X		X							X	X			
12			X				X		X								X
13				X					X	X	X	X					X
H			X					X					X			X	
15	X	X	X					X						X			
16					X		X	X			X		X				X
17						X					X			X			
18							X					X	X	X			
19	KI									X					X		
20				X	X			X	X							X	
VODORAVNO:
1-	a doba od nastanka OF do danes -n maša varnostma služba
2-	a sredstvo za umivanje -g celoikuipnioist
-o upravni odbor
3-	b ipriiimek sloivanskega poMtika
Aleša
-h sorodnjlk
-o gospodarska skupnost
4-	b ikraj blizu Ljubljane, kjer so
bili večkrat boji med Italijani in partizani -d ivojaški ubežnik -j jeseniški revolucionar (Tome)
5-	a kmečka grča
-id začetnici jugoslovanskega vladarja (Ubit v Franciji 1934)
-g imestni odbor
5-	j kravji pastir
6-	a član ustanovnega odbora OF
(Jože)
-g začetnici imena in priimka komisarja Radomeljske čete -1 naš otok v času NOB komcen-traaijsko taborišče
7-	ib mik-lepota -f žrebanje
8-	c itme tovarišice Krivic
-h priimek udeleženca na Cebi-novnem — imel je glavni referat
9-	č organizacija za vesoljske razi-
skave
-m Anton Ingolič
10-	a kemični znak za radij
-č povojna mednarodna pomoč -h vrsta ladje -o ipnimorski vzklik
11-	a ime narodnega heroja Lole Ri-
barja
-f kraj nad Zagorjem, kjer je bila konferenca KP -n širjava
12-	a kratica za neznanca
-.č narodnoosvobodilna borba -i priimek prvega partizanskega pilota (Rudi)
13-	a naš slikar Hinko
-d ime tov. Tomšičeve, udeleženke prve konference KPS -1 Kitajska
14-	a Oskar Hudales
-c naš veliki voditelj -h ime tov. Brejca, organizatorja Vojnega komiteja Kamnik im v morje segajoči del kopnega
15-	č ilegalno ime prvoborca Franca
Novaka
ih upadanje morja
-n kraitica za jugoslov. standarde
16-	a politično vodstvo v času NOB -h začetnici imena in priimka junaka Levstikove povesti
-m član ustanovnega odbora OF v Ljubljamii (Josip)
17-	a ilegalno ime komandanta Slan-
drove brigade -f kozarec -k pokrajinski odbor -n mesto v Italiji, ki ga je pred nedavnim obiskal tov. Tito
18-	b krojač — kdor šiva
-g vrsta glasbila, tudi italijanska denarna enota
-n centralna higienska inšpekcija 19ib atentator na ministra Draško-Viča oktobra 1921 -j ime revolucionarke Rupenc -o povnšiniska mera 20-a živijenska tekočina -e šolski odbor
ni priimek predsednika prve slovanske vlade po vojni (Boris)
NAVPIČNO:
A- 1 začetnici imena in priimka našega politika (Toneta Martelanca)
-	2 Olga Vratič
-	8 naš dolgoletni sekretar CK
KPS (Miha)
i!6 začetnici priimka in imena zdravnika Kamniškega batal. (Cunder Miha)
B- il predsednik ZIS (ilegalno ime Ciril)
-	9 ZemaljiSko antifašistično viječe
narodnog oslobodenja Hrvat-iske
-16 ljubitelj kaše C- 1 podtalno delovanje -16 del letala (dvojina)
C- 1 kraj pri Domžalah
-	6 ime narodnega heroja Roz-
mana
-14 težka orožja
D- 3 Ilegalno ime ustanovitelja Ko-lovške bolnice
-	8 organizacijski sekretar CK
KPJ, ubit na avstriijsko-jugoslovanski meji -17 vprašalnlca E- 1 spokorjen
-	8 kratica Afriško agrarne refor-
me
-12 boj-borba il8 grobo domače sukno F- 3 humanitarna organizacija
-	9 urin il3 DOA
h!9 kraitica za glavni odbor G- l Tekstilni center
-	4 ime filmskega igralca Sharifa -ll najslabša šolska ocena
-17 vprašalnica
H- l priimek udeleženca na sestanku nad Zagorjem (ilegalno ime Luka)
-10 kratica, za brigado ki je imela ime po vodji kmečkih uporov
-14 priimek narodnega heroja organ. sekt. CK KPS, ubit v Ljubljani (Tone)
I- l Ljubkovalno žensko ime
-	7 ime domačije nad Trbovljami
ITALIJANSKA KRIŽANKA
Kadrovske vesti
OD 12. VII. DO 11. VIII. PRAZNUJEJO ROJSTNI DAN:
Konfekcija:
15.	7. Cerar Zalka, 8. 8. Gilavmac Anka, 6. 8. Keržan Milena 31. 7. Kuirmanšak Olga, 3. 8. Mandelj Mimi, 24. 7. Miš Kristina, 8. 8. Mohor Helena, 26. 7. Paneaič Marija, 6. 8. Ptivec Mimi, 17. 7. Pogačar Ani, 6. 8. Strmšek Jernej, 16. 7. Siivaivec Iivan-ka, 16. 7. Zalokar Ani, 30. 7. Vidovič Marija, 18. 7. Šuštar Anica.
Filtri:
9. 8. Kebert Cvetka, 30. 7. Grošelj Marija, 2. 8. Nakinst Anica, 21. 7. Rožič Ana.
Belilnica:
1. 8. Jere Janez, 13. 7. Korant Jakob.
Mikalnica:
5.	8. Nakrst Avgust, 11. 8. Per-nuš Janez, 9. 8. Pirc Roman.
Tkalnica ovojev:
31. 7. Jerman Ana, 13. 7. Pirnat Vinko, 7. 8. Rožič Milena, 12. 7. Tomažič Vida, 5. 8. Ulčar Anica, 20. 7. Zarnik Ciril, 5. 8. Kerč Franci, 27. 7. Okoren Peter, 17. 7. Maček Cilka, 24. 7. Kos Ani.
Avtomatska tkalnica:
31. 7. Cnv Ivanka.
Pripravljalnica:
16.	7. Cerar Vinko, 23. 7. Peterka Ani.
Splošni sektor:
27. 7. Pogačnik Jože, 15. 7. Birk Marija, 19. 7. Drolc Ivan, 5. 8. Hribar Angela.
Komercialni sektor:
6.	8. Glavan Nada, 16. 7. Kos Ivan, 17. 7. Pejčič Dragiša, 11. 8. Ga-
beršek ROk, 27. 7. Meriin Danlica, 12. 7. Dolinar Ljubo.
Računovodski sektor:
21. 7. Naum Olga.
Pomožni obrati:
18. 7. Gafberšek Viktor, 12. 7. Ju-teršek Dano, 15. 7. Kovač Marjan, 11. 8. Skubi Ferdinand.
NAGRADNA DOPOLNJEVANKA
Za rešitve iz 6. številke TOSAME so žrebali sodelavci iz plansko-ana-liznega sektorja: Ristič Stanka, Laznik Toni in Mokorel Lovro, ki so razdelili nagrade takole:
1.	nagrado 20.— din prejme Slapar Maksa
2.	nagrado 20.— din prejme Laznik Toni
3.	nagrado 10.— din prejme Arnuš Franci
Čestitamo!
Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor: Mara Juvan - blagajnik, Danica Mcrlin, Magda Smole, I-vanka Osolin, Marija Prese-kar - korektor, Slavko Bajec, oec. Franc Cerar, Milan Drčar, Dušan Dolgan, Miro Pavlič -fotograf, Franc dipl. ing. Peterlin, Jurij Vulkan in Dušan Bor-štnar - odgovorni urednik. Tiska Papirkonfekcija Krško obrat Valvasorjeva tiskarna Naklada 800 izvodov
kjer je bil ustanovljen CK KPS
-14 potepuh iz slov. filma »Erazem in potepuh«
J- 1 dme tovarišice — narodnega heroja — Ceč
-10 Naftno podjetje na Hrvaškem -14 osebni zaimek -18 vrsta Tomosovega avtomobila K- 1 gora v Švici
-	4 Urška Rode
-	7 junak pred Trojo -il4 obrambni nasip «19 Anton Dermota
L- 1 član ustanovnega odbora OFv Ljubljani (Tone)
-12 začetnici imena in priimka člana ZIS in KPJ letos je praznoval 60 let
-19 kratica nekdanje radijske industrije iz Niša M- 4 ime igralke Gardner
-	8 varuh domačega ognjišča pri
starih Rimljanih -12 izvir — kraj pri Domžalah -19 Anton Ipavec N- 4 krvnik
-11 naša politična delavka, ki je letos praznovala 60 letnico — stran neba
O- 1 ilegalno ime tovariša Krajger-ja, padel na Dobravljah 1943 -10 iime tovarišice Marinko -15 upada — se suši P- 1 varnostna služba med NOV v Ljubljani
-	6 prvi sekretar OF (Josip)
-.14 Varnostni svet
-17 ime tov. Svetinove, organizatorke na kamniškem terenu, tudi udeleženka ustavne konference CK KPS nad Trbovljami.
Tudi norec lahko reče: tako pameten sem, da me nihče ne razume.
Kogar ni med nami, je vsak dan bolj daleč.
Vatka Votek in Filter Filip
SEVEDA,TO SEO hlSULA! \ ŠF SREDAH ME,DATOVAt- I OZVOČEDOE t£ TOUKO
Časa ne dela,xe* m io
SiCEfc SUŠAU TRIKE M
DNEVNO,
al [-/v^i