Vir. 4454. XII. 1905. Kirchliches Deroàungs-Klatt für die Lavanter Diözese. Inhalt: 00. Litterae Pii PP. X. datae occasione catholic rum totius Austrine conventus. — 91. „Večna molitev“ v Lavantinski vladikovini 1904/5. — 92. Župnijski zavodi za ubožce, njih ustanovitev in ureditev. — 93. Priesterexerzitien im Jahre 1905. — 94. Rege- lung der Einzahlung des Priesterhansbeitrages. — 95. Weisung iti Angelegenheit der Religionsfondssteuer. — 96. Quittungen über Erziehungs-beiträgc. — 97. Literatur. — 98. Empfehlung des „Katholischen Vereines der Kindersreuude." — 99. Ausschreibung. — 100. Dibzesan-Nachrichten. 90. Litterae Pii PP. X. datae occasione catholicorum totius Austriae conventus. DILECTIO FILIO NOSTRO Antonio Iosepho Tit. S. Mariae Angelorum S. R E. Presb. Cardinali Gruscha Archiepiscopo Vindobonensium Vindobonam. PIUS PP. X. Dilecte Fili Noster, stilutem ct Apostolicam Benedictionem. Qui apparando proximo catholicorum totius Austriae conventui egregiam, ut est exploratae eorum virtutis, operam navant, apericre Nobis quam gravia insideant Religioni apud vos et Patriae discrimina, nisi opportuna a fidelibus ae tempestiva remedia adhibeantur, quantique propterea intersit ut consilia istic viresque ah optimis quibusque conferantur, patrocinium defensionemque rei catholicae suscepturis. Defensionem in praesens dicimus, eheu quanta cum aegritudine animi, assueti antea exhortari non tam ad mala prohibenda, quam ad lectissima quaeque Fidei nostrae incrementa comparanda. Vere quippe congressionem hanc vestram non provehendae rei nostrae ardor, sed protegendae officium coegit, parituram tamen et ipsam cum tuitione progressum. Nam si adnitentibus impie inimicis, desidia vos atipie ignavia occuparit, quid non "Fidei, quid non patriae metuendum ? Exploratum equidem vobis est catholicae osores rei omni ope in Austria contendere ut avitum Fidei thesaurum vestris c cordibus extrahant, populisque tandem persuadeant christianam veritatem humanitatemquo i am non congruere civili huius aetatis cultui, nec legitimae curationi tenuium. Haec certe deviarum commenta mentium, etsi vi sua propriaque efficacitate neminem movent, permovent tamen ct percellunt specie ipsa novitatis, evenitque passim ut multos decipiant perdantque hac una de caussa, quia non quidem vetus, sed recens illa tempus invexit. Et quoniam ad imbuendos errore aut pravitate animos contraria veris sufficere, edocendo, mos est, vel illud hodie indignissime spectandum praebetur, ut sub liberae scholae signis, quae, si nobili significationi nominis exprimendae studeret, ad eam foret informanda libertatem qua Christus nos liberavit, conatum sit nuper infensissimos quosque Religionis Nostrae colligere, disciplinamque educandorum recte iuvenum manibus e nostris eripere. Opus porro vobis non est ut id Nos edicamus, quo tempore adventent aut immineant hostes, tunc esse ad arma conclamandum. Vobis autem non modo insident hostos, sed intra seu imperium, seu civitates, seu denique pagos versantur, cogcndique propterea in unum fideles populi sunt, atipie e populis fortissimi praecipue viri. Advocatos igitur in coctum voluntate vos summa adhortamur, velitis necessitates vestras fidenter inspicere communesque inimicos contra et animose intueri : deliberantibus vobis atque agentibus, nec illis providentia deerit, ncque istis repugnatio. Haec autem creare patriae vestrae commoda nunquam aliter licebit, quam concordia atque unitate duce. Concordes propterea ac i uncti ut in exemplum vos sitis, vehementissime cupimus illudquc per vos universo orbi Austria commonstret, ubi catholici disserunt, ibi unum cor unamque existerc animam. Quamobrem, ceteris posthabitis omnibus, quae forte privatim intersint, hoc unum persuasum alte habetote, prosperitatem vestram patriaeque tunc solum iri comparatum, quum rei catholicae rationes reliquis anteponenda curaveritis. Auspicem caelestium gratiarum Nostraequc benevolentiae testem, Apostoli cani Benedictionem tibi, Dilecte Fili Noster, atque Episcopis, ceterisque qui in conventu aderunt, peramanter in Domino impertimus. Datum Romae apud S. Petrum die IV Septembris anno MCMV Pontificatus Nostri tertio. Pius PP. X. 91. „Večna molitev“ v Lavantinski vladikovini 1904/05. „Pertransiit benefaciendo !“ (Dej. Ap. 10, 38). S temi kratkimi besedami je sv. Luko/, opisal vse javno delovanje našega Vzveličarja Jezusa Kristusa ; delovanje, o katerem sv. apostol Janez pravi : „quae si scribantur per singula, ncc ipsum arbitror mundum capere posse eos, qui scribendi sunt libros.“ (Jan. 21, 25). Le-ta kratka, a nebeško lepa hvalnica je šla od ust do ust — dan na dan — po vladikovini Lavantinski, začenši dne 27. novembra 1904 pri sv. Magdaleni v Mariboru, končavši dne 26. novembra 1905 pri sv. Venčcslu blizu Slov. Bistrice. Dominus pertransiit! Gospod Jezus je na posebno slovesen način obiskal ter osrečil vse župnije razsežne škofije ! Na željo prevzvišenega in premilostljivega, za čast božjo in za vzveličanje svojih škofijanov enako gorečega Nadpastirja, izraženo v cerkvenem ukaznem listu štev. I. 1904 in štev. XI. 1904, se je slednji dan celega leta od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer izpostavilo sv. Rešuje Telo v skupno, javno, slovesno molenje, in sicer v nekaterih župnih cerkvah en dan, v drugih dva dni, v mnogih po tri dni. In ta srčna želja Nadpastirjeva je našla odprta srca ! Besede Njih Ekselence so padle na rodovitna tla! Pastirji in ovčice, staro in mlado vse je tekmovalo, da dostojno, prav angelsko lepo obhaja naj novejšo, iz nebes na zemljo premeščeno pobožnost ! Dušni pastirji so v evharističnih pridigah in krščanskih naukih župljanom vsestransko pojasnjevali namen in način bližajoče se, željno pričakovane slovesnosti. Molitve in pesmi, ki sc bodo opravljale, in njih red so objavili pri božji službi ali po tiskanih, med vernike razdeljenih sporedih. Predvečer pred dnevom „molitve“ je zadonelo zvonov slovesno zvonjenje — prav kakor pred velikimi prazniki. In zvonov glas ni bil glas vpijočega v puščavi ! Trumoma, polni svete radovednosti so hiteli pobožni žup- Župnijski zavodi za ubožce, Ko se je sestavljala LXXXXIV. konštitucija naše sinode leta 1903, se je našlo štiriinpetdeset župnij v naši škofiji, ki še niso imele župnijskih zavodov za ubožce. Komaj je pa bila obsežna knjiga: „Ecclesiae Lavantinae Synodus dioeeesana, quam anno Domini 1903 coadunavit Michael Napotnik, Princeps Episcopus Lavantinus etc. etc.“ leta 1904 zgotovljena in razposlana, je kn. šk. Lavantinski konsistorij dne 1. marca 1905 št. 923 čč. gospode župnike onih 54 župnij, ki še niso imele takih zavodov, vljudno ljani na vse zgodaj določenega dne v župno cerkev veličastno okrašeno, čarobno razsvetljeno. In kakor goreče sveče ob tabernakelju, tako razvnela so se srca vseh za vse dobro in sveto ! Prepovedi iz Celja, od sv. Andraža na Koroškem, iz Lipnice prišlih misijonarjev ali domačih pridigarjev so slušali z radostno pozornostjo; svete pesmi, litanije in molitve so se razlegale mogočno po svetili prostorih ; izpovednice so bile oblegane, kakor ob času sv. misijona, od 4. ure zjutraj do '/»10. zvečer. In miza Gospodova, kako številno je bila obiskovana ! V župniji z dvodnevno pobožnostjo je prejelo 800 vernikov, v župniji s tridnevno pobožnostjo 2000 vernikov sveto obhajilo ! Celo cerkvi odtujene osebe so sc približale izpovednicam ! Tudi o pol-danskih urah in ob dnevih, ko je bilo veliko dela na posestvih, je bilo istočasno do 60, celo do 200 molilccv ! Res čudovito je Bog blagoslovil „večno molitev !“ Moži in mladeniči, matere in mladenke, olikanec in prostak, vse kar katoliško misli in čuti, vse je hvalilo in slavilo v pesmih in molitvah svojega velikega, v majhni hostiji skrivnostno in milostno bivajočega Boga ! Dnevi „večne molitve“ so bili za vso škofijo dnevi imenitni, praznični, dnevi sladko sreče in svetega veselja ! To spričujejo poročila, pismena in ustmena iz širne vladi-kovine ! In ko je k sklepu milosti polnih dni dušni pastir v imenu osrečene župnije zapel slovesno zah val ni co „Te Deum“, posolzilo se je marsikatero oko žalosti, da so tako hitro minili dnevi velikega in svetega veselja. In v tem svečanem trenotku so se dvigale zahvalne molitve za dušni in telesni blagor prevzvišenega Nadpastirja, ki je to pobožnost uvedel v lepi Lavantinski škofiji. 0, daj ljubi Jezus, kralj vekov in kralj človeških sre, da bo vpeljana molitev, krona vseh pobožnosti, res večna molitev, začetek vedno rastoče ljubezni in gorečnosti do evharističnega Boga ! ijih ustanovitev in ureditev. povabil, do Velike noči leta 1905 poročati, če želijo, „da se še letos ustanovi takšen zavod za domače ubožce ta-inošnje župnije.“ Onim, ki mu bodo takšno željo razodeli, je kn. šk. konsistorij obljubil, „takoj naznaniti ime dobrotnika, ki je pripravljen, v spomin na našo zadnjo sinodo založiti državno zadolžnico za 200 kron, da se ustanovi zavod za siromake“ dotične župnije. Izmed pozvanih 54 kn. šk. župnijskih predstojništev, se jih je takoj odzvalo 50, izmed katerih so nekateri tako lepo prosili za to ustanovo, da se del neke takšne prošnje mora tukaj ponatisniti. Prileten g. župnik je pisal : „Moja želja je že vedno bila, vpeljati za župnijo sv. I). v L. zavod za župnijske ubožce. Zato sem z velikim veseljem sprejel naznanilo z dne 1. marca 1905 štev. 923, da seje našel velikodušni dobrotnik, kije pripravljen, za ustanovitev tega prevažnega zavoda darovati državno zadolžnico 200 kron. Bog povrni temu blagemu dobrotniku stoterno v sv. nebesih. Tudi jaz bom prispeval, kar je v moji moči, li temu zavodu, ter bom skrbel, da dobim v svoji župniji več takih dobrotnikov.“ Gotovo izraz blage duše ! Samo dva župnijska urada sta določno odklonila ustanovitev takšnega zavoda, kakoršnega jim baje ni potreba. V dveh drugih župnijah se je pa pokazalo, da imajo že lepa volila za župnijske ubožce, samo da zavodi za ubožce šc niso urejeni; štiri župnije se na zgorajšnji poziv niso odzvale. Ostalo je potemtakem 46 župnij, katerim je bilo treba na novo ustanoviti zavod za domače ubožce. Dne 27. junija 1905 št. 1005 je kn. šk. konsistorij potom c. kr. glavne davkarije v Mariboru naročil 46 državnih obveznic od 4°/0 kronske rente po 200 kron, vinkulovanih na nižej izkazanih 46 župnijskih zavodov za ubožce. Dne 12. avgusta 1905 je došlo kn. šk. konsistoriju naročenih 46 državnih obveznic, vse z dne 1. marca 1905 vinkulovanc na ime župnijskega ubožnega zavoda rim. kat. župnije I. I. kot ustanova za ubožce od Njih Ekscelence premilostljivcga gospoda D ra. Mihaela Napotnik, knezoškofa Lavantinskega itd. itd. Vse obveznice so u vrsten c s zaporednimi številkami od 62.148 do 62.192 vsaka po 200 K imenske vrednosti. Plačilne pole za 4% obresti od teh obveznic so sc bile dotičnim kn. šk. župnijskim uradom kot predstoj-ništvom novih ubožnih zavodov potom njihovih c. kr. dačnih uradov neposredno dostavile. Glasom računa sl. c. kr. poštno-hranilničnega urada na Dunaju, z dne 4. julija 1905, je teh 46 obveznic po kurzu 100 60 stalo 9255 K 20 h, za 4% obresti od 1. marca 1905 se je plačalo .126 K 75 h, za 46 vinkulovanih golic po 40 h šc 18 K 40 h. — Vseli potroškov je bilo 9400 K 35 h. Ves ta iznos po devet tisoč in štiristo kron 35 h so Njih prevzvišenost naš premilostljivi gospod knez in škof Mihael ob Svojem poravnali. Takoj dne 16. avgusta 1905 pod štev. 3017 je kn. šk. konsistorij razposlal kn. šk. dekanijskim uradom obveznice za vse v njihovem dekanatu na novo ustanovljeno župnijske zavode za ubožce z nastopno okrožnico : „V prigibu prejme kn. šk. dekanijski urad seznamek onih župnij tamošnjega dekanata, ki so spomladi bile prosile za državne obveznice po 200 K, da si ustanovijo zavod za župnijske ubožec. Kn. šk. dekanijski urad naj dostavi (1 do 6) privitih obveznic dotičnim kn. šk. župnijskim uradom proti uradnemu potrjenju na priloženem seznamku, ki se naj kmalu vrne. Plačilno polo, na katere bodo predstojništva novih zavodov za župnijske ubožce, od 1. septembra 1905 po-čemši, v polletnih obrokih vzdigovala 4% obresti, so sc jim žc potom njihovih c. kr. davkarij dostavile. Njih prevzvišenost, naš premilostljivi gospodknezoškof Mihael, ki so te ubožne zavode kot trajni spomin na našo škofijsko sinodo leta 1903 ustanovili, želijo, da bi se obresti vsako leto okoli goda sv. Mihaela razdelile med župnijske ubožce, ki bi za prejeti dar vsaj po en Oče naš in eno češčeno Marijo s Čast bodi Bogu molili po Njihovem namenu.“ V tej okrožnici naveden „seznamek“ se je pa glasil tako-le : „K Štev. 3017. Dekanat........:....... Seznamek državnih obveznic po 200 K, darovanih od Njih prevzvišenosti našega premilostljivcga gospoda knezoškofa novoustanovljenim zavodom za župnijske ubožce in potrjenje kn. šk. župnijskih uradov, da so jih resnično prejeli. V tamošnjem kn. šk. dekanatu prejme od kronske rente z dne 1. marca '1905 župnija I. I. št. oblig. 621 .. . Prejem potrdi : Kn. šk. župni urad I. v 1. dne “ Za vedni spomin naj sledi še imenik vseh 46 na novo ustanovljenih župnijskih zavodov za ubožce s številkami obveznic, ki so jih prejeli v dar. 1. Dekanija Stari trg : Davkarija: Župnija: Sv. Florijan v Doliču Slov. Gradec Nr. 62.188 „ Pameče „ „ 62.189 Sv. Miklavž „ „ 62.190 „ Sv. Peter na Kronski gori „ „ 62.191 „ Selc „ „ 62.192 2. Dekanija Colje: Davkarija: Župnija : Sv. Peter v Sav. dol. Celje Nr. 62.147 „ Galicija „ „ 62.148 „ Teharje „ „ 62.149 3. Dekanija Kozje : Davkarija : Župnija: Pilštanj Kozje Nr. 62.151 „ Dobje „ „ 62.152 4. Dekanija Braslovče : Davkarija : i Župnija: Št. Jurij pod Tabr. Vransko Nr. 62.153 Župnija : Št. Andraž nad Polzelo Šoštanj 11 62.178 „ Šmartin na Paki 11 n 62.179 5. Dekanija Konjice: Davkarija: Župnija : Stranice Konjice Nr. 62.155 „ Žiče n n 62.156 „ Kebelj D 11 62.157 „ Sv. Jernej n n 62.158 „ Špitalič n n 62.160 „ Loče 11 n 62.161 „ Skomrc n n 62.162 6. Dekanija Vel. Nedelja: Davkarija: Župnija : Sv. Bolfenk p. Središču Ormož Nr. 62.154 7. Dekanija Marnbcrg : Davkarija: Župnija : Sv. Ožbalt Marnbcrg Nr. 62.163 „ Pernice n n 62.164 „ Sobota D ii 62.1.65 „ Radvanje n ii 62.166 8. Dekanija Šmarje: Davkarija: Župnija: Dramlje Celje Nr. 62.150 „ Zibika Šmarje n 62.167 „ Ponikva H n 62.168 9. Dekanija Novacerkev: Davkarija Župnija: Sv. Jošt Celje Nr. 62.159 10. Dekanija Gornjigrad: Davkarija: Župnija : Šmartin ob Dreti Gornjigrad Nr. 62.170 „ Nazarje H n 62.171 „ Šmihel nad Mozirjem n » 62.172 11. Dekanija Rogatec : Davkarija : Župnija: Sv. Florijan pod Boč. Rogatec Nr. 62.175 „ Sv. Ema Šmarje 11 62.169 12. Dekanija Škale : Davkarija : Župnija: St. Janž na Peči Šoštanj Nr. 62.176 „ Sv. Andraž pri Belihvod. „ n 62.177 13. Dekanija Laško: Davkarija: Župnija : Sv. Lenart Laško Nr. 62.180 Dol » n 62.181 „ Sv. Jedert D n 62.182 „ Jurklošter n ii 62.183 „ Sv. Miklavž n n 62.184 „ Trbovlje n n 62.185 14. Dekanija Videm: Davkarija: Župnija : Zdole Brežice Nr. 62.173 „ Sromlje 11 11 62.174 15. Dekanija Slov. Bistrica: Davkarija: Župnija : Venčesl Slov. Bistrica Nr. 62.186 „ Studenice H n 62.187 Razposlani seznamki so ! se vsi semkaj vrnili uradno podpisani. Predstojništva obdarovanih zavodov so sc za podeljene jim obveznice tudi dostojno zahvalila, nekatera s posebnimi vlogami, druga pa potom predpostavljenega kn. šk. dekanijskega urada. Vse listine sc shranjujejo v kn. šk. arhivu. Pa ne samo zato, ker je bilo toliko novih zavodov za ubožce ustanovljenih, ampak tudi zato, da se že obstoječi zavodi lepše uredijo, je kn. šk. konsistorij dne 20 avgusta 1905 štev. 3055 razposlal po školiji sledečo okrožnico zastran ubožničarjev: „V trajni spomin na našo škofijsko sinodo leta 1903 so Njih prcvzvišenost naš premilostljivi gospod knezoškof Mihael v vseh onih župnijah, ki 80 izrazile željo po zavodu za župnijske ubožce, založili osnovno glavnico po 200 K in tako dali podlago 46 novim zavodom za župnijske ubožce. Da sc sklepi naše omenjene sinode „o ubožnih zavodih“ (Eccl. Lav. Synod. diocc. anno 1903 coadunat. Marburg!, 1904. Cap. 94, pag. 778 sqq) vzvršijo, in da vsi ubožničarji, ki so po § 68 dež. zakona z dne 27. avgusta 1896 (Dež. zak. in uk. 1. 1. 1896, št. 63) tudi pravi udje vseh v župniji obstoječih ubožnih svetov, dokaz svoje službe v roke dobijo, bote Vi, mnogočastiti gospod dekanijski predstojnik, vsem kn. šk župnijskim uradom svojega dekanata, ki imajo zavod za župnijske ubožce, naročili, da Vam do konca meseca oktobra t. 1. prav zanesljivo predložijo ali dekrete dosedanjih ubožničarjev ali pa imena pravilno izbranih kandidatov za to službo, da jim Vi po § 42 tuuradnega Navodila (Anleitung) iz leta 1904 (stran 139 sqq) izvolite novega ubožničarja. Pripomniti je treba, da je velesi, c. kr. namestništvo dne 2. januarja 1905, št. 56.269/04, izreklo nujno željo, da se župan domače občine ne voli za ubožničarja, ker potem manjka na listinah tretjega podpisa. Imena novo izvoljenih ubožničarjev, kakor imena starih, ki sicer še nimajo dekretov, so pa po sodbi kn. šk. dekanijskega urada vredni, da ostanejo v svoji dosedanji častni službi, se naj do 15. novembra 1905 semkaj predložijo v potrjenje. Ureditev ubožnih zavodov bode mnogočastitim gg. dekanijskim predstojnikom sicer prizadela truda, a plačnik jim bode On, ki je rekel : „Quamdiu fecistis uni ex his fratribus meis minimis, mihi fecistis.“ (Mattii, 25, 40).“ Nekateri kn. šk. dekanijski uradi so prav urno zglasili imena novih ubožničarjev, ne da bi bili dotična navodila v „Anleitung“ poprej dovolj prebrali. To daje potem nepotrebnega dopisovanja. Naj se torej v bodoče čč. župnijski predstojniki, kakor mnogočast. gg. dekani ravnajo strogo po danih jim predpisih. Tudi naj ne pozabijo, potrjenih ubožničarjev naznaniti dotičnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu, kakor je v „Anleitung“ iz leta 1904 na str. 142 naročeno. Kn. šk. dekanijski uradi, ki bodo potrebovali za ubožničarje nemških dekretov, naj to razločno naznanijo, da se jim more ustreči. Če le mogoče, naj sc imena ubožničarjev prav kmalu semkaj naznanijo, da se ta zadeva še v starem letu lepo uredi. 93. Westen rerMen im Jahre 1905. lin beit diesjährigen Pliesterexerzitien, zn deren Teil-nahnie die Einladung im Kirchlichen Bervrdnnngs-Blatte vom 15. Siili 1905, VIII, Absatz 62, erfolgt war, beteiligten sich mit dein hochwurdigsten Oberhirten an der Spitze 121 Priester ans allen Teilen der Diözese. An Stelle des erkrankten hoch« würdigen I'. Franz Doljak S. I.,1 der mit der Abhaltung dieser geistlichen Übungen seine Missionstätigkeit abschließen wollte, leitete die Exerzitien in den segensreiche» Tage» vorn I I. bis 14. September l. I. der hochwiirdige F. Ferdinand Schlich >S. 1., Professor und Leiter der Studenten-Kongre-gation im Noviziathause der Gesellschaft Jesii zn St. Andrà in Kärnten. In alphabetischer Reihenfolge waren es nachbenannte hochwürdige Herren: Attcncdcr Josef, Pfarrer in Heilenstein; Boliak Franz, Dom- und Stadtpfarrkaplan in Marburg; 1 Dieser in der Diözese bestbekannte und allbeliebte Missionsleiter ist ain 10. Oktober >. I. zu St. Andrei in Kärnten gestorben. Das Kollegium der Gesellschaft Jesu aus St. Andrä hat Sr. Fürstbischöflichen Gnade» und Exzellenz nachstehende Todesnachricht zukonunen lassen: „Gott dem Allmächtigen hat es gefalle», unseren geliebten Mitbruder P. Franz du P. Doljak 8. I. am 10. Oktober 1905 im 77. Lebensjahre, gestärkt durch die heiligen Sakramente, in die ewige Heimat abzuberufen. Die Beerdigung erfolgt ani Donnerstag den 12. Oktober um 8 Uhr vormittags. Die Seele des Verstorbene» empfiehlt innig ins heilige Meßopfer und Gebet das Kollegium der Gesellschaft zu St. Andrä. R 1. P.“ Gleich nach Eintreffen dieser betrübenden Todesanzeige sendete der hochwürdigste Herr Fürstbischof an das hochwiirdige Jesuiten Kollegium zu St. Andrä in Kärnten nachstehendes Kondolenztelegramm ab: „Die Tranerkunde vom Hiitscheidcn des hochwiirdige» P. Doljak hat mich mit tiefem Schmerz erfüllt. Meine Diözese bleibt dem Verblichenen zu großem Dank verbunden. Um seine Seelenruhe wird viel gebetet weiden. Fürstbischof." Schon unter dein 11. Oktober l. I. kam vom hochw. Rektor zn St. Andrä, P. Franz Sal. Ressel S. 1., dem hochwürdigsten Herrn Ordinarius nachstehendes Dankschreiben zn, ans dem der hochw. Seelsorge-klcrns entnehmen kann, quomodo moritur hiatus. Das Schreiben lautet: „Hochwürdigster Hochgcborner Herr Fürstbischof! Gnädigster Herr! Das Beileidstelegramm wegen des Todes unsers hochverehrten lieben Mitbrudcrs P. Franz de P. Doljak, das Eure hochfürstliche Gnaden an uns zu ridite» geruhten, hat uns mit großem Troste erfüllt. Id) danke dafür im Namen des Kollegs vom Herzen. Wir haben am guten P. Doljak einen lieben Mitbrnder, einen verdienten apostolischen Arbeiter, die Gesellschaft Jesu hat an ihm, darf ich wohl sagen, eine Zierde verloren. Was uns den Verlust versüßte, war die hohe Erbauung, die er uns in seiner letzten Krankheit und in seinem Tode bereitete Sehr bald und) den Marburger Priesterexerzitien, die er noch mit seinem innigen Gebete begleitete, stellte fid) an ihm eine Leberkrankheit heraus, die sich in stets wadiscndcr Gelbsucht offenbarte. Längere Zeit konnte er sich noch außer Bette halten. Nadsts, besonders nach Mitternacht, verursachte ihm das Sodbrennen eine große Qnall. Ein Trunk Wasser hätte de» Sd)mcrz gestillt; aber er trank »id)t und überwand den Schmerz, damit er die hl. Messe lesen, oder später, wo er sehr fdpvnd) war, wenigstens die hl. Kommunion empfangen könne. Als id) ihn in den letzten Tagen einmal besuchte, erklärte er vor mir als Rektor, daß er fid) Bratušek Franz, Kaplan in St. Nikolaus bei Frieda» ; Cerjak Franz. Kaplan i» St. Mnrein ; Časi Franz, Pfarrer in <5t. Leonhard ob Tüffer; Čižek Alois, Katechet in Marburg; Čižek Josef, Dechant in Jaring; Erker Josef, Kaplan in Altenmarkt; Ferme Gotthard, Kaplan in Fraßlau; Dr. Feuš Franz, Theologie-Professor in Marburg; Fink Jakob, Kaplan iit Sachsenfeld; Florjančič Josef, Kaplan in St. Georgen unter Tabor; Gabore Simon, Dechant in St. Magdalena in Marburg; Gajšek Johann, Pfarrer in St. Beit bei Grobelno; Gartner Franz, Kaplan in Franz; Gašparič Jakob, Kaplan in St Jakob in Dol; Gomilšek Franz, Kaplan in St. Benedikten i» W.-B. ; Gosak Franz, Kaplan in Witschein; Goričan Johann , Kaplan in St. Peter bei Radkersbnrg; Gorjup Peter, Stadtpfarrkaplan in Rann; Gričnik Alois, Kaplan in Schilfern ; Gro bolšek Johann, Stadtpfarrkaplan in Windisch-Feistritz; Hajsek aller Dinge, die er itod) im Zimmer habe, cntüußere, damit er lvsgcschält von allem, ohne Anhänglichkeit ans dem Leben scheide. Eine Präzisions-taschenuhr hatte er, an die er im Leben eine besondere Anhänglichkeit gehabt zu haben glaubte. Derselben entäußerte er sich nicht nur, sondern duldete sie auch nicht in seiner Nähe auf seinem Nachttischchen und wollte seine letzte» Stunden ohne Uhr zubringen. Sein Kreuz mit dem Sterbeablaß, geweiht vom Hl. Vater, trug er an einer Schnur um den Hals, damit es ihm ja nicht entfalle. In den letzten Tagen hielt er das Kreuz fast beständig in der Hand und küßte cs unzählige Male. Einmal drückte er den Wunsch aus vor der hl. Kommunion seine Ordensgelübde zu erneuern, nahm denselben aber zurück, weil eine svld)c Erneuerung vor der hl. Kommunion etwas ungewöhnliches sei und er wolle in Nichts eine Ausnahme machen. Als er aber in größere Gefahr gekommen, erneuerte er vor mir die hl. Gelübde und beteuerte, daß er im wahren hl Glauben, in fester Hoffnung und glühender Liebe aus diesem Leben scheiden wolle. Er wollte so sterben, wie er es immer gepredigt hatte. Am 10. Oktober gegen Mittag fühlte er, daß seine letzte Stunde bevorstehe. Etwa ''/«12 bat ir den P. Minister, der bei ihm war, ihm die Sterbegebete vorznbeten und antwortete noch auf die Gebete; dann faßte er sein Kreuz fester, wandte sich mit dem Angesichte gegen die Hauskapelle hin; sein Puls ging immer fdjroiidjcr, bis er einige Minuten vor 12 Uhr stille stand, ohne daß man einen schweren Todeskamps bemerkt hätte. So war Krankheit und Tod unseres lieben Mitbrnders in jeder Hinsicht erbaulich und nmndjer von uns dachte fid): „Wenn id) nur auch so fromm, ergeben, heilig sterben könnte!" Id) danke nochmals Euer hochfürstlichen Gnaden herzlid) für die Liebe und das Beileid, das hod)dieselben uns gcoffenbart haben und wir dürfen and) des Verblichenen wegen hoffen, daß uns Euer hochfürstlichen Gnaden and) in Zukunft dieselbe bewahren werden. Darum verharrt in tiefster Ehrfurcht Euer fürstlichen Gnaden ehrerbietigster Diener in Christo Franz Sal. Ressel S. I. St. Andrä, 11. Oktober 1905. Rektor." So ruhe denn im Frieden der edle Priestergreis, die Diözese aber niöge ihm ob seines apostolischen Eifers und seiner gänzlid)cn Hingabe auf den zahllosen heiligen Missionen ein dankbares Andenken bewahren! Pax tecum in Deo, have pia anima, vale! Anton, Ehrendomherr, Dechant in Windisch-Feistritz; Haubcn-rcich Alois, Konsistorial-Exped. in Marburg; lieber Franz, Pfarrer in Unterpulskan; Ilcrg Laurentius, inful. Dompropst in Marburg; Hirti Franz, Pfarrer in Schleinitz bei Marburg; Dr. Hohnjec Josef, Theologie-Professor in Marburg; Krašovec Heinrich, Kaplan in Schönstein; Hribovšek Karl, inful. Domdechant in Marburg; Dr. Jančič Johann, Kaplan in Drachenburg; Janežič Rudolf, Spiritual in Marburg; Janžekovič Veit, Kaplan in St. Jakob in W.-B.; Jodl Johann, Pfarrer in Obcr-St. Kunignnd; Jurčič Josef, Dechant in Saldenhofen; Jurko Johann, Kaplan in Süßcnberg; Kavčič Jakob, k. k. Gymnasial-Professvr in Marburg; Kitak Jakob, Pfarrer in St. Martin bei Oberburg; Kociper Rudolf, Kaplan in Schleinitz bei Cilki; Kocuvan Anton, Pfarrer in Lembach; Kolar Anton, Pfarrer in Kebl; Kolarič Anton, Religions-Professor am Gymnasium in Pettau; Kolarič Josef, Pfarrer in St. Nikolaus ob Tüffer; Končan Fortunat, Kaplan in Tüffer; Dr. Korošec Anton, Weltpriester in Marburg; Kosar Jakob, Pfarrer in Seizdorf; Kosel Franz, Kaplan in Pvlstrau; Kosi Jakob, Stadtpfarrkaplan in (Siili ; Kovačič Anton, Kaplan in St. Aegiden bei Turiak; Krajnc Josef, Kaplan in St. Peter bei Marburg; Kramaršič Alois, Kaplan in Maxau; Kropivšek Valentin, Stadtpfarrkaplan in Pettau; Kruljc Franz, Vorstadtpfarrkaplan in St. Magdalena in Marburg; Kunej Josef, Pfarrer in Oberponikl; Lempl Jakob, Dechant in Skališ; Lenart Martin, Kaplan in Zellnitz; Lom Franz, Pfarrer in St. Peter am Kronenberge; Lorbek Johann, Kaplan in Greis; Lončarič Josef, Kaplan in Trisail; Lorenčič Vinzenz, Kaplan in Reichenbnrg; Lovrec Andreas, Kaplan in Kötsch; Majcen Josef, Domherr in Marburg; Malajner Karl, Kaplan in Monsberg; Markošek Johann, Chorvikar in Marburg; Marzidovšck Jakob, k. u. k. Feld-urat I. Klasse in Marburg; Matek Martin, Dr. R. in iure can., Domherr in Marburg; Dr. Medved Anton, k. k. Gymnasial-Professor in Marburg; Medvešek Johann, Pfarrer in Tainach; Dr. Mlakar Johann, Domherr, Direktor des F. B. Priesterhauses in Marburg; Močnik Franz, Kaplan in St. Thomas bei Großsonntag; Moravec Franz, Domherr, Dechant und Stadtpfarrer in Marburg; Muršič Franz, Pfarrer in Frauheim; Musi Alois, Kaplan in Rietz; Musi Josef, Kaplan in St. Martin an der Pak; Ogradi Johann, Kaplan in St. Peter bei Königsberg; Ozmec Josef, Pfarrer in St. Lorenzen a. D.; Ozvatič Franz, Kaplan in Großsonntag; Ranič Josef, Kapla» in St. Anim am Kriechenberge; P. l’avcc Johann, 0. 8. B., Hofmeister in Ratzet Hof bei Marburg ; Penič Anton, Vorstadtpfarrkaplan in St. Magdalena bei Marburg; Planinc Franz, Kaplan in Pischetz; Plcpclce Josef, Kaplan in Schleinitz bei Marburg; Podhostnik Andreas, Pfarrer in Trennenberg: Poplatnik Josef, Kaplan in St. Urban bei Pettau; Potokar Gregor, Kaplan in St. Johann a. D.; Potovšck Josef, Pfarrer in Artitsch; Rožman Johann, Pfarrer in Zavodnje; 8igl Josef, Pfarrer in Trofin; Skerbs Roman, Kaplan in Pöltschach; Slavec Albin, Kaplan in Reischach; Špindler Franz, F. B. Rechnnngsrevident in Marburg ; Srabočan Anton, Kaplan in Gonvbitz; Stabuc Bartholomäus, Kaplan in St. Lorenzen ob Marburg; Stegenšek Augustin, Theologie-Professor in Marburg; Stergar Anton, Vorstadtpfarrkaplan in St. Magdalena in Marburg; Strašek Michael, Pfarrer in St. Johann am Weinberge; Stuhec Franz, Kaplan in St. Georgen a. d. Stainz; Sušnik Johann, Pfarrer in Kerfchbach; Sver Alois, Seelsorger an der k. k. Männer-Strafanstalt in Marburg: Selih Georg, Pfarrer in St. Kunignnd am Pachern; Šijanec Anton, Pfarrer in St. Georgen in W.-B.; Škamlec Ignaz, Kaplan in Luttenberg; Öribar Josef, Kaplan in Trifail; Štrakl Matthäus, Pfarrer in St. Peter bei Marburg; Toman Johann, Pfarrer in Haidin; Tomažič Johann, F.-B. Hoskaplan in Marburg; Trop Franz, Chorvikar in Marburg; Ulčnik Josef, Pfarrer in Riez; Vodošck Josef, Kaplan in St Paul bei Pragwald; Vodušek Andreas, Pfarrer in Hoheneck; Vogrin Johann, Kaplan in St. Peter bei Radkersburg; Vogrinec Johann, Kaplan in Kötsch; Voh Bartholomäus, Domherr in Marburg; Volčič Friedrich, Kaplan in St. Veit bei Montpreis; Wolf Johann. Pfarrer in Gams bei Marburg; Zajc Johann, Kaplan in Reifnik; Zemljič Matthias, Provisor in St. Georgen an der Pesnitz; Zidanšek Josef, Theologie-Professor in Marburg; Zorko Melchior, Kaplan in Zirkovitz; Zupanič Jakob, Pfarrer in Gutendorf; Zckar Josef, Kaplan in Rohitsch. 94. Regelung der Einzahlung Iu den bescheidenen Einkünften, die dem diesbistüm-lichen Priesterhause bei feiner Gründung zngedacht worden sind, gehören auch jene Abgaben, die von den Kirchen des ehemaligen Marburger Kreises an das F. B. Priesterhaus in Graz unter dem Namen: Prie st er Hausbeitrag, oder Alumnatikum alljährlich abzuführen waren. In neuerer Zeit droht diese Giebigkeit wohl wegen ihrer Geringfügigkeit in Vergessenheit zu geraten. Man hat daher den Gedanken an» des Rricherhausbeitrages. geregt, diese Auflage, gleich wie die Köllekturen, ablösen zu lassen. Doch scheint dieser Modus der Begleichung nicht im Geiste der Kirche zu sein, die es lieber sieht, daß die Sorge für den Unterhalt ihrer Diener auf vielen, als nur etwa auf einer Schulter ruht. Um jedoch die alljährliche Einzahlung dieser Beiträge zu regeln, wird zunächst ein Verzeichnis sämtlicher beitragpflichtiger Kirchen, nach Dekanaten und Pfarren geordnet, mitgeteilt. An Priesterhausbeitrag haben zu entrichten: I. Im Dekanate Marburg l. D. lt.: Die Donili nd Stadtpfarrkirche, dann die Vorstadtpfarrkirche Hl. Maria je 168 K; St. Peter und St. Margarethen a. d. P. je 2-10 K; St. Martin bei Wurmberg 1 26 K; St. Barbara, Ober-St. Kuniguud nud Hl. Kreuz je 0 84 X; von Zelluiz die Pfarrkirche 1 68 K, deren Filiale St. Johann 0-84 K, endlich aus G a in s: die Pfarrkirche 126 K, deren Filiale St. Urban 0-84 K; zusammen 15-96 K. II. Im Dekanate Dranfcld: Die Hauptpfarrkirche in Kvtsch, sowie deren drei Filialen: St. Leonhard, Fran-stauden und St. Nikolaus, je 0-84 K; ebenso die Pfarrkirchen von Zirkoviz, Neustift, St Lorenzen, St. Johann, Schleiniz und Frauheim je 084 K; zusammen 8-40 K. III. Im Dekanate Großsoniitag: sämtliche 8 Pfarrkirchen nämlich: Großsonntag, Friedan samt deren Filiale in Kulmberg, Pol stran samt ihrer Filiale Hl. Maria 7 Schmerzen, St. Nikolaus samt Jerusalem, Allerheiligen, St. Thomas, St. Wolfgang und St. Leonhard, also 11 Kirchen mit je 0 84 K, zusammen 9 24 K. IV. Im Dekanate Jaring: Die Pfarrkirchen in Jaring, St. Jakob und in St. Ägide» haben jede 1*26 K, jene von Wi t schein und St. G e o r g e n je 1 *05 K, die von Unter-St. Kunigund 0-84 K, zu entrichten, zusammen 6-72 K. V. Im Dekanate S. Leonhard iu WB.: Die Pfarrkirchen: St. Leonhard 1-26X, , jener Verordnung ausgestellten Bedingung mich die Anrechnung solcher Versicherungsbeiträge beansprucht werben, welche zu dem Quittungen über pie k. k. Finanz-Landesdirektion in Graz hat unter dem 24. Oktober 1905, Zahl 31.790 nachstehenden, an die k. k. Finanz-Landeskasse in Graz und sämtliche k. k. Hanptsteuer-nnd (Steuerämter in Steiermark gerichteten Erlaß, in Abschrift anher mitgeteilt: „Der Oberste Nechnnngshof hat anläßlich der Überprüfung der Rechnungsdoknmente hinsichtlich des allgemeinen Zivilpensionsetats wahrgenominen, daß bei einer Landesbehörde die meisten Quittungen über erhobene Erziehungsbeiträge der durch de» § 8 des Gesetzes vom 14. Mai 1890, R.-G.-Bl. Nr. 74 vorgeschriebenen Bestätigung, daß die ansprnchsbe-rcchtigten Waisen znr Zeit der Ausfertigung der Quittungen in der Verpflegung ihrer Mutter gestanden sind, ermangeln. Zwecke geleistet werden, um den Bediensteten, mit Ausnahme jener in gewerblichen Betrieben Versorgnngsgenüsse zu sicher». Dagegen sind Versicherungsbeträge, durch welche jene Entschädigungsansprüche gedeckt werden sollen, welche zn Lasten des Religionsfondsbeitragspflichtigen ans der gesetzliche» Haftpflicht für Unfälle bei gewerblichen Betriebe» eventuell entstehen können, nur in dem Falle znr Anrechnung beim Religions-sondsbeitrage geeignet, wenn der Beitragspflichtige sich gleichzeitig des Anspruches begibt für den betreffenden Entschädi-gnngsbetrag selbst die Anrechnung beim Religionsfondsbeitrage zu begehren. Die Bewilligung znr Anrechnung solcher Versicherungsbeträge bleibt jedoch in jedem einzelnen Falle der Schluß-fassnng des Ministers für Kultus und Unterricht Vorbehalte». Zugleich wird hinsichtlich der gemäß § 4 der Mini» sterialuerorbmmg vom 21. August 1881 R.-G.-Bl. Nr. 112 vorznnehinenden Einkoininensbercchnnng festgesetzt, daß das betreffende Einbekenntnis künftighin den Stand der Einnahmen und Ausgaben des dem Beginne der Bemessuiigspenvde vorausgegangenen Jahres anzugebe» hat. Koscl, m. p. Bienerth, m. p.“ r^ehungsbeiträge. Zufolge Erlasses des k. k. Finanzniinisterinnis vom 20. September 1905, Zahl 50.978, wird daher die strenge Beobachtung der zitierten gesetzlichen Vorschrift neuerlich eilige« schärft und hiebei bemerkt, daß die oberwähnte Bestätigung durch die zuständigen Pfarrämter gelegentlich der von denselben im Sinne der Vorschrift C des Hofkammerdekretes vom 17. April 1834, P. G. S., Band 02, Nr. 49, zu erteilenden Bestätigung über die Uuversorgtheit der Waisen zu erfolgen haben wird " Die hochwürdigen Herren Seelsorgepriester werden hiemit angewiesen, bei Erteilung der Bestätigung über die UiiVer» forgtheit der Waisen vorangehenden Erlaß sich stets vor Augen zu halten. 97. Literatur. 1. Naznanilo molitvenika „Sveto opravilo“. „Dolgo pričakovani molitvenik „Sveto opravilo“ je zdaj izšel v sedmi izdaji in sc prodaja v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Delo je stalo prireditelja veliko skrbi, truda in žrtev. V priporočitev naj se omeni naslednje. Besedilo molitev, v kolikor se rabijo povsod, je zdaj potrjeno od vseli slovenskih škofij. Knjižica ima mnogo skrbno izbranih naukov, molitev in pesmi, in bi naj postala — tako je prireditelj želel — dubovna vzgojiteljica slovenske mladine v škofiji in spremljevalka iz šolske sobe — ven v življenje — in do groba. V tem smislu se priporoča tudi mladeničem in dekletom v naših društvih. Nauki in molitve so tako sestavljeni, da niso le za šolarje, ampak tudi za odrasle. Da je v knjižici toliko navodil za življenje, se je zgodilo zato, ker vemo, da so mnogim prav ljubi; in ker skoro vsak večji molitvenik ima drugačne nauke, naj bi se tudi v tem oziru po „Svetem opravilu“ dosegla neka enotnost. Natančno navodilo za premišljevanje bo dobro došlo tistim, katere Bog kliče v tak stan, v katerem bodo dolžni premišljevati ; morda bo ustreglo tudi tistim, ki jih blaga volja nagiblje k popolnejšemu notranjemu življenju. Pesmi je obilo. Lepo petje je dvojna pobožnost, in lepa pesem ni samo za petje, ampak se lahko bere tudi kot molitev. Besedilo pesmi je vzeto iz Špindlcrjeve „Ljudske pesmarice.“ Sesti izdaji „Svetega opravila“ se je očitalo, da ima v pesmih slabo besedilo; zdaj je popravljeno in se bo poslej vedno tako tiskalo ; zato se naj to pri petju upošteva. Naj bi sc pa tudi pri petju pridno uporabljala imenovana od štirih škofij potrjena „Ljudska pesmarica“, ki je bila z veliko skrbjo sestavljena, in s katero gre „Sveto opravilo“ roka v roko. Tako bi se imenovani dve knjigi kaj lepo izpopolnjevali in močno pomagali v šoli in cerkvi povzdigniti nabožno ljudsko petje. „Sveto opravilo“ se priporoča zlasti za šole, ker bo sedaj končno dognani molitveni tekst, po katerem bo prirejen tudi dostavek nove izdaje katekizma, trdna podlaga za poduk. V drugem in tretjem delu „Svetega opravila“ se nahajajo natančne, na podlagi liturgičnih knjig, katekizma in IV. lavantinske sinode sestavljene pobožnosti za sveto mašo in za prejemanje svetih zakramentov. Po razlagi dotičnih poglavij v katekizmu ho podajalo „Sveto opravilo“ kolikor toliko natančno pomožno knjigo. Sveta Cerkev naroča, naj se pri slovesnih svetili mašah poje v liturgičnem jeziku. Kjer so to že vpeljali, bo vernikom za umevanje latinskih molitev lepo pomagal vsporedni slovenski prevod v „Svetem opravilu.“ V četrtem delu sc nahajajo nekatera vprašanja iz novega katekizma, katera so je posebno treba na pamet naučiti. To bo dobro došlo starišem, ki radi gg. katehetom z domačim podukom pomagajo, ker bodo s tem dobili v roko isto besedilo, po katerem zdaj gg. katehetje otroke podučujcjo. Ko izide še večji „Cerkveni molitvenik“, bodo tudi gg. duhovniki pred oltarjem razne litanije in druge molitve enako molili. Do tedaj se bodo verniki iz tega molitvenika že na to pripravili. Beti del obsega razlago sv. cerkvenega leta, v kolikor je potrebno za šolo in dom. Na ta način bo z novo izdajo gotovo mnogostransko ustreženo. A ko se je za katero šolo že iz Ljubljane naročil manjši „Šolski molitvenik“ ali pa „Večno življenje“, ne bo to pri skupnih molitvah nič motilo, ker je pisatelj z g. dr. Gr. Pečjakom vse skupne molitve vzajemno prirejal. „Sveto opravilo“ obsega v tej izdaji z vsema 35 pol ; v šesti jih je bilo 21. Razne nove podobice lepšajo naš molitvenik ; spredaj ima podobo ali brezmadežne Device ali pa svetega Alojzija. Knjižica je rdeče obrezana in vezana v močen usnju podoben pergamoid, ter stane I 30 K, po pošti pa 1 40 K. Pri skupnih naročilih se na deset plačanih izvodov doda eden povrh, pri dvajsetih pa trije.“ To „naznanilo“, ki ga je častiti gospod Jožef Čede, župnik v Studenicah napisal za tiskarno sv. Cirila v Mariboru, našteva mnogo prednosti, ki jih ima sedma izdaja toliko priljubljenega „Svetega opravila“ pred poprejšnimi izdajami tega od rajnega knozo-škofa Slomšek a osnovanega molitvenika, a kdor bode lepo knjižico v roke vzel in jo pazljivo prebral, bo v njej našel še mnogo neprecenljivih vrlin. Ker smemo reči, da „Sveto opravilo“ nudi sedaj vse, kar se sme od dobrega molitvenika pričakovati, za to se ponavlja želja, izrečena pri potrjenju rokopisa za to izdajo, naj bi se vendar čč. gg katehetom posrečilo, vsem slovenskim šolarjem, saj vsem odraslim, spraviti novo izdajo „Svetega opravila“ v roke. Častitemu gospodu župniku Cede, prireditelju že šeste in sedaj popolnoma predelane sedme izdaje „Svetega opravila“ pa želimo potrebnega časa, da po vzgledu svojega vrlega sotrudnika, veleč. g. dr. Gregorija Pečjak v Ljubljani sestavi še za nižje razrede „Šolski molitvenik“ ali „Malo sv. opravilo“ z okrajšano vsebino in v primeroma manjši obliki. Priznati se mora, daje Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, ki je tudi to izdajo založila, dala nove črke, prav lep papir in nekoliko dovolj snažnih podobic. Zgoraj navedene cene so toraj prav zmerne. Pri vočili naročilih sc cena po 1 30 K še za deset in več odstotkov zniža. Naj bi se nova izdaja „Svetega opravila“ po vsej škofiji kmalu vdomačila in obilno duhovnega sadu rodila! 2. Pri veleč. o. Bernardino, provincijalu kapucinov na Reki, se dobi knjiga : „Vježbaj sc u sa vrše n os ti i krščanskim krepostim a. Španjolski napisao č. o. Alfonzo Rodriguez, svečenik Družbe Izusove. Prigodom pedesetgodišnjice proglašenja dogmata bezgrješnog začetka. Sa Španjolskoga preveli O.O. Kapucini na Rijeci. Prvi dio. Rijeka. Tisak l'etra Buttare. 1905.“ Tretji zvezek knjige je že izdan, drugi pa bode za nekoliko časa gotov. Cena vsakemu zvezku jo 3 K 40 v. Kdor naroči oba zvezka, plača le 6 K ; kdor pa naroči po 10 zvezkov, dobi eden zvezek povrh. Delo sc priporoča. 98. . Empfehlung des „Katholischen Vereines der Kinderfreunde". Der Begründer obigen Vereines, R. P. Edninnd Hoger, Kinderfrennde in Innsbruck, hot sich mit dein Ansuchen anher Prior des Benediktiner-Priorats für den koth. Verein der gewendet, miserent „Kirchl. Verordnnngs-Blatte" die Flug- schrift : „D er k ath olische V erein d er Kin d ersre n n d e" Und das vo» ihm verfaßte und in zweiter Anflage herausgegebene „Pap stb »ich le in" in beilegen zu dürfen. Das F. B. Ordinariat hat dieser freundlichen Bitte um sv lieber willfahrt, als es überzeugt ist, daß in »»seren Tage» das lebendige Wort, so mächtig es auch wirkt, zur Erzielung einer gute» Kiiidererziehuug nicht mehr ausreicht, sondern demselben mit der Presse nachgeholfen werden muß. Um eben diesem Bedürfnisse abznhelfe», gibt der oben genannte Verein seit 20 Jahren eine besonders für Eltern berechnete Monatschrift: „Der christliche Kinderfrennd" genannt, (mit Gratisbeilagen für Jnng und Alt) heraus, die jährlich in 12 Heften erscheint imb nur K 1 20 kostet. Probehefte davon können von der „Kinderfrennd Anstalt in Innsbruck" gratis und portofrei bezogen werden Auch vom „Kinderfrennd" und vom „Jngendkaleiider" für 1906 stehen den hochw. Seelsorgspriestern unentgeltliche Exemplare von ebendort zur Verfügung. Der eingangsgenannte hochwürdige Gründer dieses V'ei ei nehat aber auch dafür Sorge getragen, daß bereits vor 14 Jahren in Laibach ein Zweigvereiil ins Leben gerufen rvorden ist, der das slvveuische Vereinsorgan: Krščanski detoljub. List za krščansko vzgojo in rešitev mladine in Vierteljahresheften nebst sehr praktischen Beilagen zu dem gewiß billigen Preise von jährlichen 80 h heransgibt. Der Begründer dieses für-alle Diözesen slovenischer Zunge berechneten Unternehmens war der unermüdlich tätige k. k. Professor, Herr Anton Kržič, der in der Person des Herrn Michael Bnlvvee, Spiritual der ehrw. Ursnlinne» in Laibach, einen sehr eifrigen Redakteur für dieses Blatt zu gewinnen das Glück hatte. Mit vereinten Kräften haben sie bereits zehn kurze Lebensbeschreibungen von den am häufigsten verkommende» Namenspatronen, dann eine ganze Reihe anderer sehr nützlicher Vereinsgabe» veröffentlicht, von denen eine unter dein Titel: Ali znaš? einen kleinen Auszug ans dein Katechismus enthält und bereits einen Absatz von lOOOOO Exemplaren gefunden hat. Soeben wird auf Grund der nenestens einheitlich verfaßten Kirchengebete die 12. Auflage dieses Büchleins: Ali znaš? vorbereitet, das nur 8 I, kostet. Das F. B. Ordinariat hat es mit vielen Freuden vernommen, daß die Herren Katecheten der Lavanter Diözese nach diesen belehrenden und erbauenden Schriften sehr fleißig greifen und dieselben als passende Belohnung an brave Schüler verteilen. Mögen die Hochiu. Diözesanpriester nicht nur allein diesem lvbwürdigen „Vereine der christlichen Kinderfreunde" ihre erhöhte Aufmerksamkeit widmen, sondern auch die ihrer Sorgfalt anvertrauten christlichen Mütter zur Bestellung und Lesung dieses ganz besonders für sie bestimmten Blattes veranlassen. Der Lohn bei Gott wird ihnen hiefür nicht entgehe». 99. Ausschreibung. 3u der hiesigen F. B. Konsistorialkanzlei gelangt mit 1. Jänner 1906 die Stelle eines Kanzlisten zur Besetzung. Bewerber um diesen Dienstesposten, mit welchem ein Jahresgehalt von 630 K verbunden ist, wollen ihre vrdnni'gs- mäßig belegten, eigenhändig geschriebenen und mit dem Nachweise ihrer bisherigen Verwendung versehenen Gesuche längstens bis 21. Dezember 1905 beim F. B. Lavanter Konsistorium zu Marburg in Vorlage bringen. 100. Dihesnil-Alichrichten. Investiert wurde Herr Johann Kczodeic ans die Pfarre St. Lambert in Skoniern. Übersetzt wurden die Herren Kapläne: Johann Kansl-y von St. Martin bei Windischgraz nach St. Lorenzen in W. B. ; Maximilian Ocvirk von St Lorenzen in W. B. »ach St. Martin bei Windischgraz und Anton Trinkaus von St. Andrä in W. B. »ach Trcnnenberg. Beurlaubt wurde krankheitshalber Herr Alois Sagaj, Kaplan in Laporje. Gestorben ist P. Albert licrut O. Cist. ref., Chor.Religwse in dcr Trappistcnabtei Maria Erlösung im Schlosse Reichenbnrg, am 18. November im 71. Lebensjahre. Unbesetzt ist geblieben der Knplanspvstcn in St. Andrä in W.-B F. B. Lavanter Ordinariat zn Marburg, ani 1. Dezember 1905. f Mich«»., Fürstbischof. i t. umiUuo-iUiilibnuti u'i.