I F
Št. 70._______________________________________ V	Ljubljani,	sreda	dne	27.	marca	1918.
Uredništvo in npravništvo v Ljubljani. Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje, ===== Učiteljska tiskarna. =====
Reklamacije za list so poštnine proste
inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslu no vrstica po 60 v; večkratni objavi po do-
govoru primeren popust - =	Glasilo jugosSov.
socialno demokratične stranke.
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak '	dan opoldne. ———
Slovenska politika.
Dne 1(1 rnarca govoril je predstavitelj jugoslovanske demokratične stranke Dr. Ivan Tavčar: Ncobhodno ie potrebno, da slovenske stranke v bodoče ne živč ena tik druge kot divje zverine: neobhodno je potrebno, tla se mišljenje in načela druge stranke ne mečejo v blato in da se vsi prepiri med strankami, če se že odložiti ne morejo, gibljejo v mejah dostojnosti, prizanesljivosti in neosebnosti.
Začudili smo se nad temi besedami iz ust moža, ki je vedno gojil ton surovega gorjanstva v listu slovenske inteligence, vzdržaval toliko let kot voditelja osebnostnega boja urednika Malovrha. Zato ne verjamemo lepim besedam drja Tavčarja. Trideset let vodi Politiko slovenske inteligence, ene plodne politične !li>sli ni prišlo od njega, najmanjšega plodu organzacije, no politične ne gospodarske.
Stev. 58 »Slovenskega Naroda« ic prinesla njegov govor, naslednja štev. 59 očita »Napreju« infamije in duševno analfabetstvo! List, ki 30 let zastopa politično moralno analiabetstvo slovenske	inteligence,	dan	po
slovenski izjavi svojega poveljnika v priučenem in privajenem tonu napada oskodno stranko socijalne demokracije. Zagorskim premogarjem	predpisuje,	naj	sc
odkrižajo voditeljev demokracije	ter jih poživlja	naj
izbirajo iz svoje srede drugih mož, ki bi jih	znali	raz-
redno (I) organizrati.
Socijalna demokracija slovenska ve, da nima prijatelja ne v demokratski ne v ljudski stranki. Danes obe stranki milno potrebujeta slovenski proletarijat, zaradi tega vse pehanje za slovenskim delavstvom! Pod na-eclom narodnega boja skuša se odcepiti slovenskega delavca od svojih organizacij, v izjavah z deklaracijo "Tuša se mu zmesti njegova internacijonahia revolucionarna načela, pojme o narodni celoti.
Zavedamo se težkega svojega položaja. Kakor stojimo neomahljiva s svojo zahtevo po svobodi slovenskega ljudstva v lastni državi y. Združitvijo Slovencev, Hrvatov in Srbov, tako moramo odklanjati demogogič-no propagando ljudske in demokratske stranke, ki pod pretvezo jugoslovanske ideje iščejo le okrepitev lastne strankarske organizacije. 'To posebno velja za slovenska narodno stranko. Organizacija Slovenske Ljudske Stranke je pod drjem Šušteršičem razbila jalovo napredno stranko, danes se ista zbira pod njenim okriljem ■n Krekovo majniško deklaracijo, z demokratičnim geslom istočasno odklanja in napada socijalno demokracijo. Ponavlja se nam slovenska politika kakor v prvih pocetkili. Kričaštvo drja Tomana, Dr. Zarnika in dria I avčarja, brez pozitivnega dela za narodno blagostanje, v boju proti vsakemu elementu, ki razsodno in zavestno stremi organizirati zdravo politično celoto. Toman m Costa sta ustvarila Dežmana, Zarnik je izpodrinil Razlaga, Dr. Tavčar je mogočil uspeh našega najbolj nadarjenega politika drja Šukljeja, ustvaril nadvlado drja Šušteršiča. Brez puhle negacije vsake politične misli je bila nemogoča dolga vlada drja Šušteršiča v Slovenski Ljudski Stranki. »Edinost« karakterizira Prav dobro vso dosedanjo slovensko politiko: »Pobiramo kamenje po tleh in mečemo drug v druzega.« 1 aki otroci smo bili mi Slovenci!« Temu dostavljamo: » Taki °troci smo še vedno!«
Za to slovenski socijalni demokrati ne moremo ver- i jeti besedam na kamniškem shodu, dokler ne vidimo j jasnih političnih ciljev in zdrave taktike. Polemika »Slo- i venskega Naroda« pa- bo menda še dolgo hodila v ! hrhastih hlačah.
Dr. H. Tuma.
Obupno stanje firasl ih socialnih demokratov.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18'—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in   Ameriko K 48. .
m Posamezna Številka 14 vin. n
Leto II.
Rušita revni,,... -	,	, X
.	._	‘acija	m	z njo vesela zmaga rdečega socialističnega prapora i„	...	.	<-
...	,	,	10	Prerodila	tudi tinski narod. Socialno demokratična struni . .	....	,	,	.	„
, .	.	,	,**ka si je priborila nadvlado v
držav,, se ločila od ruske rcBllblike .„ Qsnovala ]astn()f
mlado, svobodno republiko. Pinske meščanske stranke
-so ostale brez moči, ulem demokracije je prešinila
”e(a in delavca in ob zlati zarji svobode naj bi se
začelo novo, prerojeno življenje finskega človeka. Zgo-
Tl° Pa se je, da je zagospodoval nemški meč in nem-
■ a unilorma nad rusko republiko; militarizem si je
‘s e v svojo najsvetejšo dolžnost, da napravi »red« v
deželi »brezčutnih in krvoločnih boljševikov«, imperializem pa se je čutil poklicanega, da podjarmi kolikor mogoče tujega ozemlja; bedaki naj se potezajo za samoodločbo in demokratičnost! Meč ju ne pozna in ne sme poznati, ker, če se to zgodi, potem bo njegovo mesto med staro šaro in na muzejskih stenah. Finska buržoazija je seveda komaj čakala posredovanja nemškega meča, da ji pomore do vlade. In tako se je zvezal nemški imperializem s-finsko buržoazijo, in pri tem jih vodi prevzvišena misel, uničiti finsko delavsko republiko iti uvesti uzorno enostransko kapitalistično meščansko vlado. Finska revolucija nima z vojno med Rusijo in centralnima državama nobenega opravka, ona je le čisto razreden boj med finsko buržoazijo in finskim proletarijatom. Očita se finski revolucionarni vlad! v Helsingforsu, da je brezdomovinska in nasprotna narodni neodvisnosti. Od vlade postavljeni odbor je jasno preciziral stališče finske republike napram ruski repu-bliki, državi, ki prihaja izmed vseh sosednih držav najbolj v poštev. In kakšno stališče je zavzel ta odbor? Naslednje podlage naj služijo temeljem narodne finske republike: Internacionalne garancije za finsko avtonomijo, porušenje trdnjav in odpustitev ruskih čet iz Finske. V teh zahtevah je izražena misel za narodno samovlado na široki demokratski podlagi, za kar govori že dejstvo, naj se porušijo trdnjave, ki so v bodočnosti nepotrebne, ker republika ne bo mislila na zavojevalno politiko, in tudi noče dajati povoda za oboroževanje sosednim državam/ Buržoazijska vlada pa je poklicala v varstvo kapitalističnih pravic tujca, ki naj ji omogoči povrnitev v glavno mesto. Buržoazijska vlada je poklicala na pomoč nemško orožje, ker se ni mogla obdržati kljub svojemu hvalisanju in »narodnemu šovinizmu«. S tem je morda zapečatena usoda »rdeče« republike. Indirektna pomoč nemških generalov 1. 1871 versailleski vladi proti Komuni se ponavlja sedaj kot direktna intervencija proti finskemu proletarijatu, ki hoče udejstviti svoje interese v okvirju narodnega sa-inoodločevanja. Buržoazijska vlada, ki je grozila z maščevanjem proletarcem, ga tudi že izvršuje. Pod pretvezo veleizdaje strelja maščujoča še reakcija vse, kar je »rdečega«, voditelje »rdeče garde« obsoja na smrt, dočiin gledajo ljudske množice s skrbjo in obupom v bodočo bližnjo politično sužnost. Proletarijat hočejo oropati pravic in vsake svobode. Česa so zmožni, kaže roparski umor vladnega komisarja boljševikov Sujctlinskega, ki je imel naročilo spremiti romunskega poslanika Diamandija in brutalnost, s katero so odbili predloge švedskega posredovanja. Finski proletarijat je izročeni maščevalnosti reakcije, daleč, od protestov človekoljubnosti, in v splošni indiferentnosti inozernskiii delavskih mas. Kapitalistično in inozemsko reakcionarno časopisje je naprtilo vse polno pregreli, obrekovanj in laži proti boljševikom, jih začrnilo z najtemnejšimi barvami in jim podtikalo hudodelstva ter nešteto hudobij. Pravtako poročajo tudi o finski »rdeči gardi«, katero opisujejo kot roparske in požigalne bande. ki terorizirajo deželo. To je preslepilo tudi nekatere socialiste, ki so ravnodušno motrili dogodke na Finskem .svesti si svoje doktrinarne vzvišenosti, in očitali finskemu proletarijatu, da je prekoračil svoje meje da je treba zategadelj izvajati posledice. Finska so-cia na dem. je v nevarnosti. Treba je omajati leno apatičnost, ki vlada med delavskimi masami in obnoviti solidarnost Proletarijata. Finski proletarci kličejo danes nujno in upravičeno: Rešite nas, sodruge, maščevalcev. m so zgled vsem drugim. V vrstah Internacionale zavzemajo častno mesto. Organizirali so neprestano mase za lazredni boj in jih izobrazili do izredne intelektualne v‘šine. Finska je imela kot prva dežela socialistično večino v svojem parlamentu. Cujejo se glasovi, da se oživlja Internacionala. Veselo znamenje to. Naj priskoči na pomoč finskim socialistom s svojo živ-liensko močjo in naj obnovi solidarnost med razdvojenimi sodrugi!
Soaiahiodemcteat-ič-mi str arnika (večina) je j glasovala za dovolitev vojnih (kreditov. Ostala je torej na -stališču, ki sra zavzema od podatka vojne. To stališče <od»ova;nia vsem stvarnim pomislekom. Neodvisni vidijo v tem stališču posebno izražanje zaupanja vladi, v agitaciji povdarjajo- oeiio, da sooialm deimiokinatje .prevzamejo z dovolitvijo voljnih kreditov odgovornost za vojno.
. Razlogi; M so napotili v resnici socialne demokrate, da so glasovala za 'kredite, je so-dnnR' Ebert v svoji izjavi itn v »razpravi razvil: Miirovnii pogovor NVils-o-n-Her tiiinr je zbujal za trenutek upanje na. spciraizuimiltienje; ko pa je Meriti ing sprejel štlM tačke V/ailsona in tudi j gftode Beteije :ie ipodal dailekosežno izjavo, je | \Viilson -naenkrat utihnili. Namesto- tega simo | slišati od /zahoda divja Kroženja iz ust lorda | Georga in Cilenieticea-ua. L!oyd George vzdržuje osvojevathri pnosčirain zahodne entente- v pcilnean icibsesf-u. Spričo tega se nahaja nemško ljudstvo1 še vedno v obrambi, in socialna de-metea-aija pnipotaniavia to, zato dovoljuje -sredstva za to obrambto. Kako dtniRio stališče bi bilo ] ravno -v sedan-ideim (trenutku, ko se nahajajo stvari -na za-hodru -v na/kiritičneiišefui štadij-u in stotisoči krvavijo, od djuidskih mas neumljavo.
Ne Kle-de na to se pa bojuje socialna demokracija v notranjosti Nemčije za svobodo in demokraaijo dalje. Kako neori-kladen in nevaren utevne biti ta boj rea-kakmarcem, dokazuje to, da sio prav sedati konservativci v volilnem okrniu iMadembarsnšmu sklenili, da se volitve ne udeleže.
Težje kaiterr vprašanje dovolitve -kreditov je bilo za irakoijo ono, kako stailušče naj zavzame v pmilkw mlinu na vzhodu. Dasiravno mir z Veliko Rusfijo nikakor ne cidifovarja našitm željam, se je o teni že imaioijtio razmofirivalo-, zakaj za nadailiievaintie vojn-e seveda, nobena sociateo-detmcdcratličnia stranka inoid nobenim postaje-m nc more glasovati.
Socialni dctmiokrac® -je biil-o treba vcli-ti med dvema mc/žaiiostiiima, ali sjlasuje proti mitru, ali pa za inik, ki je ravnotalko slabo zgirajen mi demokratičnih tcimeiljiili, kakor mdr z Veliko Rusijo. Frakcija ie bila primioinana, da se nie udeleži stasov-anja. To stališče .ie cipravičliiivo, zlasti ter prava vsebina »tetRia miru še vedno ni pojasnjena. Mirovna povodba tvora dedoma le okvir, ki bo diobiil šed-e takrat -svojo vsebino, ko se dsoiltočk kako naj Nemčija ravna z narodi, ki se ločijo tod Rusije. Glede tega se še bije oster boj, katerega izid je »treba počakati.
Vojni krediti in mir na vzhodu,
Nemški -državni zbor je minuli petek sklenil dva zakona, ki sta posebne važnosti: diovo-lr.l je novi kredit v znesku 15 milijard in pritrdil mirovni pogodbi z Veliko* Rusijo -i.n Finsko.
Državni zbor. Prihodnja seja poslanske zbornice je določena na dan 23. aprila. Danes se sestane odsek za prehrano na sejo, v kateri bodo ministrski predsednik in - referenti urada za prehrano podali pojasnila o dovozu živil iz Ukrajine ter o prometu z živino in mesom. Brambni odsek je sklican na dan 9. aprila. Tudi iinančni odsek bo v kratkem zoiret pričel zborovati.
Hrvatski sabor je na poslednji seji sprejel zakonski načrt o uporabi vodne sife rek Oačkc in Like v veliki županiji ličko-krbavski. Hrvatska vlada namerava zgraditi električne centrale, ki bi dajale 100.000 konjskih sil. Stroški so proračuujeni na 24 miljonov kron. — Sabor se sestane zopet koncem aprila.
” Iz spomenice grofa I.ihncwskega. M-miii čeotek srno že na kratko poročali o tej spomenici, ki je napravila v nemški javnosti in nemškem državnem zboru
nepopisno senzacijo. Sedaj prihajajo na dan še nekatere podrobnosti. Spomenica bivšega nemškega poslanika
v Londonu obsega 1600 s strojno pisavo pisar/n strani. Naperjena ie proti nemški politiki pred izbruhom svetovne vojne. Knez Lihno\vski je to spomenico, kakor’ je izjavil v svojem pismu državnemu kanclerju Hert-lirtgu, spisal le za svoj rodbinski arhiv in jo pokazal le nekaterim prijateljem, na katerih molčljivost se je trdno zanašal. Za javnost ta spomenica ni bila namenjena in je prišla v javnost le po nezaslišanem kršenju zaupanja. Tam piše grof Lihnowsky med drugim: Koncem junija 1911 sem po najvišjem povelju odšel v
Kiel. Na krovu »Mentorja« sem zvedel za smrt prestolonaslednika. Cesar Viljem je obžaloval, da so bila tako zaman njegova prizadevanja, da bi visokega gospoda pridobil za svoje ideje. Ali je bil načrt aktivne politike proti Srbiji določen že v KonopiŠtu, ,ni ni /,nauo. Dospevši v Berlin, sem se izrazil državnemu kanclerju, da smatram naš zunanji položaj za zelo zadivoli:v, ker smo z Angleško v dobrih odnošajih, kakor 'e dolgo ne. Tudi na Francoskem je bilo na krmilu aiiroljubno ministrstvo. Pl. Bethmann pa se ni strinjal / mojim optimizmom in se je pritoževal radi ruskega oboroževanja. Od dr. pl. Zimmermana sem zvedel, da namerava Rusija postaviti 900.000 mož novih čet. Iz !'jegc vih besedi je izhajala očividna nevolja proti Rjsiii. Da je grof Moltke silil v vojno, se ni naravnost povedalo, izvedel sem pa, da je nemški poslanik na D.maju pl. Tschirschky dobil ukor, ker je na Dunaju svetoval u-merjenost proti Srbiji. Vračajoč sc iz Šlezije v London, sem zaznal, da namerava Avstrija udariti na Srbijo. Mislil sem, da vendarle iz vsega tega ne bo ii2. Danes pa obžalujem, da nisem ostal v Berlinu in izjavil, da ne sodelujem v taki politiki. Šele naknadno sem izvedel, da so se pri odločilnem razgovoru v Potsdamu dne 5. julija vse osebnosti brezpogojno strinjale z dtmajskimi krogi, čeprav bi se iz tega izcimila vojna z Rusijo. Spomin na stališče Anglije tekom aneksijske krite je govoril tako zelo proti verjetnosti podpiranja nameravane kaznovalne ekspedicije proti morilcem. Bal sem se, da spor ne bo ostrfl lokaliziran. V očigled našega stališča, da se Rusija ne zgane pod nobenimi okoliščinami, smo podžigali grofa Berchtolda na kar največjo energijo. Na rešitev sem se zanašal v angleškem posredovanju, ker bi se dal vpliv Eduarda Greya v Petrogradu izkoriščati v smislu miru. Silil sem zlasti na to, da bi Srbija podajala ugoden odgovor. Pregledala sva skupno z Greyjem srbski odgovor in povdarjala spravljivost belgrajske vlade. Posvetovala sva se o posredovalnem predlogu. Treba je bilo le migljaja iz Berlina, da se Berchtold odloči in zadovolji z diplomatskim uspehom ter pomiri s srbskim odgovorom. Tega migljaja pa ni bilo, ker smo vstrajali na vojni. Pomagalp ni nič. Srbija se mora razmrcvariti. Tedaj se je Grey dne 29. julija odločil za ono znano svarilo. Rekel mi je ponovno, če izbruhne vojna, bo ta vojna največja nesreča, kakršno je kdaj doživel svet. Na rusko mobilizacijo smo odgovorili z ultimatom in vojno napovedjo. Izpodbujevali smo groia Berchtolda za napad na Srbijo, dasiravno niso bile prizadete nemške koristi in nam je morala biti nevarnost svetovne vojne dobro znana. Na koncu spomenice piše grof Lihnowsky: Danes, po dveletnem boju, ni več dvoma, da ne moremo več pričakovati na brezpogojno zmago čez Ruse, Angleže, Francoze, Italijane, Rumune in Amerikance ter ne več računati na poraz naših sovražnikov. K sporazumnemu miru pa pridemo le na podlagi izpraznenja zasedenega ozemlja, katera prisvojitev je za nas vrhu-tega le teža in slabost ter nevrnost novih zapletljajev. Nisem nasprotnik Avstrije, ali Ogrske, ali Italije in Srbije, ali katerekoli druge države, temveč le nasprotnik politike trozveze, ki nas mora odtujiti našim ciljem in nas spraviti na opolzko pot kontinentalne politike. Ona ni bila nemška, temveč c. in kr. domača politika. Avstrijci so se privadili, da smatrajo zvezo za zaščito, pod katero se smejo poljubno izprehajati po orijentu. In kakšne uspehe tega ljudskega klanja smemo pričakovati? Združene države afrikanske postanejo angleške, Latinske države evropske bodo v istem razmerju k združenemu kraljestvu, kakor latinske sestre ameriške. Anglosaksonec jih bo vladal. Po vojni izžeta Francija pa se bo še tesneje oklenila Anglije. Tudi Španija se ne bo mogla dolgo zoperstavljati. V Aziji pa se bosta razprostrla Rus in Japonec s svojimi mejami in običaji. Jug pa bo ostal angleški. Svet bo spadal Anglosakson-cem, Ruscm in Japoncem, Nemec pa bo sam ostal z Avstrijo in Ogrsko. Program velikega Rhoda se bo uresničil: »Ti moraš ljudstva vladati v rimskem kraljestvu. Tvoja umetnost bodi, da izsiliš svetovne običaje, prizaneseš podjarmljencem in odvadiš ošabneže vojne.«
—	Meščansko časopisje v Nemčiji se zvija k tej spomenici in eni hočejo, da se naj poslanika radi veleizdaje zapie, drugi pa, da njegove čerčarije ne pridejo v poštev, ker je knez popolnoma brezupen bebec aii trotel. Pač zelo čuden poizkus, da se reši nemška politika iz leta 1914 in se tako enega izmed najvažnejših olicijel-nih zastopnikov hoče proglasiti kot — navadnega bebca.
— Nemčija in Rusija. V/olffov urad poroča: Petro-graška vlada je sporočila javnosti izjavo ameriškega poslanika glede njegovega stališča napram ratifikaciji nemško-ruske mirovne pogodbe. Nemška vlada je tem povodom poslala ruski vladi naslednjo brezžično brzojavko: Cesarska nemška vlada za gotovo pričakuje, da bo ruska vlada na to izjavo, ki pomeni javen poziv za obnovo vojne proti Nemčiji, dala primeren odgovor, odgovarjajoč s centralnimi državami sklenjeni mirovni pogodbi.
— Litavska in Nemčija. Odposlanstvo litavskega deželnega zbora je prišlo v Berlin ter v soboto zaprosilo državnega kanclerja za priznanje samostojnosti li-tavske države .Vsled cesarjevega ukaza je državni kan-
cler izjavil, da Nemčija prizna iitavsko kot svobodno in samostojno državo.
Napad na Calais? Iz Pariza dne 24. marca se brzojavno poroča: Vse časopisje poudarja občudovanja vredno hrabrost angleške armade, ki da je vredna sama sebe, odbijajoč sovražnika in uničujoč sovražne nakane. »Matin« in »Echo de Pariz« pišeta: Mogoče je, da bo sedanjemu ljutemu sunku sovražnika sledil masiven napad na afigleško-belgijsko levo krilo v smeri proti Ca-laisu in da utegne biti Anglija neposredno ogrožena. A zavezniki so pripravljeni.
==> Bolgarski poslanik za Ukrajino. Bivši bolgarski naučili minister profesor dr. Ivan Šišmanov je imenovan za poslanika in pooblaščenega ministra v Ukrajini.
Antitevtonska liga. Reuterjev urad poroča iz Wa-shingtona: Senator Oven je v senatu predlagal, naj bt se ustanovila liga narodov, obsegajoča Združene države in aliirance. Tevtonski narodi in njih zaveznik naj se ne sprejemajo v ligo. Liga ima namen, Nemčijo gospodarsko izolirati.
— Nove volitve v Argentniji. Iz Buenos Aires se brzojavno poroča: Volitve v Parlament so končane. Z veliko večino so zmagali radikalni pristaši predsednika republike.
Dnevne beležke.
— Poletni čas prične 15. aprila in konča 16. septembra 1918. Celokupno ministrstvo je včeraj sklenilo, da se uvede poletni čas s 15. aprilom, ne kakor so prvotno nameravali s 1. aprilom. Enako sta sklenili nemška in ogrska vlada.
— Občni zbor strokovne zveze tobačnih delavk in delavcev, skupina »Ljubljana« se bo vršil jutri v četrtek, dne 28. marca popoldne, takoj po tovarniškem delu, v društvenih prostorih, Šelenburgova ulica 6, 11. nadstr. Dnevni red: 1. poročilo društvenega vodstva, 2. volitev odbora, 3. pomen organizacije in njene pridobitve na tobačno delavstvo, poroča sodr. Petejan, 4. razno. K obilni udeležbi vabi odbor.
— Tržič na Gorenjskem. Ustanovitev politične organizacije, se je izvršila v pondeljek po javnem shodu. Pripravljalni odbor je poročal o svojem delu, iz katerega posnemamo, da je v enemu mesecu pristopilo 8 5 članov, tned njimi je tudi mnogo članic, kar priča, da se tudi med ženami širi politična zavednost. Po kratki debati je bil zvoljen naslednji politični odbor: Henrik Snoj, predsednik; Ivan Erlak, preds. namestnik; Ivo Kopač, blagajnik; Blaž Hribar, blag. na-mest; Joipina Belihar, tajnica; Jernej Oblak taj. namestnik; Franc Krištufek, knjižničar; Ivan Mikič, knjižničarjev namestnik; Franc Stetiovec, Ant. Krištufek, preglednika. — Vsi člani politične organizacije, kakor tudi naročniki »Napreja« v Tržiču, ki imajo pritožbe ali žele kakih pojasnil naj se obračajo na sodr. Ivo Kopača v Konsuuinem društvu, kjer lahko plačajo tudi naročnino za »Naprej«.
i— Shoda na Jesenicah in v Tržiču. V nedeljo se je vršil shod na Jesenicah, kateremu je predsedoval sodr. Marčič, zapisnikar je bil sodr. Legat, v pondeljek se je pa vršil shod v Tržiču, kateremu je predsedoval sodr. Snoj. Na obeh shodih je poročal sodr. Petejan, ki je v daljših govorih orisal današnji politični položaj, kakor tudi skrajno kritične razmere, v katerih se nahaia delavstvo. Razmotrival je v svojih govorih tudi novi zakonski načrt glede vojnih dajatev, ki nikakor ne ustreza temu kar so delavci želeli. Govoril je tudi o boju slovanskega ljudstva za svojo samostojnost. Slednjič je poživljal delavce in delavke, da se združijo v svojih organizacijah ki so edina njih za-'včita
Govornik je na obeh shodih žel za svoja izvajanja burna odobravanja od številnih poslušalcev.
— Kako stoji s preskrbo mesa za mesto ljubljansko.
Podžupan dr. Triller je v zadnji seji občinski odgovarjal na neko interpelacijo tako-le: Preskrba Ljubljane z mesom je danes silno nedostatna, težavna in tudi krivična. Mestna aprovizacija se trudi že več tednov najti način, kako temu odpomoči. Glavni vzrok je pomanjkanje blaga. Pri deželni komisiji se je moral kontingent restringirati tako, da odpade na mesto — na papirju
—	mesečno 48.000 kilogramov mesa in poleg tega 12.000 kilogramov za ubožno akcijo. Izračunalo se je, da bo dobil vsak Ljubljančan vsak izmed pet mesnih dni na teden po 100 gramov tnesa ali pol kile na teden, torej dva kilograma na mesec. Večina pa že danes ne o i te množine in množe se pritožbe, da so ne a ere 10 bine po cele tedne brez mesa. Da bi se moglo za sedaj dobiti povišanje te množine, je izključno ter se nam je dokazalo, da odpadejo na našo deželo naravnost smešno nizko množine mesa. Po deželi o kaki mesni hrani že dolgo ni niti govora. Vzrok za to leži v veliki meri tudi v dejstvu, da potrebujejo kfnetje živino za pomladanska dela. Morda se bodo razmere v dveh mesecih izboljšale, zlasti ker armada ne stavi več tako velikanskih žrtev. — Aprovizacijski odsek je študiral, kako bi se dale te minimalne množine najpravičnejše razdeliti. Priznati moram, da deželnega mesta in vnovče-
valnice za klavno živino tozadevno ne zadege nobena kiivda. Aprovizacija je izločila gostilničarje s trga, no more pa preprečiti, da si občinstvo nedopustnim potoni ne preskrbi več mesa, kakor mu gre. Kontrola pri mesarjih je stroga in vendar so vedno ostala odprta skrivna pota, tako da dobivajo eni meso pri dveh do treh mesarjih, drugi pa morajo kljub tri- do peturnnmu čakanju odhajati praznih rok. Vpisanih je sedaj 3000 strank; ki žlee dobiti meso pri mesarjih. Vsakemu mesarju bo prideljeno gotovo število odjemalcev, ki dobe posebne kontrolne izkaznice .Najbrž se bo tudi sklenilo, da se omeji prodaja mesa na dva dneva v tednu. Ce pa ni blaga, tudi to ne bo odpomoglo pomanjkanju. Razdelitev se bo organizirala tako, da se ne bo godila nikomur krivica. Ista nedostatnost zaradi mesa se je sedaj pojavila v vseh mestih in le to moram še omeniti, da moramo biti posebno hvaležni deželnemu mestu za klavno živino, da nam je obljubilo za praznike 3000 kilogramov mesa več, kakor je bilo prvotno določeno.
— Ljubljanske ulice in ceste pa blato. Mnogo je resnice na tem, da se Ljubljana v zadnjem času pogreza v blatnem močvirju. Godrnjajo ljudje, pritožujejo se častniki, nezadovoljen Tržačan pa, ki je doli p« beli Ljubljani, je pisal županstvu ljubljanskemu, kjer se pritožuje nad hudim blatom. Vsled tega je župan v zadnji občinski seji pojasnil na podlagi podatkov stavbenega urada to zadevo. Res so — pravi —• ceste zanemarjene, kakor še nikdar, vzrok pa ne leži v malomarnosti, marveč v pomanjkanju delavnih moči, voznikov, materijala in brezobzirnemu prevažanju težkih tovornih avtomobilov po ljubljanskih cestah. Kanali so vsi več ali manj zamašeni, sredina ceste se neprestano znižuje, da se voda ne more odtekati, posipalnega mate-l ijala ni ali pa je slab. VojaŽkih delavcev ni dobiti, voznikov tudi ne. Dve gramozni jami na ljubljanskem polju in kamenolom v Laniščah ne morejo delati, ker ni delavcev. Pred vojno je delalo za ceste po 140 do 150 delavcev in do 30 voznikov, danes dela samo 38 delavcev — in še ti so sami štirinajstletni otroci in starci ter šest do deset mestnih voznikov, ki pa morajo voziti v prvi vrsti za aprovizacijo, ker gre tej velika prednost. Dočim je možnost skrbeti za ceste padla na minimum, je promet na naših cestah narastel na maksimum. Treba bo več let in velikih finančnih žrtev, predno bodo ceste zopet popravljene. Ker se je pa bati, da bo jeseni vozni promet po naSih cestah sploh nemogoč, se je mesto obrnilo do višjih vojaških oblasti, da mu pomagajo vzdržati njen poldrugi milijon kvadratnih metrov cesta. Treba bo 8000 do 9000 kubičnih metrov gramoza ter bo morala vojaška oblast dati na razpolago vsaj 30 do 40 mož, dva minerja, dva drobilca za kamne na bencinov motor, razstrelila in dva ali tri tovorne avtomobile, sicer ne bo mogoče vzdržati cest uporabnih.
—	Pod kolesa	padel.	48	let stari	deželnobrambtii
četovodja Ivan Nipič je skočil v petek ponoči kljub opetovanemu opominjevanju na postaji Pesnica na odhajajoči vlak in pri tem padel pod kolesa. Zmečkalo mu je desni zgornji in spodnji členek, kakor tudi ranilo levo nog in poleg tega je dobil še težke rane po vsem telesu.	Mariborski	rešilni	oddelek ga	ie prepeljal _ v
bolnico.
—	Obešanje delavcev	ljudska	zabavu. Zadnje
dni se	je vršila v	Oradcu	pri	okrajnem sodišču obrav-
nava, ki razodeva lepo poglavje gospodujočega razreda in njegovo objestnost. Na zatožni klopi je sedela uradnica tiskarne »Typographia«, kot tožnik pa je nastopil poročnik strelskega polka št. 3, Karl Ressl. Omenjena uradnica je razžalila »osebno čast« gospoda poročnika, zato se je morala zagovarjati pred sodiščem, nič mani pa ne tudi poročnik Ressl. Dne 7. marca t. 1. se je peljal poročnik Ressl na mestni železnici po Murgasse v Gradcu v družbi nekaterih častnikov. Ko ie 7-apa7.il na hišah razbita okna, je vzkipela njegova razdražena domišljija, da je vzkliknil: »Delavce, to pakažo, te lopove, naj bi od liraja pobesili, to bi bila ljudska zabava!« Uradnica omenjene tiskarne Ana Steinbauer, ki sc je vozila v istem vozu, se je obrnila proti poročniku in mu rekla v obraz zaničljivo: »Ne govorite tako neumno!« Ta mila obsodba je razžalila čut mladega poročnika, da jo je naznanil sodišču zaradi žaljenja časti. Obtožena uradnica je povedala vse to kakor se ie zgodilo in pripovedovala dalje, da je nadporočnik Rapp zaklical poročniku, naj jo da odvesti, na kar jo je ta šiloma odvedel z električnega voza in poklical dve vojaški straži s puško in nasajenim bajonetom. Da sc ni izvršila protipostavna kršitev osebne svobode, je Pie-prečil mestni stražnik, ki le ugotovil le identičnost radnice. Poročnik Ressl je proti izpovedbi obtoženke omenil, da ni rekel, naj se pobesijo delavci, temv^
vojni oderuhi, in
da mu gospodična ni rekla: »J*5 K0"
LC1 UM*» *	|
voričite tako neumno!« temveč: »Neumni fte-* 1NauP(’-ročnik Rapp »' Poročnik Polzer sta kot eri£l rjavila, da ie govori poročnik Ressl res nck») 0 °Ve5a,|ii' vojnih oderuhov in priznata, da je morda govoiil tudi v zmi-slu izpovedbe obtoženke. Sodnik je izjavil, da se mu zdi čudno, kako bi se mogla gospodična tako razburiti zaradi vojnih oderuhov. Nasproti temu pa je izpovedala priča Ivana Knall s popolno zagotovostjo, da ie ickci
poročnik pri govorjenju o demonstracijah: »Ljudi naj bi kar od kraja pobesili, potem bi imeli mi ljudsko zabavo, drugim naj bi bilo pa v strašilo!« O obešanju vojnih oderuhov pa ni slišala nobene besede, dasi je bila priča vsemu prizoru. Okrajni sodnik dr. Fossl je oprostil obtoženko. Omenil je v svojem dokazovanju, da "c dvomi o resničnosti izpovedb obeh častnikov kot Prič, da pa govore druge priče in posebno izpovedba gospodične Knall dovelj razločno in jasno, da je poročnik res govoril o obešanju delavcev, vslcd česar je ,zrek obtoženke: naj se no govori tako neumno, popeljala pravilen in na pravem mestu.
—	Na postaji St. lij — predor so ukradli iz dven Potnih košar, ki so došle iz Gradca, obleko, perilo, čevlje i. t. d. v vrednosti 8000 kron. Storilce še niso nasledili.
V gostilni ga je prihitela smrt. 70 let stari posestnik Jakob Medved iz Slovenske Bistrice je pil v gostilni »pri črnem orlu« v Mariboru. Prodajal je svoje posestvo. Kup bi se imel izvfšiti dan pozneje. Ker ga je preveč pil, ga je zadela srčna kap in je takoj umrl.
Vojaški ubežniki kot tatovi. Mariborska policija je zaprla več vojaških ubežnikov, ki so po Mariboru Piodajali ukradeno železniško blago. Med drugim so ukradli klobukov v vrednosti 1500 K, odposlanih po tvrdki Habig z Dunaja na veletržca Kokošineka v Mariboru. To blago je bilo ukradeno na železnici.
Vona.
Potek odločilne bitke na zapadli.
O	u n a .i, 26. marca. V Benečiji in na vzhodu nobenih posebnih dogodkov. — Sef generalnega štaba.
Berlin, 26. marca. NVolffov urad poroča iz glavnega štaba: Nadaljujoč velikansko bitko na Francoske::) so naše čete izvojevalo včeraj nove uspehe. Iz Flandrije in iz ItulIje nanovo pritegnjene angleške dimlje in francoski oddelki so'se v obupnih napadih vr8k našim četam nasproti. Bili so poraženi. Armadi Sfenerhlov Belowa in Marvvitza sta po srditem boju vzeli iri obdržali Krvillers ter, prodirajoč dalje tudi vasi Achiet le Grand, Bihucourt Bieivillers in Grevillers; osvojile so Irlse in Miraumont ter prekoračile reko Ancro. V smeri od Alberta so napadle nove angleške sile v široki fronti. Po vročem boju smo jih vrgli nazaj. Prekoračili smo cesto Bapaume-Albert pri Cour-'celette in Pozieres. Južno Pcronnea je general Hof-imann izsilil prehod čez Sommo ter vzel v naskoku Gšino Maisonette, za katero so se leta 1916 vršili ljuti °", ter vasi Biaches in Barleux. Močni sovražni napadi so izkrvaveli pred našimi črtami.
Armada generala Hutier je v težkih bojih pri Mar-chelepotu, in llattancourtu vrgla sovražnika čez železnico Pcronne-Noye. Francozom in Angležem smo iztrgali po žilavem odporu F.ptalot. 7. Noyona dovedene ftancoske divizije so bile pri Freniches in Bethaucourt Poražene. Bussy smo vzeli. Stojimo na višinah severno Noyona, Za izvojevane uspehe so si naše izvidne čete Pridobile velikih zaslug. Železniške čete poplavljajo "eumorno razdrte železnice.
Od početka bitke smo sestrelili 93 sovražnih letal in h priveznih balonov. Število uplenjenih topov se je zvišalo na 963. Več kot 100 oklopnih vozov leži v osvojenih pozicijah.
Na ostali zapadni fronti traja artilerijski boj dalje, ki zlasti na lorenski fronti znatno narašča. Obstreljevale pariške trdnjave so nadaljuje. Z ostalih bojišč nič no-Veffa. — Ludendorff.
Dunaj. 26. marca. Bitka na zapadu je dosegla Velite uspeh v prvi vrsti s tem, da je bila sovražna ironta pri La rere prebita ter razdrta zveza med Angleži in Francozi. Vedno jasneje se kaže, da se obrača n°mSka fronta v protsoru Peronne-Noye proti Amten-Su- Napredek nemških čet preko Noyona proti zapadu ie Francoze prisilil, da so si navpično na dosedanji ,lonti uredili novo obrambno črto. A ta črta se ni dala dolgo držati. Cc pomožne divizije, prihajajoče preko k-ompieghe ne	dosežejo	uspeha,	bodo	morali	Francozi
opustiti svojo	črto pri	Soissonsu ter	se umakniti za
bsno. Dvomljivo je, da bi se sovražniku posrečilo, zopet doseči zvezo med angleško in francosko fronto. Le eklatantna angleško-francoska zmaga bi mogla rešiti 9°loža.i. Bitka se bliža višku krize, katere izid bo odlo-Cl1 o usodu vojne na francoskih tleh.
Berlin, 25. marca. Glavni stan. Hudi boji med aPaume in Peronne. Sovražnika smo vrgli v njegove stare postojanke, ki jih je imel pred bitko ob Sommi °ta 1916 med	Ancre in	Šommo.	Med	Sommo	in Oiso
jVe *laSC v Foju.
,. ,	. r A** 26. marca. Wolffov urad poroča: Velika
11 Ut M	v novem ocjsei<U- Ob obeh brego-
to k. . omme se sovražnik v široki črti umika. Zav- j
B
zen
smo v preganjanju
s°vražnika naše stare posto-
|anke, ki smo jih imeli pred bitko ob Sommi ,eta m6 •na mnogih krajih prot. zahodu cclo prckoračili. Sto-"‘mo Pred Albertom: Lihons, Roye in Noyoue s
smo zav-
B<
() ->e r 1 i n, 26. marca. (K. u.) Jugozapadno od st. ijllent'na boreče se nemške divizije so imele dodeljc-tanke. Njih hitrost in gibčnost se splošno hvali. Vsi
, so se nepoškodovani vrnili. Zlasti njih nastopu se je j zahvaliti, da je bilo tako hitro iti tako lahko mogoče Zlomiti gnezda angleških strojnih pušk. Posadko v dolini tiri Urvilltisu ležeče betonske vojašnice smo s tanki takoj premagali.
Pariz, 26. marca. (K. ti.l V članku o vojaškem položaju izvaja »Temps«: Pod strašnim pritiskom sc-vražn.ktf se umikajo naši angleški zavezniki prot? zapadu. Sedanja bojna črta je označena s cesto Arras-Pcronne, na jugu z neredno črto, ki pričenja zapadno Peronna m teče severovzhodno Noyoria, za Sommo in kartah ni Ciozatom. Bitka se je na severu razširila do Scarpe. na jugu do pokrajine Noyona.
S o i i j a, 23. marca. Macedonsko bojišče. Vzhodno Černe, pri Tarnovu in vzhodno Dobrepolja je bil artilerijski ogenj od časa do časa živahnejši. Zahodno Vardarja je obstreljevala naša artilerija grške postojanke pri Ljumnici. Na več točkah med Vardarjem in doj-ranskem jezerom ie bil artilerijski ogenj živahnejši. Angleški izvidni oddelek, ki sc je skušal približati našim jaikom južno Dojrana, smo pregnali z ognjem. Na dobruškem bojišču premirje.
Carigrad, 24. marca. Poročilo osmanskega velikega stana. Bojišče v Palestini. Sovržnik je napadel liri Amuriju ob jutranjem mraku 23. marca naše postojanke po artilerijski pripravi. Začasno je zasedel severno tega kraja ležeče višine, nato pa smo ga pregnali s prdiinapadom, in vzeli zopet svoje postojanke. Ves dan je trajala živahna artilerijska borba. Naše b&terije so odgovarjale uspešno. Vzhodno ceste, ki vodi v Nab-lus se je vršil tudi infenterijski ogenj. Do večjih infan-terijskih bojev pa ni prišlo. Sovražne patrulje, ki so nam prišle na več mestih nasproti, smo pregnali z ognjem. Lastne patrulje so uspešno napredovale pri Abuainu, Ošiidšuljjah in Sindšilu. Ob Jordanu je pričel sovražnik 22. marca zvečer navidezno napadati in skušal prekoračiti reko. Toda vzhodnega brega se ni megel polastiti. Na drugih bojiščih položaj nespremenjen.
Zadnje vesti.
Mirovna pogodba z Rumumjo ie sestavljena.
Duma j, 26. marca. Koiresiparideiiičiii tir ad poroča iz Bukarešta: Najvažnejša pciUbiona, teritorij akna lin voiiaška dotočila miroivne no-goube z Ruimiumiijo so biile danes ob štirih zjutraj ugotovljene; isto tolkio tudi pravnopoliitična dodatna pogodba o načallh dogovora o petno-lejskeun vprašanju. O ostalih gospcidarskiih vprašanjih se posvetovanji še nadaljutiejo. V smislu dogov ora z rut nunskimi delegati se celotna pogodba 'takoii kio bo izgoitoiv ijenia podpiše in objavi.
Kriza v Ogrski viadl?
Dunaj, 26. marca. »Ali g cm. Zeitung« poroča iz Budapešte, da so ositale v kabinetu VVekorle diferenco, k-i utegnejo povzročiti 'ministrsko kriz«. Finančni minister Popovies izjavlja, da zaradi zdravstvenih in poiioičniih vzrokov me ostane dalje v 'kabinetu.
Trimesečne priprave.
Koli n, 26. marca. Posebni poročevalec »Kolnische Vclkszeltung« poroča o razgovoru z Ludenidorlfoim, kd je rekel med drugim: Potek bitke se vrši prav takio, kiot smo ga zamislili in želeli. Posrečilo se je preiti iz postajam-ske bitke v živahni' pohod proti sovražniku. Pokrajine, v katerih se virše boji, so naravnost brezupno loipustošeme. Infanitendsikega delovanja ne mioreimio dovolj pohvaliti, ker ne smemo pozabiti, da marajo napadajoče čete napravljati po štiri do petdnevne naporne pohode. Predpriprave za bitko so trajale tri mesece. Začetkom marca smo sklenili, napasti sovražnika v nooi od 20. na 21. marca, in do minuite natančno se je vse 'izvedlo.
Iz Rusije.
Par J z, 26. marca. »Petiit Panisien« poroča, da se zavzema Trocki j odločno za nove revolucijsko armadio; oibm.il se je na francosko unisitio v Rušiti.
Baz el, 26. marca. V Persu pregnanemu knezu M/ihaeJu, bratu bivšega carja, se je omračil duh.
K i i e v. 26. marca. Uikaz vojnega ministra ukrajinske republike odreja demobilizacijo črnoTOoirske moirnarice ter prepoveduje sarno-ilastno organizacijo vojaških čet. Sistem volitve predpostavljenih Lje odpravljen, vojaška odbori so razpuščeni.
Pasičev kabinet ostane.
Rim, 26. marca. Agenzia Stefani javlja: Pasic je sestavil ministrstvo z vsemi dosedanjima člaaii, ker ni bilo mogoče sestaviti koalicijskega kabineta sporazumno s strankami.
Pariz obstreljujejo že tri dni.
Ha g, 26. marca. »Dati v Maill« poroča: Tretji dan se že obstreliiutie Pariz. Vsakih 15 minut se strese znalk, in v mesto prileti težka granata. Prebivailstvo je silno vznemirjeno, 'koi so vsakokrat zadete hiše. Danes zjutraj je podrla granata veliko trgovino. Neki ujet častnik je smeje pripovedoval, da bodo Nemai nekoč obstreljevaili iz Ca.ta.isa London. Sicor bodo očivliidno obsitreliievoiiii liz Ositertdea itrdaiavo Dover.
Rotterdam, 26. marca. Doslej je zapustilo Pariz in depaptemienit ob Seimi že več kat 20.000 ljudi. Ne le železnice, tudi ceste so prenapolnjene z odhajaiočimli vozovi. Ker se obstreljevanje nadaljuje, so preskrbele oblasti, da se zavarujejo pred vsem javna poslopja, cerkve in spcimenitki.
C ur ih, 26. marca. Pariški brzojavi javljajo, da je skilanU včerajšnji miiinlsitnski svet odstraniti iz Pariza arzenale in skladišča.
Francoska pomoč Angležem.
Genove, 26. miarca. Miiniisbrsiki predsednik Cileimienoeau je imel z generatom Petainom v Gornpiegnreiu doilg razgovor. Pariški listi javljajo, da se pripravlja velika akcija, ki mati bi raz'bremienlda angleške bojne čete.
Angleški glas o nemški ofenzivi.
London, 26. miarca. Angleško časopisje ne prikriva resnosti položaja. »Times« pi-šofo: Ciilj naglega in energičnega prodiranja jo, strategijčna točka Amieras. Padec te važne stnaitegiične točke bi Imel 'tri posledice: 1. Sovražnik bi ogrožal južino fronto. 2. Ogrožeaia bi bila varnost Pariza. 3. Posest Amiensa bi Nemcem omogočila .napad na pristanišča v Gama! la Munche. Za obe vojni stranki pnide še le sedaj najvažnejši hrenioiteik. — Polkovnik Re-'Pitngton piše v »Mcrning Post«: Usoda Anglije je na tehtnici med zmago dm porazom.
Aprovizacija.
Ovseni riž za doječe in noseče matere se bode oddajal v vojni prodajalni Gosposka ulica. Na vrsto pri-! dejo stranke z izkaznicami: štev. 1 do 300 dne 27. | marca; ‘štev. 300 do 600 dne 28. marca od 600 naprej i dne 29. marca. Na vsako izkaznico doječe ali noseče j matere se dobi 1 kg ovsenega riža, ki stane 1 krono.
Nadzorniki za prodajo mesa. Mestna aprovizacija | rabi 7 nadzornikov, ki bodo nadzorovali prodajo mesa pri posameznih mesarjih. Zeli se predvsem zanesljivih in nepodkupljivih ljudi, ki bodo ta posel vestno in odločno opravljali. Prosilci, ki se za to delo zanimajo, naj vlože pismene prošnje na mestno aprovizacijo na Poljanski cesti št. 13 I, oddelek za meso. Osebno se ni treba oglašati.
Inozemsko meso. Mestna aprovizacija ima še nekaj inozemskega mesa. Oddaja ga v četrtek dne 28. t. m. v cerkvi sv. Jožefa dopoldne od 7. do 10. ure. Kilogram prvovrstnega mesa stane 18 kron, kilogram drugovrstnega mesa pa 16 kron.
Suho meso. Izdelki prekajevalnice Kranjskega deželnega mesta za dobavo klavne živiue se bodo oddajali na bele nakaznice za meso v vojni prodajalni v Gosposki ulici v četrtek dne 28. t. m. po naslednjem redu:od 8 .do 10. št. 20Q—300, od 10. do 12. št. 300— 400, od 3. do pol 5. št. 400—500, od pol 5. ure do 6. ure št. 500—600. Za vsako osebo se dobi četrt kg; cene se poizvedo v trgovini.
Razno.
* Tifus od hkote na Ostravskem. E >ide-mija t fuza s« ved ki in vedno b ij ŠM. D > srede so že prepeljali v epidemično bolnico 210 oseb, izmed katet h jih je 14 umrlo.
* M Hjonskl dobički alp nske družbe. Avstrijska alpus a diužba je imela 18 t m. se|o nadzor« v Iri ga sveta v kab ri je določila bila'c<> za 1917. Bi anca je ugoti vda po odbitku davčfnh strušk v, izdatkov za d« br« delne namene in ne-mer h diuszih zneskov, v si-u mi
vsoii 5 302 082 K (prod 5 403.846 K lan k ga let.) (>si' a i dob čka v nesnu 8,305 608 K (uroti 21 234.120 K lanskega leta) V-tevsi 4,004 826 K m n« šenega d 6'čka je n» razpolago še 12 310 433 K (proti 24,768 238 K lani) Salemlo e je, da se pri gl«vni skupščini dne 6 apriia pn d laua določiti tantieme nadzoro alnemu svetu na 470.561 K rezervne fonde d. tirati s 300 000 K, dividende pa izp ačan po 13 odstotkov, t. |. 26 K in pripisati 2,179873 K k no trnu r»«*unu. Producira o se je: pr« m« ga 1« ta 1917 9884000 meterskih s'otov proti 11 172 000 m«t. stot eta 1916 surovih rud 17 363.000 pron 23669000, surovega žeieza 4 907.000 prot« 6 378 000 iz go—
Stran 4.
NAPREJ.
Stev. 70.
lovih valjanih izdelkov 2,243 000 proti 3,002.000 rrseterslnh stotov.
* Otroške tolažbe. V premogokopih ostravsko-kar-vinskega revirja je nastalo v zadnjih časih veliko pomanjkanje moke. Ravnateljstvo rudnikov je izdalo razglas, v katerem poziva delavstvo, da naj potrpi. Pravi jim tudi, da je Donava zamrznila (!!) in da je tako nemogoče dobiti žita iz Ukrajine. Ko bo baje mogoče pripeljati žito, bo konec pomanjkanja. Gospodje, kdaj in kje je pa Donava zmrznila? Ali mislite mogoče, da se bo pustilo naše delavstvo dolgo časa na tak način »lopati«?!
* Nov način šolskih zgradb. Arhitekt Šiška je izdelal za novo šolo v Černilovšu pri Kraljevem gradcu projekt. V njem ni več običajnih dolgih hodnikov, ampak so vse učilnice, garderobe, pisarnice in drugi prostori razvrščeni okrog velike osrednje dvorane. Šolske delavnice, telovadnice, risalnice so pa svojemu namen« primerno nastanjene v pritličju ali v podstrešju. Načrt se s svojo originalno in umetniško rešitvijo prav znatno razlikuje od sedaj običajnih. Osrednja dvorana je glavna žila poslopja, iz nje vodijo vsi vhodi v vse prostore in v nje se zopet zbirajo dijaki o prostem času in ob raznih šolskih slavnostih. Dvorana se tudi lahko uporablja za poučna predavanja s kinematografom itd. Ta načrt šolskega poslopja pa nima svoje posebnosti le v omenjeni osrednji dvorani, temveč so vsi prostori smo-treno, štedljivo in higijenično urejeni. V načrtu se pazi n? vsako malenkost, tako da je v njem ugodno rešen
i	c vi tip šolskih poslopij.
* Velik požar. Na Ogrskem v Rečici je pogorela tovarna državne železnice. Škoda znaša štiri milijone kron,
* Napad na rekvizicijsko komisijo. V občini Kun-kovice na Moravskem je 21-letni sin konjača Hajaka z revolverjem napadel komisijo, ki je prišla v hišo njegovih staršev zaplenit mast. Finančni stražnik liarthau-ser je bil smrtno zadet, namestništvom oficijant Sarek pa smrtnonevarno ranjen. Mladega Hajaka, ki je pobegnil v gozd, so morali orožniki obstreliti, preden so ga mogli aretirati.
* Noopažen trenutek. Pomožni sluga David Zissiak je dne 19. t. m. v avstro-ogrski banki na Dunaju ukradel poštni zavoj s 454.000 K. Dne 21. t. m. so ga zaprli. Misel, da izvrši tatvino, mu je prišla, ko je videt 14 poštnih zabojev z mnogimi novci v sprejemališču banke, a bil nekaj trenutkov neopažen.
* Glede postave o kino razpravljajo sedaj v nemškem državnem zboru. Zakon je odkazan posebnemu ! odseku,
* Bltfzeti čin očeta. Pek Pavel Behr je služil pri vojakih in bil do odpustitve na dopustu doma v Neu-kOlnu na Nemškem. Minuli petek zjutraj je šel s svojima otrokoma: osemletnim sinom Pavlom in petletno hčerko F.lzo, po stopnjicah v peto nadstropje, kjer je oba otroka treščil skozi okno na dvorišče, na to pa še sam skočil za njima. Vsi trije so bili na mestu mrtvi. Njegova žena	se je v	tem trenutku mudila	s svojim
najmlajširn detetom v	stanovanju.	Sodi se,	da se' le
Behru omračil urn.
* Splošna	volilna	pravica za	volitve v	urade na
Portugalskem.	Na Portugalskem so	uvedli za	volitve v
državne in upravne urade splošno volilno pravico. Spomenica, ki je pridejana naredbi, dokazuje, da se je uvedla ta volilna pravica v korist republike.
O «
Negotovost v Berlinu. Višji komandant, general-oberst Kessel je izdal povelje: Naraščajoča negotovost v Berlinu in njega okolici upotreblja, da vzpostavim ponočno vojaško patruljo.
Uvedba tobačne karte na Francoskem. Kakor po-
loča »Matin«, bodo na več krajih v Franciji uvedli tobačne karte.
Demonstracije v Kristijaniji. V Kristijaniji (Norveško) so demonstrirale velike množice delavstva pred parlamentom proti vojaškemu vežbanju. Protestirali so tudi proti temu, da je bil predlog socialistov v norveškem parlamentu, kjer so zahtevali konec vojaških vaj, odklonjen.
* Varšavska justica. Iz Varšave poročajo: Vikar Uasik iz Siervirca je bil obsojen od nemških oblasti v dvoleten zapor, ker se je branil, oddati zaplenjene piščali orgel prejemališču za kovine.
* Znižanje cene za vojno margarino. Vojna zveza za oljnato in maščobno industrijo more izdatno znižati cene za vojno margarino. Odslej velja na Dunaja kocka od 24 dkg vojne margarine v nadrobni prodaji 2 kroni.
Kovanje novega denarja. Kakor se poroča, se v kratkem prične s kovanjem zlatega in pozneje srebrnega denarja kronske veljave.
* Eksplozija v Ccrtmeuveu. Kakor smo že poročali, se je v municijskih tovarnah v Courneuveu pri Parizu zgodila strašna eksplozija. Povodom interpelacije v tej zadevi je poslanec Laval navajal v francoski zbornici, da je bilo v courneuveskih skladiščih prostora samo za
200.000 granat. A namesto te množine je bilo v tamo-šnjih skladiščih spravljenih 15 miljonov granat, 11 nii-ljonov granat za puške in 3 miljone granat drugih modelov. V skladiščih so se nahajale tudi stare granate vžigalniki in granate s iosforovimi plini, ki se ob zračnem kontaktu same vnamejo. Francoska zbornica je za žrtve eksplozije dovolila kredit petih miljonov frankov.
* Zasačena vlomilska družba. Vojaška policija je zadnje dtii prejela več mladih ljudi, nekaj vojakov, nekaj civilistov in tudi nekaj deklic, ki tvorijo vlomilsko družbo. Zaprla je 22 oseb. Dognalo se je, da je ta družba izvršila vlom pri tvrdki Guth in napravila škode za
30.000 K. Tudi roparske napade ima ta družba na vesti. Voditelj te družbe je izpovedal, da so hoteli nekega bankirja na Dunaju in nekega kavarnarja v Budimpešti zastrupiti z veronalom in potem oropati. Imela je pred kratkim tudi boj z budimpeštansko policijo, ko se je šlo i za napad na nekega konjskega mešetarja, katerega so hoteli oropati.
,a Uradniki ne sinejo iskati nevest z denarjem po listih’. Saksonska vlada je prepovedala uradnikom, da ne smejo iskati nevest z denarjem, kajti to je s stanovsko častjo uradnikov nesprejemljivo.
* Zaprli so v Lipskem predsednika vodstva neodvisne socialnodemoktatične stranke v Lipskem, Riharda Lipiriskega. Osumljen je udeležbe pri razširjenju štrai-kovnih letakov.
* Top, ki strelja 120 km daleč. Glasom zadnjih poročil so imeli Nemci top, ki je obstreljeval Pariz iz daljave 120 km. Stal je 12 km za francosko fronto.
Za tiskovni sklad »Napreja«: Vesela družba po shodu v Tržiču K 23.20. Trojer Josip, Tržič K 5. Skupaj K 28.20.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip P e t e j a r.
Tisk »Učiteljske tiskarne" v Liubljsmi.
MOJZES ali DARVIN?
SOLSKO VPRAŠANJE SPISAL DR. A. D O D E L CENA 70 VINARJEV DOBI SE V ZALOŽBI »NAPREJA* V LJUBLJANI
Išče se
raznašalca oz. raznašalko
za okraj Vič - Glince.
Zglasiti se je pri upravi ,,Napreja‘‘.
iw»OPU«x*>sBBa«~iiaiaTM!iaui awu * ‘m ■a m an»u*	aaaa a a p. O
KSaJbožjj zanimiv S s roaj?5©SJš3 55© y. iiustr&vani	s&s
ki priobčujejo vsak teden flimogi© sataž-mivih šišk z bejdš£ in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, Jak® zanimiv, lep detektivski ?e-KSa88f poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva.
»TEDENSKE SLIKE“ so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
»TEDENSKE SLIKE* bi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo itd. Zahtevajte »TEDENSKE SLIKE1* povsod in pridobivajte naročnikov.
»TEDENSKE SLIKE” stanejo četrt leta K 3'80 pol leta K 7'50 in celo leto 15-— K. Naročite si »TEDENSKE SLIKE" takoj!
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko »TEDENSKE SLIKE “ zastonj in poštnine prosto na ogled.
IJpravnšštvo lista ,.TEDENSKE SLIKE"
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10/L
P...... -	...............................................
obrestuie hranilne vloge po čistih
r	————mmmmm———m
Rezervni zaklad nad K 1,000.000.
0
o
brez odbitka rentnega Ustanovljena 1. 1881.
.. •!	Smff	3;-;
—	0eini££ta gtovKica — K 10,000.009.
Sprejema vioge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
v LJubBjjanS.
Possoviiica c. kr. avstr, razredne loterije.
Podružnice v Split«, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. v Ljubljani) in Celju
ErtBHESS
Hezerv?. i i e> n «**	S
K D,500,000.