Leto LXIX. ŠL 23S Li^UJasa, topota 17* **taftra 193* Cm Din !•- Lzjiaja rvaj* jad popoiane, ucvzemj) aedaljc m pcmsuJM. — umno do fU fMBi vrst a Din 2, do 100 vrst A Ols 2.50» od 100 do 800 vrat t Din 3. već* inserta petit rrsta Din 4.-- Popust po dogovoru, taseratm đavek poscbej. — >SkrrensJci Narod« reha meseteo v Jugoslaviji Dtfl 12. a Inozemstvo Dto 15» Rokopis) •• ne naćajo UREDNIŠTVO CN OPBAVNttTVO LJUBLJANA« &JHriU0fs "U« Mev. & Telefon: 31-32. »1-3». «1-34. «1-35 tD «1-» fođrutateti MARIBOR SUnosraajerjeva 3b — NOVO M3ESTO, ujunijanaK* c telefon it 20. — GKLJli: celjsko uredništvo: Stroasmayer}eva ulica 1. telefon St~ oA; podru±niea apitft: Kooenova aUea 3. telefon At. 100. — JKSENICE: Ob kolodvoru iui p%rfHnM tmnilrrics w Ljubljani At. 10.351. Pred važnim! spremembami v poljski notran]i politiki: Tuđi Poljska bo uvedla fašizem? Proti te} nameri vlade pa je nastal feud odpor v krogili opozieiief ki snuje skupno fronto proti fašizmu, toda brez komunistov VaiSava, 17. oktobra £. Po raznih rnaki sodijo, da hodn na Polj^em v kratkem nastaii n«vi notranje-poljtični sapletljaji. Ži> dalje časa razširjenp go-vorice, da }** od |H>!ko\nika Koca orga-ni/irani \ ladni tabor prvi korak za nvrdho fašistic-poga sistema Im PoljsUem ti bi uveljnvil natV!o fiihrpstva, s*> vedno bolj potrjujejo. Zaradi tega sta se sestali vodstvi obeh velikih političnih strank, združene ljudske stranke in sooialnih demokratov, na posvetovanja. Izvršilni odbor združene ljudske stranke na čelu opozicije proti režimu, je sklenila oster protest uvedbe totali-tarnega režima ter je obenem odklonila mlsel o osnovan ju ljudske fronte in so-delovanju s komunisti. Ljudska stranka izjavlja, da bi progiasitev diktature ene stranke zrevohicionirala ljudske množice. Da se odstrani razburjenje po vsej državi, je potrebna takojsnja izvedba parlamentarnih volitev na podlaci demokratekega volibiega reda. Iste zahteve postavljaj«* tuđi soctaLnj demokrati. Povečana politična aktivnost obeh največjih opozicijskih strank je prišla ravno v trenutku, ko je poikov-nik Koc končal svoje priprave za organizacijo nove vladne stranke. Program nove stranke in bo memla objavljen :> pred 11. novembrom- Krvavi boji za Madrid Dosedaj pa se ni prišlo do odlocilnega spopada /-*? (.t>ru>l"^. 17. oktobra .-!*■! Havas: Po TA tiiu jc bilo ob !. >0 objavljeno tole poro- Cilo up-nrnikov. Kolona, ki dolujc na ^Sitrri (-ubiori, jc ra/£nal:i miiUnike, ki so se hoteli koncentrirati Miličnik' -*o imeli h(> mrtvih \a iroirti pri I <>!cdu jc kolona, ki deluje severno od Toleda. napadla taburišče milie-rtikov. Na bojišču je sosra/nik pirstil ^0 mrtvih. Na fro-iti tik pred Madridom so raciona-listične Ccfc zascdle vaši Val moja ilo m Časa Rubio. C'^cte jicncrala Varele so odbile napad >ovraitnika, ki se je hitro iti v redu mnaknil Na UojUču jc pustil 130 mrtvih in 270 raijeiMh /-aplciriii smo tuđi preeej oru/ja Na fronn pri .Malavi ie nacionalistično le-talstvo h »mbardiraJo Ictali^ćc. ki je tik me-sta. I'nit onih je pet letal. lsU>ča$no smo se strelih tn vladna ktala Tenenfa. 17. oktobra. A A. Havas: Radio-k'ub objavlja, da jc na vladni kri/arki »C'amptadro« i7brulinil iipor >\ornarji so 7apr!i kapitana kn/arke ki ni hotel po>iu-š.i1! povelj i/. .Madrida I izbona. 17. nktohra. AA \L\\^s. IV.rtu-C.1.Kki parink »\yavsa". ki jc v Tarai». »m i/-trcal španskc beg'.jiice, je veeraj prišcl v I-izbono c'Tastniki ladjc pnpovcdiijeio. da .«<> miličniki zelo L!r(jzi!i pannku in so se umaknili sele tedaj. ko jc bila i/rečena ^ro>. ria. da brKta prišli na pomoć dve portuC:'! *ki vojni ladji, ki sta spromljali parnik. Madrid, 17. oktobra. AA. Po vladncm ob vrstilu <^» vćeraj čete. ki stajc v (Jordobi, , ki ponovno trdi, da so uporni.škc čete pod poveljstvom polkovnika Alonsa, ki so prodirale iz Galicije, udrle v oblegano mesto Ovicdo ter vzpostavilc zvezo z uporniškimi odclki generala Aranda. ki so jih obkolili asiurski rudarji. Rurgos. 17. oktobra, n Scmkaj je prispcl /astopnik tnadridske vlade s posebno tialo-jlo. Prvotno so lnenih, da se je pnšel po-gajat /aradi Madrida, /vedelo pa se je, da je nrišel general Franeu pomijat sina Prima de Rivcre, ki fja imajo v Madridu ujetega v zanienjavo /a sina scda.jcga ministrskega predsednika Caballera. ki so ga ujeli upor-niki. Spaiislci anarhisti so se proti taki na-meri pred^etfnika niadridskc vlade uprli in so mu ćelo zagrozili, da ga bodo ubili Ce bo zaradi življenja svojega sina izročil uporni-kom sina Prima de Rivcre,-ki &a smatra io /a krvnika španskega naroda Spona poslanstvo v Pragi poravnan l'raga, 17. oktobra, d. Spor /aradi span-«*kijja |x>slanislva v Tra^ri [*> hii ilanos> mirno purjjvnan. f>opoldii^ jp prišel novi odpravnik pu^lov niadrjdskr vlade dr At^ua v zunanje min ^tr^ivo. kjor jr> i7.roči] Hvoie poverilni-cc. Kina hi iiafo p;p je /^Tasi! >sp,lanji od-pravnik pcitfiov Tovar, kateremu j*> nam«** ^Lnik zununjega miuietra sporočil, da ^niafra eeškot«lovašJ\a vlada de Asuo za le-i^a-nojia za^topnLka špansike vlado, ker ČSR vlaflrt v Burgo^u ni priznala. Nato je Tovar izjavi!, «la ]p }»ripravjjen izrociti po&lani^tvo |x>.l'i;ij«'. n^fj'a^il pa i*» i^tocaSno, da klju-rpv ti ika kor n^ more izroditi kakemu /aslopniku nuidrid^kp vlade. Končno je bilo doszovorjono, da izroči Tovar kljuce praški poMflijf.k.i direkciji, ra pa nato novemu od pravniku po*5lo.v A^tii, kar ee je tuđi zgodilo. češkoslovaski državni proračun Proračun, ki znaša 8*455 milijonov, izkazuje prebitek Prap,H, 17. oktobru. u\ Na seji poslanskc zbornice je bil ra/dcljcii nacrt finančnega 7ako^j in dr/avnega proračuna za 1. 1937. T'datki so dHočeni na približno 845^ milijo nov KO, dohodki pa 8456 milijom»v. Prebitek ^naša 1.5 milijonov. KinanCiti minister dr. Kalfu4* jv v svojom ekspo/eju i/javil, d:\ bn iu»va finančna in gospodarska podlaga, ki je bila ustvarjena z zadnjo devalvacijo, pripomogla k oživljen ju gospodarstva. Kljub vsem težkočam jc novi proračun dokaz za napredujočo konsolidacijo češkoslovaskega gospodarstva in tuđi političnega življenja. NTato je zbornica v obeh ci tanjih sprejel« zakonski nacrt o uvedbi častnih naslovov ter novi zakon o /astavah. Strah pred Ncmčljo Praški komentar o novi belgijski politikf /Vaga, 17. oktobra, o »Lidove Novinv« *e bavijo v uvodniku s pronkretom v bel-p:ij& • i pohtiki in prihajajo do ugrotovitve. da je ideja kolektivne varnosti in mrdse-bojne pomoći dobila huci udarer. Pokajanja 7J* ^bcovo iokarnske pogodbe b>do morali, .sedaj kreniti na d^eela nnva pota, veliko pa je %-prašanjc. ali b*^ imela Belgija od svoj** nrvtralnosti prirakovane o-n^ti Njena varnost se s tem ni prav nić povezala, ker bi Anglija in Francija mnogo lažje oćuvali Belgijo pred napadom, kakor sta to storili tuđi v »vetovni vojni. Nevtralnost sama nikegar ne varuje pred napadom, najmanj pa preokla novina e«ta *e dane« » sportu ini le-laloin Smrtno pone^reoila. V/rok kata^trof« ni znan. ; Međnarodna avtomoMlska | . razstava v Pragi ; Praga. 17. oktobra. A A. Danes so v I navzoćnosti predsednika republike dr. BeneSa in diplctnatadcegra z^x>ra »lovesno otvorili 26. mednarodno avtorootrtteko I razstavo. Sklepi ministrskega sveta Med dragim je bUo sklenjeno tuđi razsirjenje telefonske centrale v Ljabliani Hengrad, 17. oktobra. A A. Na seji mini-strsicegđ s\~eta, ki se je vršila včeraj od 17. do 20. ure pod pred\sedstvom dr. Milana Sto-jadinoviča, predsednika ministrskega sveta in /unanjega ministra, so poleg resornih vpra^anj sprejeli: 1. uredbo o pospeševanju s\ilarstva. ki jo je predloži! kmetijski minister 2. uredbo o razširitvi telefonskih naprav in telefonske mreže v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani in način financiranja teh dcl, ki jo je predložil poitni mi.iister. 3. uredbo o izpremembi uredbe o zaščifi denurnih zavodov in njihovih upniko\; s kate ro se podaljša rok za zahtevo po zaščiti s stroni denarnih zavodov do 23. //. 1937., ki jo je predložil minister za trgovino in industrijo, 4. sprejeta je ustava islamske verske /a jednice na predlog pravosocL;cga ministra. 5. sprejet je nacrt konvencije i vlado kraljevine Rumunijc o gradnji novega žcle?:-niikega tn cestnega mostu pri Kladovi na Dunavu z gradnjo /elezniškili prog diii za /aeetna dela pri izpremembi ozkega tira v normalno na progi Kraljevo—(TaČak. 7. sprejet je referat ministra ra go/dove in rudnike, da jc upravni odbor SIPAD-a odkupil delnice švicarske skupine s 55°/»nim sod»lovanjeni v celulozni to vam i v Drvaru, tako da je s tem to podjetje postalo popol-noma državno. Proslava dobruške obletnice v Pragi Pristana manifestacija nerazdruiljivega bratstva Praga, 17. oktobra. AA. CfTK: I>vajsetlet-nica bitk v Dobrudži jc bila vćeraj svečano proslavljena v palači mestne občine. Proslave so se udeležili posebno član i češko-slovaške-jugoslovenske lige, ćeškoslovaške-ga in rumunskega instituta, vodja glavnega generalnega štaba general S;rovy kot zastop-nik vojnega ministra, dalje zastopnik zu-nanjega ministra in mnogo zastopnikov če-^ega, jugoslovenskega in rumunskega jav-nega življenja v Pragi. Izrečenih je bilo le-po ste vilo govorov. Posebno so bili opaieni govori pretisednika bivših srbskih legionar- jev poIko%Tiika Vekmelkc-, generala Siro\*>- j ja, rumunskega poslanika Hmandija, jugo- I slovenskega poslanika Protiča. ki so po-veltčevali borbo češkoslovaških dobrovolj-cev, ki so si skupaj s prvo srbsko dobrovolj-ako divizijo in rumunska vojsko zaslužili večne lavorike. Crovorniki so tuđi podcrtavali, kako so te skupne žrtve rodile neraz-vezljivo zvezo Jugoslavije, Rumunije in Če-škoslovaske. ki ji jc Mala antanta trajen pečat bratstva. Svečanost se je zaključila s petjem in igranjem jugoslovenske, rumun-ske in če^coslova^ke himne. Strasen požar v solunski bolnici Od 39O bolnikov filt je sedem zgorelo, bolnica P* je pogorela do tal Solun, 17. oktobra, p. V tukajšnji bolnici je včeraj okrog 8. rz še ne pojašnjeni e-ga vzroka izbruhnil požar, ki se je z bli-skovito naglico r«zširil na vse objekte. Alarmirano jr bilo vse g-ostlstvo in vo>a-štvo, vendar pa nišo mogli skoraj nićesar ■ resiti. Reševalci so najprej skuSa!i resi!: bornike, ki jih je bilo v bolnici 390. Po vr ' čini so jih še pravoeasno apravih na varim, sedem hudo bolnih pa nišo mogli već resiti in so našli strašno smrt v plamenih. škode je akroc 15 miliji>wv\- d-ahem. I vodena je stroga preiskviv.3, ki n^j ucrotovi. Ikako je otjenj nastai. Si>tnij<» in'nnroč. da ic b;l zionamerno podt.iknjen Verski boji v Indiji i Ffombav, 17. oktobra. w. Položaj se je ^elo poostril. Oavi je morala policija stre-fjari skoxi dve uri na množice. fVoslej so našli na cestah dva mrtva. Indi in muslimani uporabi jajo pn svojih boj ih nože-. palice, steklenice hi kamenje. Ali so se res naveliidli Hrvatovanfa? »Hr\atska Istina« priobćuje odlomKe, iz pisma, ki ne nanafia na takozvano »barja-kovanje in hrvatovanje«, ki je priAlo tako zelo v modo na Hrvata kem. Pisec pisma pravi: »\ prašajt« voditelje, kako in kdaj nameravajo odpraviti srednji vek, ki ga uvajajo nasproti kmetu. VpraSajte jih, kdaj bodo nehali imenovati vsakogar »ko-manista«, ki bi rad imel, da bi se po vaseh gradile ambulante, vodnjaki, sole, elektrić-ne in droge splo&nokoristne naprave, mesto kapelic in znamenj, mesto nestetih proslav, zastav, kadli itđ. Ali mislijo oni, da se bodo *e dolgo greli na slavi Stjepana Radića, cegar slavo so si prilastiU? AH misli jo, da lahko Radieeve ideje naroda tolmaćijo na svoj način? Ideali hrvatstva nišo ideali klerikalnih in korapcionističnth kapatasev, marveč so to ideali Matije Ctabca in Ante Radića. Za take demokratske ideale se bo boril hrvatski narod, a samozvanee in vsi-Ijenc »voditelje« pm bo ispostavi] prvemu vetro, da jih odnese v nepovrat. — Proti-klerikatoo raspoloženje se na Rrvatekem . vedno bolj HriT kar izprtfnje tuđi gori d-tlraiio pismu. ■ i Iz finančne službe Beograd, 17. oktobra p. PrcrneNoena sta pod po verjen i ka finanćne kontrole Iv-in Perišić iz Gornje Radgoiu- v Varaždin in Dav«irin (^olob iz \ ara/dina v Gornjo Rndgono. Q nn. meibiarolBi veliki seiem vzorcev I7.-2U. 1936 Običajni popusti na 2elezzucah in paro- brodih proti naprej kupljeni legitimaciji od 12.- 31. X. ttorzna DoročsSa, INOZEMSKE BORZE Curih, 17. oktobra. Beogra«! 10.-. Pariz ^K*72i^ London LM.^70 New York 435.125. Bruselj 73-20, Milan 22.90. Amsterdam 234.50 Berlin I73, Dimaj 73.50. Praga 15.40, Var-iftva 88, Bokaro&a 3^5w \&$ demaf* pciitifce I „Sv&hog đona biće naš I sve više!" Bivši rninister J raj Demetrovič. p**d-predsednik J\rS, je jel r Zagrebu izdajati »Jugoslovenske So\ine la«t delnikkc družbe »Tipografija«, pa to ni pruv, ker srt mnenja, du imajo sumo oni v zakupu hr vatsko politiko. Zato *o prićeli s koncert tričnim ognjem streljati na »Jugoslovenske Xovine« in njihovega irdajutelja iyemef roviča' Toda Demetrovič ni mo/. kt bi se ne znal braniti. Ko je ugoto\'il, da so člani ravnateljstva »Tipografije« gospodje dr. Stanko šverljuga, dr. Milivoj OeŽman, dr. Ruditlf Blis, Krnest Schulz v Monakowm i. t. d., jim tuki^-le bere levite. *Vi ne predstavljate ne Hrvatske, ne llrvatov, marveč samo ono gospodo, proti ka ten jc pokojni Stjepan Radić grme/ i\se svoje življenje. I 'i niste nikdar predstH\*ijah Hrvatske in II rva tov, mari'eč se hoćete s *silo svojega delniškega kapitala kot gospodarji Časopis-nega podjetja usilifi Hn'atski in Hrvatom. Tnda narod vam nikdar ne bi dovolii, dn bi govorili v njegoveni imenu, čim bi stopili na plan in otlkrili svojo anonimnost. Vi ste to že tuđi poskusifL ko ste se spustili v javno barbo. Bilo je to pri volitvuh /a Na-rrhjno skupščino leta 1931., ko so pod jugo-slovensko marko dr. Šverljuga, Mažuranić, Rittig. Srkulj, Miškulin itd. napeli vse sile da bi osvojili Zagreb. Pa so izgubili bitko proti meni, ki sem sam započet borbo ta-korekoć golih rok, ali visoko dvignjene glave in svetlega lica. Kakrken sem bil takrat, takšen sem tuđi sedaj, samo s to raztiko, dn sedaj nisem več sam. A'o, jaz in z mano vsi nacionalisti se ne bojimo nikogar, ho-dimo svoja pota in delumo ono, kar nam srce in duša velevaia. v blagor Hrvatske in Hrvatov, Jugoslavije in Jugoslo\>enov. Tak-šni smo bili tuđi takrat, ko smo se pred vojno morali boriti za narodno edinstvi* s frankovci, ki so bili vtuji službi, a takšni smo tuđi sedaj, ko se organ prcihfavnikn** tisočh'ine kulture gg. Sverljuge in Dužmanct čudi naši drznosti, da je Še nekaj nas fu- ! goslovenskih nacionalistom*. Smo tu in vsafr I dan nas bo več! Zakaj Jugo*la\*iji *o potrebni Ju&oslo\>eni. A samo Jugosloven je najboljsi Hrvat in nnjbpljši Srb in najbotj-ši Slovence! On grac/i. a ne razdira, on ustvarja in ne ruii, on uedin/uje ono. knr sta Bog iP. zgodovina odredila, naj bo eno, a ne cepi in ne razedinjuje bratov po krvi in duši.« »Jugoslavenske Novtne« imajo pruv /a-nimivo čfivo. Priporočamo jih našim so-mikljenikom, da si jih naroče. Četrttetna naročnina je 12 Din. Upra\a se nahaja v Zagrebu, Tkalčičeva ul. 4. Kaj zahteva dr. Maček Bivši kandidat združene opozicije pri petomajskih voliH'ah dr. Srebrno-Dolinski je imel v Kragujevcu predavanje o hrvat-skem vprašanju. O tem predavanju poroča I »S'arodna Samouprava*, ki je glasilo JRZ I v Kragujevcu: Predavatelj je povdarjal, da I nišo točne go\*orice, da sr> pogoji dr. Mačku I zh sporazum silno težki. \' uveljavljen ju I demokratskih zcikonov in spremembi ustave ne leži rešitcv hrvatskega vprašanju. />f. Maček želi, da bi se hrvatsko vprušanje itsilo na ta način, da bi se naša država razdelila na tri dele: na srbski,-hrvatski in slovenski. Po tem receptu u»ejena država hi naj imela v Beogradu svojo centralno vlado, v kuferi hi bih poleg ministrskega predsednika še ti-lc skupni ministri: minister vojske in mornarice, minister zuna-njih del, finančni minister, žclezniški mini-ster in puštni minister. Tako bi bila dr/a-va napram zunanjemu svetu ena in nede-Ijiva. in bi jo na zunaj predstavljala centralna vlada, a na znotraj bi vsaka pokrajina suvereno opravljala svoje posle, v ko-likor bi ne spadali v delokrog centralne I vlade. S'a tej osnovi bo dr. Maček sklenil sporazum s pravimi predsta\-niki wČine [ rrbskega naroda.« V koliko so te informacije točne, ne ve~ mo. Srckateri listi napo\*edu}ejo, dn homo imeli v kratkem nove votitve v \arod-no skupščino, ki jih bo vodila tu vlada. Po teh vol i tv ali pa bi ta vlada sklenila sporazum z dr. Mačkom. >.Obzor« tuđi beleži te vesti in pravi, da so netočne, ker hoće vlada na vlak način spraviti pod streho še budžet in finančni zakon za 19 ^7 Vi. Ođmevi tmšiche afere Listi poročajo, da so dobili om, ki so bili v znanem Sašičkem procesu obsojeni, od sodtšča poziv, da morajo nustop't: pri-sojeno jim kazen. So to večmoma želczni-ški uslužbenci, ki so bili ttbsojeat nu par tednov za pora, ker so sprejeli nd Vašićke za svoje delo kakšno neznatni* nagrado Značilno je, da se pozivu za nastup ka/m, v&aj tako poročajo listi, v določenem roku ni nihče odzval. Kakor je znanu, r^ kasa ci/sko sodišče sodbo pr»* ^u ouisča znatno ht bistveno sptcmeiiito. Stran 2 tSLOVKNSKl tlAROD«. robota, 17. oitobr* I9M. Stev. 238 Feniksovi zavarovanci so se organizirali V interesa vsakega zavazovaaca je, da pomtmmm 4Qaa dmitva Ljubljana, 17. oktobra. >Feniksovi< zavarovanci ao se organizirali. Danea teden so imeli ustanovni občni zbor in se odalej imenujejo »Društvo Fenik-sovih zavarovancev«. Na zborovanju je bil izvoljen odbor, kl se je zdaj konstituiral j takole: predsednik Ivan Jeras, ravnatelj tvrdka iSladkor«, podpredsednik dr. Oton Fettich, odvetnlk, tajnik Alfonz Lorgrer, poslovodja tvrdke Standard Oil njegov na-mestnik Anton Pavli, trgovec z dežclnimi pridelki, blagajnik Ivan Krivic, trgovec, njegrov namestnik Rajko Mejnik. šumski i inspektor v p. Novo ustanovljeno društvo v Ljubljani je začelo takoj poslovati. Stopilo je v stik z drugimi skupinami Feniksovih zavarovancev v Zagrebu. Beogradu in Osjeku. V to svrho je bil že 4. t. m. v Beogradu ce-lodnevni sestanek, kjer so sklenili sporazumno već rcaolucij, ki so bile že nasled-nji dan osebno predložene g. ministru dr. Vrbaniću. G. minister je o tej priliki izja-vil, da se vlada trudi, da doseže vrnitev inozemskih menic, ki tvorijo glavni del premijske Feniksove rezerve. Glede menic, ki se nahajajo v Pragi, je pričakovati sko-rajšnjo povoljno rešitev. Dalje je g. minister izjavil, da sprejme pređlog konferen-ce, da se s posebno uredbo zavaruje Fenik- ! sovim zvarovancem, ki plačujejo tekoče premije na vezani račun, nesporna lastni-na do teh pologov. To vprašanje je še se-daj dvomljivo in sporno. Tuđi je g\ minl-ster sprejel nadaljnjj predlog. da se ustanovi pri tr^ovinskern ministrstvu posveto-valna komisija za vprašanje Feniksovih zavarovancev. v katero bodo pritegnjeni tuđi zastopniki zavarovancev. Diuštvo FVniksovih zavarovancev se je medtpm, v smislu sklepa občnega zbora, obrnUo tuđi a poMbno spomenico na mini* tratvo trgovine, da podpre revolucije beograjskega skupnega seotanka. Prihodnji teden bo v Zagrebu ponoven sestanek vseh skupin zavarovancev, na katerem se bodo posvetovali o nadaljnji akciji. Organizacije zavarovancev posve-čajo glavno pozornost vprašanju vrnitve inozemskih rezerv In zahtevajo da se ▼ tem pogledu vrti intenzivnejša akcija me-rodajnih Ciniteljev kakor doslej. Enako važnost polajrajo na skoraj&njo reftitev vpradanja tekočih taks, da bi na ta način napravili konec dosedanji nesigurnosti. Zavarovanci sleđnjič zahtevajo. naj se po-speši vladna akcija za sanacijo in da mora biti zadeva rešena pred 28. novembrom, ko potece sedanja uredba o Feniksovem moratoriju. Zbornica za TOI je druStvu javila, da bo njegove težnje z vsem svojim vplivom podpirala. Društvo si je tuđi že uredilo svojo pisar-no v Ljubljani in sicer v pisarni tvrdke *Sladkor«, Tvrševa cesta la/n. kjer bodo zavarovancem na razpolago vse potrebne informacije. DruStvu je mnogo na tem, da pristopi v njegov krog čim več zavarovancev. kajti društveni vpliv bo tem veftji, čim večje bo število njegovega članstva. Sicer je pa v interesu vsakega Feniksovega zavarovanca, da se včlani, kajti le tako lahko pritakuje, da bodo njegove pravice čimprej uveljavljene. Po sklepu občnega zbora znaša pristopnina in članarina za prvo leto za zavarovance a policami do I>to 10.000 Din 25, od 10 do 100.000 Din letno 50 Din, za zavarovance s policami nad 100.000 Din pa letno 100. Vsi društveni funkcijonarji so se obvezali, da bodo v društvenih zadevah poslovali brezplačno in brez vsake nagrade. Strokovni tečaji društva „ Probude" Tečaji visokošolskega značaja za moderno slovensko umetnostno industrijo Ljubljana, 17. oktobra. Da zadovolji mnogoletni želji naše umet-nostne industrije in da časrno zaključi 15-lemicn svojega obstoja, namerava društvo umetnikov, industrijcev in tnjovcev »Pro-buda« v Ljubljani prirediti strokovne te-Oajc. v katerih se bo gojilo i/ključno izde-lovanje osnutkov v pravilnih oblikah in barvah, ki naj sluiijo za podlago moderni slovenski umetnosti industriji, ki jo hoće-čemo oživotvoriti. Tečaji bodo imeli vi-sokosolski značaj, ker se bo zahtevala od udcle/encev cnaka predizobrazba kot za akademije '/a umetnosf in umetnostno obrt ne sole. Trajali bodo od 16. novembra 1936 do 16. februar ja 1937. Pouk na tečaj ih bo celodnev-en. Pogoji za sprejem: Vsak udele/enec se mora podvreči strogemu sprejemnemu i/pitu. (XlloČevala ne bodo fepričevala, temveč upošrcvala se bo le uspos'^bljenost kandidata, predvsem njegov smisel m čut za poglobitev v domačo umet-no industrijo. Apsolventi tečajev prejmejo frekventno potrdilo s klav/ulo o sposobnosti. Posebni nameni tečajev: 1) Naša umetna industrija, ki j-e brez prave orijentacije, naj se vrnc k čistim virom ljudske bitnosti, ki se izraza v ljudski umetnosti. Iz teh vi-rov naj se črpajo zamisli za izdelovanje nonh oblik in naj se na ta način prične ust var jati modernu slovenska umetna industrija, katere rzdelki bodo odgovarjali našemu narodnemu mišljenju in čutenju; 2) umetnikom in dijakem, ki si iščejo ek-sistenco. naj se omofjoei, da se udejstvujc-jo na podlaci umefcnostne industrije; 3) v obratili umetnostne industrije delujočrm, ki so Že praktično usposobljeni, naj se potom tečajev da prilika, da si pridobijo posebno kvalifikacijo za ustvarjanje samostojnih osnutkov v domaćem duhu; 4) ustvarijo naj se predpogoji za ustanovitev slovenske umetne industrije za eksport. Tečaj stavbne stroke Društvo »Probuda« priredi za člane svojega jjradbenega odseka rudi celodnevrri tečaj stavbne strake za preobrazbo nioderne-£!.i podeželskega stavbarstva Slovenije; tečaj bo od 30. februarja do konca marca 1937. število udeleiencev je omejeno na 40. Posebni namen tečaja je globlje spoznavanje našega domaćega podeželskega stav-harstva. \r. danih podeželskih objektov naj se črpajo zamisli ta novo slovensko pode-želsko stavbarstvo, ki bodi sicer prilagoje-no potrebam sedanjega časa, vendar pa naj odgovarja našemu narodnemu mišljenju in tusi vovanju. K temu namenu srpada tuđi, da udeležen-ci v praksi, ki nameravajo v prihodnji sc/oni morda graditi objekte v tem duhu, lahko prinesejo že izdelane nacrte s seboj v strokovno oceno odnosno v potrebna ko-rekturna ruivodfla; če načrtov še nimajo, jih lahko rzddajo v tečaju pod vodstvom. Udeleženci dobe frekveoeno potrdHo s klavzulo o uspoeobljenosti. Za rzvedbo teg« programa so določeni nasJednji strokovnjaki: Gaspari, ing. arh., Grebene, prof., Gorše, akad. kipar. Kanoni ing. arh. Malesr alcad. sKkar, Merdna, str. učitelj, Ogrin, ing. arh. Saje\*ic, akad. kipar, Sever, akad. medajler, prof. Smrekar, umetniski sJflcar in grafik, Šantel prof., šubič, akad. slikar, prof., Tominc, prof., Ušnik, strok. ofcKedj Vahtar, umetniski kipar. PonAvijaim podok: Beiter, fotograf: za teorijo in praktično fotografiranje; Gatpa-ri ing. arh.: nmši o oseocenju tele* in konstruktivna r •--"efctHm; GorJe, akad. kipar: roodci. jv po namTi; šantet, piof.: harmonija b* v; Šubic, akad. slikar, prof: slikanje in r -.nje po naravi Nadalje ima vodstvo tecaiLV v nacrhi Se izredna, interesom tečAjcv primerna hi odgovarjajoča KonČno bo prirejena ob sklepu tečajev v Ljubljani javna razstava s predavanji. Za širse populariziranje narodne ideje tn za pobudo skupnoga sodelovanja je v nacrtu, da se ta razstava s predavanji podaljša v potujočo razstavo po krajih Slovenije. morda tuđi do Zagreba in Beograda, v svrho medsebojno vzpodbudnega tekmovanja in ustanovitve državne zveze »Probuda«. Absolventom se vrnejo vse v teČajih izvršene in razs.tavljene risbe po zaključku te ra zstave: Prijave /a sprejem v oba tečaja je poslati: A. Za industrijski tečaj najkasneje do 1. novembra 1936 B. za stavbni tečaj pa do 1. februarja 1937 na naslov: »Probuda«, Ljubljana, TeJinična srednja šola. Za more-bitna nadaljna pojasnila po osebni zahtevi je priložiti frankirano kuverto z naslovom. Opomba uredništva Razveseljivo in mnogo obetajoče je dej-stvo, da se je ob vodilni ideji združilo toliko umetnikov in strokovnjakov in ravno to daje upravičeno upanje v uspeh omenjemh tečajev. Naša umetna in stavbna obrt stoji »pričo sistematičnega pospesevanja v tehniškem pravcu na visoki stopnji. 2al pa se je doslej estetsko umetnostna stran v smisla modemega podajanja domaćih oblik in barv skoro povseni zancmarjala. Zaradi tega smo danes — morda še v večji meri ko pred svetovno vojno — navajeni na ljudstvu nerazumljivo ili nedostopno tujo umet nost. Tu je torej temeljito vodstvo v gori omenjenern smislu povsem na mestu — da ćelo nujno potrebno. Zato zaslužijo toza-devna stremljenja društva »Probuda« splo-šno priznanje in vsestransko podporo. Živilski trg Ljubljana, 17. oktobra. Živilski trg je v znamenju pozne jeseni Največ je zelenjave, cene se pa kljub temu drže. Po prvem snegu je nastala precejsnja škoda tuđi po zelenjadnih vrtovih in zaradi tega se zelenjava ni tako pocenila, kakor bi bilo glede na obiiico potrebno. Krompir prodajajo od 0.75 do 1 Din, željna te glave po 0.50 do 1 Din, kislo repo po 2 I>in kg, kislo zelje po 2—2.50 Din. Vse vrste zelenjava za juho je po 6 Din kg. Sadja je bilo na trgu precej, zlasti hrušk in jabolk. Zelo malo je še domaćega groz-dja, ker je neugodno vreme v prvih dneh tega meseca oviralo dozorevanje. Domače grozd je, ki ga je bilo prav malo, so proda-jali po 3 E>in kg. Več je bilo na trgu smede-revskega grozdja, ki je po 5—6 Din kg. Ja-bolka so po 2—6 Din, hruške po 4—6 EKnt domač kostanj po 2—3 Dtn, štajerski kostanj po 5 Din. Precej domaćega koštanja so pri-nesli na trg iz okolice Metlike. Več domaćega grozdja je bilo danes na razpolago na šentjakobskem trgu, kjer ga prodaja jo Belo-kranjci, ki spada jo že pod Savsko banovino. Na glavnem trgu ga ne smejo prodajati. ker tuđi našim proda jal c cm sosedna banovina ne dovoli. da bi prodaj ali svoje blago na pri-mer na glavnem trgu v Zagrebu. Belokranj-ci so prodajaK domače grozdje po 4 Din. Gob" ni bilo na trgu. Surovo repo so pro-dajali po 1 Din, karfiolo po 8 Din, jajca po dinarju. Cene jaje torej rastejo. Neka kmetkra, ki je imela največ, jib Je dajala 14 za 10 Din. V sploanem rastejo cene za ze-lenjavo, prav gotovo bo zelenjava dralja, če bo vreme slabo ali če bo spet začelo sne-žiti. Cešpelj skoraj ni več na trgu. Manjšo količino tega sadja, ki pa ni več prvovrstno, so prodaj ali po 4 Din. Gone surovega masla so ostale ncizpremenjene, prodajajo ga po 22 do 28 Din. sir pa no 6 I>in. Pocenila se je pa čebulat proda jali so jo po !.5O Din, pred krotkim je »tala Se 2—3 Din. • Neki štajerski sadjar je žc pripeljal v akladišče v Ljubljaoo večjo količino štajerskih žlabtnib jabolk. kateim bodo ie ob sledečib trinih dnerih na prodaj po 3J0 do 5 Din, tako da bo trf kmaJu laložen z dobrim in cenanim dotnadm sadjenn. Ribe so bile cenejše. kakor običajno po petku. V spiošnem pa ceoe rib rastejo na jesen. Ciple ao prodajali po 14 Din, hbone po 14 IKn, bradače tuđi po 14 Din, skrombre in skuše po 12 Din, Itgne po 18 Din. time po 8 Din, ščuke pa po 10 Din kg. Zima v jeseni Celje, 16. oktobra. Zgodnji bneg je pokril visine nad 600 m in je Um večjkiel obležal smučarski tula- 1 dini v veselje. Zlasti v Al}xtb je boežoa ; odeja stabilna in debela, pa tuđi sredogor- je med 1000 in 1600 m (Menina, Kum. Mrz- I Mea, Gol ti. Puhorje itd) je odeto v irden. \ kakega pol metra deltel snižen oklop. Ćelo I pri Celjski koči (700 m) je an«gu dovolj, da | eo za> sila na&mučaS. Vrenve je sa enkrat I ustaljeuu m prijetno. Ozračje je %eU> ohlx-jeno (▼ vUkiaii nad 1000 m pod nifiol). Zato ae mtg dobro dril kar ia«ouvlja prav dobro mako. S planiMskih pvstojank, ziaati iz Mocir»ke koč« nad Mosujem poročajo, da se je »muška tesana: takorekoč že priče la in da je dotok Mmslarjev precejien, kar v oktobru ni običajno. Smučarji, ki so se s •vojimi vdil-cami« vrnili s evojib Jesenskih poho-dov, ot morejo dovolj pohvaliti sneioih razmor, ki vladajo sedaj tatn >z^oraj«. V nedeljo bodo zgodujo timo izkoristBi pač vii, ki te prišterajo med stnučanko »rajo« tudl oni, ki so do »edaj oklevali. Ce soJimo po ujro-inifc tačetkih. gc nam obeta ugodna snm&ka zima. Trgovci *e na-n}o pridno pripravljajo in prosijo Bogra.da bi jib oupiijooe< 6|>ort-no trpove«. Prijeteo smuk! Frantliek Langcr: Konjeniška patrola Ljubljana, 17. oktobra. To je bil uspeh! Uspeh izredno močne dTame in Lzicdno odlične predstave. Da plakajo Čenoslovaki ob sponvinih na svoj-ce, ki so padli na sibirski anabazi čeŠko-slovažkrh legijooarjev, razumfmo; toda ihteJd amo pretresend, visi polni občudo-van|a in ponosa, da je rodiJa doba gro-zot srvertovne vojne tuđi heroje, Slovenci snoči prav tako. Langerjev« »KonjeaiSka patrulja« je resnićno — kakor piše režiser Bratko Kreft v Gledališkem listu — »za Čeako-slovđdko občinstvb himna in zgodo* vinska poema o bratstvu in tovar i St ▼ u č eskoslova ških 1 e-gionarjev«, sM je hkratu himna boj-neg« prijateljstva, moškega junaštva in značajnosti sokolski vzgojenega naroda za vse človeštvo. Sib-irska anabaza je dala snovi že mnogim českoslovašđdm romanopiscem in dramatikom za dela visoke umetndake vrednosti, m Langerjeva drama je naihnlajše, a najboljše, najmoonej&e, že po lirni Evropi prfzsnan© in občudo-vano delo čeSkoslovaške dramske legionarske literature. Ta drama je kos resnične zgodovrine, ki jo je doživel s tovari&i v Sibiri>i pozi-mi L 1919 avtor kot legionarski zdravnik, to je izrezek iz najmlajše češkostevaške hrtstorije, po dej«nju idejah in značajih vseskoz nacionalno čeŽko&lovaška. In vendar je postala po svoji lepoti človecnosti mednarodna umetnina, ki pretresa in navdušuje gledaice prav tako na Duna-ju kakor v Zagrebu, v Ljubljani, v Praga ali kjopkoli. A napisala se je o ti drami gotovo že za debelo knjigo najbolj laskavih ocen. Osetn prepirostih čeakoskrvaških voja-kov konjendkov iz ljudstva se je februarja meseca 1. 1919 v strasni zimi zateklo v beđno kočo «ibirskega muzika. Odbili so napad boljSevikov, izgubili tovarila in pri ne« li seboj težko ranjenega KaJaSa, biv§ega kočdjaža. Mužik je porezal konjem kite na nogah in odjahal, da pri-kliče boljSevike, ki naj preženo ali pobi-jejo Ćehoslovaike. Tako so zašli legionar-ji v past, iz kartere jah more resiti le naih bKžja čeikoslovaška četa- Ta pa je na postaji, nejmanj pet ur oddaljeni. Lcgijooarji se pri pravi jo za odboj. Ra-ma ob rami se bore vsi za vsakega in \-sak za vse. Hrepcneči le domov, v ie svobodno domovino, ne obeutijo ndkake-ga sovraštva do Rusov. saj so Rusijo ljubili še pred vojno in so postali kot prebež-niki med vojno hrabri in do vseh skraj-nosti požrtv ovalnj bojni tovariai ruske arnia-de. Nočejo se vtikati v boljševiško politiko in njihov državni prevrat, satno domov hrepene. Toda boljševik! jih ne puste ter jih izkušajo prisiliti, da se jira pridružijo. Saj potrebujejo boljševifci spretnih vod'iteljev, hrabrih vojakov in odlp&iega orožja. Konjeniška patrola pa ima edino nalo-go, da bTanj magiistre-le — cesto preko Sibirije — po kateri se umika češkoslo-vsšJca legionarska armada tja do morja in ladij, ki jih naj odpeljejo v domovino. Vsakteri teh osmerih mož *e čuti le za neznatno, a pren«zno kolesce cekrte in prav nič za lasđrvo individualnost. Ne gre žanje, gre za vso armado in za magistrale, ki ga morajo braniti do .zadnjega diha. Zaman so vse blesteče ponudbe boljševtiškega odposlanca, zama-n vse iz-kušnjave: legionar jt ostanemo neomajno zvesti sebi, arm*di in domovini. E-den z« drugeg« pad ajo v resntčnem bratstvu, da ostane živ le najmlajsl, knjigoveški va-jenec. ko končno dospe čežkoslovaska pomoč. PriklicaJ jo je baš legionar Strnao* ki je kriv, da je mužik mogel končati konje, a je sam pei preko za«oicžene pu-ščave v sitnem nrrazu odhMel na postajo po reševalce. Sami moški brez vaake ženske, oete brez spornanov n& Ijubezen do žene. v eni sami razbiti in razstreijeni koči se godi dejanje treh aktov. Toda Langer je znal ne le vzdrževati v gledaocu ves čas napetost, nego jo z naskoki od zunaj neprestano dvig«ti, dogodke kuptčiti, >ih I privesti z junaSrimi pade i posameznikov do vedrio novih sikrih ucinkov ter z obupno samopofrrvovamostjo Sandlovo, kj se vT*e z bombami na oblegalce, dose-či viSek dramatičnosti, ki zacnaje rudi najtrsb dtaio. V treoo&u, ko se brani le Se najrnlajši Sonkup. pa zadoni rog. Stffiad z resevalci plane v kočo. vidi bra4e mrtve, raplaka in — zastor pade Langer je ustvari 1 veliko umetnino redke cene s ppeptosto dikcijo in učinkovito reatistiko, ki poraza, Bratko Kreft pa predstavo, ki amo nanjo lahko ponov- nu 2e dol^o nismo imeli tafco izcizeli-ranei do vseh potankosti izdelane predstave. Levar kot kmet četovodja in poveljnik patrole, P o t o k a r kot kofi-jaž, tegionar ranjenec, ki umirajoč še zgrabi puSko in strelja, Jan kot knjijjo-veški vajenec, poftroLin kuhar, Jerman, kot Saidl, Id v obupnem strahu pobesni, Sancin kot veseli, n«d vse simpati-čni Hašek, L i p a h kot dobrodušni šal jivec z dnevnikom o mCTiaži, Drenovec ko* požrtvovalni Nedbal in P i a n e c k y kot z-aspani, a končno junaški rešiteili po-slednjega brata. S*raad: vsi so ustvarili zrta-oaje krepko, a rudi roehko človesko ter jim gre vse priznanje. Zelo posrečeno osebnost boljševika Tajožnega posredovale« je podaj«l Skrbinsek; zopet je vrlo dobro po-£*občiustvo je vabijeno. da se iKleleži ti; bvtca.no6ti. —c Uršulin sejem. V &ti*1o 21. oktobru bo v Colju k-tni kraniarfcki in živhiski w*-jem. ki je znan pml imenom Ur>ulin s€jem. —c Dve nesreči. V Dobju pri Draraljah jo padla triletna kočarjeva h<čerka Mariju Erjavč-eva na travi tako nesrečno, kaj na vesti, pa bodo izrooeni sodiSču. —c Celjska »Soča« obve^čn svoj*1 čla-rie in prijatelje, da bo za preteklo sredo na-povedani &estan-ek. ki je bil zaradi grrvsfo-vacja ljubljanske opere odpovedan. nepre-klicno v Četrtok 22. oVtol»m v dniStvenih proelorih v Narodnem domu. Na &e^t«ujku bodo porocali delegati o našem kongresu v Zagrebu. Ob te] prfHki f^ borno ?nfrniniJi tildi koroške^ra plebiscita in 3mrti Vladimira Gortana. Za članstvo je udeležba d«!-ž-nost, prijatelji pn so vljudno vabljeni Odbor —c Tri prvenstvene tekme bodo v ne deljo IP. oktobra v Celju. Ob 9. r?or^>!dnr se bo prišla nn Oifmpov^m ^rrifi?u druiro ra7rer*, katoličani: Luka. DANAŠSJZ PRIRED1TVE KINO MATICA; V ca^bivu lutk. ZKD; »L'tMiuipći^e* ob 11.15 v Ualu*i. KINO 1L»EAL; >F>o1h>u.ii« (Mirni — roman velike ljube/ni). KINO SLOGA: MtxU>m teUui. Matineja.: »Citurliu L hanova &kriv- n^>*>tt ob 14.15. KINO UNION: Nasineh erwe. — Matineia: »Skozi puščavu« ob 14.15. KLNO S15KA: Val ček ia Tebe. KINO MOcSTE: Božanstvena žena. KINO KODLLJKVO: Maeka v vreči. DKUŠTV0 »SOČA« komemoracija ob 20.30 v bteklent-m sa limu rfet a v racije »Zvezde«. JUTR1ŠSJE PRIREDITVE KINO MATICA: V caistvu lutk. ZKD: »L'equipage€ ob 10.30 v Matici. KINO 1DKAL; »Hoheniii (Minii — roman velike ljubezni). KINO SLOGA: Medeni tednl KLNTO UNION: Na*meh srede. KINO SISKA: Valcok za Tebe. KINO MOSTK: Božanstvena žena. KINO KODELJEVO: Ma^ka v vreči. LUTKOVNO GLKDALlščK NA TABORU: ^Jurček kroti Indijance« ob 15.30. DEŽURNELEKARSE Danes in jutri: Dr. Piccoli, T\Tšova o^-sta 6; — Hočevar, CtUov>k:i cee ta 62; — Garfrus, Moste - ZaLoška cesta. Iz Kočevja — Br«zvestno*t. Lptofeje ldo je bilo za naše rudarje res katastrofalno. Rudnik je iz'gubil toliko državnih dobav, da bi bil skoro reduciran. Le s težavo »o g« obrdiali v obratu ter taJko nudili vsaj nekaterim na-j-poArebncjsam košček sknun-nega kruha. Pa se sedaj ob volitvah 11« j-dejo ljudje, k.i žugajo tem sestraUanim rudarjem češ, da naj glodaju, kaj bo z njihovimi družinami, će ne boJo volili pravilno. Pj recite, ali ni to brczvej4no. — Lepo predavanje ZKD v Kočevju. V ponedeljek rvečer »ta v okrilju ŽKD predavali v hotelu Trst 2a Marija T.su-neko Skušek Kondo in njena hčerka gdč Erika, o japonskih in kitajskih obiiajih, pet ju, glasbi in plesu. Menbil. Oba avtomobila sta bo-tcla še v zadnjem trenurtku prepreci katastrofo, vendar je bilo žc preporno. Karambol je bil neizogiben in su-nek ie bil tako m*->č.iTt, da sta prednja dela ohch dvtcrnobilov /inečk^na. OKa lastnik* av-tomobilov trpMa okoVi Din 30.000.— škode. Kdo je zi*krivil ne>»rečo, bo dognala, preuska va. K sreči so ovt^li vsi pofcniki n epcvšk <".Hio va n i. — Električno uro na me-stnem rnajji" stratu, ici že d^lj časa stoji, jo sedaj po-prevljaj'). Popravilo je prevzela 7Tianft tvixlkđ Siemens. — Napul. Ko se je vračala te dni d<>-niov rMJiissitnikova hči Marija Stumborcetr iz Sv. rkrhjrc v Halozah, jo je na cesti napaJe". nek de'avec, ki jo je tako mofino ihdaril, da ji yc zlomil levo roko. Stutn-bergerjeva je i;:urala v bolnico. napad«V" ca pa i^ćejo oro/^nik1. — Spc.rt. V nedeljo se bos!a preizkmil« na ijjriši"-ii SRP no-voustanovLjeni sportni klub »Sltivija« i/ Mir bora in SKP ŠAH ■>aho>^ki klub Tri*U\ oiiveš^^a v*« člane in prijatelje Jaha. da prione v tore* -(J. I. 111. / rodnim d^Iovaiijein FVva prire-ditev bo prvenPtve-.i turnir 2a na*!ov klu-l»ove«:a jj rvali a /n *eto 1937. Kp»r bo turnir ra/deljen v urlavni in izlo^i'ni turnir, imajo pravti-o tjcieiežbf po^ec dosedanjih igralr«^ ki ^e minaio i*>'ret>ne kvalifikacije, tuđi v*\ novo prijavljeni člani. Prvo mo^tvo Triplavi je la iue»it*o o^lijrak) i>o nalogu S^oven-sk« ^ahov^k*' 2vt»ze že tri prvenstvene ma'rhe £. liu!jliaa-kimi sahov^k mi kluhi in v*f»l©j zntaga-'o ., visoki im rezultati Rezultati «o *!eden • v Drveni kolu s šaho\>kim kl u Som Ty>vSin \ '■a/miri|j 7 in r»o! -. pol. v dru» irem ko'u s ;aho\ "kin kluhoni Ortilađino ** 7;1 in v tr^tr«-iu kolu s- šišen^kim Sah kluboru / K:n Tr«M'ot:i<* v#x!i v l:uhl-an*ki taholf ni4i$*vo Tri \f% rn>J tckcTvam* in printkuh'iiMi, da ix> v tožk:h ^K>rhah, k Ka ie čakajo ča*tno od rezalo. gfcv. 238 »gLOVINggl HARODi, wrtwtm, 17. oktobra, 1#8& Stran 3 Dr. Janko Šlebinoer 60 letnik Ljobijam, 17. oktobra. HeamofHD frianm, artoječ vedno v eapr©d>a nafega kukumega in naoiomr-ne dela, bo praznov«! ▼ ponedeljek g. dr. Jadko Sfobinger, uprmuflc-babiliotcbar drž. bccgake k^jifaioe OHcftnioo svojega Triodoooonega tiv4|ea:ja. Dr. Jfinko šlebinger se je rodil 19. oktobra 1876 v trdnd kmečki hiši pri Sv. Ani na Krembergu v Slovenskih goricah. V ljudsko solo je pohajal doma. nato pa je odšel na gimnazijo v Maribor, kjer je že kot srednješolec ka*zal veliko veselje do leposlovne umetnosti. Svoje prvence je pisal v Marjanovičevo »Novo dobo«, ki | je izhđjaln v Zagrebu in ki }i je bil tu<£i urctlnik slovenskoga d-ela. Zmisel za lepo knjioo je dobil že v dijaškern semenišcu. v katerem je zavzemel že takrat mesto knjižnjčarjn. po maturi 1. 1S99 se je vpi-sal na filozofsko fakulteto na dunajski univerzj in svojemu nagnjenju primemo fctu-dlral slavistiko in germa«msti'ko. Pridno je poslušal predavanja, predvsem profe-sorjev Jagiča, Jirečka in Murka. Dne 21. jul i ja 1903 je bil že promoviran za dok- torja fikwofije. Kot profesor je dužbovai dv© leti na II. drž. gimnaziji v Ljubljani, Sfcki let«, na gimnaziji v Novem cneshi, na ljubljanski realki pa 16 let, od L 1909 do 1925. V časih pred prevratom je do-žrvtjai profesor dr. Stebinger na reaMri bridke preidrušnje, pa tua s simbolični mi vajami, koneno pa bo sledila tekma teeačev, olanov Društva kmetskih fantov in deklet iz Podpecl. Pri prire-ditvi eodelujeta tuđi peveka zbora jBraz* da< iT Ljubljane in Društva kmetskih, fantov in dekret iz Nove va»i na Blokah. Za Ljubljančane bo odhod iz Ljubljane ob 8. izpred neboticnika z avtobusom ali pa z rednimi potniSkimi vlaki, povratek pa tekom popoldneva z avtobusom ali vlakL Poleg spominske plošče na Janžetovi roj«t-ni hiši in poleg v«aditve spominske lipe bodo kmetski fantje in dekleta ekupno z omia* dinci >Brazderr«. Neki staxejši in izkušenejši tovariš docenta za medicinsko kemijo na naši uni-verzi dr. phil., techn. in inž. chem. Ladiala-va Klinca je le — temu ob neki prililci re-keL da je treba imeti pač velik pognm za izdanje knjige kemijske stroke v sloven-Sčini. Dr. Kline je res zanian iskal založni-ka za svojo knjigo »Praktikum anorganske-, organske in medicinske kemije« in iz-dal jo je v — samozaložbi. Le na ta način je mogla iziti prva učna kemija po 16 let-nem obstoju slovenske univerze. V predgovoru pravi avtor: >Ce je imel narod po-grum, ko je snoval svojo univerzo, ga moramo inieti tuui mi, ki tam poučujemo<. Avtor te knjige docent Ladislav Kline je mlad učenjak, ki ga pozna in prizna že mednaroden svet znanstvenikov. Srednjo solo je naredil v Ljubljani, in sicer realko. Potem se je posvetil kemiji. Kmalu te posta! asistent na tehnlćnl fakultetL Glede znanstvene kapacitete je docent Ladislav Kline naravnost fenomen. Po diplomi na tehniki si je pridobil Se tri doktorate. Ne obvlada samo svoje stroke, v kolikor gre za že dognane tzsledke in spoznan ja, temvefi je ustvarjajoC znanstvenik. V njegovi knji-gi so poglavja, ki obravnavajo njegove lastne znanstvene izsledke na podrofiju medicinske kemije. V mednarodnem svetu je znan kot specialist za masleno kislino (butirati). Bil je prvi Jugoslovan, ki je lani pred&val pred odličnim forumom stro-kovnjakov iz vsegra sveta v takozvani >Hi-Si kemije«. To predavanje je Izfilo v fran-^oski strokovni reviji za kemike. Pri naj-r^^^'-n. zna^rtv.^:' i—^%Tt -p «t.ai*»n dopis- ' nik, tako objavljajo njegove strokovne članke Biochemische Zeitschrift« in >Zeit-schift fiir Nahrung und GenussmitteU v Berlinu, znanstvena revija Družbe za biološko kemijo v Parizu, znanstvene revije v Lipskem in na Dunaju itđ. Za njegova dela se zanimajo znanstve-niki iz Italije, Nemčije. Madžarske, Sviće in Sovjetske Rusije. L. 1934. so ga pokli-cali v Curin, kjer je z domačimi k em i ka proučeval kemijske probleme, ki se tičejo takozvane silo kemije. Lani pa je proučeval biokemijske probleme na agronomskem institutu v Pariza. Praktičen del njegove knjige je plod desetletne laboratorijske prakse in je urejen po vzoru najboljših me-dicinako-kemlčnlh institutcv, katerih delo-vanje in ustroj je imel priliko spoznati v teku svojih studij v inozemstvu, in sicer v Amsterdamu, Berlinu, na Dunaju, v Gradcu, Heidelbergu, Londonu, Pariza, Tu-bingenu in Curinu. Vodilna misel docenta pri izdanju knjige in katero je izrazil v mottu svoje knjige, je misel, ki jo je izrazil prof. dr. Janez Plečnik v svojem »Repetitoriju anatomije«: Da jati narodu elemente je pot, ki bo narod vodila k ustvarjanju!« Knjigo je na-pisal z željo, da pospeSi uresničitev napo-rov svojega učitelja rektorja naSe univerze prof. dr. Maksa Samca za priznanje medicinsko-kemičnega zavoda na naii uni-verzi đe ture. Organski In medicinski đel knjige sta opisala skupaj z docentom dr. Albmom SeUHcarjem. Pri sastavljanju praktikuma je avtor crpal ii obilnega teo-reOCnega in eksperimentalnega izkustva tega naiegm odUciega fUloioga. | Glede jerika je avtor ormi ledino m v svesti si, da ni tako, kakor bi moralo biU glede slovenskih atrokovnih izrara in znanstvenega stila, je v predgovora proail, >naj se filologi ne razburjajo «es mero<. Kljub temu je tuđi v tem pogledu njegova knjiga dragocen prispevek k spopomjeva-nju našega znanstvenega jezika. Prepričani smo, da bodo vsi, ki jim bo ta prva učna knjiga kemije potrebna, se-gli po nji, saj je cenejša kakor so nem-flke z ođgovarjajoco vsebino. Dragocen pri-pomocek in vodnik v stroki, ki jo obravna-va, bo ta knjiga lahko vsem nadim zdrav-nikom, sređnjesolskim profesorjem, far-macevtom, absolventom naše univerze v tej stroki in znanstvenemu narasčaju nade univerze Iz Višnje gore — 2«pam eerkeT je dobi U b«t oltar. Župna eorkev^sv. Ti Ina je konfoo dobila oov oltar. Spk*»o priljubljenomu župniku Fran-cu Vidmarju je mnogo na tem. da olepfta na« So župrK) ceritev in fetoril je že v©liiko do-brega, čeprav je pri nas sole kakih 7 let. Poskrbel je za nove hrastove Idopi, dal je namestiti okroc 40 električnih iarnic y glavnem oltarju in še nuinsikai drugega. V nedeljo je pa »kof c. dr. Rosman ob številni asiatenci blagoslovit no^i oltar. To je bil xa nado župni jo lep praznik/ ki je privabil kljub »labemu vremenu mnogo *iudi tuđi ix so* eednih župnij. Farani eo g. župniku za njegovo požrtvovalno delo hvaležni. Lilian Harvey in Willi Fritsch na zatožni klopi Ljuoljana. ij. oktobra, Naša slika dokazuje da je naša vest res-nična! Pitijatelji oboževanega ljubavnoga para so irotovo že v skr'>eh za svoja Ijdb-Ijenca. Kaj sta neki zakrivila. da so ju postavili pre^l stroiro sodnike? Ali se pa na-meravata monia loeiti. kajti splošno se iro-vori. da sta Fritsch in drobno nižna Harvev srečon zakonski par. Xe. ločiti se ne name- ravata, tetnveS za nekaj mnogo hujšoga in neprijetnejšegn gTe v tem primeru. Za kaj prav za prav gre in kako se bo konoala ta neprijetna afera, zaradi katere so ju posadili na zat-O'Ino klop, bost-e pa videli in sli-šali doma pri premieri in jugoslovanski krstni predstavi filma >Xasmeb Brečec (Glucksknuler) v kinuTnionu. Življenjski jubilej Ljubljana, 16. oktobra V krogu svoje družine je te dna proslavila TOletnico rojsiva ga. Ana Potokarjeva, vdova po mestnem policijskem nadstražni* ilru v Ljubljani. Sedeni križev je ni upognilo, čeprav ji usoda v življenju ni bila nanlonje-na; od 13 otrok jih je umrlo lo in zdaj žive samo še dve hferki in sin Mi^an, znani telovadec Ljubljanskega Sokola. Kljub vsem težavam in bridkostim v življenju pa je bila jubilantka vedno bodrejra značaja in taka je tuđi še danee. Ga. Potokarjeva je bila tuđi vedno odkri-tega naprednega miljenja in kot taka je že 40 let ludi zvesta naročnica našega lista. K jubileju turli naše iekene čestitke z željo, da bi jesen svojega življenja preživela v najlepsem miru in zadovoljstvu. Z Jesenic — Potrjena kandidatna lista. Sodišče je potrdilo narodno sociulno gospodarsko listo z nosilcem «. dr. Ernestom Rekarjccn na čelu. NTa listi so imena treznih moz in dobrih gospodtarjev in to iz vseh slojev pre-bivalstva. — Sokolski druiabni večer V sredo zve-čer je bil v Sokobkem domu zopet dru-žabni večer v zvezi s predavanjem. Pre-davatelj 2- Vekoslav BuČKir iz Ljubljene nam je p-oročal o lepih vtisih, ki jih^ je doživel na potovanju po Bol^ariji. S šte-viltiimi skioptičnimi slikami nam je predočit naravne lepote b-olgarske zemlje ter življenje naroda na pode/elju in v mettih-Onenil je tuđi stremljenje bolgaiskega naroda po gos-podarskem, kalturnem in nacionalnem zbližanju z Jugoslavijo. Z fc-ljo, da bi se zabrisala žak>$tna, ije preložen na ponedeljek, 19. t. m. Lukežev sejem je v Trbovljah že sia-ra tradicija, zato je med prebivalstvom zanj precej zanimanja, z-lasti, ker prihaja na ta sejem v Trbovlje tu-di iz drugih krajev ntnogo obrtnikov, zlasti prodajal-cev suhe robe, zimske obleke in obutve, mnogo pa tuđi živinskih trgovcev in me-šetaTJev ter mesarjev, ker je živdnski jn kTafnarsici sejem. — RČševalna vaja. Danes popoldne je odbor za obrambo proti napadom iz traka organiziral na Vodah pred rođniškim ga> silskim domom veliko vajo. Nastopilo je reševalno moštvo v maskah, ki je markiralo reševanje prizađetih po plinskem napadu, roditelji pa so urejevali promet na glavnih točkah med namišljenim zračnim napadom. Zaniatrve so bile zbusti vaje o izolaciji okolice, kjer je podla iz zraka plinska bomba. Kud niska sirena je avizirala v dolgih signalih namižljen prihod »sovTažnih letal«, prav teko pa jo koncem vaje spo~ rodila prebrraJatvTi, da je »nevarnofct mini-lac. Tekom prlhodnjih 14 dni pa prklejo nad Trbovije v resnici letala. ki bodo metala plinske bombe za solzenje, in kakor je I današnja pripravljama vaja pokazaJa, bo I tuđi »resnična« va^i popolnoma uspela. — KoaeeH Jaxx-kvarteta »Rana«. Tu-kaijsnje Društvo rudn-i&kih narneščencev je že pred leti ustanovilo svoj pevslci od-sek, ki se je pozneje pretvorfl v samosvojno pevvko društvo rudničkih naenc-Sčescev. DruStvo ima v svojih vrstah odlične perce, ki so si že na nrnopth tur-nejah Si-ram mSe domovine s svojo tepo pesmijo pridobili sloves. V okviru tega pevskega društva pa se je lani ustanovila 1 Se ena manji« glasbena enota in sscer I pevaki J«*y-kv*ii«t, ki Je gtafeeoa Uotfca I moderne Jmjit gi—h-e % rm^Aao, da je Jazr-fiodba Instrumeotaioa, dookn pojc trn. pevski J&zzHcvartet pcemi po medodijah Jazz-godbe. Povsod* kjer je ta pevska četvorica dostej oaatopila, je bdlm spre-jeta z obdudovanjem, ker je pevsla Jjlzz pri nas novost K-v«rtet je pred mcs«ci nastopil tuđi v ^jublj&nskera Tadriu. tako d* » (ft naiu r*ili krocnpir. ro-[K>, prešiče in sadje na tukajšoji trg. Zla*ti mnopo je bilo prešičev, od najmanjših preko M-ednjih starosti, niarvtč po pasmi. kajti naši Ijiuljo prav dubro vodo. kairra pa sina je za pitanje ali pa rejo n;ijl>oljsa. lUIo jo tuđi nekaj vozov starejših prešič-ev in *icer najvet Ln. Mnosro jo bilo tihli kroinpirja. ki pa ni bil posebno !ep. FVo 20 Din inemik. V tržnih lupah je bilo pa malo proda jalk in So ma nj kupčev, kor je bil redni tržni dan prav za prav viVrnj, k<> je bila sreda. K-motice so jajca ponujnla po 0 do 10 zii kovnča. jrrozdje pa jo lulu po 4 do- 5 Din kgr. jal*>lka p<> 3 do 4 Din. isto ceno ianajo tuđi hruško. Tuđi zelja jo žo nmo^o na triru. Manjše prlave so pin svinfma po 12 Din, g-orfldrna pa po 8 Dm. &eveda I. vrste. Snho svinjsko meso (kare) pa je po 17 Din. Dvoglava kaca poginila Kočevje, 16. oktobrju Dvoglava kaea, kl jo je imel g. proi€*ar Uržič in kd je bila v Kočevje prinesena tx SmuJce. je poginila. Žival, kaiaro je g. prof. negovai % v«o ekrbjo, je bila zelo živahna ter je rada pila mlako. Kavnalf ao 1 njo res lepo, kot s pravo zakleto kraljičino, saj so jo Se ćelo kopali v mlaćni vodi Kaia ^ }>ostala zelo prijazna in posebno prijetno »se je poCutUa, će jo je kdo Kladil po hrbto. V pogodi, v kateri je pribivala, je imel* med kamenjem aicnivalidče, kaanor se fa rada aatekAla. Je pa včasih tuđi a&te i« vvofr po«ode» da se je plazila po *obl W^m - . ^Kh ■ ' ■ '\. • .,:-. ..::, , -^I Zanimivo je bOo op«zovati ka5o pri jedu Jedla [e z obema glavama, tuđi požiralnika eta pri tem funkcloairala oba. Kaziak> pa je, da ima eamo eoo drobovje. ker se je pod požirakiikom znatno ložila. Raca je vrbuja-la v KoCervjn veliko pozornost in ljudje ao jo hodili gledat od v»eh strainl Skoda le, da &e nj še boli razvila in da ni dalj časa žive*a. Sedaj bo za zvedave oči prepariraiia v posodi « Špiritom, kjer pa gotovo ne bo več tako zantmiva kakor je bila živa. Telovadni tečaji za mladino Ljubljana, 17. oktobra. Kakor za odrasle, tako se vr&e tečaji fy iioioške telovadbe tuđi za mladino m to ta dečke in xa deklicc. Tečaje vodijo aa-mo izkušeni strokovnjaki, pe^lagogi, ki do-volj do-bro poauiajo potrebe takih mladih prijateljev telovadbe, V te tečaje no »pr«-jemajo otroci do 16. leta vežbanje so vr£i ve6^ deJ v oblik i iger, ta-ko da v»e frzift-no delo napravi ja malim po^S" koristi te obuo zdravega ra2vedrila. Potreba po teh Tnladinskin tečsjih §« p čutfla že dalje časa, slasti ftc. ker bolska telovadba v pićlo odmerji^em času n«> more pri kolektivnem delu nuditi mladini v*o ono, kar potrebuju tak mlad orjranirpm. N;i i kake posetmoeti rasti ali dni^e nakaw> §c pa obče ne more opirati. Mnoco pa je ftol-ske mladine, ki dobrot telovadbe pploh ne uživa, a ptarši sami si v tem ne vedo po-magatt % deco. V te&ij^ fre gprej^najo tn<1i otroci, ki imajo slabo tele^no Število fe?ajnikov Trpted odmr*1' nega čaaa omejeoo povpeSIfe g prijava« Vodatvo tečajev. Stran 4 »SLOVENSKI N A R O D«, sobota, 17. oktobra 1936. Stev. 2^8 I ftlaff** Cakama! nM><»U** filmska operete prave*« dimJđrig« fcuaorja | I Publika od smeha ne priđe do "hMMrfil^ ■ I mlin! I Maffda Schneider, W. A. Retty, I Paul Hbrbiger, Rodolf Čari 1b Adela Sanđrock OagCT MIM*! I L Danes premiera v ELITNEM KINU MATICI J V carstvu lutk DNEVNE VESTI — Letosnje Vodnikove knjige, ki iziđejo koncem t. m., je krasno opremil znani naS slikar prof. Mirko Subic. Pratiko pa sta po-leg njega ilustrirala tuđi prof. Franee Po-drakar in eUkar^grafik Elko Juettn. Ljubitelj lepe knjige, ne odlašajte! Javite ee brž poverjeniku v Svojem kraju ali pa na-ravno&t pi^arni Vodnikove družbe v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. pritličje. desno. — Zahteva za likvidacijo Feniksa v Jugoslaviji. Deputacija Feniksovih zavarovan-cev 'it Vršca se bo rglasila te dni v Fe-niksovi centrali v Beogradu In zahtevala likvidacijo te zavarovalnice v Jugoslaviji. VrSaški zavarovanci namreč smatrajo. da nima smisla podaljšati Fenlksov moratorij, ker bi bili s tem interesi zavarovancev še bolj ogroženl Administracija zavarovalni-ce je namreč tako draga, da bi se za njo veo potrošilo ne^o bi se stekalo denarnih srf«ist**Y. Sijajna burka! Smeh in zabava! MEDENI TEDN1 ANNY ONDRA — HANS SOHNKER Operetni šlager sezone! Glasba R. Be-natzkv po baletu >Punćka« (Puppenfee) V CARSTVU LUTK Majjda Schneiđer, Wolf Albach Retty, PauJ Horbig-er, Rudolf Carl, Adela Sandrock. Premieia in jugoslov. krstna predstava veseloigre N ASMEH SREĆE Liiian Harvey, \Villy Fritsch, Paul Kemp, Oskar Si ma in tuUi fi nedeljo) ob 15., 17., 19. m 21. uri Naglo oživljenje trgovskega prometa na morju. Pp.robrcMine družbe rsega sveta poroč^jo o velikem pomanjkanju trgovskih parni kov. Se nikoli po vojni ni bila trgov-ska moniarioa tako zaposlena. Sve tovna trgovska mornarica za dolge proge je od vojne povećala svojo tonnžo za 14.000.000 ton. Tu* i i naša trgovska mornarica s svojo tonažo nad 5T0.0O0 ton je zadnje ča6e dobro zaposlena. Ce bo šio tako naprej bodo parobro<1ne družbe najbrž zvišale prevozne tarife. Vekatere francoske in parobrodne družho $o jo že zvišale za 7-5 odst. — Težkoče našega avtobusnega prometa. Kukor pri nas se mora tuđi v savski banovini avtoV'usni promet boriti z velikhni tez-kcčami. Np.jve-čja ovira so mnogo pretežit javna hremena. Seveda so pa tuđi po svoji zhnemarjenosti že sloveče čest« tuđi mnogo krive, da se avtoMisni promet pri n:i5 ne more razviti. £eleznice in zračni promet vživajo pri nas podporo države, av-tohusni promet pa država ćelo zatira s tem dt* znižuje na konkurenČnih probah želer-niš-ke tarife Zaradi teŽkih razmer ao morali v savski banovini opustiti več avto-lnisnih projr. med njimi tuđi pro?«> Zagreb Ro?a?ka Slatina. Zagreb — Novo mesto in 7orrrSlužbeoi list kr. banske uprave dravske banovine« tt. 84 z dne 17. t. m. objavi ja uredbo o posebni po-crođbi med upravami poSte, telegrafa in telefona kraljevin Jugoslavije in Rumunije in republike Češkoetavaške o ©odekrraTiiu v področju pošte in telekonrmnikaeij. od'o*-bo o podaljfauitu rok* xa pridobivanje pra- vic okončati vodne *ile. odloeba tolmate-nja odredbe it. 8700-U, jrlede organizacije fiiutnčne uprave, odlodba o dovolitvt sa pre-koračitev kontingenta* tvornicam Špirita, dopolnitev odločbe gled potrdil za b^ago k Argentine, telefonski promet: nove proge z Av»trijo; dopolnitve v veliki mednarodni telegrafski tarifi, naredbo o pri vezova nju psov v 500 metr^kem paeu ob državni meji, razglas glede pobiranja občinskih davKin v obcini Bloke sreza lo^aškega, raog^afi o preložitvj voUtev ob^inakesa odbora xa ob* čino Begunje eresa logmikesa. — 2ivav izvirnemu ;e-poslovnemu delu. ki iziđe v decembru in ga je spisa] lv. MatiČič. Delo je široko zasnovano in je v njem živo podana bit in rast našega rodu od pokojne davume do burne danasnjo&ti, od pradeda do vnuka. torej naš otmjeno zaokrožen historijat tei punt mlađega rodu viharnemu novenm Ča. eu. Knjitja bo obeepala okro^ 4U0 strani in stane v prednarocbi 50 Din broš.. 6o Din vezana. Pozneje bo seveda obfutno dražja. Na knjigo opozarjamo zlaXeznani dopisnik« pa poziva eleAtrarno, naj ji spo-roći kaj je prav za prav z neko novo ure-^tvijo P° sklepu uprave, odnosno uprav-nega »veta, kakor je trd.il inkasant in pozneje tuđi v knjigovodstvu ele-:trarne, da se morajo odvzeti števci zamudmikom, ne glede na to, ali ao bili prej opozorje-ni na ^ ali ne. Inkasant, ki je imel s seboj klešče za odklopitev Stevca, se je konćno usmilil upokojenca in nnu o-blju-bil, da bo odložil račun za ne":aj dni Tako se je moral upokojenec samo usmilje-nju inkasanta zahvaliti, da mu števca ni* so odklopili. Stranke in inicažanta ne borno navajali, ker >neznani dopisnik« ni v poUcijSAi službi mestne elektrarne. —lj Razstava umetnis^e skupine G. A. Kosa, Mihe Maleša, in Franoeta Gort"a in mi°a Jeana Harbil-lona v isto letalsko ekipo. Maury obožuje svojo lepo in mlado ženo, ki jo ie puetil do. ma, Harbillon se je zatjubil tik pred odho-dom na fronto v lepo in mlado Deniee. Isto ueodno naklui" je je, da se ^kriva za o-be* ma imenoma ena i.i ista žena. Samo to po-vemo. Resitev tega problema pa boete vi-deli pri matineji ZKD v Elitnem kinu Matici v soboto 17. t. m. ob 14.15 in v nede^jo 18. t. in. ob pol 11 dop. Komur je do dobre-ga filma in globoke življeniske drame naj »i ogleda »L'eauipage-. Cene sedežem Din 3^0 in 5^0. —lj »V carstvu lutk«. K današnji premi- erri sijajne operete >V carstvu lutk«, izde-laae po motivih R. Benatzkyjevega baleta »Pnnčke« (Puppenfee) moramo aaroo to ugo-toviti, da tako aijajne, vsegkczi zabavne filmske operete te dolgo nismo videli. Vse-bina kot pri večini filmov tega kova lju-bavnega značaja, saj gTe za ljubezen mlađega obubožanegu baro na in mlade srčk a-ne koctese, toda dialog. dovtipi, muzika. Magerji in v«a režija dela £ast avtorju m producentu filma. Občinstvo se smeje brez konca in kraja. Palmo us peha — v»aj kar se zabave tWe — nosita Paul Hdrbiger in Adela Sandrock! Toliko komike in, prijet-oe^ra humor ja ie dolgo ni bilo v nobenem filmu. Seveda- imata svoj delež na u^pehu simpatična Magda Schneider in njen partr enr Woif Albach Bettv m z njima vsi ostali IgralcL Deranje te godi večjidel na Du-najr. m&ogo pred danaSnjo kri-zo. v tietih srt^cnib čatih, ko je bil v xes?rskem Du-naju- 5c duma phstni humor. »V carstvu lutk« je tedaj film. ki bo odgovarjal večmi danajfcnjt fiknsk^ prblikc — taj ta si želi od kina ▼ prr? vrtti prijetne zabave in ra«vHnl* Rdr.T i-sre te dni neskaljeneea veselja, kdor se hnče zopet enkrat potte-no nasrne jati in prtino tabava-ti — naj si torej ogleda fi'm >V carstvu lutk ▼ Elit- KINO UNION D&nes premijera, in ju^oaL krstna predstava zabavne * w>»«iVain* veeelolffre »GLtCKSKINDElU Nastneh sreče V glavni vlogi I pereana deteljica I in to I UUAK HABVIT — WILLT FRITSCH — PAUL KEMP In O8KAR SIMA —lj Vpiaovaoje v 12ornJ praktični tečaj z va.J£uni na živem otroku o negi in prehrani ter vzgoji dojenčka za. odraelo žen-atvo dne 26, oktobra 1936. Te&iji so brt^-plačni in se vr&e žkrat tedeu&ko po 2 uri in gicer eden ob ponedeljkih in ČetrtkiJi. drugi ob torkih in petkih od. 4- do 6. — Za-tem so vW5erni teČaji od 8. do pt>l 10. V91 tečaji so v zavodu za zasčito dece (D^^ji dom kraljice Marije). — Prijave se spreje-majo vsak dac v dopoldanskih urah tuđi telefonski. —lj Važno za avtomobilski in vozni promet. Zelezniški prela« na Celovški ceeti bo od 20 t. m. od 20. ure do dne 22. t. m. do 18. ure iaprt za ves vozovni promet, ker se bo popravljalo železniško prog© na tem križišču. Mo^oČ bo Ie prehod za pešoe, ko-lesarje in tramvajske voiove. Vozila iz Go-renjske in SiJke bodo v tem Ca&u vozila Božanska žena« y kino Mo*t«. Smoči je bi^a v kmu Mo^te prva predstava sloveče-ga nemškega filma >Boianska ienac» ki igra v njej glavno vlofiro dražeetna Marta E^sferih. De janje ne ?o
  • a8 zdaj, ko se bore velesile za kolonije, da bi drpale iz njih sirovine. —lj Slušatelji abit. tečaja TOI otvorijo danai, 17. t m. svoje pleme vaje v Tr^ govskem domu. __lj Razstava 6e»ho«lova*fc« povoju© knjige, ki jo pripravlja akademski odse* Jugoslovenako-češkoalovaške lige v Ljubljani ob aodelovanju glavnegra odbora J-C. lige, komite"ja naših književnih stro^ov-njakov in posebnega v ta namen aestav-ljemega odbora pri Slovans^era ustavu ▼ Pragi, bo otvorjena v Trgovskem domu od 29. oktobra do 9. novembra. Na raz-stavi borno meli priliko videti izbor čeških in slovaških leposlovnih ter znanstvenih knjig. Vaebovala bo tuđi oddelek bibUofilskega tiska, muzikalij. Airko ete?-librisov ter obilo fotograTsltega In stati-sUčnega materijala. Ra2»tavi do prteteljen posebeo od4elek vzaj&mnih prevodov ter kotiček v^zajemnih sti^ov. Na razstavi so predviđena Stevilna kratka predavanja ta dnevno ob določenih urah atrokovno vodstvo, čas razstave >ć;^lkoslova5ki Ijtrb-ljanski dnevU bo posvećen posebni pažnji češkoslovaš^ih kulturnih pojavov in upa-ti je, da se bo v ta okvir vćlenilo tuđi so-delovanje obeh naših narodnih gledalidč. Na razstavo bodo organizirale J< Ugc iz dravske banovine tuđi poaetane elcakurzi- je. _y Večerni trgav»K| tečaj na dulatofo-vem Dčnem savođa. Domobranska 15 prične v ponedeljek 19. t. m. Informacije, vpiaovanje ves tedea, tudl rvečer do 7. ure. ftolnlna 100 Din. Poućuje ae knjigovodstvo, raCunstvo, korespondenca, pisar-ni5ka dela. trgovlnstvo, stenograilja, stro-jepi« itd. ter nem£Aina. —lj Plesni z^vod >Jenko« v Kazinl Ima drevi plesno vežfoo. Jutri >n©d«lj«1ci po-poldaas^i t©čaj< od 4. do 8. ure. V ponedeljek ob 20. »zaCetnifiki tečaj< za novin-ce-dame in gospode, ki se še aprejemajo. Posebne plesne ure in informacije dnevno. Dijaki-akademiki imajo popust. —lj Me#e*oi tote|i za dijake in đijaki-nje srednjih tn mesCan^kfh Sol ter za pri-vatlste so TyrSeva cesta 62, zraven nove drž. realne gimnazije. Poućujejo se vsi predmeti vseh raaxedov. Puaabnl tečaji sa nitji in irtijl Uč&lni fcap«L Itafonaadi* am vpiaovanje dnevno Lstotam. Preskrbe se tuđi strok. profoaorji za j>oučevanje po-sameznih predmetov. —lj Društvo >SOM« matica v Ljubljani vabi svoje članstvo in prijatelje na komemoracijo, ki se bo vršila 17. t. m. ob 20.80 v ateklenem salonu rostavracije >Zvesda< na Kcngresnem trgm. Govori Alojzij Urban&ič: Vnem naslm mu^n)-kom v »pomin ob »edeanletnicl Gortanu%e **mrti« Polnodtevilen cbisk priporoća odbor. V nedeljo 18. t. m. ob 11.15. uri bo pa »Zrtvam v apominc masa zadušnica v cerkvi Sv. Cirila in Metoda na TvrSevt cesti (Sv. Kristof). Soćani In Taborjari pridite vsi! —lj Drugo poljudno-znamttveno predavanje PHrodo*.lo\Tiega druAtva. Univ. prof. dr. J. Hadii. Kako organizmi nado-medCajo izgubljene dele I. in II. Prvi del obravnava regeneracijo kot splesen biološki pojav in zakonitosti, ki se pri tecn po-javljajo pri rastlinah ter nižjih zivalih. Razlika med rastlicami in žlvalml. Praktična uporabi j i vas t fojava (o^ulacija). Drugi del govori o reganeraciji pri viSjih živalih in o rogeneraciji kot znanitveoi metodi. Pri predavanju se bo pređavatelj oziral v prvi vrsti na dela domaćih znanstvenikov na tem polju. Predavanje je ob-enera nekaka spložno bioicška priprava za predavanja primarija dr. B. Lavriča o transplantaciji tkiva po človeku, ki se bo. \-nSilo 3. novembra t. L Barvne slibe Ln ut^už-bence samo pooblaičenci. ki imajo » t*elx>j posebne legitimacije. Za v*ako platilo lao-ra nabiralec dati uradno potrdilo. Nikdo naj ne izroea donarja, ne da bi uhteval potrdi« lo, ki mora i meti uradno Štampi }jko. Me^luo poelavai*tvo opozarja, da ^ocdalni u rad ni-kogar ni telefonično opozaril, da bo po^l«! k njemu nabiralca in tega tuđi v bodove ne bo delal. Ako bi pnšel kdo po denar in n« imel uradne legitimacije in nradnih potrdil. naj ffa ^t^anka takoi izrc»?; «tr^žnku —lj Prakti£ni tećaj 6e6kega jezika 2* strfto jftvnoet. Ka^or veaico leto, bo priredila tuđi letos J. C liga v Ljiibljanl prak-ti^en tečaj češkeg-a jeaoka za &.ršo javnost, kl se ga lahko udeleži vsak interesent. Pouk bo breziplaćen. VplaovanJ« bo v četrtek dne 22. t. m. v aentjakotaski medćanskl soli od 18. cio 19- ure. Pređfied-stvo J. C li^re v Ljubljani. —lj Tatmaki prati povaod. Z dvoriifta Kmetov© go«tiln« na Go«{^io«vet«ki oet»ti je akradel neznanac te dm a koleea veliko škatlo, t katari )e bolo 6 tuca tov ienakih svilenili nogavic kn 400 m eiaetike. Lastnik. trgovski potnik Valentin Same je o&kovaa za 1000 Din. V skupno spalnioo dedavoev v Florjanaki ulici 7 §e je vtibotapil pred dnevi tat kl )e itmaJtoil Ivana Hu«ar)u rjavo listnjeo s 800 Din gotovine, oberiera pa vx«4 b seboj todi njogt>vo delavgkokuji-ždeo. V staoovanju goetUničarke Amaiije Mlinarjeve v Franči5kan«ki ulici &e je-epla-til te dni tat, ki )e ukradei kuharski va-jenki Ro«i Slogovi S00 Dm. Vlofni}e«no }e bQo todi v stanovanje Ivana Plrfe na Sv. Petra oestri St 61 ter je vlomDec odne»el 100 Din gotovine. Podjotni po^tajajo tuđi kotesan&ki tatovi Zadnje đni m ođpeljali nad 10 koAea. Iz Kranja — Velik ^laaben do^odek ae obeta Krcanju v prvi polovici meseca novembra. Gla»-bena Sola priredi koncert, na katerem bo z izbranim, obsežnim programom sodelo-vala naša najboljSa koloratuma operna pevka Zupevčeva iz Ljubljane. Orkester Glasbene Sole bo odigral nekaj komadov, glavni del programa bo pa izpolnila pevka, ki bo zapela narodne in ponarođele pesinl ter koloraturne odlomke iz oper. Koncert bo za. Kranj ređkost, saj je take pevce v provinco težko dobiti, zato že danes nanj opozarjamo. Jutri ob 3. ori TOMBOLA V KRANJU Auto Din 42-500.— Mot* kolo Din 6aoo.-» — Tuđi v policijskih zaporih nisi varen življenja. V ponedeljek zvećer so orožnikl privedli na policijsko stražnico dva fanta, ki sta v pijanosti razgrajala in vršila javno nasilje. V za poru pa se je radi nekegm drugega delikta nahajal še en greanik. Meni nič, tebi nič sta suro veža tega na-padla, skakala po njem. ga brcala v glavo, skratka, će ga ne bi stražniki resili iz rok podivjancev, bi ga morda v neprerruslje-nosti ubila. Stražniki so po tem divjaka sa-prli drugam. V SOLI lTcitelj: Trgovec kupi za oS&l Din bla^a. plača pa samo r>°lovico na račun. Kolio I ostane Se dolžan. Jurček? i ■— Se pokrv«o, goepod učitelj. Stev. 23b >SLOVgWgKI rf AROt>«,toboU, 17. oktobra 1M0L Stran 8 K Verđijevi operi »Ples v maskah" iz pogovora z dirigentom Neffatom in refiserfem prof« Šestom Ljubljana, 17. oktobra. Verdi ne pomeni satno pri nas, tcrnveč po vsem svetu, kjer ga vprizarjajo. vedno veiik dogodek, in to ne samo za ljubitelje glasbe. ki ccnijo melođijaznost in efektne libretc, tcmveč tuđi za pcvcc. ki >im je moderna glasba često maćeha 'n .Hm žal prepogoslo dc nud« pevskih ar»j, da bi mogli blesteti z glasan. In kdo bi jim zameril, če ga ždc uveljaviti? Dej-stvo. da študirajo glavne purtije opere »Ples v maskah« v dvojni zast'dbi- je n*j-r»lj udaren d-oka/, kako eetrjo Verdi ja, ftaj pomeni partija v njegovi operi ta pevca najugodnejšo konjunkturo in nikoli ne jalovega del-a. kajti Verdi je oarovrrk uspeba. ^CfAf i i__^i i^ Dvojna zascdba pa je tuđi praktična, kajbi Ha sa klima >e zakletf nasprotnik rwrrcev in kako v&led bolezni zastane repertoar, iz kušamo pač vsako zifno. S tem, da ima opera dvojno zasedbo. je dana prit»ka, da bo tetnu zlu konec, po-Icg tega bodo na ta način razbrvmenjeni nokaiteri prezaposleni pevoi in bo tuF in je dovolila vprizoritev opere le pod pogojam, če se libreto popolnoma predfkt. To Verdaju n.kakor na godilo, zato je ponudil opero v Kim, kjer so jo vp-rizorili; toda prenesli ao kraj dogajanj« s Svedskega v Ameriko in spremenili imena. Zadeva z neaipeljsko cenzuro se je raznasla v javen skandal s procesi in ćasopisnimi polemikami; zma-gal je Verdi in postal s tem junak dneva. Prvotni tekst opere je rkipisal znaju franeoski pisatelj Scribe, nanj je kcinpo-niral Aubert svojo opero z naslovom: »Gustav« ali »Ples v maskah a. Učinkoviti libreto j« zanesel Verdi ja, ter mu dal s svojirai frapantnimi kontrasti neomejeuo možnesti, da k> situacij&ko pestrost prelije v glasbenc motive. Dvorski bte&k in ari ja j kbkotnost in r&zdgranost. kaiere predstavnik j# guverner Rihard ( Gosti č) xm ©oi atraoi, »• drugi p* temni element zvotnikov. mi* stićna vedeževalk« Ulrika (Kogejeva) in razrvanost Ijubosumnegt Kreofa Rc-naita, (Janko), so glavne sestavine opere, ki ima poleg navedenih oseb z* akterje se: Renato plemenito ženo Amatijo. (Old«kofx>va), ki se br>ri »oper ljubezen do Riharda; razigranejj*, vedrega paža Oskarja (ženska partija. Župrvčev«), mor nar ja Si 1 vena (Kolrcio) in glavna predstavnika zarotnikov Samuela in Toma« (Fctrovoič in Župan). Etično vrcdr.i značaji, ki ao &aili v tm* £!:čne zablode, dovedejo do konflUcta. v ktitereni se prepletaio romantika m vra-žjevernost z realiatiko in humorjem, ter ustvarjajo pestro dejđnje, prežeto s strast jo in plemenito Ijubeznijo, zmožno od-reke. Režiser prof. Šest je v zamisli oderske montaže o*vojil stilizacijo, koUkor »o mu | (k^mKale noioofli. Ođnt* j« dogodaroo eno preobilioo romantike, ki ac ćojcai da-oaJnj«ga »odobn^ga potimovaaj« akoro nekoliko prcDahroo S togoattfo in«ci>—ci je. i« katero ja oapmvII luofftt mg. Fmai. Im •kult] ftliminirati ▼« oepotrebo« bafoćn« malenkosti, ki bi delo obte*rra4«. 8 %em je »druidi »uHU eun duicU. kajtj nas« omejatM sredatva oatn oncroogoc«|o blr-at«eo roaHstieno inscenacijo te opere ka-kor li Jo khko do^roM kaka M3*n»ka Sc«U. V *«iyakem pogledu je pribgodil tadi ziudljt suoanjcoiv okviru. Tftko o* ptr c^er je Daprrrfl u tr«e zra^el v vzhodni Galiciji, na mejama med ra?ami m kulturami In o*tal je veđno na srednji liniji m©d zapadom in vzhodom. To je zid in Poljak prav tako. kakor Netnee in Ru*, Azijat io Evropee: v«e ekupaj in nifi po^ebne^n ad veetra tega Karei ttaciek ^ pravim priimkom Sobel-sohn, je bil rojen v Lvovu pred 51 leti. Svo» je dek>vanje je začel v polj&kem sociali*ti6-nem pokretu, kjer je kmalu prišel na levo krilo In igral vlogo. ki bi bila zmerneišaniu žlovaiai neprijetna. Zato eo aa srdito napadali, dokler ni biJ ^eta 1905 po prvi rueki re\*oluciji iakijučen iz polUke eocialiMiČne stranke, in eicer zaradi nokih nerednoeti. Takrat se je začel podpi^ovati K. Radek-Kradek. Radek se je pre^elil v NemČijo in £ivel življenje proletarskega novinarja. Nekaj časa je urejeval oficiekio gladilo 9Ocialno*de-mokrateke straake »Die Neue ZeiU. Pa tuđi v NemČiji je nastopal zelo radikalno in kmalu je prišel navzkriž z reformno večino neuiške «>cia^no demokratske otranke, iz katere je bU glednjič leta 1912 izkliučan. V začetku vojne ee je preselil v Svioo in ]el priobeevati v »Berner Tagwachti< svoje claiike pod pSevdoniinom »ParabeHumc. Ti članki so bUi idejno analogni razpravam Le-nina, Trockega in Zino^jeva. toda zaradi svoje spretne oblike so vzbudi1! vedjo med-narodno pozornost- V Rusjo se |e vrnil Radek v mareu t&17 z Leninom v slovitem plouibiranem vagonu. Po oktobreki revoluciji ga ie Lenin porabil, da je navezal zunanje politične etike. V ta namen je imel Lenin okrog sebe malo sp<>-t<>bnili mož. Leta 1918 je prišel Radak v Nemčijo, kjer je igral or«janizatorno*propa-gandno vlo^o v etnklu komiiniatične idesolo- pije. Bil je are ti ran in o*tal je v sapom do leta l€l&. ko e© je vrnil v Ru^ijo. Do leta 1924 je Ml v osrednjem odboru nkko komu* nJstične stranke in v pred^ed8tvu Kominter-ne, nekaj ea^a pa tuđi rektor kitajafce uni» verze v Moskvi. Po Leninovi Smrti ]• pa njeifova zrezda zatonima. Leta 1927 ja bil zaradi rvojega opozicionalne^a d»k>vanja is-kljuSen iz komunietiene stranke in poslan t Tobokk. V juMjn 1929 Bi ie imova irpo»kr ▼a] •prejem v stranko in leta 1931 je bil •prejet v uredntfki kroe dnevnika >Izv«ou jam presojanja realne nasprotnikove sile je iel Radek vedno naravnost k svojemu cilju. Te* moljna poteza njegovega značaja je cinizam. V njem vidimo brutalno ođkrito*t, ra*to£o % uapehoBi. PomiaHte urno, je dejal Radek generalu Hoffmannu mad mirovni mi poga-janji v Iire«t-Litov»kuf pomialite, da mi ni ma mo kaj izdubiti, dočirn sta za vami krona in monarhija. Vi tvegate v tej igri večjo ^tavo. — Tako more govoriti »amo človek, ki je poruši! za «eboi v$e mostove. Tri leta puziteje na veHkem delav^kem z boro van ju v Moskvi. Ni bilo ne kruha ne dela. Množice so od l&kote zrle smrti v obraz. Radek je govril o položaju. Kar je nekdo vzkliknil; Tovariš Radek. ali imate v^ak dan na miri &voj obed? Ali pa gladujete kakor mi? __ To je bilo izzivajoče vprasanje. ki ^a ie mor da za-etavil kak politični nagprotnik. da bi epra-viJ govornika iz ravnotežja, Toda Radek je stopi 1 naprej, ae razkoračil na podiju in odgovoril glasino in jasno: Obedujem tri-krat na dan. — Nastada ie napeta tišina Radek je nadalje val ^ Če bi ne jedel. bi ne mogel delaii. Ce bi pa ne mogel delatL bi doživela vađa revolucija polom. — In Ra* dek je lahko nadaljeval 6voi govor, kajti s avojim cinizmom je bil ukrotil množioo kakor krotilec « »vojim pogledom divjo zver. Toda Radek 8e je zna* tuđi cinično emeja-ti socializmu. Neka imenitna varžav&ka re» stavracija Lma v svoji kulisi v poljekem Jeziku zanimiv isrek. Napiaal i?a je Karei Radek leta 1933 po izdatni po i edini. Rađek pravi: >Socializem ie dobra Mvar. Tuđi ko6 me^a je dobra stvar. Kako dobra «tvar bo «-ta sele «ocializem in ko* mesa akupajc. Ta izrek &o pon*ti»nili vsi eociali«tiČĐi 4*ti, češ. da pomeni zaeramovanje &oci ali zrna in ruakega komunizma, Rusija ni zda! veČ tako zaninriva država, je veokrat izjavi) Radek, in «cer tato, ker ni bilo nikogar. proti kotnur bi koval žaro-te. Radek je zarotnUka natura in ker s© v Rusiji ni dalo v tem pocrledu nidesar »to- riti m ie aanrai zadovoljiti a «redajc«vTop» aaim relerato«i v zunanji «lu£bi. Kolik užl-tak je bil zaaj, ko ja lital tajna potociU iz teh driav, kako napreduje v njih komu« ni«ttčno ru?ajd«Dja Te zarotniake ii^ka Radek v «ebi Mdar ni moffel zatreti, tak je oatal tuđi na aa]«»3jih meatih v komunistič-ni dffavi S *re«n je bil tam. kjer ao biH eaako nemlnti duhovi, kakor on. Troeki in Zinovfev rta »e navduSeraU za permanentno revoh*c4jo* ki jim ie bila »ama aoaoter. Radekova poflKka je biU %*dno balaiwiran;e na oMrini noia. ProtoUriat fr v »to« borti ta oblaat krut in neieproten. Ne aamo* da tvojim prijalo* ljetn a« prttanaaa, ea sahtevajo to ajaao^t intoreat nm priianea« niti najboljilm molem arojetra razreda To je ciut ti mondke ko-nrasrteitUDe driave, ki ara bo kmaln na la«tnl ko« obeutil tud! Karei RaHek To bo njegov konec. Mad 18 pristali Troekega. ki pridejo v kratkem pr*d »ovjetak! revolueio-anrni tribanal. je namrec tuđi on. V Sov* jeMci Rusiji prariio temu >r«voluckmania pr«vifino«t€. Direktni vlak London — Pariz V torek zftttrai je vozil prvič te Pariza v London vlak« ne da U potnild prestoplli na parnik V torek zjutraj je prvič vozil brzovlak iz Pariza v London brez pre*topanja na parnik. Vlak je namreč zapelja' na posebno ladjo. ki ii pravi jo Angleži .ferrv boat<. Potniki, kl 60 «e odpelvaH iz Pariza v po-nedeljek zvečer ki prispe^i v London na Vilctorijin kolodvor v torek zjutraj. čo lahko v«o pot v svojih vagonih nemoteno spali. V ponedeJjek je prvič krenil z Ion don* akeffa kolodvora Vietoria direktni vlak London—Pariz. Prvii v zgodovini prometa med kontinentom in Anglijo potnikom ni bilo treba preetopitl iz vlaka na ladjo in £e enkrat z ladje na vlak. To ie ni podmorski predor. niti ogromen nioet, o k*terem ee je govorilo, da bi ee t njim po&p^il promet z ene obale na drugo, vendar je pa ve\'k napredek tuđi v tem, da potn'kom ni več treba preatopati. tetnveČ da za voz i ve* vUk na angleški obaH na pofieben pamik, fez dve uri pa za voz i zopet na fr*nco*Twirkenhanu, >Shept>rrton< io >Hamp-ton*. Xa \-cvakem je prostora za 500 potnikov, ki #i tuđi za to kratko voinjo lahko najame-jo zelo raskošne kabine. Parnik je doli; okrog 110 m in vozi « bitrt^tjo 27 km na uro. Najveija hitr-cw( pa z^na^a 30 tan. Prvi vlak «o zaledi i samo pred^tavniki antfje»*ke in franoo»%ke iavnoe4i d'ploniati tftr za^topnki železn&kih družb in Wagon Lit*. Norma-ni promet se je pričel v sredo. Vožnjo prvega vlaka ie «veiano otvoril frau-coski podanik v Londonu C'virliin, kj je za« mahnl z zeleno zastavico in vlak je odpeljal j angleSkesa o^oka v Povru. Iz Duakcr-que je nadaljeval vožnjo po evropskem kontinentu in zapeljal na parnik »Hampton«. Trebuh parntka moftso «pominja na kolodvor s pokrit im peronom, »amo • to rarfl-ko, da ta kolodvor ne *toii. temve? p1Kohinoor >iagazin< priobčuje nekaj za-niiuivoa4i o dirigentu fiiadeifii**kega &imfo-n^nega orkestra Stokoudkem, ki je definiraj evo je iivljenj&ko po&lančtvo takole: >Igrati čim popolnejšo ^la&bo in nuditi jo čim večjeoiu ^tevilu ljudi kjerkoli na zem-ijic. V Ameriiki p»ravijo Stokovvekemu, da je krošnjar a tremi B. To ao Baeh, Beethoven in Brahms. Stokow«ki pa ne igra %no kla-oičnib &kladb, temveč tuđi hipermoderne, ki 6e»to dražijo ob^in^tvo, kar ga pa ne meti. Zna se obrnti h kričeiim a1 i žviiga-jočim poslušalcem z besedarui: >Dam8 in go*podje. tako vsaj vidim, da *te poslušali. Nekoč mi bo=te ploška li«. Stokow«ki je bil rojen v Londonu 1882. Njegov oče je bil Poljak, mati pa Lika. Studira! je na oxfordeki univerci, bil je orga-ni«t ▼ St Jam»ki cerkvi. potem je pa pri3el v Newyork, v Cincinatli in končno v Fila-dellijo Takrat mu je biU> ?O let. Za svoj orkeMer si je fiam noi&kal talente. Hodil je na koncerte vaeh predmestnih dru^tev, opa-zoval je, pri^uakoval in izbi ral. Dolgo ee Ie moral boriti za evo je nazore, ki jih ni*o hoteli razumeti zlaati dirigenti filadelfij*kih orke*trov. Zdaj je ime Stokowekega znano po veem ■▼eto. Slavni dirigent pa •eveda ne eedi • •vojkn orkestrom v Filadelfiji, temveč »e vozi a posebnim vlakom 10 Pt*Umaanovik vagouov po Ameriku Njegov vlak ima pet razkoouih epalnih vagonov, jedi^iu vagon za (30 oseb, dva vagona za prtijago. en vagon s prhami in kopalnico ter klubeki vagon a dakamico, z mizicami za šah, karte itd. V enein prtljažnem vagonu je glazbena knjii-nica. kjer je 650 partitur. Oodbenikov ima Stokowski 120, poleg njih pa le tri godbe-niče in nrno^o pomožnega o«obja. Iz Maribora — Nede'ja r gledalištu. Pna popoldanjA-a predstava letoinje »ezone bo to nedeljo ob 15. uri, tprizorili bodo ve^eloUjro Če^kega dramatika O. Minar&ka »Zorkac ki j« ni. meiijena predveem zabavi in ta *voj namea dobro izpolnjuje. Zvečer ob 20. bo ponovi-tev »Prve legiie«. — V^'itre ▼ Ko^&kih. Tuđi ▼ okoiAki ob-crni Košaki se vneto pripravljalo za občia-&ke volitve, ki bodo 25. novambra. Poatarr-ljeni gta dve liatL Prvo za&topa do^edanji iek) zaslužni lupao g. CerinAak, drugo pa minifiter v pokoju g. Ve*eniak. __ Dve novi teHi na Pobreij«. Pobreaka občina je letos polagala veliko pažnjo eeet-nini delom. Tako ao pravkad* do^radii« dva novi ce&ti. Prva vodi od Zrkov«»»ke ce*te do tovarne Thonia ob Dravi, druga pa je po* Ja^^k I»\iake ulice na Pobreiju ia vodi skozi Stražun do Gub^eve ulice na Toznu. Obe ce«ti sta spoeobm za vee promet Poleg tega 6o popravili vee občinske ceste, ki eo eedaj v zor no urejene. __ 2rtev napada. Kakor urno le porocali, so pripeljali v bolnioo po*eMnika Đlala Hodnika iz Heke. Leftal je z razbilo k>ba-njo tri dni v globokj nezavesti. IVvotno •© doninevali, da ja Hodnik po»tal iftev prometne nesreče, oroiniki pa »o »edaj ugo-tovili, da «o ga napadi i tri je mtadeuioi io ee maSčevali, ker jih ni apreiel v *luibo. Hodnik je v^led hude poikodb© popoinoma izgubil dar govora. — li sodne dvorane. Mali kazenAi •onat je včeraj obeodil 24i©tnega delavca Ajitooa Cafnika od Sv. Mar Una pri Vurbergu u* 7 me«ecev in 15 dni »trogega rapora, ker j« ob priliki cerkvenega alavja kar na debelo epravljal v tečaj ponarejene 20 din a rake ko* vance. - Ni 5 ine*ee6v »trocega zapora te na izgon iz Maribora in okolice za tri leta je bil obsojen 241etni poetopaC Alojz MUa* vec. ki Be je ce^o leto preživlial na tuja stroške. Izdajal Ae je u u radnika in naje-mal eobe e hrano, ne da bi kaj pla£aJ. Po-skušal je arečo tudj vri nekero advokatu, ki pa ga je razkrinkal. EMILE GABORJMJ 36 ZHKONSKI IN C* I II NEZHKOHSKI a3 I II ROMAN Oče Tabaret je vsta! in spoštljivo pozdravi! sodnika, r^koč: — Bogm^, sai mišem imel kdaj opaziti, da sem sam. Daburon ie sedel k niizici, polit papirja in doku" mentov, nana§ajočih »e na zločin. Videti k bii z-elo utrujen. — Mnogo sem razmišl'al o tem zločinu. — ie povzel besedo. — A kaj šeie jaz! — ga je prekiml oče Tabaret. — Ko ste vstopili. gospod s-odnik. sem bas razmišlja! o verjetiiem vedenju vikomta Commarina v trenutku njegove aretacije Po mo em mnenju ni nič važne.šega. Ali se bo razjezil? Ali bo skusal zastrašiti polic ste? Jim bo zagrozil. da tim sokaže vrata? To je taktika blagorodnih zločincev Mislim pa, da ostane miren in hladnokrvan. Storitev zločina je odvsna od k>gike znača a. Videii boste. da bo naravnom neverj^tno miren De a bo. da e žrtev nesporazuma Zahteval bo. nai ga takoo od-vedo pred pre iskovane jara sodnika da se za deva čim pren pojasni Starec ie govori! o svojih domnevah tako kakor da gre za re*ničnobolšim airbiem. nlhče mu ne bo moge dokazati, da ga usodne noči ni bilo doma Dokaže, da je prežive! večer in noč od torka na sredo z na ugtedneilm gospodi. Za- j trjeval bo, da je v^čerial t grofom Tcotononoom. j igrtl z markizom Tetttom. jedel s tem in tem vojvodo; grofioa X in vikomtesa Y.; da ga ni«a izpustKi iz vda.. To igro bo igral tako dobro, da sa bo treba izpustrti in na stopnicah še opraviče- j vati se mu. Samo eno sredstvo je razkr nkati ga: treba ga je presenetiti z nagiico. Dred katero se ne bo mogel ubrani ti Po doka] doJgem molku ve vxH Daburon pero ;n hitro napisat nek»i vrstic. — Udam se. — je dejal. Vikorm Commarin bo aretiran. to je sedaj skleni!:no. Toda formalnosti :n hišna preiskava bodo zahtevali nekaj časa. Pred obtožencem hočem zaslišati njegovega očeta, gro* fa Oommarina in pa tega nVadega advokata, vašv ga prijatelja. Noela Gerdyja. Nujno po komično vznemirien/e. — Saperloi! — je vzkliknil, — baš tega sem se bal! — česa? — h vprasal Daburon. — Eh, tega, da so nama neobbodno potrebna ^k»elova pisma... Zvedel bo seveda. kdo je pri-vedel pravico na sled za zlo^noem. Lepo ka$o sem s; skuhal. Za priznanje svojih pravic se mora zahvaliti rnmi, ka;ne? Al; mishte. da mi bo hva-ležen? Kaj §e, zaničeval me bo. Bežaj bo pred me-noj, ko zve, da nosi ta Tabajet zasebnik in Raz* vozljač polic jski agent, isto rumeno čepioo. Ubogo čk>veštvo! Ć>ez teti.n dni mi moi najboljši prr jatelji ne bodo več hoteli s*Či v roke Kakor da bi to ne biio častno služJt policiji. Preselki se bom moral v drug kraj in skriti Dod tuje ime... Njegovo gorje je bilo tako veliko, da ie mak) ne zaplaka!. Sodniku se je zasmilil — Ponirite se, drajo Tabaret, — je đe.tal. — lagal ne bom. pač pa uredim vse tako, da vaš po-sinovljenec ne bo ntčesmr zvedel. MtsHl bo. da sem priSel do njega s pomofc'o oarrfrJev. najdenlh pn vdovi Lerou«eevi. '^IPI VAŠ NOVI PLASĆ OD PAITTINA KER SMO DOBREMU GLA8U NAAE TVRDKE ĐOUSNI. DA SJ S POŠTENO POSTRE2BO PRIDOBIMO TTJDI VAŠE SAUPANJE. KONFEKCIJA PATOJN, LJUBLJANA, KONGBESM TRG 5 Stran 6 »SLOVENSKI NAROD«, sobnu. 17. oktobra 1836. Stev. 238 SOKOL Sokolska vrsta starejšili Pri Sokolskem društvu v Celju imamo že već let vrsto starejših bratov. Telovadi vsak torek in petek od &19. do ^20. v te-lovadnici v mestni narodni Soli. Ti bratje nišo kar tako. Nastopili so letos na društveni akademiji v Mestuem gledali&ću, na društvenem javnem nastopu in na župnem zlctu v Celju. Izvajali so proste vaje za subotiški i>okrajinski zlet skupno z mlaj-šim. članstvom. Po župnem zletu je nasto-p:la doba poćitnic in ker so se vrstili dopusti, je bila telovadba starejših za tri me-scce ukinjena. Petorica ali šestorica bratov je sicer še hotiila k odbojki, od katere • se nikakor ni moprla loćiti. V7 vrsti starej- j š:h imamo priznane odbojkarje. ki so se j prodlanskim pripravljali ćelo za župne tek- j me. žal da je takrat eden- izmed spretnih I i£ralcev nosil nalomijcno rebro, zaradi će-.' sar ip udrl^žba pri tekmi odpnrila. Lctog-nje leto odbojka nt imola toliko pristašev | mrd starejžimi brati. Zato so sp pa v tern ' lrpšcm Stevilu odzvali v torek 13. t ni., ko je bilo za novo sezono vpisovanje k telovad-bi. PriSl: so vsi lanski nde!eženci in se za-verali. da bodo redno obiskovalj telovadbo. Po v;verov;iniu je bilo nekoliko redovnih t vaj, pomešanih s prostimi. Za stare*jse bra- \ te. so določene posebne r*oste vaje. ki so prav lahk<*. tako da sr jih v nekaj telovad-nth urah more. naučiti Se tako neokrrtrn telovadec. Irrva janje napoverlanih vaj ni zv^zano 7. nikakimi napori toda kljub temu se mz^ribVejo vse miš:ce. Vaje so torej za razvoj mišičcvja in utrditev ' lesa iz-rcdno učinkovite. Tuđi ott)dna telovadba Fe ne bo zanemariala. gojilo se je bo toliko, kolikor si je bodo posamezniki želeli Rrnte ki jim je na tem, da ostanejo al: da postanejo tr'rsno prozni, se nai *akoj vpi-še.jo in prideio v na.^o vrsto DobrodoSl; so vsi bratje. ki so že telovadili in ->ni. k; iz ka-kršnihkoT razlog-ov dosciai se n\so bili de-Icžni blagodati teJesnp \ ?goje. Zdravo! * — Okružna prosvetn:* konferenca Muh-lian-.ke.ji.i okrožja ho \v.\r> <>h pi! 10 v župni pi^irni na Taboru l\lele/bđ ic za vsp dru S'vcic in čelnp prosvpturjc strofo obvezni. O krovni prosvetar. — Grški princ Pavel Ta jugos'ovensUo snkolstvo. Cr.ški princ Pavle. pnJ eijjar protektoratmi so vse telesnov/ijojnp in .spnrtne organizacije v Grčiji. se zelo zm'ma 7<\ ustroj ju^oslovenskeoa solcol-stva. S tem v zvezi jp n«še mimVrstvo 7A tc'c<>nr> v/rt^jo naroda pos'a^ grskcmu prncu Pavlu vse potrebno gradivo o ustroju in delu jugoslovenskega soknlstva. kakor tuda rane statMrtičae podatke, fotografije, posebno slike prostih vaj itd. Nedelja, 18. »ktobr* 8; Ve»el nedel ješki pozdrav (plošce). — 8.30: Telovadba (15 min. za moške, lo.min. ?a žeake, vodi g. prof. Mar jao Dobovšek). — l»: (.as, porodila. *pored. — t>.15: Prenos ferkvene ula^be iz tmovtjke cerkve: Kinio-vet: atarosloven^ka maodeUije;o- Sestre StriUr .ložek in Je-žeK in p.ošce. — 11 :ft>; Utroška ura: Ga-šj;erček — tutkovua igra. _ 12: Koncert radij-ke^a i»rk*vlra. — 13: C'aei* spored. oir \t'*i:ia - l'.iAo- IMoSče |h> željah. Oddaja prekinjtMia od 14. do 17. ur^. — 17: Kmet. ma. ..O fini' a kmetij^-ke Sole na iirmu (i^. iiiž i v: Ca*' vcnif, [>oi"o-cila, spored. obve»l;!a. - 10.30; Nac. ura-Radio v s!u/J>i ivarionalno propagande iKra-njo Ku'unrii") lijz«l. _ !9.5letju (rt. dr. Joža Lovreni:ič). — 2fJ.fM>: Or^lict* in harmonika (gS- Pelan in Slankor. __ 21.15 ; Zdravice (poj*» Aka- d^m^ki kvintet). — -2; C'a*. vreme. poro-rila, r*[K>red. — '2*J.ir»: Ra*Ji;«iki iajz. l'oiiedeljrk, 1*> oktobra 12: Valčkova ura ro4'ila. — 13; 0a«=, ^pored, obv^^tila __ lH.ir»: Ku^ke zborvske pe^nii (plosce). — 14; Vremo. lK>rza — 18. Zdravni^ka \ira; O zraku (c dr. Anton Hrecelj). — l.s.'_'<>; L;ihka {»ia^ba na ilveh klavirjih fp«r>->r\ vreme. porocila, »pored obve*itjla. — VJ.'M)] Na«", ura^ Karlov^ko narodno v«eu-rilišro o pn!iki "Joletnice delovanja karlova-ske<»a proKvelnega odbora (prof. BraSković) Zavreo. .„ 19..'x): Zaniniivo^ll _ 20. Ma^i-fc-trov sram«1! kvartft. — 21: Plosre. — 2J.lo: Koncert ljubKjan^kega komornepa kvarteta. — 22: ČaS, vreme. iH>rocila. tipo-reiti zdrav (cj. dr. I'ranta MiM. — 1-: Sprehod \to Balkanu (p-lošr-c). — 12.4o: Vreme, rM»rt)čila __ 13: Ca«, sjtored. obve^tila. — 13.15; Baletna «ilasre) _ 14- Vrniu*. !>or za. — IH: Pesler fej>ored (rani >oli *ff. dr. Slan ko (io^r;!ia). — 10; (*\i^. vreme. pororila. S|x>-red, obvestila. — 19.:*0: Sac. ura: Ante Star- čević in okup»rija Boene (Krešimir Kovacir) Zagreb. _ 19.oO: 10 minut zabave: Foxl muk i ton novosti. — 20; Mali oglasi. Izvir-na zabavna igra v 3 dejanjih. Spi«a] Jo sip Dane«. __ 21; Je*ipii«iki motivi v pla^bi (radiji orkeeler). __ 2*2; Cas vreme, poro- ctfa, »»pored- __ 22.15: Zvoki za oddih (ra- dljpki ork€k»ter). Konec ob 23. uri. Sreda. 21. oktobra 12: Reproduc. citraAki koncert. — 12.45: Vreme. porocila. — 13: Ca«s spored, obvc««li-la. — 13.15: Vse moi;oi*e. kar kilo booe (ploeiče no željah). — 14; Vreme. !>or/a. — 18: Mladin^ka ura; SpoznajuK) ii'a^bi'a! (Havta, pikolo klarinet, ra^laga jj. dr. A. Dol ina r, itjraio rlani radij-^etra orkestra). — 18*20 Mladinrika ura; Lulke iz <;0MiK>!jev * (12. prof. Niko Kuret). — 18.40: Podleti v ■ sodobno Hu«i|o '2- *lr Ivan Ahrin). — 19: Cas. vreme porobi I a. ^pored. ohvcvtila. — 19.^*t>: Nac. ura: O slovenski «-otisti(>ni p^nii (g. prof. SlaviiO O^terc) Ljubljana. — H».~0: Uvod v prono* . 20: Pronos iz Ijhibljar.sko oj>ere >P'es v ma^kalir v prvem o»imoni: glazbeno predavanje (g. V. Ukniar), v U. i odmoru; Ca*. vreme, porobila, »pored. Ko- j nec ob 23. uri. Nase gledalisče D R A M A Začet ek oh 20 uri Sii»ora. 17. okt4>brn: ni^ka patrola. Koti A. Nedelja. 18; oh to. Mladi nospod šp»f. Tzven. Znižane oene. Ob 20 Klo^ntin^ki Klaninik lzven. Pmieij*i\k 3 Din KainianjM zne^ek 8 L)in TRC^)V_K() nanio^tojno, no^tilnu-arko a!i Obrtniro srednje in čedne podave, želi spoznati -i3-!etni inr'i-pent plemenitih nazorov. Ceni. ponudbe na upravo li^a pod >Oboževana in čisUanat 2710 Be*»-da 50 piir, 'iavek ^ Pin Xaiman;?i zcwek 8 Din DORERMAN ci^iokrven. lep, čti\ 4 inesece ftlar psiček. se proda. Infonua-rijo pri Loem.^kar. Kranj. Ljub-Ijan^ka °er=ta 5 1. -7«-7 Be^eda 50 par. davek 3 [)in \\ntnau:in. Huhertue 250 Din, pumpan-e izjxid 10U Din. Mođ ie hlače v ogromni iz-biri Pro-«ker. Sv Petra c. 14 6. R 5U par entlauje ažuriran^ »ezenje taves. peri la uionoiiramov gumbiiic Vrlika zatoca perja a 6.75 Din •.lu'itanac. Go^pOFvetska 12. ________________ -f MLISEJE •.;.:' eno .:; VeCb'abvne JU.OO&tAflKA SV-PETCA NASIP 21 . ZOUBLJENI KL.JUCI Tri je različni kiiuci na obrooku po se ziiubili v rae*tu. Najditel} naj iih odda proti nagradi v vili Bičevje št. 3. 2708 LOKAL z iziožbenim oknom, pripraven za čevljarja ali krojača v Kolo-dvor«4ci ulici 41. rraven hotela Mctropol ec I ako i ud da. 270" SMl'CARJi: Novo hisico tta P^kljukj dam čez zimo v naivni Ideahij Siiiu-ski h'ieni. kraSon razj;N"d na Triulavsko potrorje. \ p rasan ja naslovite na i>odr Jutra-, .1p-.;cni»-e }x>.1 >Pok[iuka 27in 10.—, silvanec 14.—, traminec 16.—, cviček 12. —. G9stl!na Derganc — Bavarski dverr Razpls nagrad. Uprava Radiofonskc oddajnc postaje v Ljubljani razpisuje tri nagrade v visini Din 3000. , 600.— in Din 400. zh. izvime, šc neizdane sklaJbe pod sle-dečimi pogoji: 1. Skladbe naj temeljijo ziasli na slovenski narodni pesmi, bodisi v obliki potpurijev. variacij, parafraz ali tuđi v kateri izmed plesnih oblik. 2.^ Trajajo naj najmanj 15 minut. 3. Prircjene naj bodo za salonski orkester v sledeči zasedbi: Violina I. II. (ozir. obligat), viola, cello, kontrabas, flavta, oboa, en klarinet, ena trobenta, ena pozavna, harmonij, klavir, tolkala. 4. Predložene partiture morajo biti jasno čitljivo napisane, brez pogrešk. 5. Partituri mora biti priložen lepo, jasno in brezhibno prepisan orkestralni materijal. 6. Skladbo, ki bi ne odgovarjale zahtevam točk 4.) in 5.) borno vrnili neocenjene. 7. Priporočamo, da skladatelj v skladbah po^pu- rijskih oblik po možnosti zabeleži tuđi pevski part (solo, dvospev, trospev ali četverospev, za moške, ženske ali mešane glasove). 8. Zadnji rok za vlaganje je 5. I. 1937. s partituro in glasovi. 9. Vsakemu izvodu naj bo priloženo geslo v zapečateni kuverti. 10. Po dogovoru povrnemo stroske za prepis. 11. Poleg nagrad obstoji tuđi možnost odkupa. Prav tako razpisuje tri nagrade v visini Din 1000.—, Din 600.— in Din 400.— za izvirne slovenske zvočne igre. Trajajo naj od pol do ene ure. Prednost imajo dela, pisana v poljudnem in po možnosti narodnem slogu. Vsa nagrajena dela bo postaja odkupila po običajni ceni. Rokopise je treba poslati pod psevdonimom naj-kasneje do 5. jan. 1937 na naslov: Radiofonska oddajna postaja v Ljubljani, Bleiweisova cesta 54. Nova damska modna trgovin CVnjenemu občinstvu naznanjam, da od-prem v ponrdoljek 19. t. ni. na Kongresnem trgu 19 (polog Tičarja) trgovino zdajnskini modnim bludom. Stalno bom imela v zalomi izl:rane predmeta najnovpjšc pariške in ihinajske mr^io. Potrudila se boi^, da. bok.o poL, um uklm*& I t™ip.^ (wšjbe »rU^:'»jfu. kj bo mvzmattjir u> i*nt*i.rr» vodaiik 9 V«&e tivljftnjtke siri'*. I r^je, k>» a»i« ^irnaU ee»t ui ^-ti. V taJtem ^oLoi^^u *> 1 ii»M {W4.««bdi poiniDAi »Jučaju in pfedaii ustim iHjtotovo*L I m kais? Z«at*o bi ■* povftrafaE, kjwk.t I » gn trn r«S« aajboJj ateljea« <(*»&* 1 I nj«, n Vašo bodočAO«t? Zokaj Urat. I I r DL^o^rroefe m trdvmtn. ho<*r»e jh 1 f neuuniii poešh rWl>eiij*, ko fm bi ▼«& 1 | dar r*k dneogit trećo, ljube jeo tu 1 i to zp-ešite ict Vam srni* uteč« uniii^ m I hip. Tu Va* jnmrda čika bogata.. Iju 1 I beč» kw. tu Va» č*Ma ktn,>«ri, bU 1 [ g<»te«ij«. Vi pia * crdovra ti** drtiu * [ svojih na.v*jl. LoCaHj»ki tt*f*e*)j *< 1 ft Vam j'luihLajo! Z;Lk.aa p» izbua/fce alzkt | ■aBBVtM wb^ števUk« in ig'Tm«* ▼ n«»ptigLfvLaQ ka^>n<-ajn. NaoH^to dm bJ^nlaUj t tkegu**- i v-u»tiT nejasoocti ha ugikmajth. piHt* a*Lr?a in |f» *T>rs 1 >aJ4e u m«v«C On je ookHoam. 1«, Vm bo odtrit n uutpc; 1 MnA VaAe srede. i ZaJitev*.jt« od nj?e» VaJo «čv]j«t)j«ko procnoBo, da, boet* 1 ;»»*n»]i srne' Vaie boHočnAcrta ■ Ifi )» toj poti mreJš u I 3(K>znaJi bo««« ri v»eh 4«£ih in pwl>tjih. ter pn \w.\ I UrK»i»ah. I Or&folo^kt tronrau Vam t«+-m> » V«*t torij«ojafcj pro I noći po« dc VaAe weče in Vam (umecjme nftode. I Vsak dxo naon poćta prin««« ck^az« rwuš-cp* daftft at «•• I \X+ nam* k]ii*v»u^ Prosim, hitajte!: I *>Z* rsebino VaSetpa c«ijentg» 1ockti. I »jejr* ^Klj-pnj* ui nio]c r«ih4*o(>Mze, bx> Vam napn«rćn<>jf I ihraljvjnn. Vsa Vi*» pokvari!« in naarveti so sa mojo bo 3 loćno«t fiTljenj?ko ratni Smu telo r --»r>n»»>a, k»r *e t*. 3 . A*-e tt.4.fx>vt*li itf>olrijuj<'>i Ćudi« «e Uno, kaiko »t« moffl 1 odali tako t^-en opir uojtfi prniUeg« tivlj«)j* i« moj^ I >«w»p«*io*. S<*4a.j v«m. ko so «e la-^ile Važe njiporadi i-rpoi | ijMf-sti. kdo j« Bvcj vodaik oa moji bodovi žrrlj«njaki pot: i '% Vam T"MIM*no izrazini uthv*lo. m« j« napoiil todi iotert, a -ki tt»p**- ^* ^**11 STa d«"*4*»«»I » pro^lpjn kohi W>t*-riiskejr 1 Tf»n3* 7*i*ival'u,'-em «e Vam ia Va£e ^feJ^i. Van veln 1 Ptfrtp hre« odl< Din ko* bAnorar ta. Vjšo M^ihn^nalito ii 4 ,-<% V»S# Hvl'enjsk* pro#rwi««. • 1 Stalna -v »rv^na ^dreaa m gU«i: I Grafološhi bureou — CELJE j poital inšnl IM. I Galop ne in ka šaške dirke priredi Ploio ictnccicv in 0o§ctcev lIlIflllllttllUItllllMIlMMIMIIHIMIIIlItinUtrillirilMIlIllllllMitllliliril v zvezi z J e z d n i m o d s e k n m 4iuGCian»kevokoi#9«», A I v a 1 n i n a j n o v p j š i h motorji, s t r o J i m o rt e I o v trieiklji por r ezl ji ? I PO ZELO NIZKI CEM — <*ENTIU FRANKO : „TRIBUN A" F. BATJEI LJIBUANA, KarlovAka C4>sta 4 — Podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 36 DNEVNI KONCERT V KAVARNI „CENTRAL" Prispela nova tamburaška damska kapela, ki vzbuja pozornost s petjem slov., hrv. tn jrrbskih narodnih pesmi. Priatna vina. rizling, cviček, portugalka itd. po zm*»rm ceni. v soboto nsr nkdeljo odprto ckuo noo. Na s\'idonje v KAVARNI „CENTRAL" Narodna , tiskarna LJUBLJANA KNAFUIBVA 5 IZVH&UJK VfU TISKARSKA DELA TER SB 4>v fiH|M» M0tt &ipan6K* — Va »Navodno ttiuumi* Fr*n JtMsMk. — 2a upravo ta isaoratm dei Usta Oton Ctartotoi. — Val ▼ ^utmaoi.