19. ititflta.
Bil, i pttit, Z». jaguarja 1913.
UIL leto.
•
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto .••••••K 24'—
>1 leta m 12*—
pol četrt leta na raesec
6-
o-_
v upravništvu prejeman: celo leto .   ......  K 22 —
pol leta........11-—
četrt leta • ♦ . . # . , . 550 na mesec   • m 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailora tali ca it 5 (v pritličju levo,) telefon it 34.
Ithala veak dan ivecer lmemal nedelfe in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari.
■ Posameina številka velja tO vinarjev. ___
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon it 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto....... K 25 —
pol leta .«•«•«. . 13*—
četrt leta   •••••• » 6 50
na mesec   ...... . 2-30
za Nemčijo:
celo leto...... K 30*«
za Ameriko in vse druge deiele: celo leto.......K 35..
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), Knafiova ulica Št. 5, telefon Št 85.
Lov no izseljence.
Podelitev izselicaiške koncesije družbi Canadian-Pucitic~Railway je vzbudila mučno senzacijo celo v nekaterih parlamentarnih krogih, seveda ne med slovenskimi klerikalci, ki jim je občna korist zadnja briga. Vlada je zaradi tega hotela »pomiriti« poslance in storila je to na usta sekcijskega sefa v trgovinskem ministrstvu dr. Riedla na način, ki priča, kako zlata resnica je bila izrečena z besedami, da si pusti avstrijski parlament vse dopasti, samo enega ne — da bi poslanci izgubili svoje dijete.
Pojasnilo, ki je je dal zastopnik ovinskega ministrstva, je absolutno nezadovoljivo. Ta sekcijski šef je ^cneal o vseh mogočih in nemogočih stvareh, samo v bistvo vprašanja se ni spustil: zakaj hoče vlada svojo dosedanjo izseljeniško politiko opu-
in pospeševati trajno izseljevanje, ki je proti interesom države in \ sen na izseljevanju trpečih njenih narodih.
Reklo se je: izseljenci se bodo v prihodnje vozili čez Trst v Kanado in ne več čez nemške pristane; Trst pridobi mnogo s tem. da se ustanovi redna parobrodna zveza med Trstom in Kanado; za izseljence bo v Kanadi bolje, ker imajo tam v varstvo delavcev boljše zakone, kakor v Združenih državah.
Pa to je vse — da rabimo popularen izraz — pet krav za groš.
Znano je. da so se svoj čas vršila pogajanja, naj bi parobrodna družba Avstro-Američana uvedla redno parobrodno družbo med Tr-Mom in med Kanado, a ta družba te-ga ni hotela storiti iz razloga, ker m ne blaga, ne ljudi za prevažanje. Če i se dalo ka.; zaslužiti, bi se v Av-stro-Amerikani združeni Nemci in Vngleži gotovo zashižka ne branili in M bili otvorili zvezo med Trstom in Kanado.
Vlada pravi, da je bolje, če se bodo ljudje vozili v Kanado čez Trst, } kor da se vozijo čez Hamburg. A te je prazna, ker se ljudje sploh ne vozijo v Kanado, navzlic boljšim zakonom, ki jih imajo tam v varstvo delavca.
Koliko more biti resnice na teh u?odnih popisih gospodarskih in solnih razmer v Kanadi, se vidi najbolj iz dejstva,   da v Kanadi ni lju-< i, v Združenih državah pa je na sto-
tisoče ljudi brez zasfužka, a vendar ne marajo iti v Kanado.
Vladno upravičenje je prazno in ima samo namen, spraviti javnost v zmoto. Kar se je dovolilo kanadskim špekulantom, to smrdi do neba. Ti špekulanti imajo v Kanadi ogromne komplekse sveta, na katerih bi radi naselili trpine iz Evrope — in to je pravi vzrok, da je vlada premenila svojo izseljeniško politiko, da hoče pospeševati, kakor je v svojem ofi-cijoznem listu sama priznala, trajno izseljevanje, ter je v ta namen dala družbi Canadian-Pacific-Raii\vay tako izseljeniško koncesijo, kakor je nima nobena druga družba na svetu.
S podelitvijo te nezaslišane koncesije je vlada provzročila, da je nastal boj med parobrodnimi družbami, ki zna za naše razmere postati še posebno nevaren ter izseljevanje še povečati.
Nemci in Angleži pripravljajo konkurenčni boj zoper kanadsko družbo. Doživeti smo že tak boj pr~d leti. Tedaj je bil naperjen proti Cu-nard družbi in se je vodil na ta način, da so konkurenčne družbe znižale cene do skrajnosti. Tedaj se je človek iz Reke v Ameriko peljal lahko za 50 kron. Tudi zdaj se pripravlja nekaj takega! Nemci in Angleži na eni strani — Kanadci na drugi — kupčijo bi pa delali z našmi ljudmi. Lahko si je namreč misliti, kakor bi ljudje drli v Kanado ali kamorkoli, če bi vožnja s hrano vred veljala zopet le kakih 50 kron. Vsak mesec enkrat ali celo dvakrat bi vozili ti konkurenčni parniki v Kanado, poleti v Montreal. pozimi v St. John, in spričo prežalostnih gospodarskih razmer, ki vladajo na jugu monarhije po krivdi različnih vlad, bi to sčasoma provzročilo lahko pravo opustošenje naših dežei. Saj je ob sebi umljivo, da bi parobrocine družbe skušale naloviti kar največ mogoče izseljencev. Cunard družba je svoje dni v kratkem času z Ogrskega in Hrvaškega speljala nad stotisoč ljudi — z izredno koncesijo, ki jo je dobila Canadi-an-Pacific-Railway, se bo dalo doseči še večje uspehe.
In   to hoče avstrijski parlament
trpeti? _.
m
Iz parlamenta.
Včeraj se je vršila pod predsedstvom dr. Svlvestra konferenca načelnikov strank, katere sta se udeležila tudi min. predsednik Stiirgkh in
finančni minister vit. pl. Zaleski. Na konferenci so se bavili predvsem s predlogami, o katerih razpravljajo v finančnem odseku. Italijani in socijalni demokrati so zopet omenili posvetovanja nekaterih strank o malem finančnem načrtu ter proti temu protestirali. Min. predsednik Stiirgkh je omenil, da hoče vlada deželne zbore sklicati še le 18. februarja ter s tem omogočiti daljše zasedanje državnega zbora.
Na konferenci so se zedinili, da se boste prihodnji teden vršili dve plenarni seji in sicer v torek in v sredo s sledečim dnevnim redom: zakon o epidemijah, poročilo odseka za državne nastavljence o službenih in mezdnih razmerah delovodij tobačne režije. Za nadaljne seje so še predlagali: zavarovalna pogodba, rudarski zakon, zakon o službenih prejemkih in davek na avtomobile. Nekateri so tudi naglašali, da se mora rešiti agnosciranje volitev, ki je morajo na podlagi neke zakonite določbe postaviti na dnevni red.
Sledeče zadeve naj se brez prvega branja izroče odsekom: predloga glede vporabe fonda za pospeševanje živinoreje in unovčenja živine iz 1911. računski zaključek melioracijskega fonda za 1. 1911. več računov za zgradbe železnic, predloge o izpremembi obrtnega reda (zapiranje prodaialnic), predlog posl. Tobolka glede vseučiliških profesorjev.
?Jnstopnik Rusinov je izjavil, da bodo R-isini še le v torek sporočili predsedstvu, kako so se odločili glede izročitve omenjenih predlog brez prvega branja odsekom.
Min. predsednik je naznanil, da bo vlad? predložila predlogo glede ratifikacije \vashingtonskih aktov iz 1. 1911 in pa novelo o varstvu znamk, ter je prosil, naj se predlogi izročite brez prveea branja odseku, ker je čas za rešitev obeh predlog natančno predpisan.
Finančni minister je naznanil, da ho vlada predložila predlogo o pupi-larni varnosti moravskesra deželnega posojila, posl. dr. Kramar pa jo stavil predlog, naj vlada predloži predlogo o asanaciji Prage.
Kakor se da sklepati iz dosedanjega poteka posvetovanj v finančnem odseku, bo davčni odsek že prve dni meseca februarja rešil mali finančni načrt. Poslanska zbornica bi
morala potem, če bodo deželni zbori sklicani 18. februarja, v enem tednu rešiti odsekovo poročilo, Zastop: večinskih strank se bodo o privatnih dogovorih z vlado, ki se nadaljujejo tudi glede priredbenega postopanja in dotacije dežel temprej sporazumeli, ker večinske stranke same žele, da bi bile davčne predloge rešene. Večini, ki bo glasovala za mali finančni načrt, bo po mnenju me-rodainih parlamentarnih krogov, nasprotovala le slaba opozicija, ki bo obstojala iz soc. demokratov, čeških radikalcev, hrvaške stranke prava, štajerskih slovenskih klerikalcev in eventualno tudi iz Rusinov. Zastopniki mest, posebno nemškega »Nationalverbanda« zahtevajo od vlade, naj dovoli v zvezi s temi predlogi razne koncesije glede hišnona-jemninskega davka. Kakor znano, zahtevajo nekateri, posebno Cehi, naj se od večjih dohodkov, ki jih bo imela država od osebnodohodnin-skega davka, en del prepusti deželam. Vlada temu sicer ne nasprotuje, vendar pa je predlagala ključ, ki ga splošno označujejo kot nesprejemljivega. Najbrže pa se bo morala vlada odločiti prepustiti deželam večji znesek omenjenih dohodkov. Ta večji dohodek se bo pred vsem v to vporabil. da se zvišr-jo popusti od davka na poslopja in se s tem prične zniževanje tega davka. Uspeh bi predvsem koristil mestom. Zastopniki mest bi potem lahko glasovali za znižanje hišnorazrednega davka, čemur se zdaj zelo upirajo.
Predloga o osebnem davku bi se obravnavala v štirih oddelkih, nato bi razpravljali o davčni amnestiji, o davku od tantiiem in o dotaciji dežel. Pri razpravi o dotaciji dežel je pričakovati ostre opozicije dunajskih poslancev.
Glede davka na vžigalice nima odsek nikake, od zbornice ji odkaza-ne predloge in tudi nobenega iniciativnega predloga, vsled česar se odsek tudi ne more baviti s to zadevo in ne more biti eventualna predloga rešena do 18. februarja.
Na rešitev malega finančnega načrta bo nedvomno učinkoval tudi poljsko-rusinski spor. Vodilni rusinski poslanci izjavljajo, da se sploh nočejo prej pogajati, dokler vlada ne sprejme zopet prejšnje formule cesarskega lastnoročnega pisma, in da bodo čez nekaj časa izvajali najskrajnejše konsekvence. Tudi glede novele o vodnih cestah se bo začela
vlada v par tednih pogajati s poslanci interesiranih kronovin.
Finančni odsek je včeraj končal razpravo o noveli glede davka na žganje. Danes je odsek začel razpravo o reformi osebnodohodninskega davka.
Justični odsek je končal generalno debato o odvetniškem redu.
Med voino in mirom.
Revolucija v Carigradu.
Prihodnjost je zavita v temno meglo in novi usodepolni oblaki se pojavljajo na obzorju.
V Carigradu je izbruhnila revolucija, dosedanji kabinet, ki se je trudil skleniti mir, je padel. Vrgli so ga s silo mladoturki in na krmilo so prišli možje pravega mladoturškega kalibra.
Znanj Mahmud Sefket pasa je veliki vezir, Talaat beg minister notranjih zadev, Izzet pasa vojni minister. Zmagala je tedaj v Carigradu mladoturška stranka in z njo ideja, da Bolgari nikdar ne smejo dobiti Odrina. Ljubše je mladoturkom, da se razkosa vsa Turčija in da preneha tudi velika azijska Turčija, kakor da bi odstopih gjavrom. kar so si z orožjem priborili. In ne samo vprašanje Odrina je stopilo sedaj na površje. Gre namreč za veliko večjo nevarnost. Mir. ki je bil že napol zasi-guran, ni samo ogrožen, marveč visi meč samo še na enem lasu.
Zopet je doživela vsa evropska diplomacija poraz, kakršnega ni pričakovala. Tako samozavestno je govorila ta diplomacija še pred par dnevi, da ni hotela prej izročiti porti kolektivne note, nredno si niso bili poslaniki v Carigradu na jasnem, da mladoturki ne bodo mogli razveljaviti sklepov divana. In sedaj to preseli eten je!
Pa še mnogo bolj dalekosežne posledice bo imel ta prevrat in njegove posledice. Evropa se je bila v zadnjem času že navadila na misel, da bo kljub zavlačevanju s strani Turčije prišlo do miru na Balkanu. Sedaj pa je to skoro izključeno in vojna na Balkanu bo zopet iznova začela ogrožati mir celokupne Evrope.
Sedaj je prišel čas, ko bo morala Rusija izpolniti svojo grožnjo in prisiliti Turčijo, da sklene mir. Morda se tozadevni koraki že pripravljajo, morda je treba šele dogovorov z dr-I žavami tripelentente.    Rusija je za-
LISTEK.
Skrivnost niše št. Tt.
Roman.
Angleški spisal J. Storer Ciousten.
(Dalje.)
»Okusi so pač različni,« je menil Rupert. »Toda, ljubi Francis, ali pa tudi veš, da bo med tolikimi ljudmi težko dobiti tisto osebo, ki jo iščeva?«
»Prav počasi morava hoditi in dobro paziti; ti na eni strani ceste, |az na drugi — dokler naju lakota ne požene nazaj.'-
Izvrstno,« je veselo pritrdil Rupert.
Francis si je bil oskrbel specijalni zemljevid Hammersmitha in tako sta romala od ulice do ulice in pre-žala na vse strani ter vsaki nad trideset let stari ženski pogledala v obraz. Cele tri ure s^a hodila, a dasi nista našla nobene ženske, ki bi bila sliki »Eve Wilson« le od daleč podobna, nista niti trenotek^ mislila opustiti svoje zasledovanje. Se tega si nista privoščila, da bi bila skupno obedovala; jedla sta vsak zase, dru-
gi je vedno   stal   pred   vratmi na
straži.
Nekako ob štirih popoldne je Rupert nekoliko hitreje stopil za žensko, ki je bila prišla iz stranske ulice in ki jo je hotel pogledati pod nos. Tedaj ga je nekdo prijel za roko. Zganil se je in se obrnil: Francis je bil prišel z druge strani ceste.
»Mislim, da jo imam,« je šepetal Francis. ki so mu oči gorele razburjenja. »Pojdi — hitro — in oglej si jo.«
S prisiljeno ravnodušnostjo sta jo krenila naprej.
»Kje?« je vprašal Rupert.
»Tu! Kako srečen slučaj, da se mora usekniti!«
Trenotek pozneje je bil obraz zasledovane dame zopet zagrnjen s pajčolanom. Dama se je gotovo vračala od kakega nakupovanja domov, kajti ni se nikjer ustavila nego hodila hitro ovojo pot, dokler ni prišla v mirno ulico blizu reke. Šele tu se je ozrla — njenima zasledovalcema se je zdela, da se je ozrla s strahom.
»Ustaviva se na vogalu,« je svetoval Francis.
»Številka petindvajset,« je vzkliknil Rupert čez nekaj časa in šele zdaj sta šla po ulici naprej.
»Začeti morava s poizvedbami o tej ženski,« je rekel Francis in ker je prav takrat prišel po ulici pismonoša, je dostavil: »To je pravi mož
— ta bo kaj vedel. Tega se lotim jaz, ti pa glej da med tem poizveš za kako stanovanje nasproti hiši številka petindvajset.«
Prijazna beseda in srebrn denar omehčata vsakega pismonošo. Že čez nekaj minut je lord Francis Philli-more vedel, da se ta dama imenuje Langen in da stanuje tod šele nekaj dni — natančno od dneva, kar se je zaznalo za hudodelstvo; pisma dobiva le sodeč po pisavi od ene same osebe. Francisa je samo to nekoliko razočaralo, da je dama prišla sama semkaj in da je noben moški ne obiskuje. Na drugi strani pa mu je to dokazovalo, da je gospa silno previdna — torej ima le nekaj skrivati. Komaj je bil pogovor s pismonošo končan, se je že Rupert povrnil.
»Najel sem že sobo«, je javil.
»Škoda!« je dejal Francif »Kakor mi je povedal pismonoša, stanuje ta ženska na dvorišču in je torej ne bo mogoče opazovati.«
»Vraga,« je vzkliknil Rupert.
To pa ni nič storilo, kajti hišna gospodinja se je zadovoljila s primerno odškodnino. Dognala sta potem, da sporedno z ulico, za katero sta se zanimala, teče še druga ulica in na srečo Je bilo Oddati več sob ravno v hiši, ki je bila obrnjena proti zadnji strani hiše številka petindvajset Zal da so imele te prasne sobe
razgled na drugo stran. Toda Francis se ni tako kmalu udal.
»Ali dovolite, da si vso hišo ogledam?« je vprašal gospodinjo. Ta je dovolila in šli so gledat. Pred vratmi, vodečimi brez dvoma v sobo z razgledom na sosedno dvorišče, se je Francis ustavil.
»Kaka soba je to?« je vprašal. »Kopalnica.«
»Ali jo l.hko dobiva v najem a tako. da jo sineva samo midva porabljati?«
Gospodinja se je sicer zelo čudila, a ponuđena najemščina je bila tako izdatna, da je rada ustregla izrečeni želji.
»In zdaj,« je rekel Francis, ko je bila gospodinja odšla »se malo ozri-va, kako in kaj.«
Okno je bilo majhno in bilo je vse prej ko prijetno gledati in prezati skozi to okno celo uro. Toda premagala sta se. Videla sta pred sabo ozek vrtič na katerem je stala košata jagned, Čigar listje je jesen že rumenila; za tem vrtičem jih je bilo Še nekaj do sosedne hiše. Okno gospe Lingen sta hitro našla.
Začelo se je večeriti, nebo je bledelo, hiše so postajale vse temnejše in tod in tam se je za kakim Oknom prikazala luč. Naenkrat sta oba presenečenja vzkliknila: ravno njima nasproti je gospa Lingen vžga-
la luč. Gotovo je mislila, da jo jagned dovolj zasenčuje in zato ni okna zagrnila. Hodila je po sobi sem in tje, izginila za trenotek v senci in se zopet prikazala v svitu luči. Zunaj se je med tem popolnoma stemnilo.
»Odprla je vrata,« je zaklical Rupert. »Pa vendar ne pojde z doma.«
Gospa Lingen pa je samo od človeka, ki je stal pred vratmni, nekaj prevzela, potem pa se je vrnila v svojo sobo in stopila tik pred luč.
»Pismonoša je bil pri nji,« je rekel Francis. »Glej, ravno odpira pismo.« i
Prijatelja sta prav razločno videla, kako je gospa čitala pismo, da, zapazila sta celo, kako se je razburjala in kako je v hipni nevolji vrgla pismo na mizo. Potem se je naglo odločila — prijatelja sta videla, da je vzela svoj klobuk in ga dela na glavo.
»On ji je pisal,« je vzkliknil Francis. »Zdaj se kje sestaneta, Rupert — ne izgubljajva časa — hitiva!«
Stekla sta po stopnicah in počakala na uličnem vogalu.
»Tu je — je že tu,« je dejal Rupert. »Seveda pojdeva za njo.«
»Mislim da...«
»Izvrstno,« je dejal Rupert.
.(Dalje prinodaJiC.);
SLOVENSKI NAROD*
19 Stcv.
grozila Turčiji, da bo zasedla maloazijske vilajete Van, Bitlis, Erzerum In Trapezunt, kjer prebivajo Armenci, in z napetim pričakovanjem zre trozveza v razvoj dogodkov o ikral Kavkaza. Tudi je zagrozila Rusija z demonstracijo svojega vojnega bro-dovja pred Carigradom. Kaj bodo tedaj prinesli prihdnji dnevi?
Zlasti Nemčijo pa bi sedaj zade' tak korak Rusije. Nemčija se je najbolj zavzemala za to, da so veleposlaniki oblažili svojo noto za turško vlado. Vsled te superiinosti se je nota tudi zakasnilia in najbrže ravno vsled te zakasnitve so imeli mladoturki čas pripraviti včerajšnji puč. Nemčija pa ima še večji interes, — anatolske železnice, ki bi z okupacijo omenjenih vilajetov izgubile na svoji vrednosti, ruska invanzija v Malo Azijo pa bi *udi sicer znatno oškodovala nemške .trgovinske interese, one interese, ki jih je Nemčija vedela tako spretno izmakniti avstro-ogrski trgovini in industriji. Sedaj pa bo treba misliti tudi še na popolnoma druge stvari. Sedaj je čas, da ne zamudi Avstro-Ogrska ugodne prilike, da si zasigura prostorček pri likvidaciji. Albansko vprašanje razen pristanišč Drača in Valone stopi popolnoma v ozadje in tudi nima več pravega pomena, tem večjega pomena pa je, da naši državniki nc pozabijo na važnost maloazijskih pristanišč za našo trgovino. Ce je to izved?jivo brez resnih konfliktov v trozvezi sami, je drugo vprašanje.
Včerajšnji dan je tedaj vrgel vso Evropo v negotovost nazaj in igra se prične iznova.
V naslednjem prinašamo podrobna poročila o včerajšnji revoluciji v Carigradu:
Okrog 4. popoldne so priredili Enver beg, bivši poveljnik v Solunu, hi bivši poslanec Džami beg s 300 softi pred porto hrupno demonstracijo. Demonstranti so vdrli med ministrskim svetom v palačo ter demonstrirali proti vladi, ker hoče predati Odrin in mora celo popustiti napram Crni gori. Zahtevali so, da kabinet odstopi. Med tem se je nabrala pred porto silna množica, ki je demonstrirala proti K'ami! paši in ostalim članom kabineta. Kljub odporu vojaštva se je posrečilo demonstrantom zasesti porto in odstaviti vlado. Daslravno revolucija ni bila krvava, se je morala vlada vdati ter te podala takoj svojo demisijo. Sestavila se je takoj mladoturška vlada z Mahmtid Šefket pašo kot velikim vezirjem, Talaat begom kot ministrom notranjih zadev, In Izzet pašo kot vojnim ministrom. Novi notranji minister Talaat beg je še tekom včerajšnjega dneva imel toliko časa, da je v intervivu s posredovanjem zastopnika Reutertevega biroja povedal >sej Evropi:
»To gibanje daje spoznati, da hočemo rešiti svojo narodno čast ali pa pri tem poskusu poginiti. Nočemo, da bi se nadaljevala vojna, pripravljeni pa smo vzdržati Odrin, ta predpogoj miru.«
Bolgari pa so dobro vedeli za vse, kar se pripravlja v Carigrada, in dasiravno so sami tipali, da bo mogoče skleniti mir, so se vendar z vso energijo pripravljali na nadaljevanje vojne. Sam dr. Danev je še predvčerajšnjim svaril pred prevelikim optimizmom ter izjavil: Ce sklene Turčija predati Odrin, je s tem seveda mnogo dobljeno, toda še dolgo ni dobljeno vse. Nad sporom in prerekanjem zaradi Odrina se zdi, da je javnost že pozabila, da je zahtevala Bolgarska za svojo novo mejo proti Turčiji črto od Midiie do Rodosta ob Marmarskem morju. Ravno ker zahtevamo te pokrajine, smo vztrajali tako trdovratno na predaii Odrina, ker tvori Odrin začetek za prisvojitev teh pokrajin in ker bi nikakor ne mogli posedavati v miru te dežele, če bi ostal Odrin turški. Nismo se borili tedaj za Odrin sam, Odrin je bito dobro diplomatično bojišče, vendar pa nam je bil Odrin samo del orih pokrajin, ki jih zahtevamo.
Vojni ples se tedaj lahko prične zopet v par dneh.
O izidu tega obnovljenega vojnega plesa govoriti že danes in delati hipoteze, bi bilo prezgodnje. S svojimi željami smo popolnoma na strani Balkanske zveze in je upati, da bo njih boj tudi pri Čataldži, če sploh pride do boja, uspešen, ker nam je znana levja hrabrost Bolgarov in Srbov, in ker so tudi Orki storili svojo dolžnost s tem, da so Turčiji vsaj za bttžnji čas pokvarili vojno brodovje.
Diplomacija velesil se ie blamirala, sedaj bo govorila Balkanska zveza, _
Povest slov. prostovoljcev.
(Napisal M. C)
(Daljo.)
Ker so čitatelji tega lista že povsem dobro poučeni iz dopisov ce-tinjskega poročevalca o življenju in vrvenju na Cetinju v  času sedanje
vojne, zato se tu ne bom dalje mudil Prijetna dolžnost mi je samo s polnim imenom podpisati vsa ona poročila, ker so povsem stvarna in nepristranska, česar se niti približno ne more trditi o poročilih raznih nemških listov.
Krenila sva brez odloga takoj po prihodu na Cetinju k vojnemu ministrstvu, da poprosiva za sprejem v prostovoljski bataljon. Naletela sva tam na poročevalca »Slovenskega Naroda« g. profesorja E. V„ ki se je takoj z vso ljubeznjivostjo zavzel za naju in nama tudi še pozneje ves čas najinega bivanja v Črni gori pomagal, kjer je le mogel, za kar se mu moram tako jaz, kakor tudi moj tovariš na tem mestu najprisrčneje zahvaliti.
Ker namestnika vojnega ministra ni bilo doma, naju je peljal g. V. k tajniku, ki naju je zelo prijazno in ljubeznjivo sprejel. Pogostil naju je s Črno kavo in cigaretami in se prav prijateljsko pomenkoval z nama, dokler ni sluga naznanil prihoda namestnika vojnega ministra.
Po prijavi sva bila nemudoma sprejeta. Prijazno nama je podal roko in velel sesti. Povedala sva mu vzrok svojega prihoda v Črno goro in izrazila željo, naj bi se naju uvrstilo med prostovoljce.
Odkrito naju je opozoril na vse vojne nevarnosti, napore in bolezni, katere si lahko nakopljeva in nama svetoval, naj vstopiva raje k »Rdečemu križu«. Tak nasvet se pa ni strinjal z najinimi načrti, zato sva vstrajali pri svoji prošnji, tako, da gospodu slednjič ni preostalo drugega, kakor izpolniti najino željo.
»Neka pukne još slovenska puška«, je dejal končno, podal nama roko v slovo in naročil, naj prideva drugi dan še enkrat v urad, da dobiva pismo za poveljujočega častnika v Viru, kjer prejmeva nato orožje.
Cela slovenska kolonija se je zbrala drugi dan na večer v kavarni, da spodobno proslavi izvanreden dogodek, ko je bilo na Cetinju naenkrat skupaj pet Slovencev in sicer: g. dr. P. iz Trsta, ki je oskrboval ce-tinjsko bolnišnico, profesor E. V., L. N., dvorni tapetnik, ki biva že dvanajst let v črni gori in midva. Dr. P. je odhajal drugo jutro v domovino, midva pa na vojno, zato je bilo treba praznovati odhodnico. To pa ni bila odhodnica v kranjskem pomenu besede v potokih vina. temveč mirna in resna, brez navdušenih govorov, ker ginjenega človeka ne čislajo kdove kako v Črni gori.
Poslovili smo se dokaj zgodaj, ker sva potrebovala počitka za dolgo pot na bojno polje.
Drugo jutro (9. novembra) ob šestih sva odrinila iz Cetinja proti Reki. kamor sva prispela ob deveti uri. Reklo se nama je, da pelje iz Reke ob devetih dopoldne parnik na Vir, kamor sva bila namenjena, a ker parnika ni bilo, sva po kratkem odmoru še od Reke dalje potovala peš.
Došla sva v Vir ob štirih popoldne, predstavila se službujočemu častniku, ter mu izročila pismo vojnega ministrstva. Takoj nama je izročil puške z bajonetoma in potrebno municijo.
Ker je prihodnji vlak na Bar odhajal šele drugega dne ob dveh popoldne in v mestu samemu ni bilo najti postelje, sva prenočila na prostem zunaj mesta ob kopici sena med skalovjem. Stražo sva menjavala vsaki dve uri.
Ej, mrzla je bila ona noč ob ska-derskem jezeru, prva. ki sva jo prebila brez strehe. Neštete zvezde so trepetale na jasnem nebu in strupeno hladen veter je vlekel čez skalovje. Celo noč se je čulo iz mesta streljanje in monotono petje prihajajočih vojn i ko v.
(Dalje prihodnjič.)
Štajersko.
Nadomestna deželnozborska volitev. Vsled smrti muškega industrijalca Erberja, je prost eden deželno-zborski mandat graške trgovsko-obrtne zbornice. V kratkem času bo razpisana nadomestna volitev. Kandidat industrijske skupine je neki dr. R. Winter.
Iz Trbovelj. Naša stara posojilnica je imela v četrtek 16. t. m. svoj občni zbor. Ker je dosedanji načelnik g. Peter Erjavec, župnik v Trbovljah, ki je posojilnico ustanovil in jej načeloval marljivo 17 let — moral radi bolezni odstopiti, je bil izvoljen za načemika g. Jos. Moli st., trgovec v Trbovljah. Podnačelnikom in bla-gajničarjem je bil izvoljen g. Jos. Goropevšek, gostilničar in tajnikom g. Anton Kuhar, učitelj v Trbovljah. Člani načelstva so še: gg. Peter Erjavec, župnik, Jos. Šribar, I. kapelan, Gustav Vodušek st., ravnatelj in župan in Gustav Vodušek mL, učitelj v Trbovljah. Člana nadzorstva sta: g. Josip Kunej, c. kr. poštar in g. Iv. Kramer, trgovec in podžupan v Tr-
bovljah. Posojilnica je srečno prestala lansko vojskino denarno krizo ter izvrstno deluje in napreduje. Rezervnega fonda st le prihranila v tem kratkem času nad 14.000 K.
Iz Celja. K oficijoznemu poročilu o konferenci med zastopniki »Slovenskega kluba« in namestnikom ?;iofom Clarvjem dostavljamo. Tu imamo vnsk, da so klerikalci stavili vendar enkrat omenjene posedate (ki so sicer sami na sebi dejanski utemeljeni in morajo biti cilj naše c'eželnozborske politike) samo za*o, i)a bi imeli lažje stališče pri dežclno-zborskih volitvah in ne morda zato, da bi se o njih resno z nemško večino pogajali. Poslancem »Slovenskega kluba« sploh ni nič za deiazmož-nost deželnega zbora in nič za kaka težavna pogajanja, gre jim le za narodno reklamo napram volilcem. Kakor rečeno, to je prvi vtisk poročila v »Slov. Narodu«; morda nas bodo klerikalni komentarji te konference prijetno razočarali in se bode pokazalo, da je klerikalcem tudi še resno za kaj drugega, ne samo za boj proti — rojakom, ki ne smatrajo Ko-rošec-Benkovičeve bojne taktike za pravo.
Iz celjske okolice. Po smrti prejšnjega načelnika gostilničarske zadruge za občine: Celjska okolica, Teharje, Sv. Lovrenc in Svetina, g. Josipa Jezernika, p. d. Grenadirja, posestnika in gostilničarja na Bregu, si imenovana zadruga do sedaj še ni izvolila načelnika. Načelnikov namestnik je sedaj g. Franc V/obner, gostilničar v Hudinji. Ta je razposlal vabila za prihodnji letni občni zbor, ki se naj vrši v njegovi gostilni ob 8 zjutraj. (Zakaj pa ne že ob šestih, da bi Članom iz Svetine bilo še lažje priti?) Dan ni Imenovan In je mesto, kjer bi moral biti zapisan dan, prazno. Koliko je takih vabil razposlanih in komu, ne vemo. Na dnevnem redu bi naj bila volitev načelnika, namestnika in odbornikov. Mi svetujemo slovenskim volilcem, ki so prejeli pravilna vabila, da natančno ob določeni uri pridejo ter proti seji protestujejo, ker niso bila razposlana pravilna vabila. Kadar bode pravilno seja sklicana, takrat je pa naj nobeden član ne zamudi! Gotovo je važno, kdo bede prihodnji načelnik, njegov namestnik in odborniki tako važne zadruge, ali bodo domačini svojo zadrugo sami vodili, ali se pa dali od ljudi voditi, ki jim je več za mesto, kakor pa za okolico.
Poučni tečaj za umetno vezenje na Singerjevih šivalnih strojih se otvori 27. t. m. v Celju, Rovska ulica št. 5, nasproti meščanski šoli. Trajal bo eden do dva tedna. Pouk je brezplačen.
Soko! na Vranskem priredi v nedeljo, 26. januarja t. 1. v salona br. Košenina kostumni venček. Svira ciganska godba.
V Št. Jurju ob Juž. žel. se vrše prihodnji teden sredo 29. in četrtek 30. obč. volitve za okolico. Občina je zeio velika, ima krog 1200 volilcev, ki si letos izbirajo prvič 30 odbornikov in 15 namestnikov. Ljudstvo je začelo misliti, slabo dosedajno občinsko gospodarstvo ga je začelo skrbeti, postajalo je nevoljno. Zato so mnenja o izidu letos vse drugačna, kakor drugekrati. Zapovedujoči gospodi so se začele hlače tako tresti, da so se zaleteli k očetom kapucinom za pomoč. In sedaj so že za volilne dni oznanjene 3 dnevne pobož-nosti. Cerkev, z vsemi svojimi skritimi in odkritimi sredstvi hode pomagala reševati zavoženo klerikalno politiko. V znamenju sv. križa se bode zopet hujskalo soseda na soseda, ženo na moža, otroke na starše. Ljudje božji, pomagajte, naša sv. vera je v nevarnosti, bodo kričali — pri tem pa tiho mislili na svojo nikdar polno bisago, ki jim je glavna vera. Gospodje! povejte rajše, kako je z občinsko blagajno, kje denar za prodane šole, kam ste djali nad 20.000 K naših dokiad, zakaj so zaostale visoke obresti po 7 s/4?! To vse povejte ljudstvu v obliki čiste, svete resnice in videli boste, da vas niti pes več ne povoha. Šentjurčani, vi pa svoje glave pokoncu in zahtevajte obračun!
Iz Braslovč. Tu se je zgodila zanimiva historija. Neka vdova iz Ra-dovelj se je odločila, podariti za pretečem" Božič sto kron za obleko in obuvalo za uboge šolarje tukajšnje šole. Njen bližnji sosed, občinski odbornik, ki ima sam kopico šolo obiskujočih otrok, pa je seveda zagrizen klerikalec, pa Jo je odvrnil od tega sklepa, češ, kaj boš za šolo denar dajala, raje v vodo vrzi teh 100 kron, tam jih utegne 5e kdo najti in mu lahko koristijo, če pa daš za Šolo, ne bodo otroci imeli nič od tega, ker oodo drugi denar zase porabili (?). In taki ljudje še imajo v občini prvo besedo. Omiko, omiko najpoprej — vse drugo poslej.
Od MaSenedelje. Naše kmetijsko bralno društvo, proti kateremu so klerikalci naperili celo gonjo, je ime-■ lo 12. t. m. občni zbor. V pretečenem
letu je imelo 200 K 70 v dohodkov in 181 K 44 v izdatkov. Za predsednika je izvoljen g. Janko Prelog, za podpredsednika g. Ivan Vojsk, za tajnika g. Franc Kšela, za blagajnika g. Jože Srol, za knjižničarja g. Martin Vrbanjščak, za odbornika g. Lovro Slana; namestnika sta gg. Jakob Ma-rinič in Fr. Klemenčič, preglednika pa gg. Ludvik Vrbmak in Jože Budja. Občni zbor je imenoval za častne člane gg.: Simona Cvahte, nadučite-lja pri Malinedelji, Lovro Slana, posestnika v Moravcih in Antona Božiča, posestnika v Radislavcih. Na novo se je vpisalo 45 udov.
Sokoi na Vranskem je imel v nedeljo 12. t. m. svoj občni zbor, katerega se je udeležilo 28 članov in Članic. Društvo je imelo koncem leta 59 članov in članic. Po poročilu br. načelnika je telovadilo pri članstvu v celem letu 687 telovadcev pri 88 tel. urah ali povprečno 8 telovadcev na uro. Telovadk je bilo v celem letu 504 pri 72 urah ali povprečno 7 na uro. Skupno število trg. in obrt. naraščaja je znašalo 250 pri 39 tel. urah ali povprečno 7 na uro. Br. tajnik poda obširno tajniško poročilo. Odbor je imel 18 sej, društvo pa je priredilo pešizlet z javno telovadbo v Prekopi, udeležilo se je slavnosti Šaleške čitalnice v Šoštanju, župnega zleta v Trbovlje, veselice braslovškega Sokola in je priredilo poleti doma veselico v večjem obsegu, pri kateri je sodelovalo več sosednih društev. Dalje je priredilo društvo tri predavanja, dve gledališki predstavi in dve odhodnici. Br. blagajnik poda blagajniško poročilo, ki izkazuje skupnega prometa okrog 5000 K. Za leto 1913 je bil izvoljen sledeči odbor: Fr. Schaur, starosta: Ivan Jak-še, podstarosta; Simon Meglic, tajnik; Tomo Korenčič, blagajnik; Iv, Gostič, načelnik; Karel Košenina, dr. E. Šerko, Ivan Brinovc, Ivan Golob, odborniki; Lavoslav Apat, Franc Golob, namestnika; Franc Oset mL, Franc Brinovc, rač. pregledovalca.
Čitalnica v Gradcu priredi dne 3. februarja t. I. v steinfeldskih dvoranah (Steinfelder Sale, Miinzgraben-strasse št. 10) v prid spomeniku slavnih skladateljev bratov dr. Benjamina in Gustava Ipavca Ipavčev večer s koncertom in plesom. Vojaška godba c. in kr. 7. pešpolka grofa KhevenhuIIer. Pred plesom enourni koncert.
Koroško.
^ Mesogledne pristojbine za divjačino. V zadnji seji celovškega mestnega sveta je poročal Keuschnigg v imenu klavničnega komiteja o vlogi Zadruge mesarjev in preKajevalcev giede vpeljave mesoglednih pristojbin za divjačino. Namen te vloge je pač prozoren. Divjačina je danes na trgu še vedno cenejša kot meso domače živine, in kolikor toliko uspešno konkurira z navadnim mesom. Če bi se uvedla ta pristojbina, bi se morala seveda divjačina na trgu primerno podražiti. Magistrat se je izrekel za pristojbino iz sanitarnih ozirov, češ, da je tudi pri divjačini, ki je tudi podvržena raznim boleznim, možna nevarnost, da škoduje človeškemu zdravju. Magistrat predlaga sledeči mesogledni tarif: za zajca 20 vin., za srne in koze po 1 K, za divjega prašiča 2 K, za jelena 4 K, za razsekano meso od kilograma 4 vin. in za perutnino pa 2 vin. do 20 vinarjev. Med predlogom je nastal v zbornici velik hrup, ki priča, da veČina zborovalcev ni za predlog, zato ta predlog tudi ni prišel do glasovanja, marveč je odgođen na dnevni red druge seje.
Na vojaškem vežbališču v Celovcu se je ustrelil 191etni pek Franc Stessl. Bil je zvečer v gledališču, igrali so »Tristan in Isolda«, takoj iz gledališča pa je šel na vežbališče in izvršil samomor. UstreHl se je dvakrat, odpeljali so ga v brezupnem stanju v bolnico.
Primorsko.
Iz carinske službe. Premeščen je od finančnega urada pri Lovcu v Barkovlje na Greto carinski oficijal Širne Stiplovšek.
Iz Nabrežine. Železničarji v Na-brežini napravijo, kakor vsako leto tako tudi letos dne 1. februarja pri g. Francu Nemcu vese.ico. Svirala bo zvezna godba iz Trsta. — Frančiška O b a t se toplo zahvaljuje za vsoto 87 K 97 v, katere je nabral pri uradnikih in poduradnikih in drugih kategorijah južnih železničarjev in ji izročil 13. t. m. g. Mihael Frank iz Nabrežine, da ji pomaga v strašni nesreči, katero jo je zadela s tem, da je 17. grudna 1912 vlak št. 811 med postajama Prošek in Nabrežina povozil njenega soproga L. Obata. Srčna hvala vsem!
Novi semen] pri Križu na Vipavskem bo na Pepemico dne 5. febru-varija 1.1.
Volitev v trgovsko in obrtniško zbornico v Gorici se vrši, kakor smo
že poročali 28. in 29. t m.Teh volitev se udeleže tudi Slovenci s svojimi kandidati in upati je, da se je bodo udeležili v častnem številu in pokazali Italijanom, ki love glasovnice na vse kriplje, da so se zdramiH in znajo zastopati svoje pravice. Ne gre pa pri tej volitvi edinole za zastop v ti zbornici, marveč naj Slovenci tudi premislijo, da voli zbornica tudi dva deželna poslanca in je torej v njej ključ do večine v deželnem zboru. — Slovenci, pobrlgatje se za svoje pravice in volite kandidate, ki Jih je postavil Narodni odbor.
»Ich verstehe nicht slovenisch,« je odgovoril nekemu potniku iz Bleda, mlad nemškutarski asistent v Podbrdu, ki je tako nadut, da si je ravno o polnoči priši? prvo roseto, dasiravno baje razume in govori slovenski. Slovenec se mu je zahvalil za tako pojasnilo na svoje vljudno vprašanje. Mladenič morda misli, če bo tako delal na slovenski zemlji, da ho kmalu prišla ona polnoč, ko si bo šival zflat »krogeljc«. Domačini pa pravijo: »Pošljite ga no gor na Prusko.«
Obsojen avstrijski špijon. Pred porotnim sodiščem v Vidmu se je vršila obravnava proti Ivanu Komarju iz Gorice zaradi vohunstva v prilog Avstrije. Obtožnica dolži Komarja, da je pod neko pretvezo zvabil laškega risarja obmejnih utrdb, Sforco, na Avstrijsko, kjer mu je neki avstrijski častnik ponudil veliko vsoto denarja, če mu preskrbi načrte laških utrdb. Sforza je ponudbo zavrnil; vrnil se je v Videm in naznanil zadevo laški vojaški oblasti. Sforza je nato zvabil Komarja v Videm, kjer so ga aretirali. Komar vsako krivdo odročno taji. Porotniki so pa kljub temu izrekli krivdorek in sodišče je obsodilo Komarja na 23 mesecev in 20 dni zapora in v denarno globo 1322 lir.
Tržaški občinski svet. V zadnji seji se je nadaljevala in zakllučila splošna proračunska debata. Prvi je govoril Č r n i v e c. ki je brezobzirno napadal veČino, češ, da štiri leta ne more spraviti skupaj povoljnega proračuna, vsako leto se več troši in tudi po letošnjem proračunu se bo potrošilo več kakor za 517.000 kron več kakor lani. Dohodki so previsoko preventirani, stroški pa stisnjeni v take meje, da bodo gotovo prekoračeni. Spustil se je govornik tudi v podrobno kritiko mestne uprave, pri čemer je posebno ožigosal delovanje laške večine glede bolnišnic, trgov, zlasti pa glede šol. Za njem je govoril A r c h, ki je pozival, da bi se dosegel med upravo in vlado prijazen sporazum, ker bi bilo v prid mestu, kajti mestni svet lahko sklepa in ima le platno, škarje pa ima vlada. Končno je izjavil, da bo glasoval proti vsakemu povišanju izdatkov.
V znamenju draginje. Tvrdki Trobec v Trstu, ki kupčuje s poljedelskimi pridelki in živili, so pokradli trije tatovi Tržačani tekom 14 dni 15 vreč fižola in za okoli 200 kron raznih drugih živil. Tatove so aretirali.
Kaznovano oderuštvo. V Trstu v miči Molin Piccolo stanuje neka Uršula Sloošek, doma iz PiŠec na Štajerskem. Žena ima nekaj in je hotela v zadnjem času pomnožiti svoje premoženje s tem, da je posojevala denar na kratke obroke in zelo visoke obresti. Njena posredovalka med strankami je bila neka Pavla Toptt-harjeva. Delj časa je šla kupčija. Top-liharjeva je nosila denar strankam in tudi vračala. Kmalo pa je začela Topliharjeva nositi samo še obresti, nato pa je izostala. Prišla je namreč k skopuhinji s fingiranimi upniki, vzela denar in ga porabila zase. Oškodovala je Slapškovo skoro za tisoč kron.
Prebrisan trgovec z dekleti. Nekako pred 14 dnevi je prišel v Tržič že precej prileten, elegantno oblečen gospod, ki ie vprašal za rodbini Pin in Vetak. Šel je tja in predstavil' se je ljudem za bogatega sorodnika, ki je priše! po dolgem času iz Amerike. Vesel sprejem je sledil' temu in veselje je zavladalo v družini. Ker pa je imel bogati sorodnik samo ameriške dolarje, so mu prijazni sorodniki radi postregli tudi z manjšimi vsotami avstrijskega denarja. Končno je mož zvedel, da se nahajajo njegovi sorodniki tudi v Trstu in sicer neki Pin, ki je šolski sluga, in neka Vetakova vdova, ki živi revno z dvema hčerkama. Bogati sorodnik je prišel v Trst in odigrali so se tudi tam ganljivi prizori. Posebno sta ugajali bogatemu amerikancu Vetakovi hčerki. Obljubil jima je, da jih vzame k sebi, ko bo kupil novo lepo hišo v Tržiču, in jima bo zapisal tudi lepo doto. Spravil jih je tako daleč, da sta šli dekleti z njim v Tržič. Toda spremil jih je varuh deklet. Živeli so zopet par dni prav dobro v Tržiču. V ponedeljek pa je posial bogati stric, ki še vedno ni menjal svojih amerikanskih bankovcev, varuha deklet na kolodvor, češ da pride sam z dekleti za njim, on pa je najel voz in se odpeljal z dekleti proti Ronki. Toda tu je imel mož smolo. Pri neki gostilni jih je namreč ustavil neki sorodnik in
19 štev..
SLOVENSKI NAROD.
Stran S.
sc začudil, da se peljejo ti v ravno nasprotni smeri. Stric se je izgovarjal, da se je zmotil, poslal je sorodnika z dekleti na kolodvor, sam pa je obljubil, da pride za njimi po bhžnici. Od tega časa je bogati stric izginil, obe dekleti pa se imata bržkotne ie temu slučaju zahvaliti, da nista seda! v kaki heznici na prodaj, da je naletel nanje slučajno pred gostilno že omenjeni sorodnik.
Dnevne vesti.
-f Iz seje deželnega šolskega sveta 24. januarja. Na ljudskih šolah so bili imenovani. Andrej Suha-dolnik za učitelja v Postojni; Aloizij Lilija za nadučitelja v Polšniku; Robert Ci^ler za nadučitelja na Studencu; Marija Su-šteršic za učiteljico v Sv. Duhu; Marija R a n t za učiteljico v Veliki Dolini; Josipina Jerman za učiteljico v Leskevcu; Ana Šifrer za učiteljico v Kovoru; Helena Orani č za učiteljico v Sv. Križu pri Tržiču; Ana Kren za učiteljico v Smartnem pri Kranju; Frančiška Grom za učiteljico v Naklem; Rudolf H o g 1 e r za učitelja v Kočevski Reki; Marija š t ra v s za učiteljico V Zameškem; Marija T om e c za učiteljico v Kranju; Ivan Šrai za strokovnega učitelja na meščanski šoli v Postojni; Ivan Franke za nadučitelja v Dobrničah; Vida Vrezec /a učiteljico na Gori; Ivan Perko /a nadučitelja na Jezici; Karel Puli a r za učitelja v Ribnici; Manja Novak za učiteljico v Spodnji Sivki; Peter J o c i f za učitelja v Cerk-ljah; Herman Kmet za nadučitelja v Colu. — Potrdi se izvolitev ve-sčaka - učitelja Rezek a v mestni šolski svet v Ljubljani. Razveljavijo se izvolitve veščaka - učitelja L e v -ea, ter namestnikov Črn ago j a in učiteljice Meh le v mestni šolski svet v Ljubljani, dalje učiteljice Kavčič v okrajni šolski svet v Logatcu in učiteljice C 1 a r i c i v okrajni šolski svet v Novem mestu. — Dr. Martin G o r j a n e c na državni gim-naziji v Novem mestu.se stalno namesti in dobi naslov profesor.
- Preveč   uradnlštva, seveda nemškega!   V komisiji   za upravno reformo je podal   bivši minister baron Hčirdtl zanimivo poročilo o stroških državne uprave.   Po njegovem pot oči1 a so se stroški celokupne notranje   uprave v letih 1S90 do 1911 pomnožili   od 37 milijonov 715.000 kron ra 110 milijonov  517.000 kron. tore? za 1°3 odstotkov. Ti stroški so se večinoma   tako ogromno zvišali zategadelj,  ker je v tem   času silno naraslo število uradništva.   To prizna a baron Hardtl sam, nima pa poguma,   da bi obenem priznal, da bo reforma naše uprave uspešna samo tedaj, ako se bo primerno znižal status uradništva. Ne upa pa si tega povedati za to, ker ve, da bi s takšnim priznanjem dregnil \ sršenovo gne-z lo Motorično ie namreč, da tvorijo N>Tnci pretežno večino avstrijskega uradmštva in da so pri raznih centralnih uradih na Dunaju ustanovlje-o>ebni oddelki   ne morda iz de-;:mske potrebe,   marveč samo zategadelj, da se spravi pod st^ho in do dobrega kruha razne protc/eie, ki so izključno   sami Nemci   in   ki samo žro, ne   da   bi   kaj   delali.   Če bi se   tore?   zmanjšalo   število uradništva, bi   bil s   tem v   prvi vrsti prizadet   Dunaj,    l:i    ima Jegijon notoriČno nepotrebnih   uradnikov in uradov.   Ker ie 99% teh uradnikov Nemcev, bi bili s tem najbolj prizadeti Nemci. Vobče, ako bi se reduci-ral status uradništva, bi se to moglo zgoditi samo na stroške Nemcev, ki tvorilo gotovo dobre tri petine vsega avstrijskepra uradništva,   dočim bi imeli pravico samo   do   ene dobre tretjine.   Čisto gotovo je torej, da z reformo naše državne uprave ne bo nič, ker bi pri tej največ trpeli razni nemški paraziti na Dunaju. Ti na Dunaju samo žro in lenobo pasejo, uboga slovanska uradniška para, ki ji je dostop v višje   činovniške razrede sploh zaprt,  pa gara in strada. Tej pari se ne more  ničesar odvzeti, k večjemu   bi ji bilo  treba dohodke znatno zvišati. Zato pa že danes lahko rečemo,  da je reforma naše državne uprave že padla v vodo, zakaj gotova nemška  gospoda  bo že poskrbela, da bo ta reforma pravočasno pokopana.
4- Stavka v Vevčah. Klerikalci čutijo, v kako nesrečo so spravili ubogo delavstvo v vevški tovarni, ko so je v najneugodnejšem času zapeljali v stavko. Računali so pač, da se bodo razmere na gospodarskem polju v kratkem izboljšale in da bo vsled tega tovarna prisiljena ugoditi popolnoma upravičenim zahtevam delavstva. S tem je nameravala klerikalna stranka doseči efekt, ki bi ga vporabila v svoje politične svrhe. Toda klerikalna stranka se je zaračunala, razmere na Balkanu so se znatno poslabšale. In tovarna y
Vevčah je hvaležna klerikalni stranki, da ji ni treba plačevati delavstva. Mi smo bili vedno prepričani, da so razmere vevškega delavstva neznosne, vendar pa je naravnost samomorilno početje, če delavstvo začne stavkati v času, ko je tovarni ljubo in drago, če ji ni treba plačevati delavstva. Ker pa vemo, da je bilo delavstvo zapeljano, ted*j trdimo, da je klerikalna stranka izvršila najhujše hudodelstvo, ko je pognala delavstvo v stavko, namesto da bi delavstvu svetovala, naj preloži stavko na ugodnejši čas. in ker poznamo lakomnost nekaterih klerikalnih štre-berjev, tedaj se nam zdi cela stvar jako sumljiva. Čudno se nam zdi, da se morata Dimnik in župnik pri Mar. D. v Polju voziti na Dunaj, ko je vendar dr. ŠusteršiČ oficielni zastopnik vevškega delavstva na Dunaju. Čudno se nam tudi zdi, da sta se Dimnik in župnik tako zelo veselila svojih uspehov na Dunaju, ker delavstvo do danes Še nič ne čuti teh uspehov. In ker klerikalci nimajo nobenega izhoda več iz velikanske blamaže, tedaj hočejo napraviti iz gospodarske stavke — narodnostno stavko. Po našem mnenju pri tej velikanski stavki pač ne more iti za vprašanje, je-li ravnatelj Prus ali kaj drugega, temveč edinole za upravičene mezdne in druge gospodarske zahteve delavstva. ^Slovenec« pa napada in denuncira zdaj naprednjake, češ, da so nabirali za srbske brate, dočim se za stradajoče delavce in njih rodbine niti ne zmenijo. Kolikor vemo, so klerikalci oficielno prevzeli obrambo vevškega delavstva, dočim se do merodajnih naprednih krogov do danes še nihče ni obrnil. Navzlic temu pa so ravno napredni krogi posameznim delavcem in njihovim rodbinam več pomagali nego vsa klerikalna stranka. Da bi morali zdaj na-prednjaki reševati dr. Šusteršičev državnozborski mandat, pač klerikalci sami ne pričakujejo.
-f- »Sram jih je postaviti se na stran malih in tlačenih«, tako piše zadnji »Domoljub« vzpričo dogodkov na Balkanu. »Pravica je postala v slovarju političnega jezika neznanka, na kar se opirajo, to so kanoni in bajoneti, čut krščanske pravičnosti in ljubezni je zamrl, glavno besedo ima le sila. Kdor več vpije, ta več dobi, kdor bolj grozi, tega se ustrašijo, kdor je bolj zvit in prekanjen, ta ima vse karte v rokah« — tako modruje nadalje »Domoljub«. Prav resnične besede so to, toda »Domoljub«
+ »Slov. Straža« In turške srečke. S kako reklamo je ponujala »Slovenska Straža« tu:ške srečke na prodaj, zdaj jih ne ponuja več, ker je turškim srečkam zelo padla vrednost. Kdor jo je kupil, bo imel morda več izgube nego bo imela »Slov. Straža« koristi od nje.
-f Poštna vest Poštni oficijal g. Franc Jeglič v Novem mestu je bil imenovan poštnim kontrolorjem pri poštnem in brzojavnem uradu Trst 1.
— V Petrogradu je umrl znani slovanofil profesor Ivan Porfirjevič F i 1 e v i č. Filevič je bil profesor ruskega jezika na vseučilišču v Varšavi, zadnja leta pa je živel v pokoju v Petrogradu. Tu je vstopil v uredništvo »Novega Vremena«, kjer je napisal nebroj člankov in razprav, nanašajočih se na razna slovanska vprašanja. Kot aktiven profesor je napisal celo vrsto znanstvenih del zgodovinske in narodopisne vsebine. Bil je delaven član »Siavjanskega blagotvoriteljnega obščestva« in navdušen prijatelj Slovanov. Opetovano je prepotoval zapadne in južne slovanske dežele. L. 1911. se je udeležil tudi slovanskega časnikarskega kongresa v Belgradu. Pokojnik se živo zanimal tudi za nas Slovence in za našo literaturo ter dobro poznal tudi naše narodnostne in politične razmere. Zato mu bodi ohranjen blag spomin tudi med Slovenci.
— Literarni sestanek o »Prevodih iz svetovne književnosti« bo jutri, v soboto, ob 6. zvečer v »Matici Slovenski«.
— Literaren sestanek v »Matici Slovenski«. Drugi letošnji literarni sestanek bo v »Matici Slovenski« (Kongresni trg 7) v soboto, dne 25. januarja 1913 ob 6. uri zvečer. Na dnevnem redu bo program za »Prevode iz svetovne književnosti«. I. Kako naj bi se vzdržala evidenca o vseh že izišlih prevodih? II. Kaj naj bi se prevedlo a) iz slovanskih literatur (bolgarske, ruske, poljske, češke)? b) Kaj iz drugih literatur (angleške, francoske, italijanske itd )' — Dobro bi bilo, ko bi gospoda, ki se zanimajo za stvar, pa se morda ne bodo utegnili udeležiti setanka, pismeno Matici sporočili svoje mnenje.
— Slov. Čitalnica v Celovcu
priredi v nedeljo 26. t. m. v hotelu Trabesinger koncert s sodelovanjem vojaške godbe. Začetek ob 8. zvečer. Koncert traja do 10., potem ples. Ker je to prva enaka slovenska prireditev v Celovcu, vabimo in pozivamo .... i slovensko občinstvo, zlasti Gorenjce "a  1*1° i da se te prireditve v čim največjem ! številu udeleže. Zlasti dobrodošle so
adreso. Kdo pa se je postavljal ob izbruhu balkanske vojne na stran Turkov? Ali ni bilo to glasilo klerikalne stranke »Slovenec«? Ali se še spominjajo gospodje okrog »Domoljuba«, kako so takrat romali kupi »Slovenca« z Gorenjskega nazaj v Ljubljano, češ da naročniki nečejo — turškega lista? Ali so gospodje že pozabili, da je moral z Dunaja priti poslanec Jaklič, da je prisilil gospodo okrog »Slovenca«, da so se »postavili na stran malih In tlačenih« in da ni pri njih »pravica postala v slovar-?u političnega jezika neznanka«? In kdo pa je tisti, ki sedaj najbolj kriči, vpije in ščuva na vojno proti onim »mahm in tlačenim« na Balkanu, kdo se opira na kanone in bajonete«? Glasilo vesoljnega avstrijskega klerikalizma proslula dunajska »Reichs-post«! Ali je to tudi »posledica liberalnega duha-?
-f- O preklicu župnika Kalana napisal »Slovenec« pred nekaj dnevi zmagoslavno notico. Da ne bo »Slovenec« preveč triumfiral, priobčuje-mo mnenje »Glasa Svobode« o tem Kalanovem preklicu. »Glas Svobode«, ki izhaja v Chikagu^ piše: »Vprašanje se nam vsiljuje, ali ni bil č. g. KaJan fizično in moralno prisiljen do preklica svojega vse časti vrednega prepričanja? G. Kalan je bil in. ostane mož vzlic vsemu pre-klicevanju, kajti kar je on pisal v »Glasu Svobode«, je do pičiee resnica in resnica se ne more z nobenimi preklici spraviti s sveta. Ta preklic ni čisto nič drugega kot novodobna inkvizicija. Vragovi, ki se hlinijo pod krinko apostolstva in ljubezni, so g. Kalanu nastavili nož in zaklicali: »Preklici ali umri!« In kaj je Kalanu preostajalo kot preklicati?! Premoženja rima, v tujini je obdan od peklenskih sovražnikov: šlo mu je torej za najpotrebnejši življenjski pogoj, za košček kruha, katerega mu ne privoščijo njegovi lastni sobratje, ne privoščijo iz enostavnega razloga, ker se ni hotel ponižati na stopnjo propalosti, ker mu je čast in poštenje nad vse! V naših očeh in v očeh naših somišljenikov je č. g. Kalan poštenjak in mož in kot tak tudi ostane. S tem je dovolj rečeno!«' — »Slovenec« in njegova lepa družba torej nima vzroka,  da bi se preveč
dame, ker bo mnogo plesalcev, manj pa plesalk.
— Letošnje domobranske orožne vaje se bodo vršile v štirih dobah ali periodah in sicer nekako od srede meseca aprila do približno konca meseca septembra. Ob času žetve ne bo orožnih vaj. Z ozirom na svoje stanovske razmere si vsakdo lahko izbere periodo, v kateri želi doslužiti svojo orožno vajo. Tozadevno se je v Ljubljani zglasiti z domobransko knjižico v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu in sicer najkasneje do 15. februarja t. 1. Zakasnele prijave na preložitev orožne vaje se z ozirom na pravkar navedeno ugodnost najbrže ne bodo mogle vpošte-vati.
—   Vojaškotaksne obveznike
opozarjamo, da poteče rok za zgla-ševanje dne 31. t. m.; vsaka zakasnitev ali opustitev zglasitve se bo ostro kaznovala. Doslej se je zgladilo, kakor je čuti, komaj tretjina vseh vojaškotaksnih obveznikov.
— Vsa ljubljanska društva brez izjeme imajo najkasneje do 1. svečana t. 1. predložiti mestnemu magistratu sumarične izkaze vseh svojih članov.
— Zopet katehet Jane. Včeraj je poučeval katehet Jane verouk v obrtni šoli na Grabnu. Da bode vedel, da ima opraviti z vajenci, opozarjamo javnost na tega kateheta. V Šoli je uganjal samo politiko, napadal »Slovenski Narod« in napredno časopisje. Ali ni škoda luči, ki mora goreti ob tako zgodnji uri za politiziranje katehetovo? Ali nima odbor obrtno-nadaljevalne šole nobene besede?
Velika čast pa velika žalost Iz
Višnje gore: Dne 8. t. m. je bil pogreb rajnega župana Antona Perka, ki se je vršil z največjo častjo. Bilo ie tudi naključje, da je bil ta dan ravno tožni in uradni dan ter volitev za stopnika v okrajni šolski svet. Pogreba udeležila se je šolska mladina, požarna bramba, ki ji je načeloval g. Skufca s svojim pušeljcem, ter Je igrala domača godba z dvema udoma iz Ljubljane mesto žalostinke koračnice, menda neko švicarsko za Slovence ne posebno priporočljivo koračno arijo, in  veliko domačega
veselila svoje zmage. Kalan se je si- ter vnanjega ljudstva. Mestni očetje cer »spokoril«, toda udal se je le sili, so korakali še posebno ponosni za ker bi sicer moral poginiti na cesti, krsto, ker so si bili svesti, da je veli-Da pa izsiljeno spokorjenje ni dosti ka zasluga zanje, ker so ravno oni vredno, o tem je prepričan ves svet! i bili izvolni takega vzor - moža za
mestnega župana. Drugi dan po pogrebu pa pride od deželnega odbora uradnik, neki nadoficial, pogledat, če je tudi v občinski blagajni vse v redu. A kako razočaranje, ko naznani ta uradnik, da manjka v železni občinski blagajni najmanj 2533 K 65 v uradnega denarja. Vse prejšnje hvalisanje, kako dober župan je bil pokojni, posebno za reveže, je nehalo, ter prevladalo mnenje, da s tujim denarjem je lahko bahati, tedaj pa se Čuje preklinjati pokojnega Perkota tudi kot agitatorja lakotnikovega Jožeta, ki se je pehal za izvolitev pokojnika. Ta slučaj zopet jasno kaže, kako zna gospodariti klerikalna stranka.
Kako se pride po ceni do žganja, da ga ni treba krasti. To zagonetko je rešil Matevž Gregorka, toda ne v zadovoljnost oblasti. Mož je delal v okolici Rake in je poznal razmere v Šmarjeti dobro. Pisal je lani spomladi dopisnico ali bolje rečeno dal je pisati dopisnico iz Borovnice trgovcu Ivetu Karlovšku v Šmarje-to, s katero naroča okoli 100 1 slivov-ke neka Marija Gregorka v Borovnici. Ta Marija Gregorka je mati Matevža Gregorka. Karlovšek odpošlje slivovke v vrednosti nekaj nad 200 kron in kmalu terja Marijo Gregor-ko, ki pa je rekla, da ni nikoli kake slivovke naročila in tudi nikoli dobila. Poizvedovanja so spravila na dan, da je prišel Matevž Gregorka ravno tisti dan domov k materi, ko je ta dobila avizo, da je dospelo žganje. Sin je rekel, da bo on uredil zadevo in poslal žganje nazaj. Dobil je od matere avizo, žganja pa ni vrnil, marveč ga prejel in vzel. Pi! je, kolikor se je dalo, pa tudi trgovcem po Borovnici je ponujal slivovko na prodaj in — to ga je izdalo.
Usoda »kibica«. Tri dni pred božičem so pili v neki gostilni v Št. Janžu fantje Jože in France Repovž, Anton Knez, Jože Veber, France Pi-kovr.ik ter Ive in Nace Majcen, vsi iz Št. Janža oziroma iz bližnje okolice. Začeli so igrati igro »kupčkanje« in so se vsled menjajoče se sreče že precej segreli in raztogotili. Mimo gostilne pride z lova posestnik Tone Strnac iz Koluderja, ki se mu je bilo na lovu posušilo grlo. Stopi v gostilno, se pokrepča in primakne stol v bližino igrajočih fantov. Ni pa izvrševal postav izdanih za kibice, temveč je vedno govoril vmes. Zato se sporečeta z Ivetom Majcnom in nazadnje spopadeta ter priložita drug drugemu vsak eno krepko zaušnico. Strnad ie skočil v kot po puško in jo nameril proti fantom. Ti pa so skočili s svojih sedežev in navalili na Strnada. Prvi je popadel za puško Ive Majcen in mu jo izvil iz rok. Potem io ga podrli na tla, obdelovali ga s pestmi in z obutimi nogami ter gazili po njem. Dasiravno se mu na zunaj ni nič poznalo, so ga vendar odpeljali kmalu v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo. Zadobiti je moral Strnad notranje poškodbe. Sod-nija bo, pravijo, fante naučila, kako se pravzaprav kupčka.
Dolg čas je novemu šmihelske-mu župniku Štefanu Trškanu. Štefan Trškan, ta glavni agitator pri Pre-Čenskih volitvah, je bil preje za kaplana v Št. Petru. Ko se je izpraznila župnija v Mirni peči. je prosil za njo tudi Štefan Trškan in jo tudi dobil. Kmalu pa mu je postalo dolg čas, ker je imel kot župnik vendar le toliko posla, da ni mogel odbravši mašo takoj na kmete po agitacije. Zato je pisal Trškan milo pismo škofu in mu razodel, da se on ne čuti opravljati opravila župnika ter prosil. * ga prestavi kam zopet za kaplana. Škof mu je ugodil in ga poslal kapla-novat v Prečino v veliko nesrečo župljanov, ki so si oddahnili, ko je bil imenovan župnikom v Šmihel. Zdaj pa pravijo, da mu je zopet dolgčas in to tembolj, ker je hodil v Pre-Čini s puško v Zaloške gozde na lov, dasi ni imel dovoljenja, ne orožnega lista in ne lovske karte. Pravijo, da pojde kmalu zopet kaplanovat nazaj v Prečno.
Cerklje na Gorenjskem. V predzadnji številki »Domoljuba« in »Gorenjca« se misli dopisnik norčevati iz cerkljanskega gasilnega društva in njegove brizgalne, češ, da so prišli s polomljeno brizgalno na lice požara. Dopisnik pa naj pove tudi to, kdo je kriv, da se je brizgalna polomila. Ali so morebiti gasilci? Ali ni županstvo, ker pusti ceste v takem neredu, da se med vožnjo kamenje valja po cesti sem in tja; vsaka gorska, skalnata vas ima boljša pota, kot je ta cesta. — Društvo je tlaio brizgalno takoj isti dan popraviti, ter je odlomljeni del brizgalne poslalo v tovarno Samassa v Ljubljano, kjer je bila brizgalna kupljena pred 30. leti. Tovarna je popolnoma novi del poslala v par dnevih nazaj, ter je zato računala znatno majhno vsoto. Sedaj je brizgalna popolnoma v dobrem stanju, ter mogoče boljša in moČPejša, kot vse druge brizgalne na Kranjskem .kar jih je bilo kupljenih
pred 30. leti. Dopisnika »Domoljuba« in »Gorenjca« pa vabimo naj pride, kadar bo imelo društvo vaje z brizgalno, in mu rade volje pokažemo kakšno moč ima naša brizgalna; mislil bo namreč, da ga je zadel mrtvoud. — Poročati moramo tudi, da, ko je prišla požarna bramba iz Zgornjega Brnika s svojo malo briz-galnlco na kraj požara pol ure kasneje je bil že ogenj popolnoma omejen, ker so dobri ljudje pretrgali slamnato streho na hiši in hlev obvarovali z vodo in mokrimi rjuhami. Brniško požarno društvo je začelo res gasiti, toda gasilo je le tlečo re-zanico v kotu pogorelega poda, brez potrebe in nevarnosti kot v »Ribnici«. Toliko v vednost »Domoljubove-mu« in »Gorenjčevemu« dopisniku, da se naj drugič sam prepriča kaj je resnica, da ne bo po govorjenju drugih sam ostal na blamaži spoznan za lažnika.
Iz Senožeč. Veselica, katero je priredilo izobraževalno društvo v Senožečah, dne 19. t. m. v gostilniških prostorih g. Mlakarja se je nepričakovano dobro obnesla. — Gostilniški prostori so bili natlačenopol-ni občinstva ter se je razvila takoj od začetka neprisiljena zabava in Jako živahen ples, kateri je trajal do ranega jutra. — Zapazili smo tudi goste iz Razdrtega in drugih krajev, ter se jim za njihovo rodoljubnost iskreno zahvaljujemo. — Pohvaliti moramo tudi gospoda in gospo Mla-ker za izborno kuhinjo in pijačo ter točno postrežbo. Ta veselica je pokazala, da je nastopila za naše društvo takorekoč nova doba ter je želeti, da bi društvo tudi tako nadaljevalo in da bi v najkrajšem času zopet kaj priredilo, mogoče kako dramatično igro, za katere se naše občinstvo posebno zanima!
Kinematograf »Ideal«. Danes »Specialni večer« s krasno umetniško dramo »Pobožna prisega« v dveh delih. — Dalje naravnim posnetkom »En dan v Montrealu« s komičnimi slikami: »Ljubezenska sere-nada«, »Sestanek v treh«, »Dota za-morke« in drama »Slab vzgled«.
Prošnja do blagih src. Uboga, že več let bolna mati 3 malih, nepreskrbljenih otrok in oče delavec, tudi bolehen in slab, prosita blaga srca, da se usmilijo ubogih trpinov in pošljejo kak dar, pomoči potrebni družini. — Marija M a r i n č i č , Ljubljana, Zvonarska ulica št. 9. (Na vrtu. pritličje.)
Odgnanci leta 1912. Vsota od-gnancev lanskega leta v Ljubljani je znašala 2053 oseb in sicer vseh skupaj, t. j. onih, ki so šli iz drugih krajev skozi ljubljansko odgonsko postajo in onih, ki jih je dala po odgonu ljubljanska mestna policija.
»Mica kovačeva« se je 21. t. m. pojavila v osebi nekega delavca v neki gostilni v Šelenburgovi ulici ter tam popila šest četrtink vina, poleg tega si pa še privoščila pol klobase in 6 jajc, potem jo pa hotela popihati, ne da bi plačala zavžitek. Gostilniča-rica je to še pravočasno opazila ter poklicala stražnika, ki je nasitenega možakarja legitimoval.
Še ena tatvina v izložbenem oknu. Predsnočnjem sta dva okoli 17 let stara fanta s ponarejenim ključem odprla izložbeno okno pri no-žarju Antonu Lebnn na Starem'trgu, kjer sta ukradla tri žepne nože, potem pa okno zopet zaklenila in izginila. Kakor kaže, se je te vrste tatvina še isti dan ponovila — in se morda še bode — nakar trgovce in sprehajajoče občinstvo opozarjamo.
Zaradi prepovedanega povratka sta bila aretovana teta 1879. v Pod-hruški pri Kamniku rojena slaboglas-na Marija RepanŠkova in 1866. leta v Šmartnem rojeni ter v Moste pristojni Ivan Presetnik. Oba so oddali pristojnemu sodišču.
Brez dovoljenja so se hoteli odpeljati v Ameriko Mihael Mešič in Ivan Žagar, oba iz Delnic pri Reki in Valentin BrekoviČ iz Miševiča pri Zagrebu, ter se s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Namera se jim pa ni posrečila, ker je vse tu na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Večerin pred odhodom vlaka ustavil in aretoval. Oddali so jih pristojni oblasti.
Delavsko gibanje. Včeraj se je t južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 27 Hrvatov, 6 Macedoncev in 4 Slovenci, nazaj je prišlo 45 Hrvatov in 17 Macedoncev, V Heb je šlo 16, v Buchs pa 14 Hrvatov. 17 Hočevarjev se je odpeljalo na Dunaj.
Izgubljeno in najdeno. Ga. Ana Murgljeva je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Neki go* spod je izgubil v papirnatemu zavitku 75 K. — Učenec Filip Kalan je našel zlat poročni prstan, kateri se dobi pri najditelju na Rimski cesti št 10. — Šolski učenec Makso Škrlj pa navaden zlat prstan.
mm n M! fe zabile Ht ufttaft*
brtan 4.
SLOVENSKI NAROD.
19 štev.
Telefonska in brzojavna poročila.
Zahteve državnih uradnikov.
Dunaj, 24. januarja. Predsedstvo centralne zveze avstrijskih državnih uradnikov se je*oglasilo včeraj pri Članih finančnega odseka, da lih opozori na obljubo vlade, da dobe državni uradniki osebne doklade v oni višini, katero bi dosegle plače, če bi stopila službena pragmatika v veljavo s 1. januarjem. VeČina poslancev je obljubila, da se bo z vso energijo zavzela za izpolnitev te obljube.
Dunajski občinski svet in dr. Stein-wender.
Duna). 24. januarja. V krogih poslancev Nemškega »Nationalver-banda« je vzbudil sklep dunajskega občinskega sveta, izreči dr. Stein-\venderju grajo, skrajno ogorčenje. Poslanci nameravajo proti temu sklepu zavzeti svoje stališče. Poslanec Jodak Fink sporoča, da sklep ni prišel na razgovor v meščanskem klubu, marveč da je svetnik Silberer prišel s tem predlogom med posvetovanjem o neki resoluciji. Dr. \Veiskirchner kot župan seveda ni mogel vplivati.
Finančni odsek.
Dunaj, 24. januarja. Finančni odsek je danes razpravljal o referatu, tičocem se osebnodohndninskega davka. Razprava se bo vršila o petih
skupinah.
Stavka na dunajski eksportni akademiji. Dunaj, 24. januarja. Ker so bili koraki slušateljev eksportne akademije, da se prizna akademiji značaj trgovske visoke šole, brezuspešni, so začeli slušatelji danes s tridnevno demonstracijsko stavko.
Dunaj, 24. januarja. Dijaki eksportne akademije so danes pričeli z napovedano stavko. Proiesorji so ob enajstih dopoldne odpovedali predavanja. Rektor je zaključil zimski tečaj/
Avstrijsko zrakoplovstvo. Dunaj, 24. januarja. Današnji »Fremdenblatt« poroča, da se je ministrstvo odločilo kupiti vodilni zrakoplov, eegar poveljnik podpolkovnik je odpotoval v Nemčijo, da pre-iskusi ta sistem.
Borza.
Dunaj. 24. januarja. Pod vtiskom vesti iz Carigrada in pesimističnega naziranja glavnih mest Evrope je bilježiti na današnji borzi velik padec kurzov.
Češko - nemška sprava.
Praga, 24. januarja. Včeraj so se oiieijalno zopet pričela eeško-ncmška spravna pogajanja. Dopoldne so se sestali konservativni veleposestniki. Grof Ciam - Martinitz je referiral o pogajanjih. Popoldne se je sestal klub ustavovernega velepo-sestvu.
Dunaj, 24. januarja. Nemški poslanci na Češkem so nezadovoljni z t lado, ker je baje v zadnjem času na polju uprave izdala naredbe, ki odgovarjajo zalite vam Čehov po decentralizaciji. Tako je vlada odredila, da pristoja razpolaganje s fondom za tujski promet samo namestniŠtvu. Istotako razpolaga namcstništvo tudi s fondom za nadaljevalne šole.
Učitelji na Češkem.
Usti, 24. januarja. Okrajno zastopstvo je sklenilo včeraj v izredni seji priznati vsem učiteljem okraja uoklado letnih 100 K neoženjenim in 200 K oženjenim učiteljem.
Poljsko - rusinski spor.
Lvov, 24. januarja. Kakor poro-?a neki tukajšnji list z Dunaja, se trudi ministrski predsednik grof Stiirgkh vplivati na Rusine v tem smislu, da puste pasti zahtevo po junktimu med rusinskim vseučili-škim vprašanjem in gališko deželno-zborsko volilno reformo.
Ogrska vlada in splošna stavka.
Budimpešta, 24. januarja. Ministrski svet je imel pod predsedstvom dr. Lukacsa sejo, v kateri je razpravljal o raznih potrebnih odredbah za slučaj napovedane splošne stavke. Na tej konferenci se je med drugim sklenilo uvesti inštitut nočnih državnih pravdnikov, ki bodo imeli samo to nalogo, da pazijo na časopisje. Pri tej priliki je justični minister dr. Ba-logh izjavil, da bo vlada vse storila, da zlomi terorizem socialnih demokratov in opozicije. Nemški državni tajnik DeHbriick. Derolin, 24. januarja. Med državnim tajnikom Dellbriickom in pruskim notranjim ministrom Dall-witzom je prišlo do spora. Za Dall-witzom stoje najbrže konservativci, ki hočejo preizkusiti svojo moč. Dvomljivo je, če bo mogel Beth-mann - Hollweg držati svojega državnega tajnika ia prvega zastopni-
ka DeHbriick je pri konservativcih nepriljubljen zlasti zaradi njegove predvčerajšnje izjave, da je treba staviti nadziranje izvedbe kake stavke pod kazenski paragraf.
Souvenir Alsace - Lourraine.
Metz, 24. januarja. Lotarinski predsednik je razpustil organizacijo »Souvenir Alsace - Lourraine«, ker je bilo baje razvidno iz konfiscirane-ga društvenega arhiva, da je bila organizacija samo nadaljevanje svoj čas razpuščenega »Souvenir fran-cais«, ki je imel namen med prebivalstvom Alsaške in Lotarinške širiti simpatije za Francosko in propagirati priklopitev dežele k Francoski.
Ženska volilna pravica na Angleškem.
London, 24. januarja. Finančni minister Llovd - George in državni tajnik zunanjega urada sir Edvard Grey sta sprejela odposlanstvo delavk, ki je zahtevalo volilno pravico za ženske. Llovd George je odgovoril odposlanstvu, da bo gotovo glasoval za izpreminjevalni predlog Greya, ki ima namen dati ženskam volilno pravico.
London, 24. januarja. Ženske tako živahno agitirajo za žensko volilno pravico, da piše »Daily Mail«, da je več parlamentarcev sklenilo ostati do ure glasovanja v postelji, ker so tam varni pred napadi bojevitih žensk. Med tem, ko je bila za žensko volilno pravico še včeraj večina 50 glasov, se je to število danes že zmanjšalo, ker se poslanci jeze nad nastopom sufragetk. Če pa bo sprejet Grevev predlog, da se črta beseda »moški«, bo vztrajal ministrski predsednik na tem, da se drugo branje ne vrši in da se zato predloži že pripravljena nova predloga za volilno pravico.
indijski muzlimani in kolektivna nota.
London, 24. januarja. Liga indijskih muzlimanov je protestirala v zborovanju v Luknovu proti angleškemu deležu pri kolektivni noti velesil v Carigradu in poživlja kralja Jurja, da naj ne žali čustev milijonov muzlimanskih podanikov s tem, da sili kalifat k nečastnemu miru.
MED VOJNO IN MIROM. Revolucija v Carigradu. — Nazim paša ubit. — Obnovitev vojne. — Skrajno nevarna situacija v Evropi.
Dunaj, 24. januarja. V Carigradu je mladoturško - vojaška zarota zmagovita. Mahmud Šefket paša je že prevzel posle velikega vezirja. — Generalisimus Nazim paša je bil ubit od zarotnikov. Mladoturška in vojaška stranka demonstrirata po ulicah in zahtevata
obnovitev vojne.
Dunajske diplomatične kroge je vest o mladoturškem puču silno presenetila ter je napravila nanje globok vtisk. Sicer še ni mogoče videti kon-sekvenc včerajšnjega mladoturškega puča v Carigradu, vendar smatrajo diplomatični krogi mednarodno situacijo za silno poostreno.
Če je pripisovati besedam 3n izjavam novega notranjega ministra Talaat bega, da hoče Turčija rešiti narodno čast in da ne bo izročila na noben način Odrina balkanskim zaveznikom, programatično vrednost, potem se je bati, da v kratkem zopet izbruhne vojna. Odločitev ne more več dolgo izostati.
Če novi turški kabinet izprevrže sklepe kabineta Kiamil paše in velikega divana, je računati, da začno v kratkem zopet govoriti topovi pri Čataldži.
Balkanske armade so pripravljene, njih čete bodo v Kratkem udarile na Carigrad. Zlasti ruske izjave v zadnjem času dajo sklepati, da tudi Rusija ne bo gledala mirno razvoja dogodkov, temveč je pričakovati, da ruske čete v najkrajšem času zasedejo maloazijske vilajete z armenskim prebivalstvom in da si rusko brodovje izsili vhod skozi Bospor do Carigrada.
S tem postanejo pa tudi vsi
evropski problemi aktualni. 2e dolgo je viselo v zraku vprašanje posesti Carigrada in Dar-danel ter gospodarstvo nad malo-azljskimi provincijami. Ni tudi izključeno, da se bo dala v slučaju obnovitve vojne Romunska zapeljati k neprevidnim korakom, kar bi izzvalo nevaren vrtinec v sredini Evrope. — Zdi se, da ostane le eno sredstvo, izogniti se vesoljni konflagraclji in razpršiti oblake, ki so zastrnill horicont cele Evrope. Edino odločnost in solidarnost velesi, ki bi se morale takoj odločiti, da ne pripuste Turčiji nevarne igre in da nastopijo s svojim brodovjem skupno pred Carigradom, bi mogla odvrniti splošno nevarnost. Evropske velesile morajo prisiliti mladoturški vojaški režim, ki si prideva ime
vojaška diktatura,
da respektira sklepe svojih prednikov.  Energična in solidarna akcija
velesil more edino   odpomoči v ti kritični in nevarna situaciji.
Podrobnosti o revoluciji v Carigradu.
Carigrad, 24. januarja. O včerajšnjih dogodkih se izvedo sledeče podrobnosti: V prvih popoldanskih urah se ie sestal ministrski svet, ki je sklepal o besedilu odgovora na demarcho velesil. Mesto ie bilo navidezno popolnoma mirno. Ob pol 4. ie bilo opaziti na cesti Babali živahno gibanje. Porti so se bližali mladoturški politiki in častniki. Tem se ie bilo pridružilo kakih 500 zoftov in častnikov z zastavami. Na čelu demonstrantov sta korakala Enver beg in Djavid beg. Orožništvo, ki je stra-žilo porto, se jim je postavilo nasproti. Razvil se je kratek boj, v katerem so bili orožniki razoroženi, demonstranti pa so udrli v porto. Medtem, ko so prodirali častniki v palačo, se je nabirala množica ter kričala, dolt s Kiamilom pašo, živela armada!
Enver beg in Djavid beg sta medtem z golima sabljama udrla v dvorano, kjer je zboroval ministrski svet. Enver beg je stopil pred ministre in jim naznanil:
Kabinet Kiamil paša je depositi-ran. Prisilil je nato ministre, da so podpisali prošnje za demisijo.
Enver beg se je nato odpeljal v avtomobilu v sultanovo palačo, ter prisilil sultana, da je sprejel demisijo ministrstva in imenoval Mahmud Šefket pašo za velikega vezirja. Sultan se je branil. Enver beg pa ga je opozoril, da stoje demonstrantje na ulici in da je nevarno, upirati se volji naroda. Šele ko se je sultan po svojem privatnem tajniku prepričal, da se res pripravljajo demonstracije, se je vdal. Enver beg je nato med burnimi ovacijami množice proklamira! na porti, da je kabinet Kiamil paše padel, in da je Mahmud Šefket paša imenovan za velikega vezirja.
Medtem so odstavljene ministre internirali na portl in zastražili njih privatna stanovanja. Tudi vsi vladni listi so bili zastraženi.
Ob pol 9. zvečer te Mahmud Šefket paša s terase vladne palače naznanil zbrani množici, da je sultan podpisal dekret, ki imenuje njega za velikega vezirja. Mahmud Šefket pasa je nagovoril demonstrante ter jim naznanil, da bo napel vse svoje moči, da reši domovino. Množica mu je prirejala burne ovacije.
Da je bila revolucija uspešna, je pripisovati samo zaroti častnikov pred Čataldžo in mladoturškim politikom. 2e v torek se ie bil zasnoval iiačrt za zaroto, v torek so se sestali revolucionarji pri princu Said - Malim paši, ter je konferenca sklenila, odstaviti Kiamil pašo in vpeljati vojaško diktaturo, če se vda kabinet in divan zahtevam demarche velesil.
Zarotniki so opozorili Kiamil pašo, da naj skliče posvetovanje visokih častnikov, in da naj se šele potem odloči glede nadaljne politike. — Kiamil paša je to ponudbo odklonil.
Zato se je revolucionarni komite včeraj zopet sestal ter sklenil, izvršiti že dolgo začrtani državni preobrat.
Carigrad, 24. januarja Demonstracije so se zvečer razširile. V mestu je zavladala velikanska zmešnjava. Del demonstrartov sploh ni vedel, zakaj gre, zato so klicah' demon-stranti po ulicah: »V imenu božjem, v imenu božjem!«'
Mladoturški komite Je izdal pro-kiamacijo na ljudstvo, v kateri obtožuje vlado Kiamil paše, da je hotela izdati Turčijo ter očita vladi, da se je kljub znanemu junaštvu armade sramotno odločila k neČvrstemu miru z balkanskimi državami. Kiamil paša je poglavitno kriv nesreče domovine. Narod naj se dvigne in naj ne pripusti pod nobenim pogojem, da Turčija resignira na svoje svete pravice v Evropi. Manifest konča z besedami: »Žrtvujte vse, da ohranite Rumefijo!«
Policijski ravnatelj v Carigradu in vojaški poveljnik sta bila odstavljena.
Imenovanje Mahmud Šefket paše za velikega vezirja ni definitivno, marveč ga bo nadomestil najbrže Gazi - Ahmed - Muktar paša.
Carigrad, 24. januarja. Ko je množica prirejala Enver begu ovacije, je prišlo do ljutega spopada med pristaši Nazim paše in Kiamil paše na eni strani in Enver bega na drugi strani. Vršili so se krvavi boji, v katere je posegel Nazim paša sam. Nazim paša je bil pri tej priliki ustreljen.
Včerajšnji vojaški duč je delo armade, ki stoji pred Čataldžo. Armada je že dolgo strahovito razburjena ter zahtev,- obnovitev vojne.
V Carigradu ie razširjena vest, da je Šukri paša brezžično brzojavil iz Odrina, da bo izgnal iz mesta vse civilno prebivalstvo In da bo obrnil topove trdnjav proti mestu samemu ter pokončal celo mesto, da gjauri mesta ne dobe v roke. Nafo bo z vso svojo posadko rrt~kusil prodreti oblegovalni kordo priti do Cargra-da. Vest o tei brzojavki Šukri paše
ie napravila v Carigradu velik utisk.
Carigrad, 24. januarja. Po 8, zvečer se je množica na ulicah razšla, ker v Carigradu strahovito dežuje. Ministri so ostali čez noč internirani v vladni palači.
Carigrad, 24. januarja. »Alen-dar« poroča, da je Kiamil paša čez noč izginil. Najbrže je pobegnil. V mestu vlada mir. Glavne ceste so zastražene.
Carigrad, 24. januarja. O bojih na porti poročajo še sledeče podrobnosti. Častniki, ki so zasedli porto so si morali napraviti pot do konference ministrov z orožjem v roki. Vendar nobeden izmed teh Častnikov ni bil ranjen.
Balkanski delegati o revoluciji v Carigradu.
Pariz, 24. januarja. Poročevalec »Matina«, ki je imel razgovor z balkanskimi diplomati potem, ko se je izvedelo za revolucijo v Carigradu, poroča iz Londona, da so balkanski delegati izjavili: »Sedaj je jasno! Namesto da bi se prerekali, se vidimo pred Odri no m in pred Čataldžo! Namesto, da bi bili dobili Odrin iz rok velesil, si ga bomo vzeli z orožjem! Predrli bomo turško črto pri Čataldži, potem pa gorje tej mladoturški bandi, ki se je sedaj polastila krmila. Kakor hitro bomo izvedeli, da se glasi turški odgovor zanikujoče, bomo odpovedali premirje.
Srbski delegati pravijo, da vesti iz Carigrada niso ravno prijetne, oči-vidno je, da se bo vojna obnovila. — Radi bi se bili Izognili nadaljnim žrtvam, toda sedaj bo Turčija poplačala mir še neprimerno dražje.
Diplomatični krogi v Londonu zatrjujejo, da smatrajo položaj v cel! Evropi vsled zadnjih dogodkov v Carigradu za skrajno resen.
Oficijozno poročilo o položaju.
Dunaj, 24. januarja. Oficijozno poročilo o mednarodnem položaju konstatira, da so dogodki v Carigradu, ki radi cenzure še niso popolnoma jasni, povzročili v diplomatičnih krogih veliko presenečenje. Toda, naj sc zgodi karkoli hoče, eno je gotovo, da bo tudi nova vlada dala odgovor na demarcho velesil in prav-tako je tudi sigurno, da mora Evropa dobiti ta odgovor, naj se v Carigradu vrše takšni ali drugačni dogodki. Sicer pa je tudi nesporno, da se tudi nova vlada zaveda velike odgovornosti, ako bi znova započela z vojnimi operacijami.
Presojanje položaja v Berlinu.
Berolin, 24. januarja. Politične kroge so vesti iz Carigrada presenetile, vendar položaja ne presojajo preveč pesimistično. Izraža se mnenje, da se Mahmud Šefket paša ne bo upal obnoviti vojne, če pa pride vendar do obnovitve vojne, vojna ne bo trajala dolgo. Turčiji manjka denarja. Brez denarja pa ni mogoče se doigo ustavljati. Če pride potem res do sklepa miru, bo mir tem sigurnej-ši in morda tudi hitreje sklenjen, kakor brez vojne. Nevarnost pa preti od druge strani, ker grozi Rusija poseči vmes in vložiti roko na Malo Azijo.
Presojanje položaja v Parizu.
Pariz, 24. januarja. V diplomatičnih krogih je nastala vsled vesti iz Carigrada depresija. Časopisje zahteva nasilno intervencijo velesil, sicer bi bila Evropa občutno oškodovana.
Mirovna konferenca v Londonu.
Carigrad, 24. januarja. Mahmud Šefket paša se je izrazil napram nekaterim časnikarjem, da so dobili turški mirovni delegati v Londonu nove direktive. — Verjetno je, da mirovni delegati že danes zapuste London.
London, 24. januarja. Balkanski delegati so ponoči prosili svoje vlade za brzojavne instrukcije. Danes se vrši seja balkanskih delegatov. V dopoldanski seji so sklenili, staviti Turčiji 36urni
ultimatum,
najdalje pa hočejo počakati 48 ur, da odgovori Turčija na demarcho velesil z da, ali ne, sicer se začno takoj vojne operacije.
Konferenca veleposlanikov.
Pariz, 24. januarja. »Echo de Pariz« poroča, da je na konferenci veleposlanikov italijanski veleposlanik izjavi?, da se pridružuje Italija stališču Avstrije, da ne more podpirati zahtev Črne gore. Zlasti glede Skadra Italija ne more soglašati z zahtevami Črne gore in Italija zahteva tudi, da pripada Janina samostomi Albaniji.
Vtisk revolucije v Carigradu.
Petrograd, 24. januarja. Vesti iz Carigrada so napravile tu velik vtisk. Listi se bavijo v uvodnih člankih s položajem, ki je nastal vsled zadnjih dogodkov v Carigradu. — »Rječ« piše, da ponosnim besedam mladoturške vlade ni mnogo verjeti in da tem besedam ne bodo sledita odgovarjajoča dejanja. »Ruskaja Moiva« presoja situacijo zelo resno.
Pariz, 24. januarja. Londonski poročevalec »Matina« poroča, da so vesti iz Carigrada vso javnost strahovito razburile.
Položaj v Turčiji. — Razpoloženje v častniških krogih.
Carigrad, 24. januarja. Kakor se je pričakovalo, se armada ni strinja-« la s sklepi divana. Častniki so izjavili, da ne morejo soglašati s koraki in sklepi vlade, ker veČina članov divana sestoji iz vladnih privržencev. Častniki vidijo v sklepih divana narodno izdajstvo in izjavrjajo, da je armada sedaj v najboljšem stanju in da upajo premagati Bolgare. Temu razpoloženju armade in častnikov odgovarja tudi splošno mnenje mla-doturških krogov. V vojaških krogih se smatra nadaljevanje vojne za zelo verjetno.
Revolucijonarni Nemci, demonstracije proti miru. — Nemci proti soglasnemu sklepu trozveze.
Carigrad, 24. januarja. Pred palačo princa Said Halim paše, ki je načelnik mladoturško - vojaških zarotnikov, so se vršile včeraj velike ovacije. Med turškimi demonstranti je bilo opažati zlasti mnogo Nemcev. Menda se je udeležila teh protislo-vanskih demonstracij cela nemška poulična druhal. Demonstranti, ki niti niso turški državljani, so v nemškem jeziku izrekali Kiamil paši najhujše obsodbe in nemški inženirji, ki jih seveda ni smelo manjkati pri demonstracijah, so slavili Enver bega kot rešitelja domovine (?)
Ministrski svet v Sofiji.
Sofija, 24. januarja. Carigradske vesti so v Sofiji povzročile velikansko razburjenje. Ob 12. ponoči se je sestal v Sofiji ministrski svet pod predsedstvom kralja. Sklepi ministrskega sveta so še popolnoma tajni.
Srbija in Avstro - Ogrska.
Belgrad, 24. januarja. Splošno se izraža tu želja, da naj se v najkrajšem času mirno rešijo vsa sporna vprašanja med Avstro - Ogrsko in Srbijo. Merodajni politiki zatrjujejo, da je navzočnost poslanika Jovano-viča v Belgradu to zadevo izdatno pospešila.
Dunaj, 24. januarja. Srbski poslanik Jovanovič je imel včeraj eno-urno konferenco z zunanjim ministrom grofom Berchtoldom.
Srbija in Črna gora.
Belgrad, 24. januarja. V zanesljivih progih se govori, da je sklenjena med Srbijo in Črno goro carinska unija, ki stopi v veljavo, kadar bodo vsa balkanska vprašanja rešena. Sedaj se vrše pogajanja zaradi razdelitve Sandžaka.
Bolgarska in Romunska. Belgrad, 24. januarja. Tukajšnje bolgarsko poslaništvo kategorično dementira vesti, da je Bolgarska pripravljena odstopiti Romunski Sili-striio.
Bukarešta, 24. januarja. V političnih krogih zatrjujejo, da se je bolgarsko romunski spor zopet poostril.
Abdul H a m i d na delu.
Carigrad, 24. januarja. Poročajo, da je zaprosil bivši sultan Abdul Ha-mid novega velikega vezirja, da naj mu dovoli, da se prosto giba po Carigradu.
Vohuni.
Belgrad, 24. januarja. Včeraj je bil pred vojnim sodiščem obsojen uradnik „Srbske zemljedelske zadruge* Gavrilovič na smrt. Enako je bil zaradi vohunstva obsojen na 16 let težke ječe neki slaščičar.
Ruska banka na Bolgarskem.
Sofija, 24. januarja. Tu se govori, da namerava neka velika ruska banka otvoriti na Bolgarskem svoje filijalke. To pa se ne smatra, da se je Bolgarska vnovič naslonila na Rusijo, ker se je pojavil sklep, se popolnoma osvoboditi politične protekcije.
Srbski prestolonaslednik v Solunu.
Solun, 24. januarja. Srbski prestolonaslednik Aleksander je dospel danes semkaj in je bil opoldne gost grškega kralja.
Turški parlament. Carigrad, 24. januarja. Sedanja mladoturška vlada namerava sklicati stari turški parlament, ki je bil pred meseci razpuščen.
Zahvala.
Slavna Družba sv. Cirila ia Metoda
v Ljubljani.
Podpisana učiteljica - voditeljica se iskreno zahvaljuje za poslane šolske potrebščine — kot božično darilo v znesku 33 K 42 v — za tukajšnjo obmejno šolo in želi iz globin srca, odlični Družbi sv. Cirila in Metoda, v tekočem letu nepretrgano vrsto bogatih darov: domovini in mladini na oltar.
Globoko hvaležna Mara Tavčarjeva, učiteljica. Bet rov. a yas, 23. jatu l?ja
19 Stev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran 5.
Društvena naznanila.
Jubilejna maskarada, katero priredi telovadno  društvo   »Sokol« v
Ljubljani na pustni torek zvečer v varodnem domu«, bo prekašala po s oji zanimivosti gotovo vseh 49 Aoskarad, ki jih je društvo priredilo Jekom svojega 50letnega obstoja. — Smo v jubilejnem letu obstoja slovenskega Sokolstva in temu primerno se mora tudi maskarada završiti. UseiiČni odsek bo svojo nalogo gotovo častno rešil; kaj vse namerava prirediti, danes ne moremo izdati, Ker je Še velika tajnost. Hočemo pa j soma navesti glavne zanimivosti. Za enkrat omenjamo, da bo dobrodošla vsaka maska, ki je nastopa-a pri dosedanjih maskaradah. To ^menimo iz tega razloga, da si že danes lahko vsak preskrbi primerne maske. Na drugi strani je pa naloga sega narodno čutečega občinstva, a v kolikor mogoče velikem številu poseti jubilejno maskarado ljubljanskega -»Sokola«.
Odbor »Sokola II.« naznanja svojim članom, da se vrši V. redni občni zbor v nedeljo, dne 26. januar-b 9. dopoldne v gostilni br. Frana Kavčiča na Privozu. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
Sbod N. S. Z. sc vrši v nedeljo, dne 26. januarja ob iO. dopoidne v Varodnem   domu«.   Vabimo na ta -hod vsakogar, ki se zanima za giba-e narodnega  delavstva. Tovariše ane pa prosimo, da vpeljejo na shod Tiidi nečlane, ker ima pristop vsakdo.
Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov. Ustanovni občni zbor omenjenega društva se vrši v nedeljo, dne 26. januarja ob 10. dopoldne v restavraciji Fiala (Gradišče).
»Sokol« v Postojni priredi svojo -njo maskarado na Svečnico, dne 2 februarja v prostorih -Narodnega ,mela v Postojni pod naslovom: Na Balkanu. Podrobnejša poročila slede.
Razne stvori.
* Noblova nagrada. Iz štokhol-
poročajo: Švedsko mirovno dru-o rredlaga milijarderja Andrevv negieja za Nobiovo mirovno nagrado.
* Pomiloščen španski vojak. Iz Udrida poročajo, da je kralj Alfonz
romilostil vojaka Fernandeea, ki je obsojen pred vojaškim sodiščem 6 mesecev ječe, ker ni hotel kot
pro estant    poklekniti   pred mon-
►franCO.
T Žrtev zrakoplovstva. Iz Burga
iri Magdeburgu poročajo: Pri zra-koplovskih vajah pri Burgu se je smrtno ponesrečil pri startu porotnik Sehlegl, ki je opazoval ?etanje. Zadel ga je aeroplan. Pilot poročnik Seheller si je pretresel možgane.
Železniška nesreča. Iz Bruslja i ročajo, da sta trčila na postaji L6-en dva osebna vlaka.   Trčenje je povzročilo to, da so   se pokvarile /račne zavore. Več vozov je bilo po-olnoma razbitih,   mnogo potnikov injenih.   Podrobnosti o poškodbah ;e niso znane.
Kravali čevljarjev.   Iz Lvova očajo: Po shodu tukajšnjih čev-irskih zadrug, na katerem so prote-rirali proti tvornicam za čevlje, ki uničujejo malo obrt, je prišlo do vekih pouličnih   kravalov. Čevljarji • demolirali prodajalnice tvornic za [je ter razbili razložbe. Čevlje so metali na cesto ter jih zažgali. Napiti je morala policija, ki je areti-a več demonstrantov ter končno • apravila red.
Prosveta.
Iz gledališke   pisarne.   Jutri, v o t o, se ponovi "za nepar - abonen-Strindbergova   sima enodejanka 1'pnik« in   Courtelinova groteska Neizprosni stražnik«-.   Lansko leto eminuli nordijski pisatelj pač zaslu-. da se tudi Slovenci primerno po-onimo njegovim velikim manom. In -ko ga naj počastimo vredneje, neto če skušamo pronikniti v njegova !a, ki so del njegovega ženijalnega iha! — Courteline šteje med naj-umetnike sodobne Francije, ;ove kratke, duhovite   satire so njene s pristnim galskim espir-; njegovo klasično obrušeni slog vzor modernega francoskega jezi-k. — V nedeljo popoldne drugič v sezoni »Charteveva teta«, ki vzbuja s svojo drastično komiko gromovit -meh, kjerkoli in kadarkoli se pnka-Zvečer »Orpheus v podzemlji«, o i aterem več jutri. — Opera pripravila r.Madame Butterflv«,   »La Wal-in >Jirivca seviljskega«. Drama Malo čokoladarico« in Birinskega \'rtoglavca«.
»Orpheus v podzemlju«. Opereta (skladatelj pravi burleskna opera) v 2 dejanjih ali 4 slikah. Besedilo >nisal H. Cremieux, preložil Cvetko Holar. Uglasbil Jacques Offenbach. kapelnik C. M. Hrazdira. Režiser los. Povhe, — V s e b; n a je ta-le:
I. slika : Eurydična smrt Orpheus, sin Kalliope, boginje lepega petja, je bil, kakor nam pripoveduje grško bajeslovje, pevec tolike miline, da je s svojim petjem celo skale in drevesa premikal in divje zveri krotil. Ko mu je njegova soproga Eurvdia umrla, je šel za njo v podzemlje (kjer so bivale duše umrlih Zemljanov) in vladarico pokojnih duš tako omečil, da je Eurydici dovolila vrniti se z možem na gorenji svet in v življenje, če se Orpheus ob tem povratku medpotoma ne bo ozrl nazaj. Ker se pa Orpheus tega pogoja ni držal, se je Eurvdice morala vrniti med pokojnike, Orpheus pa je zapadel osveti thraških žen, ki so ga raztrgale in vrgle v morje. — To grško bajko je pisatelj naše operete seveda na smešno stran po svoje preslikal. V opereti Orpheus ni več ponižni pevec, ampak je ravnatelj kor servatorija v Thebah, glavnem mestu Bojocije na Grškem, in učitelj glasbe. Z ženo Eurvdice se nič kaj ne razumeta, ker mu je nezvesta in hodi z mladim sosedom, lepim čebelarjem in medičarjem Aristejem. (V ba-jeslovju Aristeus seveda ni čebelar in medičar, ampak bog čebelarstva.) Izkaže se pa. da ni ta njen ljubček nihče drugi nego Pluto, vladar podzemlja in pokojnih duš, ki se je samo zato izpremenil v mladega pastirja-medičarja, da bi brhko Eurvdice lag-Ije zapeljal. Orpheus, ki tudi gleda za drugimi ženskami, zalezuje ženinega zalezovalca in mu na pota nastavlja železne pasti. Zgodi se pa, da se v takšno Aristeju namenjeno past ujame Eurvdice sama in da mora vsled bolečin in strahu pri priči umreti. Pluto-Aristeus, ki je ravno prišel k njej, ji kajpak celo pomaga umreti, ker bo po svoji smrti šele prav mogla biti njegova, ki je vladar vseh pokojnih duš, in jo odnese seboj v podzemlje. Ko Orpheus z napisa, ki mu ga je zapustila Eurvdice, posname, da je svoje žene rešen, bi najraje vriskal veselja in odhitel k svoji obo-ževanki Chloe. Tedaj pa mu pot nastavi boginja javnega mnenja (kot ravnatelj konservatorija je seveda od javnega mnenja odvisen, pa še kako!) in ga prisili, da mora ž njo v Olimp (v nebesa) pred najvišjega boga Jupitra in ga prositi, naj mu zopet cživi in vrne postavno poročeno ženo. Dasi skrajno nerad, se Orpheus uda iz strahu, da mu Javno mnenje sicer napravi škandal, ki bi ga mogel družabno docela uničiti.
II. slika. V Olimpu. (V nebesih.) Dočim je v Olimpu doslej vladala najlepša sloga, so se sedaj bogovi, stari in mladi, moški in ženski, začeli puntati. Nič več ne marajo piti sladkega nektarja in jesti ambrozije, svoje nekdanje hrane, ampak hočejo kaj boljšega, tečnejšega. Postali so nemarni, lenuharijo in si zlasti po svetu dovoljujejo najrazličnejše nespodobnosti, da se je resno bati, da bodo pri ljudeh prav ob ves svoj ugled. Jupiter jih zaraditega grdo ošteva, pa doseže samo še hujšo ozlovoljenost. Izvedelo se je po Olimpu, da je z zemlje nenadoma izginila lepa Eurvdice. Jupitrova žena Juno, ki svojega moža pozna kot velikega babjeka in nezvestnika, je prepričana, da ni te lopovščine nihče drug učinit, nego Jupiter sam in mu to tudi ogorčena očita. Jupiter, ki je to pot slučajno res nedolžen, se opravičuje in pokliče za pričo svoje nedolžnosti božjega sla Merkurja, ki ga je bil poslal po Plutona, da naj se pride zagovarjat zaradi nekaterih drugih nerednosti. Merkur je bil na lastne oči videl, kako je Pluto lepo ugrabljenko Eurvdice privedel v svoje podzemsko kraljestvo, in priča Jupitru v prilog. Vrhu tega pride povabljeni Pluto sam, pa se glede Eurvdice noče prav nič udati, marveč se, da bi se izognil nadaljnemu zasliševanju, pridruži puntarskim bogovom kot kolovodja. Toda tudi ta zvijača mu ne pomaga, kajti pred Jupitrov prestol pride Orpheus, gnan od Javnega mnenja, in izpriča, da je Pluto tisti, ki mu je ugrabil ženo, in ker že ne more drugače, zahteva, da mu jo mora dati nazaj. Jupiter obsodi Plutona na povračilo ugrabljene Eurydice. Ker pa Plutonovi pokorščini ni dosti verjeti, določi Jupiter, da pojde takoj z vsem svojim »nebeškim dvorom osebno v podzemlje nadzirat vrnitev«, pravzaprav pa izteknit priliko, kako bi se lepe ugrabljenke sam polastil.
III. slika. Princ iz Arkadije ali v Plutonovi palač! v podzemlju. Ker je Pluto moral v Olimp pred Jupitra, mora Eurvdice v njegovi podzemski palači samevati. Strašno ji je dolgčas, najhuje pa jo dolgočasi bebasti in pusti Janez Styx, ki ga ji je Pluto dal za čuvaja. (Bajeslovje pravi, da je Styx bila reka, ki se je leno pretakala po podzemskem kraljestvu umrlih Zemljanov, v naši opereti pa se »Janez« Styx predstavlja kot bivši princ v Arkadiji, grški deželi, ki je sedaj po svoji smrti pri Plutonu v službi kot strežaj). Styx zaman vsiljuje Eurvdici svojo ljubezen. Neprijetne
družbe jo končno reši Jupiter in njegova družba, ki so dospeli iz Olimpa izvest Jupitrovo sodbo. Pluto se najprej dela nevednega in noče povedati, kje ima lepo ugrabljenko skrito. Jupiter pa jo kmalu iztakne v skriti sobici, zagledavši jo skozi ključavnico, potem ko je bilo vse njegovo nebeško spremstvo odšlo na slovesen banket, ki jim ga je priredil Pluto, da bi jih odvrnil od njih pravega namena. Jupiter, ki je bil pri smrtnih ženah že tolikrat svoj namen dosegel samo na ta način, da se jim je približal preobražen zdaj v to, zdaj v ono prikazen (kot labud, kot dež, kot bik itd.), se topot, da bi ga ne mogla spoznati, izpremeni v muho in obletava Eurvdice toliko časa, da ga ujame. Ujet se ji razodene in ji obljubi, da jo bo iz tega podzemskega dolgočasja rešil in jo odvedel seboj v Olimp. Eurvdice je s tem zadovoljna in vsa srečna. Tačas pa je Cupido, bog ljubezni, že spoznal Jupitrovo novo prevaro in alarmiral Plutona. Ker pa se je Styx preveč napil Lethe (vode, ki povzroča popolno pozabljeni), ne more več povedati, kam je ugrabljenko skril. Razjarjen ga Pluto pahne v globino. Jupiter pa je ta-Čas z Eurvdice dogovoril novo zvijačo, da jo bo mogel neopazen odvesti.
IV. slika.  V  podzemlju. (V
ozadju podzemska reka Styx.) Jupitrovo nebeško spremstvo se je zbralo k banketu, ki jim ga je priredil Pluto. Razvije se razposajen bakha-nal, pijejo, pojejo in rajajo, da je kaj. Eurvdice se je preoblekla v bakhan-tinjo (žensko, ki se razbrzdava z vinom), da bi je Pluto ne mogel spoznati in bi o priliki pobegnila z Jupitrom, svojim najnovejšim častilcem. Pluto pa jo navzlic temu spozna in opomni Jupitra na svečano obljubo, ki jo je bil le-ta dal Orpheju, da mu namreč ženo reši in pošteno vrne. Na vso Jupitrovo nesrečo se ta hip od zunaj zaslišijo glasovi violine: Orpheus sam je prišel z Javnim mnenjem v podzemlje po nezvesto ženo. Že se zdi, da so vsi Jupitrovi načrti uničeni. Toda bog je le bog in si ve pomagati. Obljubo kajpak treba držati. Toda vezala ga bo, ukrene Jupiter, le Če se Orpheus na zemljo vračajoč se s svojo ženo, ki ima hoditi za njim, vso pot do Styxa niti enkrat ne bo ozrl nazaj na ženo. Bogovi, zlasti Pluto, izprva sicer nočejo pripoznati tega novega pogoja, ker slutijo zvijačo, končno pa se uklonejo Jupitrovim grožnjam. Že je Orpheus premeril večino odmerjenega pota, ne da bi se ozrl, že je videti, da se je Jupiter ukani!, Orpheus pa zmagal, ko zgrabi Jupiter v skrajni sili za strelo in trešči ž njo pred odhajajočega pevca, da se ves preplašen okrene: Zdaj je zmagal Jupiter, Eurvdice je njegova. Nič več je ne bo mučil Orpheus, nič več se je ne bo lastil Pluto, kot bakhantinja bo hodila v Jupitrovem spremstvu. Pluto je sicer razjarjen; kaj zato? Javno mnenje žaluje; kaj se Jupiter briga zanj? Orpheus pa je vesel, da se je nezvestnice, ki ga kot umetnika prav nič noče razumeti, vendar enkrat definitivno iznebil, in gre vriskajoč domov. Pripelje se Bakhus, bog opojnosti, in sprejme Eurydice v svoje spremstvo. Konec.
»Orpheus v podzemlju«. Opombe. Svoje bogove so si Grki mislili kot telesna bitja, ki so bila docela podobna ljudem, samo da so bila lepša in popolnejša. Kakor človek so tudi grški bogovi vezani na hrano in spanje in lastna so jim Človeška čuvstva in človeške strasti, zavist, jeza. ljubezen do drugega spola itd. Njihova vsakdanja hrana je ambrozija (kruh nesmrtnosti), njihova pijača pa sladki nektar; oboje jim ohranja neumrljivost in večno mladost, v čemer se najbolj razlikujejo od človeka. Svetu vladajo bogovi v Olimpu (v nebesih). Kraljujeta jim Jupiter in njegova žena Juno. Drugi olimp-ski bogovi so: Minerva, boginja učenosti, umetnosti ter neviht in vojne; Venus, boginja ženske lepote in ljubezni; Diana, boginja lova; Mars, bog vojske in kuge; Merkur, bog trgovine, premetenosti in obenem nebeški sel; Cupido-Amor, učenec in pomočnik Venerin, družitelj zaljubljencev itd. — Duše umrlih so morale v Hades-Podzemlje, v strašanske temne prostore, po katerih se pretaka dolgočasna reka Styx. Da so laglje pozabili na svet in svojce, so duše umrlih pile iz Lethe, iz reke po-zabljenja. Vladar v Hadu je bil Pluto. — V naši opereti so seveda vse razmere in vsi bogovi na smešno karikirani. Tako se nam vrhovni bog Jupiter kaže kot izžet lahkoživec, ki samo za ženskami gleda; njegova žena Juno kot prepirljivo zakonsko ženi-šče; bog vojske Mars nastopa v uniformi novodobnega kavalerijskega častnika, Orpheus se izdaja za ravnatelja konservatorija, čeravno Grki takšnih zavodov sploh še nisc poznali itd. in ravno v tej karikiranosti leži dovtip te prešerne glasbene burke.
Poslano. )
Podpisana tvrdka F, Farfce&j, Ljubljana, šelcnburgova ulica Štev. 6. naznanja svojim cenjenim naročnikom, da aretirani plakater in snažilec oken j K Schwentner, ni bil v službi pri tej tvrdki, ne sedaj, ne kdaj preje, ampak pri tvrdki F. Perdan v Gosposki ulici. To tudi naznanjam slavnemu občinstvu, da se izognem ratnim vprašanjem, katera mi prihajajo. 327
S spoštovanjem F. Parkelj, lastnik podjetja.
• Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor doloma zakon
Današnii list obsega 8 stran.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne .
Vsakemu brivcu pošljem na zahtevo po naročilu Lvsoformsovke zastonj 2 elegantni porcelanski de-sinfekcijski posodi z zlatimi okraski. Poštnino za poštni zavitek — 60 vinarjev — mora zlačati prejemnik. Posode se dobivajo s češkim ali nemškim napisom. Kemik A. C. Hub-mann, Dunaj XX., Petraschgasse 4.
Umrli so v ljubliani:
Dne 23. januarja: Marija plem. Hollegha roj. Kosler, soproga vpo-koj. c. in kr. polkovnika, 55 let, Kar-lovska cesta 18. — Alojzij Robida, mesar in posestnik, 27 let, Zaloška cesta 11. — Terezija Kavčič, hči skladiškega sluge državne železnice, 19 ur, Gledališka ulica 10.
V deželni bolnici:
Dne 21. januarja: Anton Krek, bivši gostilničar, 65 let. — Jakob Doln. hlapec, 64 let.
Dne 18. januarja: Matija Lenarčič, posestnik, 52 let.
Dne 19. januarja: Pavla Kajzer, posestnikova hči, 20 let. — Ignacij Medved, zasebnik, 81 let.
Osilaia migi iig'edate. listi ni,
n
w v L J
v v a j
W m
in ne vem, kako se je moči tako doigo mučiti s katarom. Same od sebe take stv?ri ne preidejo, pač pa si najhujše obolelosti lahko nakoplje-mo z zanemarjenim katarom. Kupite si torei pristne Faveve sodenske mineralne pasti I je ! Te so v najučinkovitejših sestavinah produkt sodenskih zdravilnih vrelcev in nešteti tisoči Vam lahko izpričalo, da so Faveve pristne sodenice idealna pomoč za bolesti Vaše \Tste. - Posebna znamenja. Ime Fay in kontrolni pas z uradno rosvedočbo županskega urada kopališča Soden ob T.
Borzna poročila.
Lfnblfaoska
„Kreditna banka v Ljubliani".
Urada? trnrtl danajslts borze 24
4°'« maievi rent* . . . . 4-2°'„ srebrn« rent« , . . . 4°/9 avstr. kronska renta . . 4«'c ogrr.      „ . .
4* a kranfsfco deželno nosottfo 4°/, k. o. češke dež. banke .
Srečke «i
„1*64. .
tW .... seraeMske T. izdaje
11- ,t ogrske hfnofečne . dan. komunalne avstr. kreditne . . IfabUanske  .  . . avstr. rdeč. križa .
batfMka . . . . turike.....
oalnlc«.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Tužne železnice .... Državne železnice . . . Alnlne-Montan .... CeSke sladkorne družbe . Zivnostenske banke.  • .
?«l»t«.
Cekini Marke Franki Lire . Rubljl.
Jančarja 1913
««515 ' 88-30 I *5 35| 84-80 .
89'-
458 -630 — 286 -278 — 247-50 235 — 477 -480--6S — 5325 31 50 28 — 222-
'28-624 70 510 50 1C690 707-50 104225 369 — 267*—
11*40 117-90 9580 94 20 25375
£5-35 88-50 85 55 85-— 94-50 90-
470 -650 — 292 — 290 — 25950 247 — 489 — 492-— 71 — S9 25 37 50 32 — 234-—
432 -625 70 Mt-50 107 90 708 ?0 104325 372 60 268 —
11-44 118 20 95 95 94 45 254*50
Žitne oene v Budimpešti.
Dne 24 januarja 1913. Termin.
Pšenica za april 1913 Pšenica za oktobei 1913. Rž za april 1913      . . Rž za oktober 1913 . . Oves za april 1913 Oves za oktober 1913 Koruza za mai 1013 . Koruza za julij 1913 . .
za 50 kg za 50 kg za 50 kg za 50 kg za 50 kg za 50 kg za nO kg za 50 kg
11- 87
12- 24 10*23
9-79 10-78 8 93 7-74 7*95
NeteorolosiCno poročilo.
VttiM ui rcorjcsi SH-2 Srcdsjl zrahi tlak 7M na
| januar.	Čas opazovanja	Stanje barometra ? mm	S.-s g *- m	Vetrovi	Nebo
23 | »»	2. pop. 9. zv.	736-1 7356	—M -1'8	si. jvzh. •	oblačno, megla
24.	7.IJ.	733-9	-5-0	ar. sever	del. jasno
Zahvala.
Za mnogobrojno srčno sočutje povodom bolezni in smrti našega ljubljenega soproga in očeta, gosp.
Antona Bodnerja
posestnika in strojevodja c. kr. drž. Žel.
izrekava vsem udeležencem, prijateljem in znancem najpresrčnejšo zahvalo; posebna zahvala bodi izrečena vsem predstojnikom, zdravnikom, stanovskim tovarišem, požarni brambi, pevcem za genljive žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev m 6ploh vsem uslužbencem c. kr. državne železnice. 332 V Spodnji Šiški, 24, jan. 1913.
Žalnioča ostala.
320
se sprejme
z mesečno plačo in provizijo; z nekoliko kavcije ima prednost. Ponudbe pod „POtnik" na upravništvo »Si. Naroda«.
Srednja včerajšnja temperatura —17', . norm. —22* Padavina v 24 urni) (H) mm. *
Pristni 14 kar. zlati i. srebrni poročni prstani.
Pravo srebro, c. kr ur- dno pun-cSra.no  K   — *©0.   Pravo srebro,
pozlačeno K 1*10, novo zlato K 3-—, 14 kar tlato K. 7 5", 8*50, 9-50. Uhani, broške, rapestnice ra poročna darila v okusni izvedbi  po najcenejši  ceni in _ največji izbiri. Kot merilo zadostuje papirni trak.
C in kr. dvorni dobavitelj J it %I W «^ 4L 0
izvozna hiša v Mosta, 5t. 2375 (Ce&ko).
::   Glavni katalog s 400J slikami gratis in Iranko. ::
IgOV mlinske stroke
318
in tarifer z večletno prakso, popolnoma samostojen, slovenščine,  hrvaščine in nemščine zmožen,
želi premeniti mesto«
Ponudbe na upravništvo »SI. Naroda«.
najskrbneje zastreljeno, v najboljši kvaliteti   in- najličnejši   izvedbi razpošilja c in kr. dvorni dobavite!)
Most, št. 2395 (Češko)
Samokresi K 6—, flobertove žepne pištole K 2-—, terzeroli K 2'60, flobertovi tešingi K 10"60, lovske puške K 46 — in višje v najbogatelši izberi.
Glavni katalog se pošlje na zahtevo vsakomur gratis in franko.
Razpošilja se proti povzetja ali predplačilu.   Br« lirika  Zamenjava dovoljena ali denar nazaj.
ZeBo priporočljivo je
si pred nakupom porabnostnih predmetov in daril vseh vrsi pregledati moj glavni katalog z 4000 slikami,  ki se ga pošlje vsakomur zastonj in poštnine prosto.
C. in kr. dvorni dobivatelj JAN KONRAD
razpošilfalnica. Most ši. 2401 (Češko).
Niklaste ure K 4*20, črne jeklene remonto-irske ure K 6*80, prave srebrne ure K 8*40, niklaste budilke K 290, budilke z zvoniškim zvonenjem K 7S0, dobre vijoiine K 580, harmonike K 5 —, samokresi K 6"—.
Razpošilja M proti povzeti« ali predplačila. Brez rizilia  —  Zamenjava dovoljena ali denar nazaj.
Antikvarično
se kupiš Jurčič s
III., Viti. Id XL EV. — Ponudbe na
„Narodno knjigarnou
v LJubljani.
Vabilo.
ni zbor
v Ljubljani
bo
317
▼ petek, dne 31. Januarja t I. ©b 8. uri zvečer v hotelu „UNION"
s statutaričnim sporedom. Predlogi, katere so člaoi 14 dni pre< občnim zborom pismeno izročili o boru, se stavijo na dnevni rad
Odbop.
C2
SLOVENSKI NAROD.
■     -   UMU   »'M f 11» ■    ■   ■ ■
19 štev.
Jlflonii društva
tu in na deželi opozarja na svoje lastne izdelke ob priliki veselic itd.
Cksportna slaščičarna
Branili,   Šiška« Ljubljana.
Društva in trgovci dobe popust. 001
m *»am.4&
in dobroidoče ure vseh vrst s triletnim pismenim jamstvom n. pr«:
Nikljaste žepne ure.....K 4*20
Boljše kakovosti......., 5 —
Sreb ne ure........„ 840
Nikljaste budilke......„ 290
Kuhinjske ure.......,.3*20
Ure s kukavico......„ 8 50
Ure na nihalo.......,, 8*50
razpošilja prva tvornica ur
JAK KONRAD: t. is Str. dvorni dolivate!) v Mostu it. 2393 (teško)
OUrai katalog s 4060 slikami se na zahtevo pošlje vsakomur zastonj lo poštnine prosto. Razpošilja M proti po-rxetJn ali preplačllu. Bras Zamanjava dovoljena ali danai na taj.
je treba temeljito negovati in je za to najbolj pripravno dobro milo, zakaj slaba tržna mila raje Škodujejo nego
koristijo. Fino
llfsoformovo milo
ima jako aromatičan vonj, ;e nežno in zaradi l°/0 vsebine Ivsoforma učinkuje antiseptično. En poizkus Vas prepriča. Milo se zdi drago (komad 1 krono), ker je pa veliko in jako izdatno, je v rabi resnično ceno.
Zanimivo knjigo o »Zdravju in des int ekc i j i« V?m ■  ■— -, Referent- Lysoformwerke,
Zobfe
in ustna votlina so pogosto torišče  infekcij, zato je potrebno usta vsak dan dvakrat izplakniti z antiseptičnim, izborno preizkušenim
i
Zadostuje nekaj kapljic v kozarec vode, pa imamo desinficirajočo tekočino, ki takoj odstrani neprijetni vonj iz ust in konservira zobe. Pripravno tudi za grgranje. Originalna steklenica  1 K 60 vin.   Poizkusite enkrat.
pošljem na željo gratis in franko. — A C. HUBMANN, Dunaj XX-, Petraschgasse 4. — ■ ■ ■-—-------------:
Stenografinja
in strojepiska 157
teli ivofe mesto premestit!,
Cenjene ponudbe pod ,,££eilOgra-finjaS< na upravništvo »Slov. Naroda«.
si prihrani oni, ki pri potrebovanju žepnih, budilnih in stenskih ur, godbenih, manufakturnih, jeklenih in usnjatih predmetov, kadilnih rekvizit, gospodinjskih in toiletnih predmetov, orožja itd., naroči moj glavni katalog z 4000 slikami, ki ga dobi vsakdo zastonj in poštnine prosto.
j an   b 0 h s A 9
c. in kr. dvorni dobavitelj, razpo-
šiljalnica, fttost st. 2397 (Cleško).
Niklaste žepne ure K 5"—, niklaste budilke K 2-90, harmonike K 5*—, vijoline K 5*80 itd.
rlazpaSllJa ae proti povzet]« al! predplačilo. Brei fizika. — Zamenjava po voljena ali denar nazaj.
Dobre harmonike 5 kron.
Več ko 200000 komadov prodanih. Brez rizika! Zamena dovoljena! St 3003 4 10 tipk, 2 registra, 28 glasov, velikost 24 X 12 cm K 5—, St 654*4 8 tipk, 1 register, 24 glasov, velikost 28X 14 cm K 540. Št. 3053 4 10 tipk. 2 registra, 50 glasov, velikost 2bX 14 cm K 6-40. Št 6631 4 10 tipk, 2 registra, 50 glasov, velikost 31 X15 cm K S—. Št. 685 2 10 tipk, 2 registra, 50 glasov, velikost 28 X 16 cm K 9*50. Sola za samouk pii vsaki harmoniki zastonj. Pošilja po ----povzetju --------------
Jan Konrad
eksportna hiša glasbil v Mostu, št. 2378 (Češko).
■  ■  b  davni liatriog a 4000 slikami ae poillja na saLtevo vsakomur zastonj In poštnine prosto, a a
UD KI.
Mbtor
na bencin 4 PH rab- | ljen, toda dobro ohra- j njen z vso opravo in
cirkularno žago
s transmisijo vred, se proda po ugodni ceni. Kupci naj se zglase v Spod. Šiški, Kolo d v. ulica št 181, kjer si jih lahko ogledajo še v porabi. Dopisi poštni predal 65, LJubljana. 244
na
39" klavir un
ki se je igrala že večkrat tudi v slovenskem dež. gledališču in ki je žela tako buren aplavz, da se je morala  ponoviti, je ravnokar   izšla  v založbi
arodne knjigarne.
Dobi se jo v vseh knjigarnah tu in na slovanskem jugu.
Cena 8170. s polito 10 v vel
Ta'* m igra lahko vsak na moje gi-tarne citre ,,Kolumfcia",
št 32, 49X3iS HO vel. 41 strun' 5 akordnih skupin s šolo, '2 pod-loiilnih notr.ih listov in vse pri-rikline K 10"S0- Št. 33 tiste, s 6 nkordnimi skupinami, 43 strunami, 4". X 43 cm Te*-i kompletno K. 1:; ; O Mandolinske ^itarne citre natančno kakor st. 33 pa 36 strun, melodij i k.- strune lete dvojno, kakor na mandolini K 14'—.
Notni listi sa komad 12 h, t tekstom komad SO h, 6 komadov K 1*65, 18 komadov K 8*10. Brez rizika 1 Zamena dovoljena ali denar nazaj. Po povzetju razpošilja
o. In kr. dvorni dobavitelj JT AUT  Xs£ •» 1U
v Mostu, ftt. 2380 (Češko).
Glavni katalog na zahtevo zastoaj in poStrine prosto.
Opravilna številka Nc V 989/12 9
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Mariboru sta po prošnji dr" Eadosl. Pipuša, odvet v Maribora kot oskrbnika zapuščine dne 16.
8. 1910 Umrle Marije Drechsler sta naprodaj po javni dražbi sledeči nepremičnini, za kateri  je se ustanovila pripravljena izklicna cena in sicer za par*
celo 1.) št. 108 1
Mm i l iia in ud.
JO.COO K, to je hiša št 24 v Mariboru, Muhlgasse. 2.) št. 48/3 vrt, mera 32 a 91 m2 14 000 K. Pritiklina (VVascherolle) se je cenila na 10 K in je v ceni hiše 30.000 K zapopadena. Parceli se imata posamezno dražbati.
Dražba se bode vršila 4. februarja 1913 ob 11. uri v pisarni dr. Franceta Firbas, c. kr. notarja v, Mariboru, Viktringhofgasse.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove 2astavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo razen zneska 4000 K ki se ima pri sodniji položiti kot varščina za zapuščinske pristojbine, plačati v roke dr. Rad. Pipuš. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri c. kr. notarju dr. Fr. Firbas.
C. kr. okrajna sodnija Maribor oddelek V.
dne 10. januarja 1913.
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah
y,\a^ii;\iii; gkohirjeve slik.*;
PRIM02 A TRUBARJA
55   USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI =T
Ura s kukavico S 8-50.
St 4453. Lepo rez-ljan ščit, nastavek s ptičem, koščene številke in kazalec, kliče ure in polure. 32 cm vis. z dvema zlatobronsiranima utežima v obliki jelovih štorjev, natančno regulirana, kolesje prve vrste, K 8-50 St 45^8. Najcenejša ura s kukavico, lepo rezljana, brez nastavka s ptičem K 7*50. Z bogato rezljanim ščitom, nastavek jelenja glava ali veverica K 10.— 11*50, 13— 15-50. Za vsako uro 3 leta pismene garancije. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Po povzetju ali proti vpošiljatvi denarja naprej razpošilja tvrdka Prva tvornica ur -lan Konrad, c in kr. dvorni dobavitelj ¥ Mostu št 2374. (Češko). Glavni katalog s 4000 slikami na zahtevo vsakemu zastonj in franko
Dobre, cenene srebrne are
kot boiično dartio :::   za ćetke. :::
M?
St 4129. Prava srebrna retnon toirsks ura od c kr. kovnice denarja belje-tovana z emajl nim kazalom, sekrbdnim kazalcem, natančno regulirana z dobro se za-
plrajočim okrovjem kron 8-40. Št. 4130. Ista s šarnir-jein v boljši izvedbi K 9*50 Št. 451. i dvoj-natim porko-vom K 12*50. Št. 4101, ura na sidro, sls« tem Roskopf, odprta K 12*80 Št 4095 z originalnim kolesjem ,.'.d!er - Roskopf. K 14*50. št. 4181. ?rava srebrna remomolrska ura na sidro z dvojnim pokrovom (3 srebrni pokrovi), emajluim kazalom, la kolesjem s 15 rabini, sekundnim kazalom, natančno regulirana X 16*50. Vse nre to natanko regalinne In repasiraae. Za vsako ■ro se strogo jamči pismeno 3 leta. Poillja po povzetju
prva tvornica ur Jan Konrad
t. kr. dvorni dobavitelj, Most it 2370 (Coiko),
Olavsi katalog s 4000 slikami na zahtevo gratis In franko.
Visoka 66 cm in široka 55 cm je najlepši okr>.» vsake slovenske hise. Ta reprodukcija je sploh najlepša in naj-dovratnojsa kar jih imamo ilovencL
Cena s pošto kron 3-20
NARODNA KNJIGARNA K"
1:42
Ljubljana, Kolezijska ulica štev. 16
izvršuje šopke, vence in h&ikeie
za razne prilike. — Delo umetniško okusno in po solidnih cenaSi.
piramidna in kroglasta lavorjeva drevesa ter dekorativne cvetlice
v veliki množini po zmernih cenah. — Naročila na deželo hitro in vestno.
Velika izbira raznih krink, kap, klobučkov in drugih pokrival, girland, koriandoli, serpentin in drugih stvari dobi se ceno pri tvrdki
3van JJonač, Ljubljana, Seknburgova ulica.
Lepi striček
Francoski spisal Guy de Mau-passant; prevel Oton Zupančič.
Rienzi, zadnji tribunov
Zgodovinski roman v 2 delih. Spisal Edward Lytton-Bnlwer.
-J   BroŠ. K 4-—.
Vez. K 520.
Sap ko
Slike iz pariškega življenja. — Francoski spisal Alphonse Dau-det; prevel Oton Župančič, Broš. K 2-—. — Vez. K 3—.
Ljubljana, Prešernova ul. 7.
Poštnina posameznim knjigam je 20 v.
So knjige nad vse zabavne in zanimive, da kdor jih čita obdržega v največji napetosti, da jih ne odloži preje iz rok,  dokler ni :: prečital zadnjega stavka.
Avstr. amerlkan.
zaloga čevljev Prešernova nI. 50.
Jfaši čevlji po kakovosti, :: priležnosti in eleganci :: prekose vsako konkurenco.
Zaloga slovitih JPALMA" gumijevih podpetnikov.
69
80
3
39