Glasnik SED 17 (1977) 1 10 samo na spomeniško-varstveno popisovanje in opisovanje stavbnih objektov, ampak bi svoje delo razširil tudi na zbiranje materiala, ki ga štejemo kot čisto etnološkega, Z njim lahko študent kompleksneje spozna in kasneje tudi predstavi kulturo obravnavanega kraja. Tako bi bil tudi prehod z etnološkega na tipično spomeniško-varstveno področje manj oster in boleč. Študent naj bi pri terenski praksi, nekaj s pomočjo mentorja, nekaj iz lastnega opazovanja izvedel: t. temeljno označbo spomeniškega področja s kratko zgodovino — koliko so zgodovinske prelomnice vplivale na arhitekturno podobo kraja (predvsem prva in druga svetovna vojna), 2. kratko označbo lastnosti arhitekture obravnavanega področja in kompozicije naselij; ambientno ovrednotenje in pejsažni značaj, pomembni kulturni in Zgodovinski spomeniki in prizorišča bitk iz obeh vojn, 3- predloge, kako varovati kulturne spomenike in Aglomeracije na obravnavanem področju, 4. v popisu naselja in posameznih objektov sestav Posameznega naselja, kratko označbo posameznih am-bientov, ki jih ustvarjajo stavbne gmote, kratek Opis Posamezne stavbe, v katerem je navedena višina (pritlično, nadstropno, dvonadstropno poslopje), strešna kritina. Proporci oken, približna označba časa in stila, v katerem le bila stavba zgrajena, in končno kategorizacija — varstveni režim. Terenska praksa pa se lahko vključi tudi v spomeniško-varstveno akcijo v enem samem naselju. Pri tem gre za naslednje vidike proučevanja: — natančna lokacija naselja, opis lege vasi, ~■ opis koncepcije vasi in tlorisne mreže (talna zasnova, osrednja komunikacija, dominanta), — utemeljitev takšne lege in postavitve naselja Cstra-Tcški namen, varstvo pred vetrovi), — sakralna arhitektura v vasi, — vaško življenje (komuniciranje prebivalcev in zbirna 'Tiesta, življenje v vasi; kmetje, delavci, upokojenci; 9°spodarska osnova vasi}, — opis domačij (razporeditev domačij ob glavni vaški 'nunikaciji, gradbene zasnove in natančen opis do- rriačij; stanovanjske stavbe in gospodarska poslopja). C) Največkrat poteka praksa študentov etnologije na na da študentje deloma spoznavajo interno delo a Zavodu, občasno pa z mentorjem obiskujejo teren. seveda se mora v tem primeru program prakse prilagoditi 4. — » VVIII frf...........^iuvjiuoi 1 l I (J \J VJ čutnemu položaju, izbira študija oz. dela, ki naj bi ga tikant opravil, pa je odvisna od sporazuma med Mentorjem in študentom, • V zaključni, za študente mogoče najtežji del prakse jT>ada predstavitev na terenu zbranega gradiva, pri erem je študentu lahko v pomoč mentor, ki mu ciraH-3®3 pri s'stematični ureditvi gradiva, tako da pride to p 'VO tudi v arhiv Zavoda, kjer je bil študent na praksi, p»«*"" o praksi, ki ga študent predstavi na seminarju p . 'egi. bi bilo dobro, da bi podal tudi osebne vtise o za -!' Pr°bleme, ki jih v zvezi s prakso čuti in predloge Stud iztloliŠanje. Praksa naj ne bi bila samo obveza, da raziseknt kaI naredi in pokaže nekakšne „rezultate Svoje cev" ave * oz' čimveč „izpolnjenih vprašalnic ali obraz-glec)' Pa mora študenta vzpodbujati k problemskemu ianin JU na nie9ovo bodoče delo in k idejnemu ustvar-if* "ezi z njim. Praks •ne'ta' P^dlogov v poteku spomeniško-varstvene študent'6-!31710 začeTek obravnave, ki jo bodo nadaljevali I« praktikanti sami. Spremembe in izboljšave, ki jih bodo predlagali bodo pripomogle k večjemu zanimanju tudi za to področje etnološkega dela tudi med njimi tn k večjemu angažiranju spomeniškega varstva v današnji družbi, I, Miklavčič, 4. I. OPOMBA UREDNIŠTVA: Nenehno odpiranje vprašanj o etnoloških vidikih v spomeniškem varstvu je tudi ena od poti, ki naj razjasni mesto in vlogo etnologije na tem področju. Prav zato smo objavili prispevek kolegice Miklavčičeve, čeprav bi o nespornosti njenih pogledov lahko govorili. Upamo, da bo njen prispevek vzbudil zanimanje in seveda diskusijo tudi med tistimi študenti, ki gledajo na vprašanja spomeniškega varstva z drugih in drugačnih vidikov. pofočila ustanov O DELU V LETU 1976 UDK 06.05: 39 „1976" PZE ZA ETNOLOGIJO NA FILOZOFSKI FAKULTETI. Vpis na etnologijo se je v it ud. letu 1976/77 ponovno zelo povečal. OcJ prejšnjega Števila 71 rednih in 10 izrednih študentov se je število vpisanih povečalo na 104 redne in 6 izrednih študentov. V prvi letnik se je vpisalo 53 rednih študentov (14 pod A), v drugi letnik 31 (10 pod A), v tretji letnik 17 (6 pod Al in v četrti letnik V letu 1976 so diplomirali štirje študenti: Boris Hegeduš, Vladimir Knific, Tone Petek in Ivanka Počkar. Meseca junija je magistrirala Duša Krnel-Umek, asistentka za narodno etnologijo z zagovorom magistrske naloge Vas kot skupnost na Krasu Počitniška praksa za študente je bila organizirana z £e utrejnim sodelovanjem ustanov. Tretjina praks je bila v okviru PZE: raziskovalni nalogi Vitanje (6) in Galjevica (2), ter etnološki seminar v Prijepolju (71. Drugi dve tretjini praks sta bili v okviru etnoloških in drugih muzejskih ustanov: Slovenski etnografski muzej (7), Dolenjski muzej v Novem mestu (4), Posavski muzej v Brežicah (3), Pokrajinski muzej v Ptuju (4(, Murski Soboti (1), Mariboru (1} in Loški muzej v Škofi i Loki (1); Inštitut 2a slovensko narodopisje in Muzejsko društvo Žiri (61, Glasbeno narodopisna sekcija ISN (1} in Zavod SRS za spomeniško varstvo (31. Večina praks se je dobro posrečila, zato bo potrebno sodelovanje še gojiti in način takega dela izpopolnjevati. V prvi polovici septembra (od 8. do 18.) se je 7 študentov in 4 sodelavci PZE udeležilo mednarodnega etnološkega seminarja v Prijepolju. Seminar je bil namenjen seznanjanju z načinom življenja in ljudsko kuIturo kmečke okolice Prijepotja. Terensko delo je potekalo v skupinah, ki so raziskovale gospodarstvo, nošo, stavbarstvo in stanovanjsko opremo, družinsko življenje in šege. Udeležence seminarja so domačini sprejeli izredno gostoljubno, zato je kljub nekaterim organizacijskim pomanjkljivostim potrebno poudariti, da nam je seminar odkril popolnoma nov in nepoznan del naše domovine z vsemi njenimi značilnostmi in problemi. Na PZE so več mesecev potekale priprave za ekskurzijo 12 poljskih študentov in 2 sodelavcev s Katedre Etnogafii v Poznanju. V 2ameno 2a ekskurzijo po Sloveniji od 20. do 30. septembra bi šli študentje in sodelavci naše PZE na ekskurzijo na Poljsko. Zaradi premajhnih finančnih možnosti na PZE so se sodelavci odločili za organizacijo ekskurzije z materialno pomočjo občinskih skupščin in delovnih organizacij Pri svojih prošnjah Smo v večini primerov doživeli zelo veliko razumevanje. Na ekskurziji so si pofjski gostje ogledali etnološke zbirke po muzejih, se srečali s kmečkimi gospodarji na usmerjenih kmetijah, videli več delovnih organizacij in si ogledali naravne in kulturne znamenitosti Slovenije. Glasnik SED 17 (1977) 1 10 Raziskovalno delo je potekalo v okviru le začetih raziskovalnih nalog: Etnoloika topografija slovenskega etničnega ozemlja — nosilec Slavko Kremenlek, Galjevica — nosilka Mojca Ravnik, Etnoloika topografija Vitanja - nosilca Duia Krnel -Umek in Zmago Šmitek ter Slovenska etnoloSka bibliografija -nosilec Janez Bogataj. Duia Krnel — Umek SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ. V letu 1976 je delovni kolektiv muzeja posvetil glavno skrb urejanju in vzdrževanju muzejskih zbirk, urejanju arhiva in knjižnice, terenskemu raziskovanju in razstavam. K temu naj dodamo Se delo v muzejskih depandansah: v muzeju v Goričanah, v Jurčičevem muzeju na Muljavi, v muzeju lončarstva v Pod smrek t in v Adamičevi rojstni hiSi v Praprečah pri Grosupijem, Za tisk smo pripravili 28. Številko Slovenskega etnografa, kjer bo objavljene večina rezultatov opravljenih raziskav. Iz bivSega uriultnskega samostana v Škof j i Loki, kjer ima muzej sedaj skoraj vse svoje predmete, se nam je posrečilo izseliti vse zasebne stranke, ki so občutno ovirale dokončno ureditev prostorov za muzejske namene. V novo pridobljenih prostorih smo delo prezidali stopniiče in zamenjati staro električno napeljavo z novo. Odstranili smo troje mansardnih oken ter kupili le; in opeko za obnovo strehe. V Škofjo Loko smo preselili Je preostale muzejske predmete iz neprimernih depojev v Ljubljani in večjo zbirko južnoslovanskih nos, ki smo jih prej hranili v začasnih depojih v Goričanah. V Škofji Loki smo začeli postavljati nove police in na njih uredili zbirko gostilniških predmetov tako, da je ta postavitev hkrati lahko tudi občasna razstava predmetov. Uredili in opremili smo nov delovni prostor za kustose, ki bodo občasno delali v Škofji Loki. Delo je potekalo hkrati z rednim vzdrževanjem muzejskih zbirk, Tehnični oddelek muzeja je konserviral in restavriral 70 zahtevnejših lesenih in kovinskih ter 45 tekstilnih predmetov. Poleg tega je bilo v tem oddelku izdelanih 60 polic za depoje in knjižnico. Sodelavci tega oddelka so sodelovali pri selitvah predmetov, pri urejanju depojev, pri postavljanju in podiranju razstav, pri delih v depandansah itd. Nas konservator je skupno s strokovnjaki Zavoda za spomeniško varstvo SRS sodeloval pri snemanju G ljudskih fresk v vasi Koprivna na KoroSkem. Pomembna pridobitev za tehnično muzejsko službo je nov kombi, brez katerega bi muzej ne mogel uspeino opravljati svojih nalog. Veliko težav povzroča muzeju pomanjkanje denarja za odkupe muzejskih predmetov. Za to svojo dejavnost dejavnost ne dobiva namreč nobenih namenskih sredstev. Kljub temu pa so se muzejske zbirke v letu 1976 povečale za 234 predmetov. Med pomembnejie nove pridobitve naj navedemo B skrinj, med temi eno iz Istre iz 18, stol. in eno s KoroSke iz 16. stol. Na Murskem polju smo odkupiti 3 vozove in zbirko sodarskih izdelkov, iz okolice Ribnice smo dobili zbirko pletenih predmetov, s Cerkljanskega pa več predilnih naprav. Ob pripravah za razstavo „Gostilne na Slovenskem" smo dobiti nad 100 predmetov, največ starega pivskega posodja in gostilniške opreme. Za izvenevropsko zbirko smo pridobili 9 pomembnih predmetov. Na terenu smo evidentirali za odkup okoli 100 predmetov, največ iz notranje h line opreme. Knjižnica se je povečala za 724 novih zvezkov. Od tega smo 600 knjig in revij dobili v zameno za 533 izvodov zadnjega letnika SE. V arhivskem oddelku je bil dosežen največji uspeh pri prepisovanju in urejanju terenskih zapiskov. S pomočjo Študentov, ki so bili pri nas na praksi, je bilo v tematsko in krajevno kartoteko vloženih skupaj 7,260 listov 13,630 enot v dvojniku). Gradivo na teh listih je bilo pretipkano v letu 1976. K temu moramo dodati Se okrog 300 dokumentacijskih enot v dokumentaciji ljudske umetnosti. Muzejski sodelavci so na terenu posneli 2.300 fotoposnetkov, 400 barvnih diapozitivov in dobili 225 starih fotografi] V okviru priprav za razstavo ljudske umetnosti je bilo napravljenih 1500 fotografij. Od avgusta dalje je redno potekalo delo v foto-oddelku, ki je zaradi porodniškega dopusta kustodinje nekoliko zastalo. V tem letu smo imeli kar 12 občasnih razstav. Sami smo jih pripravili 8; v Ljubljani so bile: „Savinjsko splavarstvo" in „Slovenska ljudska kultura" (obe Se iz prejšnjega leta) ter „Način življenja idrijskih rudarjev". V Goričanah smo pripravili razstave: „Z žlico po svetu" (Se iz leta 1975), „Umetnost ustvarjalcev na drugih celinah" in „Srt-Lanka". Z razstavo „Oblike ljudskega življenja" smo skupaj z drugimi jugoslovanskimi etnografskimi muzeji gostovali v ZDA. z razstavo „Savinjski splavarji" pa v Ljubnem. Razstavo „Ljudska umetnost Kosova" je posredoval Narodni muzej iz Prištine, razstavo „Ljudska umetnost na preslicah" pa Etnografski muzej iz Beograda. Ambasada ZDA v 8eogradu je posredovala razstavo „Tresavci". V Goričanah sta bili dve gostujoči razstavi: „Grafična umetnost kanadskih Eskimov" Iposredovata jo je Kanadska ambasada v Beogradu) in „Mehiška maske" (iz Narodnega antropoloikega muzeja v Mehiki). Naie razstave si je ogledalo skupaj 68.986 obiskovalcev. Od raziskovanj, ki so bila povezana bodisi s pripravami razstav, bodisi z objavami naj omenimo gostilne na Slovenskem, Ljudska umetnost, lesne obrti, aja v slovenski ljudski prehrani, lesene strehe, noSa na podeželju, Prlekija, življenje Romov v Sloveniji, kultura neuvrščenih držav in afriSki nakit. Končana je bila velika raziskava „Medsebojna pomoč na vasi na Slovenskem" in o tem napisana Študija, ki bo služila kot osnova za razstavo. Skupaj z občino Grosuplje smo si prizadevali reSiti problem Jurčičevega muzeja na Muljavi, kjer lastnik upravičeno hoče preurediti hiio, postaviti garažo in Se kaj. Po mnogih posvetovanjih, sestankih, predlogih in načrtih je bilo končno sklenjeno, da s pomočjo občine in KS Slovenije odkupimo celo domačijo, lastniku pa postavimo novo hiSo. V Praprečah smo do proslave 30. obletnice smrti L. Adamiča pridobili v njegovi rojstni hiSi Se en razstavni prostor in preuredili celotno razstavo tako, da je poteg literarnega dela prikazano tudi Adamičevo aktivno zavzemanje za napredne site v času poli tičnega terorja v stari Jugoslaviji, njegov odnos do NOB in tudi na zelo prizadevno zbiranje pomoči novi Jugoslaviji po zadnji vojni. V Goričanah smo poleg že omenjenih razstav imeli vrsto predavanj, filmskih predstav vodstev in prireditev ter proslavo, posvečeno izgnancem, ki so bili med vojno tu v začasnem priporu. Ob tem je bila tudi posebna razstava o tem koncentracijskem zbirnem centru. Od investicijskih del naj omenimo popravilo žlebov in zasilno popravilo strehe ter naročilo ekspertize pri Zavodu za zaSčito materiala in konstrukcij, kako zaustaviti propadanje gradu, ki je bil ob zadnjih potresih precej prizadel. Muzej je sodeloval z nekaterimi pokrajinskimi muzeji, s PZE za etnologijo na Filozofski fakulteti (12 Študentov je bilo v muzeju na praksi}, s Solarni in drugimi kulturnimi in prosvetnimi ustanovami. Posebej naj omenimo pomoč pri postavitvi muzeja slovenskih izseljencev v ZDA. Muzejski sodelavci so imeli v Ljubljani in drugih krajih skupno predavanj. F. Šarf INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE. SAZU, Honorarna sodelavka A. Štrubelj je po napotkih dr M. Maiičetova preverjala celoten fond pravljičnega gradiva iz inStitutskega Arhiva slovenskih ljudskih pripovedi in ga primerjala z mednarodnim kazalom Aarne—Thompson (The Types of the Folk-Tale, Helsinki, 19611, kar je temeljnega pomena za pripravljajoče se Kazalo slovenskih pravljic, ki ga ima Sekcija za ljudsko slovstvo v načrtu. - Prav tako so bila v teku pripravljalna dela za tirno Slovenske bajke in povedke. Napravljen je bil seznam časnikov in časopisov, ki jih bo Se treba ekscerpirati. Vsem muzejem v Sloveniji pa je bila razposlana okrožnica i prolnjo, ali ne hranijo kai povedčnega gradiva. NajlepSe se )e odrezal Gorenjski muzej iz Kranja, od koder smo že kar dobil' dvaindvajset povedčnih enot. Nekaj jih je bilo pridobljeno tudi pd drugih virih/poteh. — M, Matičetov je nadaljeval s terenskih delom v Reziji (Bila, Osojanel, posebno dragocena pa je najdba na Njivi, kjer je naSei rokopis v dveh zvezkih z enajst nabožnimj besedili iz dvajsetih let naSega stoletja; ta bo v pomoč Pn predvidenem ugotavljanju dediSČine izgubljenih izvirnikov, ki so nastali najkasneje proti koncu 18. stoletja. Pri delu v Reziji je naletel tudi na priložnostno prevajalko iz furlanSčine v rezi-janSčino. V Sekciji za ljudske Sege in igre je Helena Ložar — Podlogar nadaljevala delo pri raziskovalni nalogi Ženitovanjske šege Slovenskem. Gradivo, zbrano z anketo, je bilo do maja 19'6 dokončno jirepisano na perforirane kartone. Primerjava ieg 11 Prekmurja in Porabja je pokazala, da kljub državni meji f*1130 njima ni bistvenih razločkov. Nato je začela obdelovati gradivo iz Ziljske doline. Pretres dosedanje literature kaže, da so dosedania. posebno nemSka poročila o ziljski svatbi zelo nekritična in neprecizna. Dr. N. Kurei je v okviru naloge Maske na Slovenske^ izdelal shemo (94 točk) za sistematično členitev področja mask GlasnikSED 17 11977) 1 9 na splošno, za kar ni imel nobenega domačega ali tujega vzorca. Nastavil je dve začasni kartoteki: a) razčlenjenega gradiva o maskah, b) tipološko, ki obsega vse doslej evidentirane tipe mask na Slovenskem (zoomorfne, antropomorfne idr ). Hkrati je dopolnjeval krajevno kartoteko, v kateri je bilo konec I. 1976 552 krajev, iz katerih so zbrani bolj ali manj popolni podatki o maskah, le da je med njimi zamejstvo bolj slabo zastopano. Poleg tega je že obdeloval posamezne teme s tega področja in o njih predaval ali pripravil razprave za tisk. Pod njegovim vodstvom je bila v spomin 150-letnice smrti A. š. Drabosnjaka pripravljena razstava o njem v Prešernovi dvorani SAZU in nato prenesena v Celovec, Maribor in Ravne na Koroškem. Ob tej priložnosti dopolnjeno gradivo je bilo soliden temelj za Drabosnjakov arhiv, v katerem naj bi bita zbrana vsa dokumentacija o njem. Po navodilih dr. N. Kureta ga je uredila tajnica Inštituta Marta Koren, V inventarno knjigo je bilo dO konca L 1976 vpisanih 183 enot. V Sekciji za materialno kulturo je bila glavna skrb posvečena pridobivanju gradiva o občasno naseljenih bivališčih pastirjev, planšarjev, poljedeicev, vinogradnikov, ribičev, drvarjev in oglarjev in urejanju zbrane dokumentacije. Zato je dr. T. Cevc obiskal £ez petnajst krajev in tako sta se fototeka in diateka povečali za čez štirideset posnetkov pretežno pastirskih bivališč. S pomočjo Narodne in Studijske knjižnice v Trstu je bilo pridobljeno gradivo o pastirskih in poljedelskih zavetiščih na slovenskem Krasu in v tržaški okolici, s sodelovanjem Goriškega muzeja in s strokovno pomočjo arhitetka V. Kopača pa tehnična dokumentacija Štirih ..hišk" iz okolice Koprive. — Na pobudo z Madžarske je dr. T. Cevc pripravil za madžarsko strokovno revijo oris pastirskih zavetišč na slovenskem alpskem in kraSkem področju. Predmet niegove študijske obdelave so bile tudi otroške igrače „buše" za P©d velike lesene figurice goveda; pregled povojnega proučevanja gmotne kulture na Slovenskem in predstavitev sodobnih etnoloških pogledov nanjo pa je strnil v prispevku „Etnološka prtčevalnost materialne kulture" (v tisku). Knjižnični fond se je povečal za 369 knjig in 304 zvezke revij in časopisov. Večina sodelavcev ISN je sodelovala tudi pri pripravi geselnika ia področje etnologije za Enciklopedijo Slovenije {pripravlja mki, vsi pa so sodelovali tudi v raznih družbenih in strokovnih organizacijah. Posebej je treba omeniti štirimesečno strokovno izpopolnjevanje Sinje Zemljič—Golob v etnološki dokumentaciji v Musee des arts et traditions populaires v Parizu. Več o delu ISN je v Letopisu SAZU za leto 1976 (v tisku), od koder so tudi pričujoči podatki. M, Stanonik SEKCIJA ZA GLASBENO NARODOPISJE ISN SAZU, Raziskovalni ¡rt drugi delovni program za 1976 je obsegal tri 9lavne naloge ali skupine nalog ¡¡lede na značaj dela v sekciji. Terensko raziskovanje z zbiranjem gradiva na še nera/iska-"'h ¿sli malo raziskanih predelih slovenskega etničnega prostora. aziskave med slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem so večletni delovni projekt, V prvi fazi (I 1976, z vključenim januarjem 1977) je bilo terensko delo usmerjeno v Ziljsko dolino. ' J ninogim težavam je bilo zbrano sorazmerno bogato gradivo Podatkov, predvsem z etnomuzik o loškega in koreološkega podreja (51 terenskih dni, ok. 18 ur magnetofonskih posnetkov), — ruga terenska raziskava je obsegala južno-zahodni det Pohorja, ^erno od Vitanja, ki je središče tega predela. Skupina štirih raziskovalcev je v 15 dneh zbrala 490 glasbenih enot poleg 105 ™i,fnejših podatkov o petju, plesih, ljudskih glasbilih itd. -anjia 8-dnevna raziskava je bila opravljena na Gori, tj. skupina tud ^ wiso,i' f1'3"01' Vipavo. - Bogato gradivo je prinesla ^ ' 4-dnevna sondažna raziskava na notranjskem Krasu pod ^"«nikom (Jurišče, Podgraje, Kuteževo), - Poleg tega jebiio 10 f nevnih eksurzij ob posebnih prilikah za snemanje posameznih pevcev ali skupin. . Dokumentacija, transkribiranje, analiza in klasifikacija not 693 'n v nuvei'ern fiastJ nabranega gradiva. Pokazala seje eba, da se pozorno proučijo rokopisne zbirke pesmi (besedil} ara^rve polovice 19. stoletja v NUK, Ljubljana. Veliko tega ]Jfi0'V,J "amreč še nI bilo znano Štreklju in zato ni bilo iys v n)egovi veliki zbirki. Podrobno Sta bila analizirana Raster 'n M*-^72, ki večinoma obsegata rokopise Miha Pese df' pr' tem se 'e izl,;azal0. da iB Korytko tudi sam zapisoval ljter besedila neposredno od pevcev, kar doslej v ustrezni °bsežtLlr' upoštevano. - V tem letu se je začelo precej no delo za katalogizacijo Se neobjavljenih pssemskih hesedit iz 170 rkp. zbirk, ki so bile Štreklju In Glonarju izročene aii naknadno poslane pred pripravami oz. med njimi za njuno veliko zbirko. Za klasifikacijo in katalogizacijo je bilo pripravljeno 3527 takih neobjavljenih pesmi, — M. RamovS je kot etnokoreolog Izdelat klasifikacijo slovenskih Ijduskih plesov na podlagi zunanjih koreografskih značilnosti; temu bo sledila klasifikacija na snovi podrobnejše strukturalne analize. II). Referati, članki in študije, pripravljene za objavo. Že objavljeno v letu 1976: Dr. Z. Kumer: (Ured,), Jehresbibl iographie der Volksballadenforschung No. 5. 1975, Ljubljana 1976. (sourednika Rolf W. Brednich in J, Dittmar. Dr. V. Vodušek je bil sourednik pri objavah v seriji „Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja" {v I, 1976 objavljeno Sest knjižic: Uvod—Poročila; vpraialnice I, II, IV, V, VI). Referati na raznih znanstvenih posvetovanjih v Jugoslaviji ali tujini: „Versuch eines Entwurfes des europäischen Ballade-ntypenindex" (Z. Kumer) — „Slovenska ljudska balada" (Z. Kumer), prevedena tudi v nemSčino in prirejena za objavo v Jahrbuch für Volksliedforschung pod naslovom „Slowenische Volksbailade", — „Les bergers Slovfenes et leurs Instruments" (J. Strajnar), — „Labile Intonation einiger Intervalle in der Volksmusik in Rezija" (V. Vodušek). — „Ljudska gla&a v radijskem programu" (J. Strajnar), - „Ljudska pesem in njena življenjska vloga danes" IM. Terseglav). Članki pripravljeni za objavo v naslednjih Številkah „Tra-ditiones": Pesem nočnega čuvaja na Slovenskem (Z, Kumer), Ples ob zimskem kresu (M. Ramovš), Neznani Vrazovi zapisi in drugo gradivo (V. Vodušek). — Za etnološko topografijo slovenskega etničnega ozemlja so bile pripravljene tri nadaljne vprašal niče: Ples (M. RamovS), Znanje o vremenu (M. Terseglav), Glasba (V. Vodušek). Zadnji je tudi prispeval poročilo o topografskem delu prejšnjega Glasbeno narodopisnega instituta do 1972 ter sedanje sekcije v letih 1972-1974. ETNOLOŠKI ODDELEK GORENJSKEGA MUZEJA V KRANJU. Etnološki oddelek pri Gorenjskem muzeju v Kranju je v letu 1976 nadaljeval z zbiranjem gradiva o planSarstvu v Bohinju in sicer v vaseh: Češnjica, Nemški rovt, Boh. Bistrica, Lepence, Jereka in Podjetje. Poleg ljudskega izročila je bilo zbrano tudi arhivsko gradivo in nad 80 fotografskih dokumentacij. V okviru te akcije je bilo arhitektonsko tehnično dokumentiranih tudi 5 planšarskih objektov; pastirski stan in tamar za živino na planini Javornik (v celoti), enocelični pastirski stan na planini Zajamniki (v celoti) ter dvocelični zidan stan in hlev na planini Zajamniki (delno). V okviru akcije Gornjesavska dolina je bil posnet film Podkoren — naselje in arhitektura v tehnični realizaciji Naška Križnarja. (Letos imamo namen — v okviru možnosti seveda — dopolniti filmsko dokumentacijo ljudske arhitekture v Dolini z notranjimi ambienti podkorenskih hii, razen tega pa tudi z dokumentacijo pomembnejših objektov v drugih dolinskih vaseh). Akcija Arhitekturne meritve se, kot kaže, nagiba k zatonu; lani je nakazala sredstva le KS Kranj. Za dokumentacijo je določena baročna kaSča na Jezerskem (delo ni končano) Pri terenskem delu je bilo za muzej pridobljenih nad 100 etnoloških predmetov; največ v Bohinju in v vaseh Plavški rovt in Prihodi, Etnolog je sodeloval z Zavodom za spomeniško varstvo v Kranju pri izdelavi predloga za spomeniško zavarovanje planinskih ambientov in planšarskih naselij v bohinjskih gorah. V organizaciji Zavoda za spomeniško varstvo v Novi Gorici je sodeloval tudi pri preverjanju stanja in dokumentaciji etnološko pomembnih objektov na potresnem območju v vaseh v okolici K ob ar ida. V okviru razstavne dejavnosti je bila pripravljena razstava Poslikano pohištvo na Gorenjskem v Sivčevi hiši v Radovljici. V sodelovanju z Goriškim muzejem sta bili organizirani dve izmenjalni razstavi: Goriški muzej je gostoval v Kranju s svojo razstavo: Zasilna bivališča na Goriškem in Tolminskem po potresu 1976 - razstava je bila postavljena v stebriščni dvorani v Mestni hiši, Gorenjski muzej pa je v salonu Meblo gostoval s svojo razstavo: Kmečka naselja in arhitektura v Dolini. Interno delo je bilo v preteklem letu usmerjeno v urejanje depojske zbirke in inventarizacijo. Prkiobljen je prostor za zbiranje gradiva, ki prihaja s terena, začeli smo z načrtno preparacijo predmetov, inventariziranih je bilo nad 300 predmetov, Anka Novak Glasnik SED 17 (1977) 1 10 LOŠKI MUZEJ, ŠKOFJA LOKA, INVENTARIZAC1JA PREDMETOV. V letu 1976 je bilo inventar iz i ranih - v inventar no knjigo in na kartotečne liste — '345 predmetov. Pridobljenih predmetov v tem letu je bilo 313 od tega 211 odkupljenih v znesku 11, J49,- dinarjev in 102 darovane, Prevladujejo predmeti v zvezi s preurejanjem v zbirkah „Klobu-Čarstvo" in „Čipkarstvo". Naknadno je bilo inventariziranih 32 klobučarskih predmetov, ki so bili prinešeni leta 1949 v varstvo. UREDITEV PODATKOV o materialni kulturi. Prevladujejo podatki v zvezi z glavnikarjtvom in klobučar si vom (nadaljevanje iz leta 1975) ter čipkarstvom — po arhivskih in terenskih zapiskih. UREDITEV FOTOGRAFIJ - vpis 239 fotografij s poudarkom na klobučarstvu in čipkarstvu ter sistematična porazdelitev 515 fotografij v zvezi z nalogo: „Gorenja vas z okolico". UREDITEV 176 NEGATIVOV. DEPONIRANJE. Tehnično delo — ustrezno zavarovanje drobnih predmetov ljudske umetnosti — grafične predloge — (420 kosov), odlitkov modelov loikega kruhka iz papirnate mase (169 kosov) ter vzorcev in čipk (228 kosov), PREPARIRANJE PREDMETOV nabavljenih v letu 1976. PRAKSA ŠTUDENTA 3. letnika FF-PZE za etnologijo v avgustu (ogled zbirk, inventarizacija odbranih predmetov v kartotečne liste, motivna ureditev in deponiranje modelov za mali kruhek; terensko delo v Škofji Loki v zvezi s prehrano (na podlagi vprašalnic etnološke topografije) in v Žireh o čipkarstvu (sestava vprašanj na podlagi objavljene literature). SNEMANJE RTV Ljubljana v sitarski zbirki za izobraževalno oddajo. Izsledki raziskave o glavnikarstvu OBJAVLJENA v Loških razgledih XXIII. PRIPRAVE v zvezi z raziskovalno nalogo Gorenja vas z okolico. Delo priprav na podlagi leksikonov, razgovorov, ogledov ter največ s sodelovanjem kustosa DemSarja, ki raziskuje arhivsko gradivo za to nalogo. ZBIRKE. Za preureditev zbirk „Klobučarstvo" in „Oip-karttvo" je gradivo zbrano (predmeti, fotografije, besedila). Žal zbirki še nista preurejeni zaradi zavlačevanja mizarja (vitrine, panoji, podstavki). Ureditev besedil in fotografij v zbirkah „Sitarstvo" „ Poljedelstvo, živinoreja, prehrana in promet" ter „Stavbarstvo", ZUNANJE OELO. Pregled matičnih knjig v zvezi z raziskavama o glavnikarskl in klobučarski obrti za območje škofje Loka, Stara Loka in Homec pri Kamniku v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani ter pregled dokumentov v Driavnem arhivu v Ljubljani in Zgodovinskem arhivu, oddelku v Škof j i Loki, Terensko delo v Puštalu (glavnikarstvol, v Škofji Loki (k lobu čarstvo), v Davči, Goropekah, Žireh in Puštalu (čipkarstvo), v Gorenji vasi. Dolenji in Gorenji Dobravi ter DobravScah (raziskovalna naloga). RAZGOVORI, NAPOTKI, ZAPISI IN DRUGO tlELO S STRANKAMI. Meta Sterle ETNOLOŠKI ODDELEK POKRAJINSKEGA MUZEJA V MARIBORU. Delovno mesto kustosa za etnologijo je bilo zasedeno s 1. 7. 1976. Delo kustosa pripravnika je obsegalo v giavnem skrb za vzdrževanje zbirke, depoja, urejanje inventurne knjige in kartoteke ter doslej neurejene fototeke in negativoteke. Etnolog je naredil idejni načrt za postavitev stalne etnološke zbirke v Gornji Radgoni, ki je bila odprta 26. nov. preteklega leta. Zbirka, nameščena v starem Spitalu, obsega preko 100 razstavljenih predmetov, ki so bili zbrani v bližnji okolici G, Radgone. Žal pa o nobenem predmetu ni bilo na voljo ustrezne dokumentacije, kar je sploh negativna stran ljubiteljskega zbiranja. Poleg tega je etnolog sodeloval z Zavodom za spomeniško varstvo Maribor in sicer od 26. 10. do 5. 11. 1976 pri dokumentaciji etnoloških spomenikov na širšem območju Mart-bora, ki je bila potrebna Zavodu za urbanizem Maribor. Terensko delo je v letu 1976 zaradi urejanja zbirke, fototeke in negativoteke izostalo. Kljub temu pa je etnolog priložnostno obiskal nekatere kraje, kjer bo v prihodnjih letih tekla načrtna etnološka obdelava (Duh na Ostrem vrhu, Fram in mestni predel Studence v Mariboru). Zbiranje arhivskega gradiva in literature za navedene kraje je v teku. Kustos pripravnik se je seznanil tudi z delom bližnjih muzejev (Ptuj, Murska Sobota). Od 8. do 18, sept. preteklega leta se je udeležil mednarodnega srečanja etnologov in študentov etnologije „Seminarium ethnologicum" v Prijepolju. Stanje etnološke zbirke ob koncu leta 1976: od 1514 predmetov, koiikor je vpisanih v inventarni knjigi, jih je 534 nameščenih v stalni zbirki, drugi so v muzejskem depoju. V fototeki je 1546 urejenih in ustrezno dokumentiranih terenskih fotografij in okrog 400 Se neurejenih. Negativoteka Šteje 3359 črnobelih in barvnih negativov. Terenski arhiv vsebuje le gradivo s področja Pohorja in Prekmurja. ki je bilo zbrano v letih 1954 dO 1958. Za poznejše obdobje terenski arhiv ni urejen, ampak so posamezni zapiski zbrani v zvezkih, ki so nečitljivi in za obdelavo neu porab ni. Od 1. 7, 1976 do konca leta je muzej pridobil 5 novih predmetov, faj pa je načrtno zbiranje otežkočeno zaradi neprimernih prostorov v depoju. S preureditvijo depoja, ki je v teku, bo rešen tudi ta problem. Tone Petek ETNOLOŠKI ODDELEK GORIŠKEGA MUZEJA V NOVI GORICI. Goriški muzej deluje na območju Štirih občin: Nova Gorica, Tolmin, Ajdovščina in Sežana Od ). marca 1976 je v muzeju zaposlen spet en sam etnolog. RAZSTAVE: Zasilna bivališča na Tolminskem in Goriškem po potresu (Nova Gorica, Sežana, Kranj) Kmečka naselja in arhitektura v Dolini. (Gostujoča razstava Gorenjskega muzeja iz Kranja. I TERENSKE RAZISKAVE: Kanalski Kolovrat (Idrskol. Namen raziskave je etnološka razstava s poudarkom na vsakodnevni migraciji s tega obmejnega področja, kjer prevladujejo mešana, delavsko—kmečka gospodinjstva. Breginjski kot. Po septembrskem potresu, ko je bilo odločeno podiranje Breginja, je GM pričel veliko odkupno (spomeniško varstvenol akcijo, zlasti zbiranje notranje opreme. Hkrati pa je teklo anketiranje in dokumentiranje ljudsko kulturnega dogajanja. Namen raziskave je etnol. razstava, ki bi prikazovala stari in novi Breginj hkrati. Obe terenski raziskavi se nadaljujeta še v letu 1977. ZBIRKE: Matična zbirka na gradu Kromberk je bila ukinjena zaradi zastarelosti in nadomeščena z eno občasnih etnoloških razstav Trentarska muzejska zbirka je bila v letu 7976 spremenjena in dopolnjena. Tolminska muzejska zbirka je po potresu okrnjena zaradi gostovanja Gimnazije v muzejskih prostorih Gregorčičeva rojstna hiša na Vršnem, kjer je tudi manjši ljudsko kulturni ambient, je zaradi popravila potresnih poškodb od novembra do nadaljnjega zaprta za obiskovalec. Zbirka Kraška hiša v Štanjelu nemoteno deluje, V letu 1976 je bila dopolnjena z novimi eksponati. Nadaljujejo se priprave za stalno zbirko ljudske kulture na področju na katerem deluje GM, v gradu Dobrovo v Brdih. V letu 1976 je bilo tam urejeno glavno skladišče etnol. eksponatov in začasna preparatorska delavnica. V letu 1977 bo etnološki oddelek brez prostorov za občasne razstave, ker bo grad Kromberk najbrž celo teto zaprt zaradi gradbene sanacije piotresnih poškodb in drugih obnovitvenih del. DRUGO: Lansko leto je etnolog dokončal nalogo pri RSS (Filmografua slovenskega entološkega filma). O tej temi je predaval tudi študentom etnologije na Filozofski fakulteti. Sodeloval je pri izdelavi vprašalnic za Etnološko topografijo slovenskega etničnega ozemlja. S predavanjem o ljudski noši na Krasu je pomagal prirediteljem folklorne povorke v Dutovljah. Skupaj z drugimi delavci GM je ocenjeval potresno škodo na kulturnih sj>omenikih na Tolminskem in Goriškem. Za posvetovanje SED v Mariboru je pripravil referat o slovenskem etnološkem filmu. Etnološki oddelek GM je v letu 1976 vzpostavil tesno (dolgoročnol sodelovanje z delavci ISN pri SAZU, zlasti pri preučevanju planiarstva in z Gorenjskim muzejem pri izdelavi etnoloških filmov. Naško Križnar ETNOLOŠKI ODDELEK POKRAJINSKEGA MUZEJA V PTUJU. Z ureditvijo kletnih prostorov bivše grajske zitnice, ki so imeli te prvotno funkcijo vinske kleti, so bili dani prostorski pogoji za ponovno postavitev vinarske zbirke, kijebila leta 1940 postavljena v mestnem stolpu ob Dravi in kjer je ostala do leta 1963. Glasnik SED 17 (1977) 1 10 Namen zbirke je v Štirih velikih obokanih dvoranah prikazati delo v vinogradu, preianje grozdja, zorenje moita, sodarsko delavnico, vsfcladiščenje vina in vinotoč. Pri postavitvi zbirke so sodelovale tudi Študentke etnologije: Ouianka Murko, Karmen MCHer, Breda Horvat in Vesna Šmid. Ob otvoritvi (8,8,1976) je iziel katalog Gorice in vino ter broiura z enakim naslovom, v kateri posamezni avtorji opisujejo zgodovino vinogradništva na Slovenskem Štajerskem (Ivo Zupanii), nekaj geografskih značilnosti vinogradništva v SV Sloveniji (Borut Belec), eepljarstvo in trsničarstvo (Majda Čeh), zgodovinski razvoj vinarstva na Slovenskem Štajerskem (Anton Skaza), viničarstvo (Vladimir Bračič) inviničarje (Jožef Čui). EtnoloSki oddelek je v marcu leta 1976 pripravil razstavo Vlakno in izdelek, ki je prikazovala način izdelave tkanin, njihovo uporabo ter ročna dela žensk iz ptujske občine. Tudi to razstavo je spremljal katalog. Oddelek je sodeloval z nekaj predmeti iz vinarske zbirke in predmeti iz Etnografskega muzeja v Beogradu tudi na vinskem sejmu v Ljubljani, kjer so dopolnjevali prikaz pridelovanja in porabe vina pri nas in po svetu. Za raziskovalno nalogo EtnoloSki oris Rodnega vrha so bili zbrani statistični podatki o Štetjih prebivalstva. Terensko delo je bilo usmerjeno predvsem na zbiranje predmetov za vinarsko zbirko ter seveda tudi drugo gradivo. Tako je bilo nabrano na področju Slovenskih goric, Haloz, Ptujskega in Dravskega polja Čez 700 predmetov, 631 pa jih je bilo prepariranih in nato inventariziranih. Stalna etnološka zbirka, ki je že nekaj let zaprta, jc bila prenesena v depo, kjer bo spravljena do končanja obnovitvenih del v žitnici. Ta so se v letu 1976 nadaljevala, zaradi dotoka sredstev, ki jih je odobrila Kulturna skupnost Slovenije. Podobno kot v preteklih letih, so bili dokumentirani (fotografirani) sejmi v Ptuju, kurentovanje, posamezne hiSe, 4ege ob praznikih, delo v vinogradu itd. Čeh Majda VZDRŽEVANJE MUZEALIJ - V mizarski delavnici se vrSijo manjii posegi, predvsem na lesenih predmetih. Doslej se je konserviralo lesene predmete le po postopku z namakanjem v kemikalije. Ker je ta postopek že zastarel in ker se predmetov v depoju, čeprav so dobro pobrisani, zaradi premalo zračnosti loteva plesen — je neustrezen. Pri postopku prepariranja postopno prehajamo na uničevanje insektov v lesu s plinom v plinski komori, zato smo kupili plinsko komoro. V konservatorski delavnici se rja na kovini odstranjuje s suhim usmernikom s postopkom elektrolize. Tako se odstranjuje rja le iz grobih železnih etnografskih predmetov. Za konservacijo, restavracijo vseh arheoloških, kultur no-zgodovinski h, zgodovinskih in morda Se drugih predmetov, se bomo morali tudi v prihodnje naslanjati na usposobljene strokovne delavnice naSih centralnih republiških ustanov, Muzealije so bile shranjene v dveh neprimernih (mrzlih in vlažnih) prostorih - depojih. Vsi očiščeni in konservirani predmeti so se prenesli v tri suhe prostore, v drugem nadstropju in razstavili na nove police. Veliki etnografski predmeti kot npr, preie, stope itd. so razstavljeni pod odprtimi arkadami v pritličju grada v M. Soboti. Vsi ti veliki predmeti naj bi bili vključeni v regionalni muzej na prostem. Pri urejanju depojev smo izločili nekaj predmetov, ki so dotekli v muzej brez vsakršnih podatkov, Oseminpetdeset lončarskih izdelkov smo podarili muzejski zbirki v Lendavi, dvajset lončarskih izdelkov v aranžerske namene za izložbe v blagovni hiii „Blagovnici" M. Sobota in deset lončarskih izdelkov Slovenskemu etnografsekmu muzeju v Ljubljani. Nekaj večjih konserviranih muzealij (skrinja, kolovrati, krnice, lampe in likalniki) pa smo tem ustanovam odstopili za simbolično odškodnino. Poleg internega dokumentarnega in raziskovalnega dela je bila v poletnih mesecih dejavnost osredotočena na vodstvo po etnografskem oddelku muzeja, ki si ga je ogledalo 6692 obiskovalcev, od tega 30 skupin, v katerih je blo 497 obiskovalcev, V tasta Koren POROČILO O DELU ETNOLOŠKEGA OODELKA POKRAJINSKEGA MUZEJA V MURSKI SOBOTI. RAZISKOVANJA. Meseca marca, maja in junija je potekala desetdnevna topografska akcija, je vo(jj) kustos muzeja. Pri terenskem delu so sodelovali občasni strokovni sodelavci. Pregledane so bile vasi: Adrijanci, Križevci, DomanjSevci, Kuštanovci, Nuskova, Vuneča, Dolina, Selo, Kobilje in Fokovci. v tehnični dokumentaciji je zajet predvsem tloris temeljev, tloris P'illičja, prečni prerez vzhodne in zahodne fasade, domačije v uasi Selo St. 77. Tehnično dokumentacijo je izdelala na terenu absolventka arhitekture tov. Pajtler Alenka iz M. Sobote. V okviru topografske akcije je bila opravljena tudi tehnična okumentacija najstarejše kleti v predelu „ujtomas" v Len-avskih goricah. Tov Horvat Avgust, gradbeni tehnik iz Lendave )e na Predpisane obrazce za topografijo ljudske arhitekture vpisal , mtno situacijo terena, tloris kleti, prerez, fasado, detajle in £e nstrul«ii*a detajle. 2 vso vnemo in požrtvovalnostjo je sestavil '«hnično poročilo, opravil kopiranje, meritve na terenu, za kar i skromno odmerjenih sredstev ni prejel primernega plačila del elanih je tudi 18 prostoročnih risb omenjenih kleti, ki so P akademske slikarke Kiraly Suzane iz Lendave. teč?RH'VSKI 0DDELEK ie s pridobitvijo dveh novih karto-^ "in omar dobil možnosti za shanjevanje in za razvrstitev otečmh listov terenskega gradiva in muzealij po stvarnem, *rajevnem m Časovnem načelu. ro; ETNOGRAFSKIH PREDMETOV: V svojem srednje- jioir,em Programu si je Pokrajinski muzej v Murski Soboti začrtal eri0 osrednjih nalog tudi razširitev etnografske zbirke. Del k Vlderilh nalog smo uresničili v letu 1976. Kupili smo Renk fSl°rda nekoliko manj znane kot ^'h ljudi' Vendar ^ jc v preteklosti z njimi ukvarjalo prccej KRAŠKA MUZEJSKA ZBIRKA, POSTOJNA. Konec julije in v začetku avgusta je v okviru počitniške terenske prakse pri nas delal Študent etnologije ob delu tov. Miran Karbič pod mentorstvom tov. DuSe Krnel—Umekove. V vasi Orehek pri Postojni je v okviru svoje teme „Stavbarstvo in notranja stanovanjska oprema" evidentiral, opisal in narisal devet domačij in eno stanovanje. Prekopiral je enajst letnic in okraskov, vklesanih v kamnite okenske okvire oziroma oboke vhodnih vrat ter v vasi napravil dvesto Šestnajst črno-belih in dvajset dia-posnetkov. Za etnološko zbirko je pridobil tudi sedem entoloSkih predmetov. Vse gradivo je pri nas, vendar je treba fototeko in diateko Se uredili. Dali bomo natisniti fototečne liste za etnološko fototeko. Drugo delo se je omejilo na redno vzdržvanje razstavljenih predmetov einoloSke zbirke. Miran Karbič POKRAJINSKI MUZEJ, KOPER. V letu 1976 nismo opravili nobenega dela na področju etnologije. NaS zavod je namreč že Od leta 1970 brez tega kadra. Pokrajinski muzej Koper je sodeloval le pri organizaciji terenskega dela in predavanja dr. Marije Makarovičeve iz Slovenskega etnografskega muzeja. Dr. Makarovičeva je v okviru svojih nalog oz, programa proučevala ljudsko medicino ter v Pregari predavala o svoji raziskovalni nalogi, ki jo je opravila v tej vasi. Salvator Žitko POKRAJINSKI MUZEJ, CELJE. V letu 1976. je bilo v etnološkem oddelku potrebno do kraja urediti fototeko, ki je sedaj dopolnjena s krajevno in predmetno kartoteko fototečnih listov. Nadaljevali smo z odkupovanjem predmetov za izpopolnjevanje na Se zbirke, kot so: lončene in kovinske posode, mizarsko, kolarsko in čevljarsko orodje itd. Večina predmetov je bila odkupljena na Kozjanskem. Predmeti so v dobrem stanju, zato restavratorski posegi niso bili potrebni, konservatorsko pa je bil obdelan en predmet. Glasnik SED 17 (1977) 1 10 Izdelana je bila tehnična dokumentacija stanovanjskih htS in gospodarskih poslopij na Paikam Kozjaku, ki je potekala lata 1973/74 in ie ni končana. Meseca aprila je bila v Likovnem salonu v Celju razstava: „Zanimivosti iz naie etnološke zbirka". Razstava »odi v krog priprav za postavitev stalne atnoloike zbirke v pritličju Stare grofije. Zbirka naj bi bila odprta ob 100-letnici ustanovitve muzeja, to je teta 1982. Ker se je zanimanje zanjo povečalo upamo, de bodo predvidene zbirka do tega roka res postavljene. Vlado šlibar DOLENJSKI MUZEJ, NOVO MESTO. Leta 1976 se Dolenjskemu muzeju ni posrečilo razpisati delovno mesto kustosa-etnologa, zato je delo v oddelku potekalo s pomočjo zunanjih sodelavcev. Redno muzejsko delo je obsegalo dopolnjevanje fototeke, zapisov in pridobivanje gradiva na terenu. TERENSKO DELO Skupina Jtudentov etnologije je v času od 1. do 10. julija 1976 opravila pod vodstvom mentorja etnologa Janeza Bogataja, raziskava mlinov in žag na reki Mirni in njenih pritokih: Bistrica, Jesen iičica, ZabrSčica, So tla, Sklep niča, G rad tik i potok in Potok. Evidentiranih je bilo 52 objektov (mlinov, iag in kovačiji, od katerih stalno ali začasno dela le Se 9. Terensko gradivo obsega poleg terenskih zapisov tudi 35 tlorisov, 313 črno-belih fotografij, 25 dia-posnetkov ter nekaj predmetov. Odkupljena je bile baročna lesena plastika sv. Jere z Gorjancev. V restavratorski delavnici Zavoda za spomeniiko varstvo SRS v Ljubljani je bila konservirana lesena plastika sv. Gala. Muzej je svoje zbirke povečal za: 49 predmetov, 403 fotografije, 333 negativov, 25 d ia-po snet kov. 268 terenskih zapisov in 32 risb. Slavka Ložar BELOKRANJSKI MUZEJ, METLIKA. Belokranjski muzej v letu 1976 Se ni imel svojega etnologa in je zaradi drugih nujnih del v muzeju delo na etnoioikem področju počivalo. Vendar je bila vsa etnoloika zbirka v treh razstavnih sobah ria novo postavljena in prav tako so bili urejeni depoji. Prepariranih in zaičitenih je bilo precej predmetov. Etnoloika zbirka se je povečala za deset eksponatov in je ob koncu leta 1976 Štela 1594 predmetov, Jože Dular OBVESTILA 24. kongres Zveze duštev folkloristov Jugoslavije bo predvidoma od 4.10, do 8,10. 1977 v Piranu. Plenarne teme bodo naslednje: 1. Ljudska kultura na Slovenskem Krasu. 2. Odsevi socialnih razmer v ljudski kulturi. Razmerje med folkloristiko in etnologija 4. TovariS Tito v ljudski ustvarjalnosti NOB, revolucije in ob nove. 15, posvetovanje etnologov Jugoslavije in redna skup-Jčina ZEDJ bo v Novem Pazarju med 19.9. in 23.9. 1977. Okvirni naslovi tem: 1. Tema kraja — Novi Pazar 2. Sodobni etnični procesi v Jugoslaviji (migracije, formiranje etničnih skupin ipd.) 3. Kolektivni ljudski zbori in prazniki (vaiari, sejmi, proslave . . .) — tradicija, transformacija in inovacije. cBIBISIOGflRJFFIJA UDK 016:39 „1976" BIBLIOGRAFIJA NALOG ŠTUDENTOV PZE ZA ETNOLOGIJO V LETU 1976 Okrajšave: P - proseminarska naloga, S - seminarska naloga, D — diplomska naloga. POLJEDELSTVO 1. Irgl Ivan: Poljedelstvo na Kogu po drugi svetovni vojni. P, Tipkopis, 14. str. ŽIVINOREJA 2. More Jasna: Vloga in pomen prašičereje v vasi Kronovo na Dolenjskem od prve svetovne vojne do danes v okviru prašičereje na Slovenskem. P. Tipkopis. 10 str., priloge, LOVSTVO 3. Berce Branka: Lov in način življenja lovcev v Lovski družini Ribnica. S. Tipkopis 34 str., priloge, ROKODELSTVO IN OBRT 4. Delak Zvezda: Delo fijakarjev in Čolnarjev na Bledu. P. Tipkopis. 19. str., priloge. 5. Jugovec Inja: Lončarska obrt v Ptuju in njena aktualnost, P. Tipkopis, 18 str., priloge, GOZDNO GOSPODARSTVO 6. Kuiar Olga: Delo v gozdu kot glavni ali dodatni vir zaslužka Rovtarjev od zadnjih desetletij 19. stoletja do leta 1975, S. Tipkopis. 37 str., priloge. TRGOVINA 7. Arh Mojca: Trgovina v Tomiilju pri Igu. S. Tipkopis. 25 str. 8. Gorup Ino: Sejmarstvo v Ptuju. S, Tipkopis. 21 str., priloge. PREHRANA 9. Murko DuSanka: Prehrana na Planini pod Golico. P, Tipkopis. 27 str., priloge. SOSEDSTVO 10. Rode Marijan: Medsebojni in sosedski odnosi v Žužemberku. S. Tipkopis, 37 str., priloge. DRUŽBENE ORGANIZACIJE 11. Kavčič Milojka: Primerjava načina življenja v sokolskih druStvih Mariborski Sokol — Maribor Matica in Studenci. S. Tipkopis. 66 str., priloge. PRIJATELJSTVA, POZNANSTVA IN KLIKE 12. Juhart — Thaler Bredo: Sklepanje prijateljskih zvez v centru Ljubljane od leta 1946 do danes. P. Tipkopis. 58 str. ŠEGE 13. Kožar - Mukič Marija: Šege življenskega cikla ne Gornjem Seniku. S. Tipkopis, 39 str., priloge. LJUDSKA GLASBILA - GODCI - GOČEVSTVO 14. Omerzel Mira: Godčevstvo in ples ter ljudski instrumenti v Vitanju in okolici. P. Tipkopis. 63 str., priloge.