SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) XXXIX (33) Štev. (No.) 5(1
ESLOVENU LIBRE
BUENOS AIRES 18. decembra 1980
O politiki na dolgi rok Dr. FRANC KRAMBERGER PREVZEL ŠKOFIJO
Trije dogodki zadnjega časa so mi dali misli za ta uvodnik.
1.	Ob 40-letnici smrti dr. A. Korošca je dr. Maček na grobu ugotovil: „Končno je po vseh peripetijah prišlo do sporazuma med Srbi in Hrvati, za kar ima velike zasluge dr. A. Korošec.“ Pozornost mi je vzbudila beseda „po vseh peripetijah“. To je: po dolgem načrtnem delovanju je njegovo delo prineslo uspeh k pomiritvi spora, ki se je zdel nepremostljiv, in bi — kot se je izrazil 'Cvetkovič, že prihodnje leto (1942) prinesel istotak statut tudi samostojni slovenski edinici. Tako — da ni bilo vojne — bi dr. Korošec s politiko dvajsetletnega roka dosegel spet to, kar je že nekoč imel: trializem v državi SHS v smislu Ženevskega pakta. Beograd je izigral Hrvate in Slovence. — in šele po 20 'letih taktičnega boja bi Korošec uspel izpolniti slovenski program, ki ga je začrtal v punktacijah na Silvestrov dan 1. 1932-33. Pa je bilo treba še žrtve: v izgnanstvo, kraljeva smrt, diktatura in obidenja centralistične ustave, da je prišlo do uspeha. „Samostojna edinica“ iz Slovenske deklaracije je že dobila v deklaraciji Narodnega odbora 1944 in v programu SLS ime „samostojna narodna država“.
Današnja Socialistična republika Slovenija je centralistična p s e v d o samostojna edinica, ki pa bi nam mogla po-služiti za izhodišče nove demokratične Slovenije. Ta naj bi po sporazumu sama odločila svoje razmerje za širšo povezavo z drugimi južnoslovanskimi narodi. Prav tako potitovsko fazo predstavlja — kot nadaljevanje Koroščeve dolgoročne politike — demokratična alternativa kakor jo kaže Narodni odbor v svoji najnovejši brošuri Naši pogledi zv. 3. To bi bila baza za — izhodišče.
2.	Drugi dogodek: razvoj stavke na Poljskem, ki se je začela to jesen kot mezdno-draginjsko gibanje, pa se je razrastlo v izrazito politično dejanje. Walesa ga je zamislil kot uspevanje na „dolgi rok“ s tehniko, ki jo nekateri imenujejo — „rezanje salame“. Namreč: danes znižanje cen mesu, jutri povišanje mezde, potem sv. maša v radiu, pa odprava cenzure in nato šele
—	svobodni sindikati. Kardinal Wyszyn-ski je že oktobra prosil: „Ne prena-penjajte zahtev, pa naj bodo še tako upravičene! Prav zato ne!“ In Walesa je po tej metodi uspeval s točko za točko... Prenapenjanje tistih, ki bi hoteli takoj vse, je vzbudilo reakcijo Moskve in Varšavskega pakta. Walesa pa ši ni stavil za cilj nasilno uničenje režima, le ustvarjal si je prijeme
—	kot bršljan v zid —■, ki se ne da več odtrgati in preraste zid. Pa ima uspehe.
3.	Emigrantski Hrvati so s svojo politiko v krizi. Teroristično takojšnje zrušenje režima se že lomi ob trdem zidu svetovne reakcije, ki ne pusti razrušiti Titove dediščine, Jugoslavije. Tito je uspel prepričati svet, da je Jugoslavija vsem potrebna: Carter jo je potrdil v Beogradu ‘ za AA, Brežnjev jo je priznal, najmanj interesa, da se razbije pa imajo neuvrščene države, ki so jo dvignile na ščit. Nasilen poizkus zrušiti jo, je dal že preveliko žrtev.
Svet danes 'nima posluha za nacionalistične tožbe narodov. Svetovni problem, ki se bojuje na tleh Jugoslavije je resnično del svetovne, zlasti evropske zainteresiranosti in se imenuje: boj med demokracijo in diktatorskim totalitarizmom. To je nova sodobna fronta proti stalinističnem komunizmu v Evropi. Ce kolikor tej fronti nudimo pomoči, v toliko lahko pomagamo svojemu razvoju v svojo smer. Kaj so priznali komunisti-kulturniki na Prešernov dan v Ljubljani 9. februarja 1980? Neki'Jan je dobesedno rekel: „Demokracija in pluralizem sta nam škodljiva.“ Torej nam morata biti ti dve ideji -— naša alternativa proti rušenju sedanjega komunističnega režima. To lahko pride v poštev tudi na hitri rok, če ga pokličejo svetovni dogodki ali pa notranja nuja. Znani voditelj svetovne liberalne zveze Salvador Madariaga je rekel: „Z očmi moramo gledati navzgor,
Mariborski stolni kapitelj se je 14. novembra sestal na izredni seji, ker je po predpisih cerkvenega prava novoizvoljeni mariborski škof dr. Franc Kramberger predložil zadevne listine. Apostolski pronuncij v Jugoslaviji je že 4.
Priprava za papežev
Dopisnik Frankfurter Allgemeine Zeitunga Viktor Meier je v dopisu z 'dne 8. decembra iz Ljubljane sporočil, da obstoja zelo velika verjetnost, da bo papež Janez Pavel II v prihodnjem letu obiskal tudi Jugoslavijo. Jugoslovanska škofovska konferenca je že podvzela potrebne korake.
Predsednik državnega Predsedništva Mijatovič, bo v prihodnjih dneh obiskal Rim in ima za 19. december določen •sprejem pri papežu. Pričakujejo, da bo ob tej avdienci izročil Mijatovič papežu uradno vabilo za obisk Jugoslavije, četudi so katoličani v glavnem le v Sloveniji in na Hrvaškem, bo papež zaradi protokola obiskal tudi glavno mesto Beograd.
Verjetnost papeževega obiska je v začetku decembra potrdil tudi ljubljanski metropolit dr. Šuštar na tiskovni konferenci, ki jo je imel v škofijski palači s tujimi časnikarji.
O poteku te zanimive tiskovne kon-
toda z nogami moramo stati trdno na realnih tleh.“ To se pravi: imejmo nenehno ideal pred očmi, ki je Slovencem samostojna narodna država, toda skušajmo jo doseči v razmerah, ki so nam danes dane in tako, ki bi nam najbolj služila za ohranitev in bodoči razvoj. Prva faza naj torej bodi: v skladu s svetovno borbo demokracije proti totalitarizmu osvoboditi se diktature, ki danes vlada nad našim narodom! In ko bpmo dosegli to — bomo v svobodi vzpostavili nove sporazumne zveze. In to je danes mogoče le s politiko „dolgega roka“. Toda pripravljeni moramo biti obenem tudi na eventualni skok zgodovine, da nas nepripravljene ne pi’eskoci...
Na to pot nas ne usmerja samo brošura Narodnega odbora 1. 1980, temveč tudi drugi, npr. Hrvoje Vukelič, ki piše v londonski Hrvatski poruki (letošnja štev. 4j5): „Borba, ki nam je danes potrebna, je: strpno, konkretno delo na vseh področjih in borbe... ne pa trkanje na prsi: Kdo je večji Hrvat.“ Za umirjeno in premišljeno borbo se opredeljuje tudi del Narodnega viječa, proti neučakanim in nestrpnim revolucionarnim „pomladničarjem“ iz 1. 1968; po nerevolucionarnem sporazumskem dogovoru kličejo nekdanji komunisti v domovini na čelu z atomskim znanstvenikom rektorjem Supkom, ki hoče novo državo s humanitarnim programom pa s pravico tako združitve, kakor odcepitve; Mihajlo Mihajlov je celo mnenja, da bi danes v domovini pri svobodnih volitvah dobili komaj 25% separatisti, kot piše letošnja oktobrska Hrvatska zora (München). 'Isti list ima tudi debelo tiskan uvodnik, iz katerega smo vzeli, gornji naslov in kjer stoji tudi tale stavek: Očitna in neizpodbitna resnica je, da niti mi, Hrvati, ne moremo
oktobra izdal odlok, po katerem je mogel novi mariborski škof prevzeti škofijo, preden so prišle iz Rima uradne listine. Ko so na seji kapitlja ta odlok prebrali, je škof Kramberger prevzel škofijo v kanonično posest.
Novega škofa je pozdravil stolni prošt dr. Jožef Smej in mu v imenu kapitlja obljubil molitev, ljubezen, zvestobo, pokorščino in sodelovanje. Obenem pa se je zahvalil kapitulamemu vikarju, bivšemu pomožnemu škofu Vekoslavu Grmiču, ki je vodil škofijo od smrti prejšnjega škofa Deržečnika do imenovanje novega. Vekoslava Grmiča pa na tej seji ni bilo.
Po prevzemu škofije se je dr. Franc Kramberger zahvalil za besede prošta Smeja, izrekel zahvalo kapitularnemu vikarju in nato potrdil ustno vse, ki delajo "v škofijski pisarni kakor tudi tiste, ki delajo pri cerkvenem sodišču. Za novega generalnega vikarja pa je imenoval stolnega prošta dr. Jožefa Smeja.
Slovesna posvetitev novega škofa bo na četrto adventno nedeljo 21. decembra v mariborski stolnici.
obisk v Jugoslaviji
ference bomo poročali v prihodnji številki.
Verski obredi na otoku
Pod tem naslovom so v gorenjskem listu GLAS 3. oktobra objavili kratko poročilo o prizadevanjih Blejcev in drugih občanov radovljiške občine o obnovi verskih obredov na blejski otoški cerkvici. V tej cerkvici že 32 let ni bilo maše, pač pa so po načrtih pokojnega arhitekta Toneta Bitenca obnovili ves otoški kompleks, ki je znan kot arheološko najdišče. Arhitekt Bitenc je svoje načrte pripravil pod pogojem, da bo po obnovi služil zopet svojemu namenu. Blejski župnik Ignacij škoda, ki se že dalj časa trudi, da bi priznali Bitenčevo zahtevo, je zapisal v Družini (26. okt.), da so bili bralci v Glasu razočarani. Namesto pričakovanega dovoljenja za obnovitev verskih obredov v
in ne smemo zapustiti Jugoslavije in se odcepiti prej, dokler si ne zagotovimo, da se bo poleg današnje Republike Hr-vatske tudi Bosna odločila za samostojno hrvaško državo, „če bi namreč izgubili Bosno — pravi —, bi se utegnila nanovo vzbuditi že preživela jugoslovanska ideja.“ Hrvatska zora graja „neupravičen optimizem nekaterih časopisov, neutemeljene poglede na skorajšnji razpad velikosrbske države.“ I-menuje tako govorjenje „neodgovorno demagoško šarlatanstvo“ in „sladko marmelado“. „Mi ne potrebujemo hrvaških levov (lafov), temveč hrvaške črve,“ ki bi grizli korenine režimu. „Nezadovoljive so razmere v našem zunanjem politčnem svetu in pravtako notranjem... naš boj mora zato računati za svoj polni uspeh na daljša razdobja: s takšno verjetno eventualnostjo moramo uskladiti naše akcije“! To je tenor članka, ki med drugim pove tudi to hrvaško zgodovinsko dejstvo: „vse vodeče politične stranke — tudi HSS — so začenjale z radikalizmom, a so bile potem • prisiljene, da računajo z realnimi razmerami.“
Sklene pa uredništvo svoj uvodnik s temi besedami — in so bile zadnja — ali prva — pobuda za ta uvodnik:
„Mi smo prepričani, da je praksa lojalnega in zadržanega delovanja Slovencev v tem pogledu daleč višja nad hrvaško nenehno politiko borbenegd nasprotovanja (konfrontacije) ali absti-nencije, višja s pogledom na zgraditev izhodiščnega položaja za bodočnost.“
In pot k temu izhodiščnemu položaju more biti le preudarna treznost in dialog.
Ali ni včasih „politika na dolgi rok“ celo krajša, kakor politika po geslu „vse, ali nič!“ Uspešnejša pa prav gotovo.
td
Dolanc je postal zgovoren
Zagovarja „trdo roko“
Stane Dolanc, član partijskega predsedstva Jugoslavije je postal v zadnjih mesecih zelo zgovoren. Medtem, ko se precejšen del funkdianarjev iz najvišjega vrha partije skuša držati bolj v ozadju, ali se spušča le v več ali manj akademska razpravljanja, je Dolanc neutrudljiv.
Zaradi njegovih tako pogostih nastopov, beograjski dopisniki nemških, švicarskih in drugih evropskih listov precej pišejo o njem in dajejo tudi svoje komentarje h kritikam in napadom, ki so v zvezi z njegovo tezo, da je treba režim poostriti.
Tako izhaja iz teh poročil, da je Dolanc sredi novembra kritiziral v javnosti tiste, ki bi hoteli izdajati nove časopise (o tem smo že pisali, op. ured.) in tudi tiste, ki govorijo o „resnični demokraciji“. Bilo je razumljivo, da je Dolanc kazal s tem na najnovejšo pobudo, ki so jo sprožili v Srbiji, in jo je podprlo nad sto intelektualcev iz cele Jugoslavije. V zvezi z revijo, ki sploh še ni izšla, ampak je bila postavljena le zahteva po njej, je Dolanc očital intelektualcem, da se hočejo predstavljati oni kot edini, ki so sposobni spoznati in reševati probleme, ne pa delavstvo.
V ostalih govorih je v napadih u-porabljal besede „prozahodna usmerjenost“, „katoliška morala“, „katoliška demokracija“, kar je zopet navezal na pobudnike za novo revijo, češ da zagovarjajo izdajatelji takih listov „konservativno usmerjenost“. Precej nenavadno pa je bilo, ko je Dolanc poimensko napadal dolgoletnega beograjskega dopisnika pariškega lista „Le Monde“, Jankoviča, in mu očital, da je poročal o prepovedi izhajanja podobnega lisfa v Sloveniji, ni pa pri tem povedal, da v mali Republiki Sloveniji izhaja več listov kot V vsej Franciji. Dolanc je tudi zatrjeval v drugem govoru, da „se hočejo te male grupice povezati s podobnimi krožki v državi in to v sodelovanju z reakcionarnimi krogi v inozemstvu.“
Napadel je tudi Djilasa, sicer ne direktno, ampak je zatrjeval, da Djila-sov sin Alex, ki je emigriral, sodeluje pri nekem „četniškem“ emigrantskem listu v Londonu. (V resnici pa je Alex član uredniškega odbora revije „Review“, ki izhaja v Londonu in v angleškem jeziku dbjavlja članke o jugoslovanski problematiki z vidika oporečnikov. Op. ured.).
Dolanc vsekakor hoče postati ljudski tribun. V svojih govorih namenje-
otpški cerkvici je prišel sklep predsedstva občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, s katerim odklanjajo obnovitev obredov. Kot utemeljitev sklep navaja, da je na Bledu in v Radovljici dovolj — prostora za opravljanje verskih obredov. Župnik škoda odgovarja, da on in verniki ne prosijo za obnovitev službe božje na Otoku zaradi pomanjkanja prostorov, temveč zato, ker'je Blejski otok bil dolga stoletja in bi bil tudi danes po želji mnogih edinstveno versko središče v veselih in žalostnih trenutkih življenja.
nih delavcem, pogosto uporablja besedi „morala“ in „korupcija“. Tako je npr. na zborovanju Zveze kirurgov napadel zdravnike zaradi „sumljivih kuvert“, v katerih dajejo bolniki zdravnikom proti-postavne honorarje. Kdor v Jugoslaviji ne da zdravniku denarja ali drugega darila, bo preživel dolge ure v čakalnicah, bo težko prišel do postelje v bolnišnici, ali do zdravniškega priporočila za zdravilišče. Za tiste bolnike, ki tega ne zmorejo, je to velik problem.
Dolanc tudi zelo rad išče korupcijo pri privilegiranih „partizanskih veteranih“. Mnogi teh imajo po njegovem mnenju po dve vili ob Jadranu in dobivajo že desetletja visoko najemnino v tujih valutah, pa ne plačajo od tega nobenega davka. Prizadete občine enostavno nimajo poguma od teh nekdanjih borcev iztirjavati davke, medtem ko pri iztirjevanju' davkov revnejšim, ne poznajo nobene obzirnosti.
Zanimivo je, da je Dolanc prišel tudi v nasprotje s hrvaškim komunističnim veljakom Bakaričem. Ta je postal pristaš nekakšne liberalizacije in zahteva, da se spremeni preživeli sistem v Beogradu in da se rešijo gospodarski problemi ekonomsko, ustavno in federativno. Dolanc pa zagovarja trdo roko, posebno proti intelektualcem, ki „dvigajo glavo“.
Nekateri spravljajo te Dolančeve nastope v zvezo s tem, da je po Kardelju prevzel odgovornost za „samoupravljal-ni socializem“ v okviru partijskega predsedstva. V tem svojstvu vodi priprave za tretji kongres samoupravljal-cev, ki bo v letu 1981, Načenjanje vseh perečih problemov v govorih, naj bi spadalo v okvir teh priprav za kongres. So tudi taki, ki sumničijo Dolanca, da hoče posnemati Tita. Nobenega dvoma pa ni, da so Dolančevi govori pod vplivom dogajanj na Poljskem; ta dogajanja ga tudi vzpodbujajo k zahtevi po trdi roki in poostritvi režima.
Po teh ugotovitvah nam je prišla v roke številka lista „Bayemkurier“ z dne 6. decembra. V članku pod naslovom „Denar ne smrdi“, avtor članka Alex Peter piše tudi o Dolancu in pravi: „Prav sedaj, ko pričakujejo denar od ‘zastarelega kapitalizma,', povečujejo Titovi nasledniki boj proti ‘proza-padnim silam’. Zahodni denar ne smrdi, pač pa zahodne ideje. Prav isti tovariši, ki se predstavljajo v Bonnu, Parizu ali Londonu kot ‘zanesljivi zavezniki’ zahodne demokracije, so tudi v Kremlju zatrjevali, da ne bodo dopustili odločilnega vpliva zahoda v jugoslovanski državi.
Stane Dolanc, eden vodilnih partijskih funkcionarjev v Sloveniji, katerega smatrajo v Bonnu za prijatelja Socialne demokracije, je pristopil k Titovim partizanom šele leta 1944, ker je bil prej v Gradcu član ‘Hitlerjugend’. V zadnjih dneh je napadel Jugoslovane, ki so ‘prozapadno usmerjeni’, ki so zagovorniki ‘krščanske morale’ in hočejo, če odkrito povemo, ‘katoliško demokracijo’. Privilegirani partizanski veterani pa so užaljeni, ker jim oponaša njihove privilegije človek, ki je bil član Hitlerjugend.“
Dr. Tine Debeljak	(41)
NEKAJ POGLEDOV Z NAŠE PERSPEKTIVE NA JOSIPA BROZA-TITA
Tudi na konferenci v Casablanki v začetku 1. 1943 so že govorili o tem balkanskem problemu, ki so mu tedaj dali prednost pred vzhodnim na Pacifiku, ki je stopil v drugo vrsto. Sklenili so že v Casablanki, da si AA nekako razdele Evropo v „sfere vplivov“ v tem smislu, da se Britancem prizna Balkan in Bližnji vzhod, ZDA pa Dalj-nji vzhod in severna Afrika (DebOrin, 346). Po januarju pa so se razmere spet spremenile.
S	to mislijo o Balkanu je prišel na konferenco v Quebec, da brani z vehe-
menco svoj načrt (avgusta 1943). Sovjetski vojni zgodovinar Deborin pravi: „Tam je Churchill javno povedal, da hoče s to invazijo na Balkan zavreti ‘sovjetski vpliv’ na to področje, kajti ‘to bi povzročilo ogromno škodo angleškim in ameriškim koristim’.“ Nato nadaljuje: „Ni pa bilo težko uganiti, da gre za to, da bi Anglija dobila gospodujočo vlogo v Evropi in ne bi pustila tekmo.vanja niti ameriškim tekmecem v tem delu“ (371). „Amerikanci pa so v kritiki Churchilla bili mnenja, da bo (Nad. na 2. str.)
Od vsepovsod
POSVETOVANJE O KAVI V TRSTU. Trst je bil že od Marije Terezije dalje pomembno tržišče za kavo. Imenovali so ga celo sredozemska prestolnica kave, saj je zalagal s kavo vso centralno Evropo in Italijo. Sedaj sicer ni več Trst edino pristanišče za kavo, vendar raztovorijo v Trstu 60 odstotkov vsega italijanskega uvoza kave, poleg tega pa še velik del uvoza za Avstrijo, Švico in Zahodno Nemčijo, še v Jugoslavijo je gre nekaj.
V okviru letošnjega tržaškega velesejma je bilo v Trstu tudi važno mednarodno posvetovanje o kavi. Udeležilo se ga je okoli 200 gospodarstvenikov iz 22 držav članic in uvoznic kave. Posveta so se poleg teh udeležili še predstavniki londonske International coffe organization, predstavniki IBC (brazilskega instituta za kavo) in predstavniki EGS (Evropske gospodarske skupnosti). Na posvetu so govorili o velikem porastu porabe kave v svetu (v zadnjih letih od 24 milijonov na 30 milijonov vreč). Edino v ZDA so v zadnjih letih zmanjšali uvoz kave za 3 odstotke, drugod po svetu pa je uvoz narasel za 9 odstotkov, v. Italiji, Nemčiji, Avstriji in Jugoslaviji pa še precej nad deset odstotkov.
„Molimo za zdravo pamet. . .46
Pismo naročnika našega lista, sept. 80 Dragi g. urednik Svob. Slovenije!-Morda bo komu prišlo prav, morda pa tudi ne — a vseeno pišem. Morda ste brali v Bogoslovnem vestniku teološke fakultete Ljubljana, št. 1, 1980, članek, ki ga je napisal dr. Stanko Cčivlič: Pravni položaj Cerkve v Skr Na strani 94 kaže, kako more 1 i ,/i-. mladi, profesor infiltriran po ni:uistimi propagandi. in peti . ;	. no linijo,.. .
,, prepis: „...Komunistična ; oi a prepovedana in je de-v la alb Bila je odlično pripravil.;,,a vabenje upora in vstaje proti . okupatorju. Njen politični realizem se pokazal že na ustanovnem kongresu slovenske Komunistične partije na Čebinah, ko so -se zavzeli za mobilizacijo katoliških množic za skupne socialne in vsenarodne interese slovenskega človeka. To je bila zasnova za ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je začela oboroženo vstajo proti o-kupatorjem. Odlično organizirana in v ilegali prekaljena Partija je kmalu prevzela vodilno vlogo v splošnem ljudskem uporu, medtem ko so meščanski politiki samo oportunistično čakali na zmago zaveznikov in v svojem protikomunističnem nastrojenju bojkotirali Osvobodilno fronto in se vedno bolj odkrito pogrezali v kvizlinške kolaborante.
Nova država je nastajala pod neposrednim vodstvom Komunistične partije. Njena politika je odločilno vplivala na nove odnose med Cerkvijo in državo. Prišlo je do nove družbene ureditve in nove zakonodaje.“1
Tako katoliški profesor cerkvenega prava v semenišču.
Vsi mrtvi v Kočevskem Rogu in tisočih drugih grobovih so bili „samo oportunisti, ki so čakali na zmago zaveznikov — in kvizlinški kolaborant j e...“ Rad bi mu poslal pismo, ki mi ga je pisal stari gorenjski oča — sedaj že vsaj 20 let mrtev — pisal mi je 1951, kako se je v njem dvigala jeza, stud, žalost, obup, ko so julija meseca 1945 in nekateri že nekaj tednov prej zvedeli za umore domobrancev — med njimi je bil tudi njegov sin Tone... Kako grozno je neka mati trpela, ko je nek cerkljanski komunist govoril, kako je skakal po na tleh ležečem fantu iz Češnjevka in ga šele potem ustrelil.
Večkrat mislim na napis žrtvam prve svetovne vojne v Komendi: Molimo za zdravo pamet... Morda ni druge rešitve za pametno in pravo presojanje kot molitev... noben prepovedan grob raznim tudi katoliškim ljudem z vso nedolžno krvjo ne more pregnati megleni pameti laži, ki so jo natrosili komunisti s svojo propagando.
Ali bodo članki dr. Debeljaka: Nekaj pogledov... na Tita izšli v brošuri?
Bog plačaj za vse žrtve, ki jih imate s tiskanjem Svobodne Slovenije. Bog z vsemi
ODBOR POČITNIŠKEGA DOMA DR. HANŽELIČA sporoča, da naj se vsa sporočila
v.	zvezi s počitnicami v Počitniškem dotnu pošiljajo po 20. decembru na naslov: Hogar de Descanso, 5182 San Esteban, Sierras de Córdoba. — Obenem sporoča, da je v drugi polovici februarja še nekaj prostih sob in da bodo sobe (brez hrane) na razpolago tudi v mesecu marcu.
PO ŠPORTNEM SVETU
MIMO JAUŠOVČEVO je na turnirju v Amsterdamu 17. novembra v četrtfinalu izločila Američanka Russell; zmagovalka turnirja je bila Hana Mandlikova (ČSSR), nova ženska zvezda na teniškem nebu. V igri dvojic pa je Javšovčeva z Russellovo prišla do finala, ki sta ga tesno izgubili z Mandlikovo in Stove (ZDA) s 6:7, 6:7.
LANSKI JUGOSLOVANSKI ROKOMETNI prvak Kolinska-Slovan iz Ljubljane se tudi letos kar dobro drži. Ne gre pa mu tako dobro od rok, kot lani. V sedmem kolu je s golom razlike (26:25) izgubil z banjaluškim Borcem in padel na tretje mesto.
KOŠARKARJI ljubljanske Iskre-O-limpije so letos več obljubljali, toda po štirih kolih se vidi, da se bodo morali bolj boriti, sicer jim bo šla bolj trda.
Tudi v I B ligi se bosta morala slovenska predstavnika Slovan iz Ljubljane in Libela iz Celja bolj potruditi. V prvih kolih je Slovan le enkrat zmagal, Libela pa dvakrat.
MARIBORSKI ODBOJKAŠI Stavbarja so v 1. odbojkarski ligi v šestem kolu prvič zmagali. Premagali so moštvo iz Modrice, ki je sredi lestvice. Ribničani pa so izgubili s Partizanom težko borbo s 3:2. Izgledalo je, da jim bo uspel v gosteh osvojiti drugo zmago, saj so vodili z 2:0! V I. B. odbojkarski ligi je ravenski Fužinar bil po šestem kolu na tretjem mestu za Zeljezničarjem in Čajevcem. Fužinar je s 3:1 odpravil v gosteh Karlovec; Blejčani so premagali doma Borovo s 3;2 in se s 6 točkami uvrstili na sredo lestvice.
SLOVENSKI ALPINISTI se pripravljajo na prihodnjo himalajsko odpravo. Prihodnjo jesen bodo naskočili Daulaghiri (8167 m); dovoljenje iz Nepala so že dobili.
Salvador v pravem kaosu
Salvador se vedno bolj poglablja v breznu nasilja. V zadnji številki smo poročali o usmrtitvi šestih levičarskih vodij. Njih pogreb v salvadorski prestolnici je prinesel novo nesrečo in nove spopade, v katerih je bilo nad 30 mrtvih.
Potem se je pobijanje nadaljevalo. V četrtek 4. decembra so neznanci, ubili tri ameriške redovnice in eno socialno delavko, ki so delovale v Salvadorju. Salvadorska Cerkev je v posebnem pismu obsodila ta umor in izjavila, da zanj nosi krivdo vlada. Združene države pa
moči salvadorski vladi, dokler se stvar ne razjasni.
V soboto 6. decembra pa so policijski oddelki vdrli v redovniški novicijat ter mučili redovnice in novinke. Obenem so opozieijonalni krogi obtožili, da je neznano kam izginil duhovnik Marcial Serrano. Isti dan je bil tudi ubit sodnik José Plutarco Dominguez, isti, ki je prepoznal trupla ubitih redovnic.
Medtem ko so sç ponovno pojavile govorice o državnem udaru, je salvadorska krščanska demokracija, ki je soudeležena v vladajoči Junti, izjavila, da bo
so sklenile prenehati s pošiljanjem po- zapllstila vlado ako vojska ne napravi
konca skrajno desničarskim izgredom in umorom. Isto je v Panamá zahteval Majano, prav tako član Junte, ki je obenem izjavil, da bi ga radi desničarji izrinili iz vlade, on pa da nikakor ne bo izstopil. Dan aa tem, v ponedeljek 8 decembra, ko se je vrnil v Salvador, ga je dal drug član Junte, polkovnik Gutiérrez aretirati, in ga je izključil iz vlade. Kako se bo vse to končalo, je težko prerokovati. Zaenkrat je jasno, da vlada tam pravi pekel.
Prošnja naročnikom
Prosimo naročnike našega lista, da poravnajo naročnino za tekoče leto 1980 do konca decembra. Za zamudnike bo v Argentini od 1. januarja 1981 za tiste, ki prejemajo v skupinah 150.000.— pesov, po pošti pa 170.000.—. Ta indeksacija velja do konca januarja 1981. — Pozneje bo zvišana.
Uprava.
DRUŠTVENI-OGLASNIK
Počitniška kolonija ZS odide iz Bs. Airesa 26. decembra. Potovala bo z vlakom RAYO DE SOL, ki odide ob 21 uri iz Retira, s postaje PO Mitre. Vsi udeleženci naj bodo najmanj pol ure pred odhodom vlaka na postaji.
IZŠEL JE TRETJI ZVEZEK SVOBODNIH POGLEDOV
NA SLOVENSKO PRETEKLOST, SEDANJOST IN BODOČNOST
Prikazan je v tem zvezku namen naše narodne politike in vsebuje pomembne izjave od Slovenske deklaracije iz 1. 1933 dalje.	'
Prikazan je nastanek Narodnega sveta 1. 1941, Slovenske zaveze 1943 in ustanovitev Narodnega odbora za Slovenijo 29. oktobra 1944 ter njegovo delo ter program.
Slovensko besedilo je prevedeno v srbo-hrvaščino.
Zvezek lahko dobite v Slovenski hiši in v Slovenskih domovih: San Martin - Jože Skale st.; Slovenska pristava -ga. Magda češarek; Slomškov dom - Franc Hribovšek; San Justo - Stane Snoj; Slovenska vas - Lovro Jan.
Cena: 10.000.— pesov.
Na Pristavi	V Castelarju
V NEDELJO 21. DECEMBRA 1980 OB 13
PRIJATELJSKO KOSILO ZDRUŽENO Z ŽREBANJEM
bogatih in praktičnih dobitkov: Barvni televizor, hladilnik, kolo, servis iz najfinejšega porcelana, muzikalni center, dve uri, trije mini-računalniki.
Tisti, ki nimate še plačanega kosila pa se ga želite udeležiti, prijavite svojo udeležbo do srede 17. decembra na telefon: 628-1141, 628-3788, 628-5181, 629-4077.
Vabi vas in pričakuje DRUŠTVO SLOVENSKA PRISTAVA
Slovenski dom v San Martinu
vabi na
božični zajtrk z božičnico,
ki bo na Božič, 25. decembra
po slovenski božični maši, in na
veliko sanmartinsko silvestrovanje
s PLANIKO, ki bo na Silvestrovo, 31. decembra.
————————————————————g
Organización Eslovena
T. E. 651-5885
INMOBILIARIA
HIPOLITO YRIGOYEN 2946 - S. JUSTO
Izredne priložnosti:
Ramos Mejia: hiša, 3 spalnice s telefonom in garažo, '$ 150,000.000 T a b l a d a :	zemljišče 300 m 2 , $ 15,000.000
© Mar de l	Plata: krasna v i 1 a , $ 400,000.000
9
¡Da zadostimo številnemu povpraševanju, potrebujemo nove imobile (nepremičnine).
————————
DRŽAVE Evropske gospodarske skupnosti so zasedale v Luksemburgu. Tam so ponovno predložile izboljšanje odnosov z državami Vzhodne Evrope. Obenem so poudarile stališče neodvisnosti od Združenih ameriških držav in namen pospeševati globalni mir na Bližnjem vzhodu. Ne da bi jo omenila, je skupnost povabila Sovjetsko ¿vezo naj spoštuje sklepe Helsinške konference v zvezi s Poljsko; obenem pa je preučila način kako ekonomsko priskočiti na pomoč tej državi in Italiji.
OBVESTILA
ESL0VENIA LIBRE
Editor y director: ¡Miloš Stare
REDACCION Y ADMINISTRACION:
/ RAMON L. FALCON 4138 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Uredniški odbor:
Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
sl!	FRANQUEO PAGADO
	Concesión N9 5775
tgs Ô ïf B *5	TARIFA REDUCIDA
	Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad	
	Intelectual N? 1.419.886
Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1980:
za Argentino $ 88.000.—, pri pošiljanju po pošti $ 93.000.—; ZDA in Kanada z avionako pošto 40 USA dol.; obmejne države Argentine 35 USA dol.; Avstralija 60 USA dol.; Evropa 43 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa z navadno pošto 35 USA dol. TALLERES GRAFICOS "VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101, BUENOS AIRES, T. E. 362-7215
♦ * *
PETEK, 12. decembra:
Na Pristavi ob 20. občni zbor pri-stavske SDO.
SOBOTA, 13. decembra:
V	Slomškovem domu ob 20. uri ponovitev Le Ludje. Gostujejo igralci s PnstEVG
V	Slovenski hiši sestanek SKAD-a po sJcipni sv. maši. Na sporedu razgovor z ured. Tonetom Miseritom.
NEDELJA, 14. decembra:
V	Slovenski hiši ob 10,30 »vezni občni zbor SDO In SFZ.
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 10. redni občni zbor.
y Slomškovem domu predavanje dr. M. Gogale po sv. maši o cerkvenih razmerah v Južni Ameriki.
V	Slovenskem domu v Carapachayu po sv. maši spominska proslava ob 40. letnici smrti dr. Antona Korošca.
SOBOTA, 20: decembra:
V	Slovenskem domu v Carapachayu
vsakoletna Božičnica Zveze slovenskih mater in žena v dobrobit potrebnim rojakom.
V	Hladnikovem domu v Slov. vasi
ob 20h. božični misterij Henrik, gobavi vitez.
NEDELJA, 21. decembra:
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 20. uri božični misterij Henrik, gobavi vitez.
V	Slomškovem domu snidenje gledališke družine. O odrski umetnosti bo govoril lic. Stanko Jerebič.
Na Slovenski pristavi prijateljsko kosilo združeno z žrebanjem.
BOŽIČ,' 25. decembra:
V	Slovenskem domu v San Martinu
božični zajtrk z božičnim nastopom.
SREDA, 31. decembra:
V	Slovenskem domu v San Martinu
veliko silvestrovanje (Planika).
NEDELJA, 4. januarja 1981:	'
Trideseta Misijonska veletombola v
Slovenski vasi.
KREDITNA ZADRUGA "SLOGA” z o. z. BME. MITRE 97 RAMOS MEJIA
T. E. 658 - 6574 654 - 6438
VSAK DAN OD 15. DO 19. URE OB SOBOTAH OD 16. DO 19. UkE
PODRUŽNICA:
SLOVENSKI DOM - SAN MARTIN CORDOBA 129 - T. E. 755 - 1266 TOREK IN ČETRTEK OD 18. DO 20. URE
Prof. dr. JUAN JUSU® 18 LASNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
MARCELO T. DE ALVEAR 1241, PRITL. CAPITAL FEDERAL	T. E. 393-3*36
Ordinira v torek, četrtek In soboto od 17 do 20. Zahtevati določitev ure na privatni telefon 666-4366.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL . CASCANTE
Escribano Público
CANGALLO 1642	BUENOS AIRES
pritličje, pisarna 2 T. E. 35-8827
BtBBRHBMBRRBHRBBMBRMBBBBMBaBBMBSMMBtnaU
Dr. MIHAEL STARIHA
SPLOŠNA KLINIKA Specialist za krvne bolezni
©rdlnira v ponedeljek, torek, četrtek in soboto. Predhodne prijave po T. E. 628-0943.
Zapiola 2402	Castelar
iBaaaanaBaaaaaaBaaaBB-aBaaaaaaMaa—BBaBBaBaaa—aaai
Prosimo, ne odlašajte s poravnavo naročnine!
Vsem znancem in prijateljem sporočamo, da nas je po daljši bolezni v 83. letu starosti zapustila, naša draga mama in stara mama, gospa,
Rafaela Černe, roj. V uh
K zadnjemu počitku smo jo položili v četrtek 4. decembra na pokopališču. Villegas, San Justo.
Zahvaljujemo se č. g. dr. Alojziju Starcu za pogrebne molitve in sveto mašo. Prav tako vsem kropilcem in spremljevalcem na tej zadnji poti.
Žalujoči:
hčerka Slavica in zet Vencelj Ferjančič vnuki Danijel in Milka Ferjančič Tatjana in Osvaldo Žani Sočan in Slavica Černe Tanja in snaha Roza čeme
Bs. As., Tueuman, Beograd.
O D « A SLO
«■aa. .'¡iif ïiiifii i .
n' i I"

MARIBOR — Slovensko narodno gledališče v Mariboru bodo zaradi pomanjkanja denarja obnavljali v štirih etapah. Prvo in drugo etapo naj bi končali v petletki 1981/85, tretjo in četrto pa v naslednji. Za vsak slučaj pa so sklep sporočili v pogojniku... čeprav sodi mariborsko gledališče med prednostne, vseslovenske pomembne kulturne investicije.
MARIBOR — Stari meljski most, ki povezuje Pobrežje z Meljem, so zaprli za avtomobilski promet; dovoljen je le prehod pešcem in kolesarjem. Poleg mostu so pripravili na obeh straneh parkirišča za avtomobile, da morejo ljudje pustiti avtomobile, kar pride prav mnogim, ki delajo v bližnjih tovarnah. Delavci so že 'postavili v strugo Drave 12 od 40 pilotov, ki bodo nosili novi dvoetažni most; spodnji most bo končan junija 1981, zgornji pa kako leto pozneje.
CELJE — Steklina med divjadjo se kar širi. V začetku novembra so odkrili steklino med lisicami še v šmarski in šentjurski občini na štajerskem. Sedaj je ugotovljeno, da je steklina zajela že vso severno Slovenijo od Jesenic do Lendave. Najprej pa so steklino ugotovili v Avstriji in menijo, da se je od tam razširila v Slovenijo.
CELJE — Zaradi velikih in pogostih nesreč na železniških prehodih na celjskem območju, so železniški in prometno varnostni organi in občinski zastopniki pregledali 263 križišč. Ugotovili so, da je večina križišč železnice s cesto pomanjkljivo označenih. Precej je tudi prehodov, ki sploh niso potrebni. Tako je na progi od Celja do Velenja, ki je dolga 37,5 km, kar 83 cestnože-lezniških križanj, povprečno en prehod na 500 metrov; med Drešinjo vasjo in Žalcem pa so križišča kar vsakih 200 metrov in so nekatera res popolnoma odveč. Ti prehodi so seveda še slabše opremljeni s signalnimi napravami, avtomatskih zapornic pa je prav malo, bolje rečeno skoraj nič.
SLOVENJ GRADEC — V novem srednjeročnem obdobju 1981 / 85 bodo skušali poživiti kulturno življenje. To bo mogoče le, če jim bo uspelo sezidati nov kulturni dom, ki ga imajo šele v načrtih.
LJUBLJANA — Na obe slovenski univerzi se je letos vpisalo 15.057 bru-cov. Za redni študij se jih je odločilo 10.605, študij ob delu pa bo obiskovalo 4452 novincev. Največ brucov se je vpisalo na filozofsko fakulteto v Ljubljani — 949, sledi ekonomska z 884 in pedagoška akademija v Ljubljani z 841.
VELENJE — Predsednik CK Zveze komunistov Slovenije France Popit je na seji partije 4. novembra v Velenju izjavil, da „izvoz ni nikakršna usluga družbi, čeprav je izvozna usmeritev slovenskega gospodarstva nujnost... Ljudem je treba tudi povedati, da zaradi — razmer v svetu in hiti-ega razvoja
v Sloveniji — zagat in težav ne bo mogoče rešiti čez noč. Eno pa je jasno, da po starem ne gre več naprej...“ — Kje je torej socialistični raj, če po 35 letih ugotavljajo, da tako ne more več iti ?
MURSKA SOBOTA — V Murski Soboti ima sejem 'ob prazniku sv. Terezije že dolgo tradicijo, čeprav se sedaj imenuje le Terezijin sejem. Na letošnji so pripeljali obrtniki iz vseh delov Slovenije pa tudi iz Hrvaške obilico izdelkov. Kupcem, k so pridno šegah po blagu, so bili na razpolago me-dičarski izdelki, pa izdelki krojačev, sodarjev, pletilj, vrvarjev in kolarjev.
UMRLI SO od 6. 11. do 14. 11. 1980.:
LJUBLJANA >— Marija Usenik r. Trdina; Janko Ložar, up.; dr. Josip Sfiligoj, up. sodnik; Marija Lovrič r. Macuh; Alojzija Omerzel r. Novak; Maksimilijan Kem, zdravnik otolog, 54; Ivana Pečnik, 59, pr. n.; Jože Krošelj, gozdar, borec za sev. mejo, 90; Karla Česnik, 90; Stanislav Pajer, up.; Matija 'Šerjak, up. prevoznik, 85; ing. Milan Vidmar, medn. šahovski mojster; Alojz Smole; Angela Rozman r. Pavšek, 92; Boštjan Jan, ing. arh.; Anton šu-bert; Jože Andrejčič, up.; Anica Glavič r. Grum; Zdravko Dovjak, up.; dr. Drago Grah, germanolog, docent na lj. univerzi; Jakobina Lavrič r. Mandelj, 86; Vera Štertak r. Troha, 49; Franc Žbogar; Jože Vokal; Jože ’Zupan, igralec; Marija Zemljič r. Zgonc; Karolina Koren r. Mavsar; Ilze Coriary; Alojzij Kermelj, up. strojevodja, 83; Pavlina Kobal r. Balog.
RAZNI KRAJI — Alojzija Bregar r. Možek, 86, Dravlje-Lj.; Franc Petek, 83, Kresnice; Ana Kastelčeva, Radoviči pri Metliki; Zdravko Ambrožič, Bled; Ludvik Zaletelj, up., Fužina pri Zagradcu; Alojzij Kozan, kovač, 72, Adle-šiči; Franc Strupi, 72, Vopolje, dr. Jožko Pezdirc, dipl. pravnik, Celje; Janko Smerkolj, Jakovcev Janko, 65, Ožbolt; Marija Hočevar, Turjak; Jela Dežela, up. učit., Polje-Lj.; Alojzij Peklaj, gradbeni delov., Šentvid; Vlado Melihen, zidar, Radovljica; Lenart Poljšak, Sromlje; Alojz Jesih, up., Trbovlje; Janka Teras in Nevenka Vukadinovič, učiteljici iz Bohinjske Bistrice, prom. n.; Jože Brulc, up, 75, Regrča vas; Albina Stan-gelj, snažilka, Novo mesto; Marija Za-goda, Hotedršica; Janez Kovačič, 74, Log pri Mokronogu; Angela Glavač r. Oblak, Sneberje; Alfonz Gorjup, up. prof., Maribor; Frančiška Verzelak, gospodinja v župnišču, Šentvid pri Gro-belnem, prom. n.; Franc Uranič, Andrejev ata, 74, Žeje pri Komendi; Viljem Svetec, Markovci, 49, obr. n.; Štefka Mastnik, 47, Tolsti vrh pod Gorjanci (zmrznila v snežnem metežu), Marija Sašek, 70, Gabrje pod ‘Gorjanci (zmrznila), Ana Lebar, 84, Hotiza v Prekmurju, umrla zaradi padca v vodo in podhladitve); Zora Ciuha r. Tratnik, Šentlovrenc na Dol.; Frančiška Drašler r. Cestnik, Verd; Franc Lepener, 46, Slovenj Gradec, prom. n.; Roman Star-bek, 29, Dob, prom. n.; Avrelija Bevc, 65, Novo mesto; Rudolf Dreven, delavec, Celje; Frančiška Ribnikar, r. Dehak, Mlaka pri Kokrici; Anton Franc Loboda, Tončkov ata, 64, študa; Jože Krašovec, 68. Žabja vas pri Novem mestu; p. Ciril Blažič, kapucin Vipavski Križ; Slavko Štricelj, mesar, Semič; Jože Modic, Vel. Lašče; Anica Škarja, Martinja vas; Antonija Gorenc r. Zagorc, Škocjan; Ivan Langu, Ljubno na Gorenjskem;- Avgust Rebič, ing. stroj., Kle-noc pri Kumu na Sotli; Stanko Grašič, ur>., Tržič.
SLOVENCI v
Osebne novice:
Poroke:
V	soboto, 29. novembra sta se v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi poročila Ani Koprivnikar in 'Bogo Rozina. Priče so bili: nevesti starša ga. Albina in France Koprivnikar, ženinu pa mati ga. Rozinova in brát Boris. Poročil ju je župnik Janez Petek.
Dne 12. decembra 1980 sta se v cerkvi zavoda Presv. Srca v San Martinu poročila Janez Marinček in gdč. Alicia Jorgelina Cordero. Za pričo so bili ženinu njegova mati ga. Marija Marinček, nevesti pa njen svak prof. Hugo Pidal. Poročno sv. mašo je daroval in poročne obrede je izvršil g. dr. Mirko Gogala.
V	cerkvi Señor de los Milagros v Moronu sta v soboto, 13. decembra sklenila zakon Janika Pezdirc in Janez Golob. Poročil ju je župnik Franc Himmelreich; za priče sta bila nevestin oče dr. Vladimir Pezdirc, ženinu mati ga. Ivanka Golobova.
Srečnim mladoporočencem naše čestitke!
Nova diplomantka: Na odontološki državni fakulteti je diplomirala 4. decembra gdč. Monika Pezdirc in dobila naslov zobozdravnice. Čestitamo!
RADIVOJ RIGLER — 70-letnik
Aktiven javni delavec in član Narodnega odbora za Slovenijo — g. Ra-divoj Rigler — bo v letošnjih božičnih praznikih (23. decembra) obhajal svoj sedemdeseti rojstni dan. Hitro so pretekla leta, ko smo zapisali ne-kaj besedo njegovem delu ob njegovi petdesetletnici, in že se nahajamo na pragu njegove sedemdesetletnice. Mnogi se v tem času umaknejo iz javnega dela. Naš jubilant pa se je nasprotno temu še s podvojeno močjo vrgel v javno delo in v službo svojemu narodu.
Naj podamo nekaj podatkov o našem jubilantu, ki se je rodil 23. decembra 1910 v Hotiču pri Litiji. Po končani gimnaziji je vstopil v Vojno akademijo v Beogradu. Kot častnik je vršil službo v kraljevi gardi ter nato v Debru v Makedoniji ter je med tem končal višjo šolo Vojne akademije. V Makedoniji so ga zatekli vojni dogodki. Imel je boje z Italijani. Pozneje so ga zajeli Nemci, ki so vdrli iz Bolgarije v Makedonijo. Kot vojni ujetnik je bil v raznih taboriščih, dokler se mu ni ob razsulu Italije posrečilo uiti v Švico, kjer je bil do oktobra 1945. Nato je odšel v Italijo, kjer je bil v raznih taboriščih, nazadnje v Senigalliji, odkoder se je s svojo družino preselil v Argentino.
V	Argentini se je takoj začel živahno udejstvovati v raznih slovenskih organizacijah, zlasti v organizaciji slovenskih protikomunističnih borcev, kjer je bil strokovni načelnik in pisec odličnih člankov v Vestniku. Tudi je prevedel knjigo „Temelji marksizma“, ki jo je napisal ing. M. Vasiljevič. Prevod je izšel kot priloga v Vestniku. Veliko priznanje je dosegel njegov izvrstni učbenik „Sam temeljito kasteljansko“, ki ga je založilo in izdalo Društvo Slovencev (sedaj Zedinjena Slovenija).
V	letu 1974 si je jubilant nadel novo odgovorno delo. Postal je član Narodnega odbora za Slovenijo kot zastopnik Slovenske demokratske stranke. Z vso dušo se je posvetil političnim vprašanjem, ki
do sv. maše v radiju in sploh do komunikacijskih sredstev, ki jih prej ni smela uporabljati, to je Cerkev dosegla „ne da bi bila oficialno in direktno udeležena pri boju:“ Da se zahvali delavstvu za te dosežke,, je kardinal Wiszyn-ski sprejel vodjo delavskega odpora v privatni avdijenci, katero pa so. javno razglasili. Delovanje Cerkve in delavcev za stabilizacijo na Poljskem je bilo v teh težkih razmerah, ki so na Poljskem medsebojno, kar more imeti še velike dobre posledice za bodoči razvoj socialnega in političnega življenja tam.
Tej razčlenitvi radijskih komentarjev o poljskih štrajkih, je izdajatelj knjige W. F. Robinson dodal sklepno besedo, kjer pravi, da je bil 22. septembra 1980 spet prvi dan, ko ni bilo nobenega štrajka na Poljskem in da ni znano, do kdaj bo ta doba trajala... in kdaj se bodo začfeli novi konflikti.“ To bo odvisno od tega, kako bo uspelo Kami, utrditi svoj položaj v stranki... in še od mnogo drugih zadev.. . Z gornjim pogledom nikakor ni zavržen razvoj. — Vsekakor pa je to, kar je opisano, ta dozdaj edini tovrstni dogodek v zgodovini komunističnega vodstva v Vzhodni Evropi. Njegov pomen gre preko meja poljske in preko usode individualnih u-deležencev te izjemna drame. Kakšno posledico bo to imelo, in kam se bo vpliv te spremembe obrnil, se ne da povedati, samo pričakovati.“
S to sklepno besedo je končano šele
220 strani, se pravi: šele polovica knjige. Zadnja polovica obsega namreč dodatke raznih vrst. Dodatek I. govori o tem, kako je na vse to odgovarjalo Sovjetsko javno mnenje, se pravi: sovjetske radio postaje (zopet po kronološkem redu), predvsem poročila TASS-a. V Dodatku II. so sodbe, ki so jih izrazile druge vzhodno evropske satelitske radijske postaje: bulgarske, češke, slovaške, vzhodno nemške, ogrske, romunske. .. zopet po določenih razvojnih dobah, na podlagi pregleda tiska dežel varšavskega pakta (skoraj 50 strani). Posebej pa je 15 strani posvečenih glasovom iz neuvrščene Jugoslavije, ki jih komentira Zdenko Antič (283-300) predvsem po podatkih Tanjuga v Beogradu, Vjesnika v Zagrebu in Dela v Ljubljani. Delo se zavzema za kompromis med delavci in partijo kot edino politično rešitev. Pozneje komentira Delo poljska dogajanja po večini poročilih — iz Rima in Washingtona... In tudi dopisnik iz Varšave ni dajal posebne važnosti tej razburljivi dobi... — 25 strani je posvečenih ocenjevanju zapadno evropskih korespondentov. Nato sledi 38 strani življenjepisov glavnih poljskih udeležencev v pogajanjih tako s partijske strani (Jagielski, Kania, Barciko\vski, 01szow-ski, Pirikoivski idr.) kakor tudi od delavske (Michnik, Kuron, Lech \Vaiesa).
Na zadnjih sto straneh je objavljeno več važnih dokumentov iz vseh faz teh pogajanj (tudi urejenih kronološko).
S tem se konča 450 strani debela knjiga. Mi samo poročamo o njeni vsebini, razporedbi in pomembnosti, ne da bi mogli in hoteli podrobneje poročati o razvoju v posameznih razdobjih, ali fazah, kakor jih označuje knjiga.. . Vsaka faza ima svojo podobo: od mezdnega začetka, preko političnih zahtev v nepričakovano rešitev v sporazumu, ki ni novost samo za Poljsko, ne samo za Evropo, temveč za ves svet... •'»men1 prelom v komunističnem svetu.
Resničen in trajen? To je vprašanje, ki si ga postavljamo, ko stopamo v četrto fazo razvoja: po sporazumu.
In prav zdaj, ko poročam o tej knjigi so zaprte meje poljske satelitske države proti Vzhodni Nemčiji in je svet priča zbiranju Rdeče sovjetske vojske od vzhoda... Sekira je dvignjena za — uadrec... pa se je — zadržala od sklepa držav Varšavskega pakta — za sedaj. ‘Pa si je vsekakor Varšavski pakt pridržal pravico, da se vmeša v poljske' notranje zadeve, kakor hitro bo (v satelitski državi) v nevarnosti — socializem (t. j., komunizem)... (La Prensa, 7. XII. 80.)
Ostal pa bo Avgust 1. 1980 zgodovinski mesec v svetovnem delavskem gibanju. Kogar posebej zanima opis, analiza in dokumentacija tega dogajanja, komentar tedanjega javnega mnenja na Poljskem in v svetu, tega napotujemo po podatke k tej knjigi „AUGUST 1 9 8 0	.
ARGENTINI
o načrtu delovanja Zveze v prihodnjem letu.
so v zvezi z našo domovino, z zamejskimi in zdomskimi Slovenci, ter ta vprašanja — mnogokrat delikatna in nehvaležna — mirno in vestno opravlja. Kot temeljit poznavalec ne samo slovenskega jezika, ampak tudi raznih drugih jezikov, redno zasleduje in po potrebi tudi prevaja razne politične referate, ki se pošiljajo po svetu.
G. Riglerju želimo, da bi svoj sedemdeseti življenjski jubilej v zadovoljstvu obhajal v krogu svoje družine — soproge gospe Adrijane in hčerk Marjetice in Monike ter zetov, vnukov in prijateljev. Kot svojemu zvestemu naročniku mu prisrčno čestita tudi Svobodna Slovenija in mu želi še mnogo srečnih let.
Buenos Aires
LETNI OBRAČUN ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA
Ob zaključku letošnjega poslovnega leta so se zbrale 3. decembra v Sloven ski hiši odbornice Zveze slovenskih mater in žena.
Občni zbor je ■ vodila zvezina predsednica gospa (Pavlina Dobovšek. Po njenem pozdravu so podale posamezne referentke svoja letna poročila.
Iz tajniškega poročila je razvidno, da je imela Zveza svoje redne mesečne seje in sestanke skupno z zanimivimi predavanji. V septembru je priredila Dolenjsko večerjo, skupno božičnico pa bomo letos praznovali v Carapachayu.
Iz blagajniškega poročila sklepamo, da je imela ta organizacija v tem letu 30.078.669 denarnega prometa.
Socialna referentka je povedala, da je bilo v letu 1980 razdeljenih 260 paketov, in sicer za Veliko noč 80, za zimsko pomoč 80, za Božič pa bo razdeljenih kar 100 paketov. Zveza skuša po svojih najboljših močeh pomagati osamljenim, bolnim in starejšim ljudem.
Tudi odbornice posameznih odborov so podala poročila o svojem delovanju. Poleg kulturnega in socialnega dela so prirejale tudi razne tečaje, ki so bili dobro obiskani.
V imenu nadzornega odbora je podala razrešnico odboru gospa ‘Cilka Urbančič. Nato je imel kratek nagovor dr. Jure Rode, ki je vzpodbujal navzoče žene in matere, naj .še naprej delajo v tem smislu in še naprej vzgajajo vztrajno otroke v slovenskem in verskem duhu. čeprav se bo včasih zdelo, kakor da je bilo vse prizadevanje zaman, se bo pozneje izkazalo, da zdravo seme vsejano v srce obrodi zdrav sad. Za vzgled je dal predvojne naseljence, ki se v poznih letih, čestokrat bolni, tako radi udeležijo naših verskih prireditev.
Predsednica Zveze se je nato prisrčno zahvalila vsem sodelavkam, posebej še duhovnemu vodju Jožetu iškerbcu, kakor tudi vsem rojakom za razumevanje ter za materialno in moralno pomoč. Osnovna misel je bila medsebojno spoštovanje in razumevanje naših teženj in potreb, predvsem, ki so bile izgotovljene iz iskrenih namenov. S srcem spremljamo razvoj in rast naših otrok, razumemo njih iskanja, njih omahovanja ali pa celó razdvojenosti, ter jim skušamo pomagati.
Gibalne sile naše Zveze so: 1. ljubezen in ponos do našega slovenskega porekla; 2. posredovanje naše tradicije, naših navad in običajev mlajšim generacijam, 3. pomoč osamelim rojakom,
4.	zvestoba načelom, zaradi katerih smo pred leti zapustili našo rodno ljubljeno zemljo.
Za prihodnjo poslovno dobo je bil nato izvoljen sledeči odbor: Predsednica Pavlina Dobovšek, podprédsednici: Ru-ža 'šue in Marija Eiletz, tajnica Renata Sušnik, blagajničarka Helena Malovrh, kulturna referentka Irena Fajdiga, socialne referentke: Marta Jeločnik, Lojzka Dimnik in Milka Pezdirc, nadzorni odbor: Iva Vivod, Terezija Voršič, Urbančič Cilka in Rezka Marinšek. Zastopnice krajeynih odborov so: Pristava: Albina Kopač in Nataša Krečič, Ramos Mejía: Renata Sušnik in Marija Makovec, San Martin: Mirjanka Voršič in Angela Jenko, San Justo: Marija Groznik in Marija Podlogar, Berazategui: Brigita Vidmar, Carapachay: Brigita Gričar in Tončka Truden, ter za Capital: Sonja Virnik in Lojzka Dimnik.
Po volitvah je bila živahna debata
PRIJATELJSKI SESTANEK V KORIST SLOVENSKE RADIJSKE URE
V nedeljo 30. novembra se je zbralo na Slovenski pristavi v Castelarju okoli 300 prijateljev slovenske radijske ure, ki žele, da ista ne bi prenehala zaradi finančnih težav. Po okusnem in obilnem „asadu“, katerega so pripravili požrtvovalni člani Slovenske pristave pod vodstvom g. Bojana Križa in na katerem je res vladalo prijateljsko razpoloženje, je kmalu po 15 uri g. Marjan Loboda vzel mikrofon in pozdravil navzoče. Potem je omenil, da slovenska radijska ura že 10 let redno vsak teden prihaja v vse slovenske domove, ki še žele slišati slovensko besedo, pesem in glasbo.
Program redne slovenske radijske ure so pripravljali najprej gdč. Mija Mar kež, potem gg. Stane Jerebič in Gregor Batagelj, sedaj pa vestno skrbi zanjo gdč. Helena Loboda. Nato je objavil pričetek žrebanja dobitkov, ki so bili pripravljeni, kakor je to bilo objavljeno v večtedenskih oglasih v Svobodni Sloveniji in Oznanilu. V kontrolni komisiji za žrebanje so bili predsedniki vseh slovenskih domov iz Velikega Buenos Airesa Airesa pod predsedstvom g. notarja A-lojzija Šonca. Najprej je bilo žrebanje tretjega dobitka, štiritračnega zvočnega snemalnika; izšla je št. 740, ki je pripadala vstopnici, ki ni bila prodana. Drogi dobitek, muzikalni center, je zadela št. 018 v lasti g. Janeza Jenka. Prvi dobitek, barvni televizor znamke Philips, pa je pripadel št. 191, katerega srečna lastnica je bila ga. Tinka Šušteršič. Kmalu potem je večina gčstov pričela odhajati; nekateri pa so ostali v prijateljskem razgovoru še do poznega popoldneva. G. Janez Jenko, srečni prejemnik 2. dobitka, je pred odhodom daroval za fond slovenske radijske ure 300.000 pesov, za katere se mu je predsednik Zedinjene Slovenije g. Stariha lepo zahvalil.
Medorganizacijski svet in Zedinjena Slovenija se vsem kupcem vstopnic za ta prijateljski sestanek prav lepo zahvalju-jeta. S tem je, poleg stalnih prispevkov naših podjetnikov, za gotovo dobo zagotovljeno, da se bodo slovenska pesem beseda in glasba še vedno slišali v ar-gen tinskem radiu.	-p p
Prošnja naročnikom
Prosimo naročnike našega lista, da poravnajo naročnino za tekoče leto 1980 do konca decembra. Za zamudnike bo v Argentini od 1. januarja 1981 za tiste, ki prejemajo v skupinah 150.000._ pe-
sov, po pošti pa 170.000.—. Ta indeksacija velja do konca januarja 1981. _
Pozneje bo zvišana.
Naročnina v Argentini za leto 1981:
Naročnina našega lista bo za naročnike v Argentini 1. 1981 za prejemanje v skupinah 200.000.— pesov, za pošiljanje po pošti pa 240.000.— pesov.
‘Za ostale države bomo objavili v prihodnji številki.
Uprava.
ZAKLJUČNA PRIREDITEV SLOMŠKOVE ŠOLE
V soboto 29. novembra je šola Antona Martina Slomška zaključila šolsko leto z lepo akademijo. Učenci in učenke slovenske sobotne šole so pod vodstvom svojih učiteljev pripravili bogat program in z njim presenetili svoje starše in ostalo občinstvo, ki je prihitelo na to zaključno prireditev slovenske 'šole. Po uvodnih besedah predsednika šolskega odbora Lojzeta Lavriča je sledil prihod zastave s petjem narodne himne, nakar je vsa mladina zapela Staršev sem slovenskih sin. Voditeljica šole ga. (Nad. s 4. str.)
„Škof Vekoslav Grmič se poslavlja“
Že pred imenovanjem novega mariborskega škofa je pomožni škof Grmič nekajkrat dal vedeti, da bo odložil vse službe, če bi slučajno ne bil imenovan on sam za titularnega škofa. No, besedo je držal, odložil je vse dosedanje službe, obdržal je le profesorsko mesto na teološki fakulteti. Morda bi bilo še bolje, če bi tudi to pustil.
V „Družini“, št. 45/80 mu je v slovo napisal članek pod zgornjim naslovom prijatelj in tesni njegov sodelavec dr. Jožef Rajhman. Ta piše, da poznajo pomožnega škofa Grmiča vsi verujoči pa tudi neverujoči v Sloveniji in tudi zunaj nje. To bo seveda držalo, saj je Grmič dvanajst let bil pomožni škof mariborske škofije in je vodil svoje vrste „dialog“ z oblastniki. Nekatere njegove izjave so prav neprijetno odmevale tudi po syetu. RajKman seveda trdi, da je Grmič začel v Sloveniji resnično pokoncilsko obdobje, ki da je omogočilo
cerkvi vključitev v -— socialistični družbeni sistem, dalje trdi, da je menda Grmič edini slovenski teolog, ki dodobra pozna marksizem in da je bil zato kot škof sposoben uveljavljati koncilska načela o prilagajanju vsakokratnim družbenim spremembam in jih rodovitno vključiti v življenje Cerkve. . . Hvali ga tudi kot uspešnega vodnika Mohorjevi družbi v Celju, ki da je pod njegovim vodstvom razširila-svoj program in ga spopolnila s sodobnimi teološkimi deli. Goriški Katoliški glas je škofu Grmiču ob odhodu posvetil nekaj vrstic in zapisal, da je pod Grmičevim vodstvom Mohorjeva zašla v poveličevanje sedanje oblasti, kar je posebno vidno v uvodnem članku letošnjega koledarja. List zaključuje takole: „Mislimo, da takšno poveličevanje ni v čast ne Mohorjevi družbi, ne škofu Grmiču, avtorju Članka, ne pok. predsedniku Titu, ki je končno bil človek, kot smo mi. Tudi on je kaj zagrešil v življenju“.
MEDNARODNI TEDEN IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
Ob novi vladi
Politična kriza, ki je nastala vsled državljanske vojne v Salvadorju, je pripeljala do delne spremembe v sestavi vlade. Že nekaj mesecev je 'bilo opaziti hudo nasprotovanje med vojaškimi krogi, pa tudi nerazumevanje med vojsko in pa krščansko demokracijo, katere člani sodelujejo v vladi. A najhujša polemika je tekla med dvema najvišjima vojaškiina predstavnikoma. Po eni strani je polkovnik Majano zagovarjal mirnejše nastopanje do gverilskih skupin in trdnejšo kontrolo raznih vzporednih varnostnih organov; bolj strogega mnenja v tej zadevi pa je bil polkovnik Gutierrez, ki je zastopal desno krilo vojske, katere namen je vzpostaviti red, četudi s silo.
Ta teden je kriza pripeljala do preureditve vlade. Vendar se je ta ureditev zasukala drugače, kot so napovedovali opazovalci. Krščanska demokracija ne le da ni zapustila vlade, temveč je v njej zavzela odločujoče? vlogo. Njen predstavnik, Jose Napoleon Duarte, je
NEKAJ POGLEDOV...
(Nad. s 1. str.)
Sovjetska zveza vsak čas tako oslabljena, da ne bo mogla več dovolj napredovati in bo zato še ostalo mnogo časa, da si AA osvoje tako Vzhodno Evropo kakor južno-vzhodno. Tu sta se AA zedinila za Il.fronto v letu 1944 v Italiji.“ (Deborin: Segunda guerra mondial, 370)
Po italijanski kapitulaciji je bila naslednja seja ministrov zunanjih zadev v Moskvi (19.-30. oktobra), na kateri se je poudarjalo tesnejše sodelovanje zaveznikov v vojaških zadevah. A A niso v ničemer oponirali Sovjetiji (Flynn 1. c.) ter so sklenili, kot prvo potrebo, „skrajšati trajanje vojne“. Poudarjala je njih tesno sodelovanje tudi po vojni v vojaškem kakor diplomatskem mednarodnem pomenu. Glede Vzhodne Evrope je Eden skušal dobiti soglasje SZ za invazijo A A na Balkan z udeležbo Turčije, ki je kazala, da bo pristopila na stran AA v vojni. In tu je Molotov poudaril to, kar je trdil Roosevelt že nekajkrat, da „ta invazija ni utemeljena iz vojaških potreb, ampak po določeni tendenci, ki nima nič zveze z resničnimi interesi tamkajšnjih narodov“ (Deborin, 389) ter je zato silil k odprtju druge fronte na zahodu (Franciji). Pač pa je bilo sklenjeno, da zavezniki „ne bodo uporabljali oboroženih sil na tujem ozemlju brez predhodnje-ga medsebojnega sporazuma“ (Flynn, 350).
Sovjetski zgodovinar Deborin poroča, kako se je med tem v Vatikanu pripravljala Podonavska federacija z Avstrijo na čelu, rekonstrukcija avstrijske monarhije, ki sta jo zagovarjala predvsem Roosevelt in Vatikan (Spel-mann) in jo Deborin smatra za „črno reakcijo na Sovjetijo“ (391). Pripravljen pa je bil tudi že sporazum z Ogrsko,
v Salvadorju
zavzel mesto predsednika. Polkovnik Gutierrez pa je postal podpredsednik in vodja oboroženih sil. Pač pa je bil dokončno izključen polkovnik Majano, kateri bo poslan kot ataše v inozemstvo, verjetno v ZDA. Večina ministrskih mest bodo prav tako zasedli civilisti.
Vladna kriza je bila tako rešena, težko pa je reči, kako se bo nadalje razvijal problem gverile. Temu se bo vlada posebej posvetila, in pa notranjemu socialnemu problemu, sedaj, ko je tudi normalizirala položaj s sosednjo in doslej sovražno državo Honduras. Prav ta teden sta Salvador in Honduras obnovili diplomatske stike. Medtem pa je v ZDA nastala polemika med sedanjo 'Carterjevo vlado in Reaganovo skupino. Člani Carterjeve vlade so protestirali, češ da se Reagan vmešava v politiko, ki jo ZDA vodi do Salvadorja. Carterjeve simpatije so namreč na strani „umirjenih“ vojaških elementov, Reagan pa soglaša s pristaši „trde roke“.
da pretrga z Nemčijo takoj po — AA invaziji na vzhodni del Evrope (Montgomery: Hungary the Unwiling Satellite). Videti je, da bi invazija na Balkan imela za posledico takojšnjo pomoč vzhodno evropskih prisiljenih nemških satelitov in vseh odporniških gibanj. ■—• In tu bi imel — po novih Churchillovih načrtih — v Jugoslaviji Tito tisto mesto, ki ga je imel še maja Mihajlovič: organizator skupne fronte obeh odporniških gibanj, ki ju je varil Churchill oz. minister Eden. Tito je namreč prvenstveno smatral invazijo v Italiji ’ kot „skok na Balkan“.
Naslednja konferenca med Churchillom in Rooseveltom je bila v Kairu (novembra 1943) na poti h konferenci Velikih Treh v Teheranu kr/.iec meseca. Tu je bil glavni sestanek med Rooseveltom in čankajškom, kjer je Roosevelt pritiskal na Čankajška tako nekako, -kakor -Churchill na Mihajloviča. Flynn (323) primerja oba položaja — kitajskega in jugoslovanskega kot „preseneti j* vo enakega“. Tudi tam je Roosevelt že igral dvojno vlogo, kajti njegov sin Elliot priča, da je oče istočasno „skrivaj obljubljal čankaj-šku izgnati Angleže iz Hongkonga in Kitajske sploh
PORTUGALSKA -socialna demokratska stranka si je izbrala novega vodjo. Francisco Pinto Balsemao bo nadomeščal ponesrečenega !Sa Carneira, in je tako tudi kandidat za mesto ministrskega predsednika. Ponovni predsednik države, general Eanes, mu je ponudil sestavo vlade. 'Balsemao se bo posvetoval tudi z vodjem socialistov, Soarezom, katerega skuša pritegniti k podpori sredinske vlade.
BREŽNJEV se nahaja na obisku v Indiji. Tam je skupno z indijsko vlado objavil poziv, kjer Moskva in New Delhi predlagata naj bo Indijski ocean „mirovno področje“. Istočasno je Sovjetska zveza ponudila [ZDA pogajanja o položaju v Perzijskem zalivu, kjer naj bi obe velesili pristali na „politiko ne-vmeša vanja“. * V
in to za hrbtom Churchilla“ (citat pri Flynnu, 323).
Kot na Hongkong je gledal Roosevelt tudi na Balkan -kot angleško kolonijo in na britanski „politično interesno sfero, proti čemur, se je treba postaviti iz svojega protikolonizacijske-ga principa“, kajti Elliotu je malo pozneje rekel, „da ne misli protežirati angleških interesov v Evropi“ (E. Roosevelt: Así veía mi padre, 228), to je: prvenstev na Balkanu, kar poudarjajo tudi drugi zgodovinarji -(npr. Ch. Wil-mot: La lucha por Europa, I, 251).
Churchill -se je ustavil v Kairu predvsem zato, da je sprejel poročilo šefov svoje britanske misije v Jugoslaviji Fitz Roy Mcleana in Bill Deakina. Toda tadva sta se nahajala v Italiji (Bari) ter -sta mogla govoriti s Churchillom šele po njegovi vrnitvi iz Teherana januarja 1944. Vsekakor sta bila njuna poročila zadnjih dni vidno zelo naklonjena partizanom in stá že dolgo časa trdno verovala v Titovo oblast po vojni.
V takem razpoloženju~evropske situacije in jugoslovanske posebej, sta Churchill in Roosevelt odpotovala v Teheran, kjer so se imeli srečati Veliki Trije, Rosevelt 'bi se prvič srečal osebno s Stalinom, kar si je tako vroče želel, in -hrepenenje po čemer mu je navdihovalo vso politiko prelomnega leta 1943.
Vsa pozornost Argentine je bila pretekli teden posvečena papeževemu predlogu za rešitev mejnega problema med Argentino in Čilom. V petek 12. t. m. je namreč Janez Pavel II poklical k sebi argentinsko in čilsko delegacijo na mirovnih pogovorih v Vatikanu. Na čelu obeh zastopstev sta se to pot nahajala zunanja ministra teh držav, Pastor in Rojas Galdanes.
Tam je papež v dolgem nagovoru objasnil svoje stališče do rešitve. Konkretne predloge za to rešitev pa je podal, v zaprtih mapah, obema zunanjima ministroma. V svojem nagovoru je papež poudaril, da predlaga „obema narodoma in njunima vladama“ da na spornem področju ustvarita „mirovno cono“.
Izraz „mirovna cona“ je potem tekom dolgih dni motil mirno spanje opazovalcev. Pojem je lahko dovolj širok, da vanj spada vsakršno pojmovanje. Tako dokončna» razdelitev ozemlja, na katerem pa potem ne bi smeli obstojati oboroženi oddelki, kakor neko „solastništvo“, ali pa, kot se je tudi govorilo, otoki za čilsko državo, morje pa za argentinsko.
Ugibanja je bilo 'preveč. Vsak „dobro informiran“ opazovalec je imel svojo lastno verzijo. Vlada pa je molčala Kmalu nato je pričelo prevladati prepričanje, da je argentinska vlada pričakovala več, zlasti -še, ko so najvišje čilske oblasti izražale svojo zadovoljstvo s papeškim predlogom. Pa tudi to so bila le ugibanja.
Konkretno stanje je tako. Papež je poslal svoj predlog obema vladama. In v svojem nagovoru je izrazil prepričanje, da je rešitev,, ki jo predlaga, pravična in častna. Izrazil je celo, da ne bi bilo opravičila, da ta predlog katera izmed vlad zavrne, s čemer ju je praktično postavil pred izbiro: ali sprejme ponudbo, ali pa se enostavno upre papeževi njoralni avtoriteti.
Pa je papež v svoji neobičajni in direktni diplomatski potezi šel še dalje. Da se ne bi ena ali druga stranka skušala okoristiti z zavlačevanjem, je prosil, naj odgovor pošljeta v najkrajšem času. Datum je verjetno v podrobnem dokumentu, vendar med opazovalci prevladuje mnenje, da bo verjetno rok zapadel za praznik svetih Treh Kraljev,
6.	januarja.
In še nekaj je papež predvidel. Obe vladi, tako argentinska kakor čilska, sta vojaški, „de faeto“ kakor pravi tehnični izraz. Zato papež predlaga naj se obrneta na javnost, da s tem dobita zaslombo, d-a jima nobena po)znej|3a ustavna vlada ne bi mogla očitati, ali pa zanikati veljavnost sklepov.
-Sedaj se to in onstran Andov študira papeški predlog. Zlasti vojaške oblasti se v potankosti porazgovarjajo o raznih odtenkih tako težko pričakovanega konca tega, problema. Na splošno obstoja prepričanje, da bo zaključek te igre, ki bi se skoraj spremenila v dra-
mo (in se še lahko spremeni — mir je velika milost, ki je včasih nismo vredni), končno le pozitiven, želimo.
Iščejo pa tudi, kako bi praktično uvedli papežev nasvet iskanja ljudske zaslombe za vladni odgovor. Najprej se je govorilo o izvedbi plebiscita. Vendar je časovno in tehnično plebiscit, v tako kratkem času, neizvedljiv. Vlada bo verjetno zato stopila v stik z raznimi predstavniškimi organizacijami argentinske družbe, in na podlagi njih privolitve, dala zadevni odgovor. Med te vprašane organizacije bi spadale tudi praktično vse večje politične stranke, ki bodo po demokratizaciji nosile odgovornost vlade, in ki bi eventualno mogle zanikati veljavnost sklepov.
Zanimivo je ob tem (in tu že preidemo na domačo politiko), da so nekateri predstavniki teh strank (celo pero-nisti) odsvetovali izvedbo plebiscita. Boje se namreč, da bi predlog in ljudski pozitivni odgovor vlada lahko izrabila v svoje politične in propagandne namene. Privolitev na papežev predlog bi tako postal za vlado lahko potrditev njenega delovanja. Tega pa stranke nikakor nočejo.
-Po strankah pa preidemo na sindikate. Končno se je sestavila Glavna delavska organizacija (CGT), ki so jo s takim naporom rojevali sindikalisti. A njena veljavnost je zelo omejena. Nima večinske udeležbe gremijev, in jo sestavljajo le tisti, ki so bili doslej udeleženi v skupini „25“, in pa nekateri odcepi ostalih dveh povezav. Ti dve povezavi („20“ in pa CNT) še vztrajata na svojih položajih, in je težko, da bi se v bodoče pridružili OGT. Ta pa je že izbrala svoje vodstvo, kateremu na čelu stoji eden izmed umirjenih predstavnikov organizacije „25“, pivarski sindikalist Ubaldini. Je to predstavnik mlajše generacije, ki je prišel na vodilna mesta šele po letu 1976, to je, že pod vojaško vlado, in torej nima za sabo anteeedentov burne peronistične dobe. S tega vidika je tudi za vlado mnogo bolj sprejemljiv.
Na gospodarskem področju je pa vlada znova jasno izrazila, da naj ljudje ne pričakujejo državne pomoči podjetjem, ki se nahajajo v finančnih težavah. Država še sama nima denarja, kaj šele, da bi ga posredovala konkurznim privatnim podjetjem. Ako ta pridejo v konkurz, bo naraščajoča brezposelnost huda socialna cena sedanjega težkega stanja.
'Bodoči predsednik, general Viola, pa se je tudi ta teden sestal z nekaterimi guvernerji notranjih provinc. Z njimi je zlasti pregledal stanje krajevnih gospodarstev, ki je ponekod prav tako obupno. 'Gospodarska reaktivacija pa mora vsekakor pričeti v notranjosti. Le ■tako bo pozitivna in trajna. Problem je v tem, da se v krizi ne nahaja samo industrijski sektor, temveč je kriza segla že na področje kmetijstva. Res, težko je, in bo.
La propuesta del papa
En el acto de su propuesta de paz a los cancilleres dí Argentina y Chile, el papa Juan Pablo II, tuvo diversas expresiones. Señalamos aquí los puntos salientes de su discurso.
—Estoy seguro de no equivocarme al presentir que este día bien pudiera ser el comienzo de la etapa final de un trabajo arduo y difícil, encaminado a fijar, de modo firme y definitivo, la paz entre vuestros dos países, tan queridos al Papa a fuer de católicos.
—El tratado conllevaría lógicamente el compromiso de resolver cualquier posible litigio futuro por medios pacíficos, excluyendo —de por vida en ambas naciones— el recurso a la fuerza o a la amenaza del uso de la fuerza, recurso que vicia sustancialmente cualquier solución que mediante él se crea obtener.
—Parece al mediador que nada mejor se podría auspiciar para esa zona que convertirla en símbolo de la nueva realidad, ¡lo cual, en mi opinión, se conseguiría declarándola “zona de paz”, zona en cuyo ámbito Argentina y Chile procurarán en adelante corroborar su decisión de convivencia fraterna, descartando todo tipo de medidas o actitudes que puedan parecer menos adecuadas para el desarrollo Je sus relaciones amistosas.
auaaatiHd ■■■■■■■■■a »sDauatuiiiBti ana« naaaa »aaaMBC'aaaaaaBaaaaBaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaBBaaaaaaBBBBa>aaaa
Dr Tine Debeljak	(129)
Med knjigami in revijami
KNJIGA O LETOŠNJEM (1980) MESECU AVGUSTI' NA POLJSKEM
Pri založbi „Razprave Radia Svobodna Evropa“ v Munchenu (Radio Free Europe Resarch) je izšla v angleščini zajetna knjiga na 450 straneh (kot fotokopija strojepisnega tiska) pod naslovom: „August 1980 — The Stri-kes in Poland“ (Avgust 1980 — Štrajki na Poljskem). Je to zborna knjiga 15-tih sodelavcev različnih narodnosti (Angležev, Poljakov, en Jugoslovan, Zdenko Antič), predavateljev in urednikov pri Radiju Svobodna Evropa (pri kateri je svoj čas sodeloval pokojni Dr. A. Kuhar, dokler so Amerikanci še imeli Slovenijo za neosvobojeno!)
Je to najprej kronika dogodkov, ki so se začeli razvijati na Poljskem kot mezdno gibanje, kot protest proti povišanju cene mesu in za povišico delavskih plač, začetkom julija letošnjega leta. Končalo pa se je kot izrazito politično gibanje s sporazumom med delavci in komunistično vlado 31 avgusta 1980 v Gdansku. Ta sporazum pomeni izredno važen politični uspeh, ki obeta novo doslej nemogoče razmerje med delavskimi sindikati in komunistično hegemonijo: med svobodo in podjarmljenje delavskih zvez.
Ni knjiga -samo kronika, temveč tudi komentar k tem dogodkom, kakor
so ga sproti pisali imenovani uredniki in s podpisi priobčili v tem zborniku. Pa ni samo komentar, so tudi povzetki sodb po inozemskih časnikih. Tudi objave dokumentov iz časa pogajanj.
Vse to obsega ta knjiga, ki je izšla za nas v nenavadno hitrem času, komaj tri mesece po dogajanjih.
Najprej je v uvodnem poglavju podan kronološki pregled dogodkov po dnevih, kakor so izhajala poročila v radiju. Ta poročila so urejena v drugem’ poglavju pod določenimi vidiki, ki obenem tudi že označujejo razvojne faze tega delavskega gibanja. To je trajalo od 1. julija do 6. septembra, z mesecem avgustom kot kulminacijskim vrhom in „rešitvijo“.
Kot prva faza gibanja je označen čas od 1. julija do 18. avgusta, ko je upor imel še značaj ekonomskega protesta. Začel se je' namreč z malenkostnim vzrokom kot protidraginjsko in mezdno gibanje. Pa se je upor širil po Poljski kot požar: v nekaj dneh, do 15. julija se je pridružilo neredu že 33 to-varen, ki so zahtevale 10%, par dni nato že 51 tovaren z zahtevo 20%, in končno je sodelovalo že na stotine industrijskih podjetij! Tajnik KP Poljske Gierek je v govoru 18. julija obljubil
gospodarsko rešitev spora, toda prav tiste dni so uporniki proglasili stavko kot politično gibanje: postavili so zahtevo po pravici do š t r a j k a n j a .'
To je še bilo v fazi, ko se še ni uporabljala beseda štrajk za dogodke, v času, ko je posegel vmes KOK, nevladno društvo za samozaščito delavcev in pomagalo delavcem; ko je pri-mas Poljske kardinal Wyszynski govoril v čenstohovi pomirjevalno za obe strani: priznal je delavcem legalnost odpora a jim priporočal umirjenost in preudarek, vladnim krogom pa dolžnost priznati pravice delavcev in svobodo združevanja/ In zgodilo se je, da je državni radio oddajal kardinalov govor, toda — cenzuriranega... '(Izšel je pozneje avtentičen!) Vsa Poljska je bila že v gibanju, železničarji... v avgustu tudi delavci v ladjedelnicah v Gdansku in z njimi se je pojavil med delavskimi voditelji tudi že Lech Walesa...
II. fazo predstavlja prirediteljem čas od 18. do 29. avgusta, ko je štrajk bil že popolnoma politična zadeva, ko delavci niso Zahtevali samo boljše mezde, temveč že stavili tudi 14 točk zahtev, med katerimi so bili na prvem mestu svobodni sindikati, pravica do štrajka, svobodno poročanje o delavskih vprašanjih, izpustitve vseh priprtih oporečnikov. . . itd. To je bil čas, ko je Gierek po vrnitvi s Krima govoril, da „ne bo toleriral nobene bistvene spremembe režima. . .“; ko je primas zopet govoril na Jasni gori o sicer legalnih
pravicah odpora, pa tudi o ne prenapenjanju zahtev...; ko so se spreminjali ministri in politični voditelji pri komunistih ;■ ko so podprli poljske delavce tu-1 di ruski disidenti v odboru za človekove pravice, češka skupina „poslanice 77“, ogrski disidenti, pa 64 intelektualcev itd. Nekateri delavci so pričeli že z gladovno stavko... Bili sta si v nasprotju dve koncepciji delavskih združenj: svobodnih in pod nadvlado KP... Svoboda in totalitarizem... se prepletata in. ni videti rešitve.. . Tedaj nastopa III. faza, ki jih je vodil Walesa. Že četrta skupna konferenca. Zadnji dan avgusta
31.	je prišlo do podpisa dogovora. Walesa je tedaj rekel: „Mi smo pokazali, da se Poljaki' vedno lahko sporazumemo, v kakršnihkoli okoliščinah... Dobili smo, kar smo najbolj želeli: svobodne sindikate... To so naša garancija za bodočnost...“. In partijski zastopnik Jagielski je potrdil: „Mi smo govorili kot Poljak Poljaku. . . ni ne zmagovav-cev ne premagancev. . . najboljša garancija za to, kar smo dosegli, je: trdno delo...“ 'Papež je molil za Poljsko na ■trgu sv. Petra. Zbornica — poljski sejem — je pretresala dogovor, in je Giereka udarila srčna kap... Drugi dan je odstopil kot tajnik KPP in ga je nadomestil 'St. K a n i a . Vlada je priznala povišice, mezde, penzije... in vse, kar so zahtevali lokalni sindikati, ki bodo odslej sami odločali na teh področjih.
Z odstopom Giereka 6. sept. se je dovršila Gierekova doba na Poljskem.
Po tem karakteriziranju posamez-
nih faz razvoja, preidejo sestavljavci k oznaki posameznih udeležencev v teh pogajanjih. Najprej na vlogo Cerkve v pogajanjih. Škofovska konferenca je sklenila, da bo nastopila pomirje-jevalno in varovala pred zaletelostjo tako ene kakor druge, priznavala pa je delavstvu vso legalnost in tudi sicer podprla njihove zahteve po samoupravljanju in samodoločitvi. Tako so umirjeno govorili dvakrat Primas Wyczynski in škofje Kaczmarek in drugi.
Nato slede opredeljena stališča partijcev do-svobodnih združevanj; karak-terizirani so govori Giereka, pa Jagiel-skega (ki ga je pozneje nadomestil Pyka), pa drugih voditeljev; debate pri pogajanjih v ščečinu, Gdansku in Lublinu... primikanja in odmikanja.
Posebno poglavje je posvečeno disidentom, največ iz vrst KORA, ki so jim pomogli tudi disidenti drugih držav, kot sem omenil. Tekom pogajanj so bili vsi zastopniki izpuščeni na svobodo. Sledi tudi položaj gospodarskih težav... zadolženj... o pravici slednjega do komunikacij obveščanja. . .
Zadnje poglavje teh različnih vidikov vseh treh faz zaključuje sintetičen pogled na „viharni avgust 1980“..., ki se konča z zgodovinsko trditvijo: Konec Gierekove dobe in^ začetek nove faze razvoja, ki pa je še do izida knjige •komaj začela.
Konča pa to razdobje govor o poljski Cerkvi po štrajkih: zahvalo varšavskega škofa Modrzejewskega delavskemu boju, ki je tudi Cerkvi odprl pravico