DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
ItfilJ1
V
k
in
]M
izp in
,edaj>
po^'
ne ire
CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, NOVEMBER 6, 1945
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
gospodarskega stališča
"Jih treh mesecih bo-ziveli največ-jp delavske • j Unijski voditelji vidijo, ^°bilizacija vojaštva vr-( veejem obsegu in da u (lo.sti veteranov doma J stavke ne bo posebno
Ind
K ^110
li
_ ustrija, ki je dozdaj yZ!la> si lahko privošči
H počitnic in vse to
W b°mo videli glavno <8taVk
Nekaj novic iz domovine Predsednik Truman svari delavce
in delodajalce naj se poravnajo
(Dopisni urad Gorica (RUG- 8. oktobra 1945)
v predstoječih
» * *
^ vojaki, ki
k l»»ko „
. "a trgovinski
I> ie
Preusmeritev šolskega pouka v DFJ-
Ljubljana, 4. oktobra. — Začele so se kazati prve nove smernice za šolski pouk v osnovni in srednji šoli. Tokrat samo nekaj dejstev:
Verouk se bo poučeval po dve uri tedensko, toda le kot prost predmet in izven programa. Pri vpisu morajo stariši izjaviti, ali
■J)
bo otrok obiskoval verouk alj ne. bi radij Mnogo jih je iz strahu izjavilo, Svo;io roko to ali ono; da ne. Taki si najčešče mislijo, >%jo,nad 300 pisem j kaj bi se izpostavljali, saj ga urad. I bo doma mati prav toliko nauči-razvidno, da so ha verskih resnic kot bi jih izve-
podje-
^ainteresirani v "jjif Itov! : prodajo radijskih
RHRi
n0 ' v restavracije, gazo-j oriji
staje — ... ... !
|
ipif
M

ER
q¥
ln raznih električnih
m
tel'
* *
jj^'k Truman najbrže C.??bo javno izjavil, ajj ltllrii-l za predsednika •lllžbne bo. Morda bo nje-e'jLa v prihodnjih dveh M v talco naporna, da ne tj e* Prevzeti predsed-vv njegova stranka pff^ karala. Dozdaj je
' f* ■ H P?kazal> da mu 8're
7 kožo- Gospodarsko kun ed. držav bo zahte-°d»jih dveh letih ze-


m
kaj0'
r°ke.
. Potem, ko bo kongres Vnanil
•if^. da smatra ko-ip' j j^^tim, bo končana i, ^'ncija zt\ farmarske
, ,<lt° Pa skuša vlada 0 ■ \ zavleči to akcijo
it V |°če namreč, da bi
u letu 1948, ko bodo
h
del v šoli. V tretjem gimnazijskem razredu naj se pri prirodo-pisu otroci pouče o razvojni te-i s posebnim poudarkom, da grocerije, proda-j je treba iztrebiti bajko o božjem ni prodajo zavaro- izvoru človeka.
Pri zgodovini naj se ob vsaki primerni priliki poudari kvarni vpliv duhovščine na narodno kulturo.
Razmere na Tolminskem -
Tolmin, 2. oktobra. — Iz tukajšnjih hribovskih vasi prihajajo semkaj vedno pogosteje vesti o nezadovoljstvu z novimi razmerami. Ljudje so začeli javno kazati, da jim partizanstvo preseda. Prav zato se je oblast začela živahneje zanimati za ne. zaclovoljneže. Tisti, ki so doslej bolj malo dali za OF, morajo prispevati za razne potrebe kar* veliko v blagu ali denarju. Nekaterim so vzeli kar po tri glave živine. Davki naraščajo, denarja je vedno manj, zaslužka ni nikakega. Ljudje se sprašujejo's strahom, kako dolgo bo še to trajalo.
Novi vzgojni ukrepi v Ljubljani-
Ljubljana, 4. oktobra. — Od šole in vzgoje, mladine skušajo odriniti vse, kar po njihovem mnenju kvari naravno vzgojo, to so pred vsem vsi kat. vzgojitelji in redovnice, šolskim sestram bodo zaenkrat pustili ljudsko šolo, vendar pod tujo upravitelj i-co in referentom. Sestre morajo sedaj tako kot vse druge učiteljice obiskovati nostrifikacij-ski tečaj, šele po dovršenem tečaju bodo odločili, kdo sme po učevati in kdo ne. Od sester so sprva zahtevali, da slečejo redovno obleko, nakar da jih bodo ti^^zširjene govorice,'1 razmestili po raznih šolah. Se-
volitve, podpirala
fa
^ rmarske cene in Hrmarske glasove.
bo	*
\.j Jsak
čas naznanila avtomobilom. Nad f'wa,Vtna industrija ne
P 1iži?teri misli-io' da bo
a kot dovoljena od
J'Vu Jati> nižje pa lah-
2aradi tekmovanja 1 družbami. Cene ■<ie ,Večje kot pred voj-3 n užbe bodo
zaslužili C k°t leta 1941, ker
^e rt več> čim •l'ih izgotoviti.
I> v * *
sterskega predsednika Parrija,! ki v nekem pismu zatrjuje, daj so časi, ki so trajali 25 let, za' nami ter da se strinja s težnjami beneških Slovencev v smislu poročila videmskega prefekta. j
Smrt župnika Piska- i
Gorica, 7. oktobra. — Sedaj je ugotovljeno, da je bil č. g. župnik Pisk umorjen v Tribuši.1
Washington, 5. nov. — Predsednik Truman je povedal danes zastopnikom inciistrije in delavcev, da morajo rešiti svoje sporne zadeve, ker dežela ne more trpeti spol-ov v času, ko moramo začeti s povojno produkcijo.
Predsednik je govoril 18 za-
Tu je bila usmrčena tudi akade- stopnikom industrije in prav to-mičarka Anica černe, ki so jo liko zastopnikom delavstva, ki so
se sestali tukaj h konferenci, da najdejo pot, po kateri bi se usta-
vilo spore in stavke v industriji. Mr. Truman je jjovedal tem zastopnikom, da ameriški narod ne gleda rad sporov v industriji, ki ovirajo pot k prosperiteti,
ujeli partizani leta 1944 pri Renčah irf našli pri njej nekaj četniškega propagandnega materiala.
Strahote grgarskih jam-
Grgar, 5. okt. — Po podatkih iz zelo zanesljivih virov so se izkazale vesti o grgarskih "foj-bah" žal za resnične. V tukajšnji okolici poznamo tri take jame. Ena je v bližini grgarskega pokopališča. Sem so zmetali kakih 30 tolminskih domobrancev. Fantje, ki so jih žive pometali v jamo, so bili še precej časa živi, kajti celo noč in še dlje je bilo čuti obupno vpitje iz jame. Dva »so potegnili partizani naslednji dan še živa ven. Eden je bil doma iz Zetolmina. Privedli so ga
kasneje v Tolmin in ga ustrelili, j ogromno večino. To so bile pr-To jamo so partizani pozneje po- yg voiitve v centralni Evropi po
nežela v skrbeh zaradi tega in pričakuje, da delavstvo in industrija najdejo širokopotezno in trajno podlago za mir v industriji in to brez vladne kontrole.
Predsednik je predlagal konferenci, naj se zedini na sledečih poglavitnih točkah:
1.	Odkrito kolektivno pogajanje s trdno voljo, da se doseže pošten sporazum.
2.	Ako pogajanje nima uspeha, naj se pokliče nepristansko posredovanje, da se doseže sporazum na bazi dokazanih faktov.
3.	Da .se obe stranici zavežeta držati se točno doseženih sporazumov.
Konferenca se vrši v avdito-
u,nij, ki niso bile pozvane, da pošljejo svoje zastopnike na zborovanje. Ko je dospel na konfe renco John L. Lewis, predsednik unijskih premogarjev, je šel skozi piketno stražo. Toda. ko je do. spel predsednik Truman pred poslopje, se je piketna straža umaknila, da je vstopil brez ovi re.
Predsednik je rekel zboroval-cem, da vlada noče narekovati niti delavstvu niti industriji, ampak da naj sami rešijo svoje sporne zadeve, ne da bi se ustavilo produkcijo.
"čas ,ie prišel," je rekel predsednik, "da delavstvo in deloda-
zlasti še, ker sta obe stranki
"svečano obljubili," da bosta so-! liju delavskega oddelka vlade, jalci rešujejo med seboj svoje delovali z vlado.	I Zunaj pred poslopjem se je po-' sporne zadeve po ameriškem de-
Predsednik je omenil, da je javila piketna straža neodvisnih' mokratičnem načinu
KONSERVATIVCI IMAJO VEČINO NA MADŽARSKEM
j Budimpešta. — V nedeljskih i volitvah je dobila stranka malih i posestnikov, v kateri je zastopan center in konservativci,
Juniji zvišanje; daj so popustili toliko, da jim
.„j zvišal ceno pro-j bodo pustili poučevati v redovnih
| \ 1,6 umetno ustvar-; oblekah avtne družbe. Na-'vendar
in na njihovih šolah, , m	uruzoe. veuu« pod strogim nadzor-
Prisili Forda ali stvom, ki naj ima namen dbse-v; 0 avtno družbo ugo-j či, da se bo učni načrt točno iz-lV]Ut^e> ne da bi za-'vajal.
temu Primerno! Beneška Slovenija-
novim avtomobi- čedadj oktobra. — Po na-
4 ,	J ših krajih še vedno krožijo obo-
*	roženi partizani. Ljudstvo pa se
K ° JaVadno °«lašaj0, jih je naveličalo in je odločno
jJCo prodaj°- Mar" proti OF. To okolnost izrablja
Pi ^bli? v SVOjlh ogla"! jo Italijani, ki skušajo prikazati,
\ >,jt • naJ ne hltl;da je ljudstvo na sploh proti
?daj' ko -ie od- Jugoslaviji. Temu pa ni tako, Firma
krili z vejami in nanje narneta-li zemljo. Za- vse to so številne priče na razpolago.
Večja taka jama je med Ravnico in Trnovim. Zadnji čas je spregovorilo več prič, ki so povedale, da je bilo v to jamo zmetanih okrog 650 ljudi. Bili so to po večini Goričani, ki so jih pripeljali iz goriških zaporov. Med drugimi je bil v to jamo vržen tudi polkovnik Tonči Kokalj. Nekatere so metali v jamo žive, druge so površno ustrelili in jih nato pahnili v luknjo. Domačini so okoli te jame več časa opazovali sledove krvi ter našli nekaj molitvenikov in rožnih vencev. šele prvi dež je zabrisal sledove krvavih dogodkov. Da bi zabrisali vso sled, so partizani vhod v jamo minirali, misleč, da bo obrobno kamenje odprtino zakrilo. Učinek je bil pa baš nasproten, kajti vhod v jamo se je še bolj razširil.
Za vse te jame smrti in tudi za strahote, ki so se dogajale meseca maja ob njih, so na razpolago številne priče.
Skrunjenje grobov-
Lom, 5. okt. — Neki prisilni mobiliziranec, po rodfj Hrvat, ki je nekaj časa bil dodeljen partizanski edinici v Lomu, se je napram nekemu znancu izrazil, da je zanj najhujše delo to, da mora odkopavati mrliče ter jim nato rezati nosove in ušesa ter izkopavati oči. Pravil je, da jih partizani nato slikajo ter razstavljajo, češ, taki so ravnali domobranci s p a rt i zanskimi borci.
Nove regulacije ameriške pošte za Italijo ter jug. province
tv
^C?nirarye- *!irma|kar se objektivni opazvalec raz-
K Va °stati V trg°-' mer lahko vsak J 93 let.
4
r/
lis;
'V
Sa
hip pouči pri preprostih ljudeh in pri inteli *	j genci po raznih krajih Beneške
t, županu ponu-i Slovenije, tako pri Sv. Ivanu v s'0 kot radijski ko-1 Landruv pri Sv. Lenardu, pri 0 ali ono firmo.' Sv. Petru ob Nadiži, pa tudi v 1 tJ*6 mu ponuja do' Čedadu samem. 'Mnogi duhovni-en- Ko bo župan ki in svetni inteligentje se bori-, jega januarja,' jo za uvedbo slovenščine. V tej 111 lahko redno sli- stvari so našli razumevanje ce-Sedaj dobiva kot lo pri videmskem prefektu. Ne-an $25,000 letno, katri so se obrnli tudi do mini
DELAVCI PRI GOODYEAR SO PRO TI 8 UR DELA
Akron, O. — Večje število delavcev pri Goodyear Tire & Rubber Co. je pustilo delo in odšlo v protest, ker je podjetje vpeljalo 8 ur dela na dan. Ko so dodelali 6 ur, so odšli domov.
Vladni zastopnik je zadnji teden določil, da sme podjetje vpe. ljati 8 urni giht vsaj do 1. fe
vojni.
Kot vse izgleda bo dobila ta stranka okrog 60 odstotkov vseh glasov, socialni demokrat je okrog 20 in komunisti 12 do 15 odstotkov, dočim so druge stranke daleč zadej.
-o-—
Vozniki busov v 7 državah so se pridružili stavkarjem na vzhodu
Kansas City. — Voznik busov in drugi uslužbenci Southwestern Greyhound avtobusne linije so v nedeljo o polnoči pustili delo in se pridružili stavkarjem. Tako so se pridružili vozniki 7 zapadnih državah stavkarjem v 19 vzhodnih državah. Zapadne države, prizadete vsled te stavke so: Texas, Oklahoma, Missouri, Kansas, New Mexico, Colorado in Arkansas.
Vozniki vprašajo za 1 cent priboljška na miljo, dočim zahtevajo vozniki v vzhodnih državah .75 centa pri milji več.
Iz nobene države še ni poročil, da je blizu kak sporazum med stavkar j i in avtobusnimi družbami.
•-o-
V Windsor, Kanada so šli na stavko iz simpatije do delavcev pri Fordu
Windsor, Kanada. — Pri Ford Motor Co. je na stavki 10,000 delavcev že 8 tednov. Včeraj je odšlo na stavko iz simpatije do teh delavcev do 8,500 delavcev pri General Motors, Chrysler, in drugih firmah. Tako je zdaj tukaj brez dela do 20,000 delav cev.
Včeraj se je zbralo pred glavnimi vrati Ford Co. 2,500 pi-ketov, ki so s svojimi avtomobili zaprle ceste štiri bloke daleč. -o-—
Washington. — Informacijski oddelek pošte Zed. držav naznanja javnosti sledeče:
Od petka 2. novembra je vzpostavljena poštna postrežba z vso Italijo razen do provinc: Gorice, Trsta, Pulja,, Reke in Zadra. Toda "darilni paketiir se lahko pošljejo v mesta Trst, Pulj in Gorico.
Pakete sprejema pošta do 11 funtov teže. Posamezni odpoši-ljatelj lahka pošlje na isti naslov v Italijo vsak teden po en paket. Dozdaj je bilo to omejeno na 4 funte in samo po en paket na mesec. Po prejšnjih odredbah se je pakete lahko pošiljalo samo na Vatikan, Sicilijo in Sardinijo ter v mesti Rim in Napelj.
Darilni paketi ne smejo biti nad $25 vrednosti.
Poštna pristojbina je 14 centov od funta. Na vsakem paketu mora biti vidno zapisano "Gift Package." Odpošiljatelj
mora navesti vsebino in vrednost pošiljke za carinski urad. Za vsak paket mora biti posebna izjava.
V pakete se sme deti samo take stvari kot: obleko, čevlje, šivalne potrebščine, posušeno aH evaporirano mleko in milo. V paketu ne sme biti pisanega, niti tiskanega materiala, niti živil, ki se pokvarijo, nobenega tobaka, ne cigaretnih prižigalni-kov ali tekočine zanje, nobenih vžigalic.
Pošta v province Gorico, Trst, Pulj, Reko in Zader je še vedno omejena samo na pisma in dopisnice, ki ne smejo tehtati nad 2 unči.
Pošiljke z zračno pošto v Vatikan in Italijo, razen v province Gorico, Trst, Puilj, Reko in Zader, ne smejo presegati v teži enega funta. Pristojbina za zračno pošto je 30 centov za pol unče.
BORIL SE JE NA PACIFIKU, ZDAJ SO GA PRIJELI KOT MORILCA
Kot roman se čita slučaj neke.| imenom Albert Jones in da slu ga Alberta Jones, ki je bil pred, ži na Pacifiku. Pa so ga pustili
Truman ne bo obiskal tako kmalu Evrope
Washington. — Iz Bele hiše se zatrjuje, da predsednik Truman nima načrtov, da bi obiskal Evropo. Pariško časopisje je
enim mesecem častno odpuščen iz ameriške armade. Služil je pri 37. ohijski diviziji in je bil v bojih na Guadalcanalu," na Novi Georgiji, Bougainville in Luzo-nu. Na Luzonu je bil tudi ranjen. Prejel je sledeča odlikovanja: odlikovanje višnjevega srca, pacifični znak, ameriški obrambni znak, vojni pehotni znak, svetinjo za dobro obnašanje, tri bronaste svetinje za boj, znak za osvoboditev Filipinov in svetinjo zmage.
Po odpustititvi iz armade je prišel v Akron in je pred 10 dnevi dobil delo pri Goodrich Co. Tje so prišli ponj detektivi in ga aretirali. Obtožen je uboja na božični večer leta 1935 v East, Liverpool, Ohio, kjer je z dvema tovarišema izropal nekega mle-| karja, ki se je ustavljal in so ga]
roparji ustrelili. Njegovo pravo I, . , .	.
ime je Clinton H. Daniels, star' komuniste m da so bih ti prisi-
32 let. Dva njegova tovariša so yrmtl streljanje, toda ko-takrat prijeli in sta dobila do-! munistijo se morali po eni uri smrtno ječo, Daniels je pa izginil. ■
Iskali so ga po vsej Ameriki
pri miru in čakali, da bo prišel nazaj. Ko je bil odpuščen v At-terbury, Indiana, so mu bili detektivi že za petami, šli so za njim v Akron in ga tam čez nekaj dni aretirali. Kdaj bo pri-šelb pred sodnijo, še ni znano. -o-
Ameriška vlada zanika, da so marini v boju proti kitajskim rdečim
Washington. — Iz Bele hiše so včeraj odločno zanikali, da bi bil kak boj med ameriškimi marini in kitajskimi komunisti. Pozneje se je izjava popravila v toliko, da ni s kitajskimi komunisti v boju nobena ameriška oborožena sila.
| Ta izjava je bila podana na zatrdilo kitajskih komunistov, da so ameriški marini napadli
namreč trdilo, da namerava Mr bruarja zaradi pomanjkanja de- Truman obiskati spomladi Fran-lavcev v nekaterih oddelkih. cijo.
umakniti premoči Amerikancev. -o-
in končno ga je začela iskati tudi tajna policija, o-kateri je znano, da zadeve ne pusti iz rok, dokler ne izsledi iskanega. Tako je tudi tajna policija zvedela, da se je Daniel vpisal v armado pod
V Floridi so te dni zmrzovali
Miami, Florida. — Včeraj so si morali Floridčani poiskati suknje, ko je padel toplomer na
Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te okolice
Vabilo na sejo—
Nocoj <ob osmih bo mesečna seja Euclid Rifle kluba in sicer v: Slovenskem domu na Holmes Ave. To je zadnja seja pred : d prti j o lova na zajce in fazane, zato je važno, da člani pridejo in se pogovore, kako in zakaj jih bodo. Ksmo od doma—
Mrs. Silbitzer iz Reno Ave., je prejela pismo h Dol j nega Zenana pri Ilirski Bistrici in Kosez. Pišejo, da so doma še vsi živi. Sestra Mr. Silbitzer j a pa poroča, da so njeni trije sinove urtvi; eden je umrl od ran, dva pa sta bila ubita. Odpotujejo v Florido —
Mr. in Mrs. Frank Ivančič iz 15416 Saranac Rd. ter Mr. in Mrs. Anton Pire iz 211. St. od-)otu,jejo danes v toplo Florido, c.jer nameravajo ostati čez zi-r.o. Malo smo jim nevošljivi, .nalo pa ne, pa vseeno jim želijo srečno pot in pa prav prijetno zimovanje na jugu. Mi bomo pa v za peč k u do pomladi.
V zadnje slovo—
Jutri zvečer ob 7 bo seja krotka št. 3 Progresivnih Slovenk SDD na Recher Ave. Po sej i se poda krožek korporativnč v 4eletov pogrebni zavod, da se ilanice poslove od pokojne Florence Zupančič. Mladina vabi—
Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. proredi v nedeljo 18. nov. opereto "V kraljestvu palčkov" pod vodstvom Ane Vadnal. Rezervirajte si to nedeljo za mladino. Na sejo nocoj—
Članice podružnice 14 SŽZ naj pridejo nocoj ob osmih na sejo v navadne prostore. Pre-čitani bodo računi od zadnje prireditve.
novFgrobovi
Ignac Mihelčič
Central City, Pa. — Po dolgi in mučni bolezni je umrl v Windber bolnišnici na 30. oktobra Ignac Mihelčič, po domače Špeharjev iz vasi Klanc'e, fara Stari trg pri Ložu. Bil je star 53 leti. Zapušča ženo in 8 otrok, pet sinov in tri hčere, v starem kraju brata Janeza in sestro Ivano Janežič. V Clevelandu zapušča sestro Agnes Bavec, ki se je udeležila pogreba zadnjo sdboto in tudi več drugih sorodnikov. Naj mu bo lahka ameriška zemlja.
Frank Besaj
V Emergency Clinic bolnišnici je umrl Frank Besaj, po domače Cesar, star 68 let, stanujoč na 15408 Calcutta Ave. Tukaj zapušča tri sinove : Franka, Maksa in Alberta, ki vsi bivajo v Kaliforniji ter nekaj sorodnikov. Rojen je bil pri Cerkljah. Tukaj je bival 42 let. Bil je član SNPJ in ZiSZ. Pogreb bo v petek ob osmih iz Že-letovega pogrebnega zavoda na 152. cesti v cerkev Marije Vne-bovzete ob 8:30 in na Kal varijo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder jutri popoldne, ker se pričakuje sinove na pogreb.
-o—-
IZ NAŠIH NASELBIN
Chicago. — John Trojar
se
51 stopinj. Tako mrzlo ni bilo nahaja v bolnišnici St. Anthony, v Floridi že 35 let.	j ker mu je odpovedalo zdravje.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto W.50. Za Cleveland, do doMI, celo	leto »7.60.
Za Amerllco ln Kanado. doI leta $3.60. Za Cleveland, po poŠti, pol	leta $4.00.
Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt	leta $2.25. Za Cleveland in Kuclid. po raznaialcih: Celo leto (6-60. pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Poaamema Itevilka 8 eenta
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6JO per rear. Cleveland, bi audi, $7Jt per year. U. S. and Canada. tt.M tor 9 month«, Cleveland. 1» mail. $4.00 tor $ months. U. S. and Canada, $2.00 for 8 months. Cleveland, by mall. $2.28 for S months. Cleveland and Kuclld by Carrier. MJK) per yeaur: $3.60 for e months. $2.00 for I months. Blngle coplea B centa.
deželam, toda mi bi morali najprej vedeti sami, koliko lahko posodimo, da bomo lahko zmaga?i posojilo. Ne bi bilo prav, če bi zdaj dali nekaterim, pozneje pa, ko pridejo s prošnjami za posojilo še drugi, bi pa zmanjkalo. Kar bi morala storiti najprej naša vlada, predno začne.delati posojila v inozemstvo, bi bilo to, da najprej pregleda našo finančno možnost in obenem poizve, koliko se bo prosilo iz inozemstva. Potem bomo lahko preračunali, koliko lahko damo vsakemu, da bodo vsi zadovoljni. Vol'k sit in koza cela tudi v Ameriki ne gre, ker tudi ameriški davkoplačevalec more zmoči samo toliko in nič več.
BESEDA IZ NARODA
Entered tut second-claw matter January 8th. 1801. at the Poet Offlee at Cleveland. Ohio, under the Act of March grd. 187».
No. 259 Tues., Nov. 6, 1945
Vpliv Osvobodilne fronte rapidno pojenjiije
Pravi položaj v stari domovini kaže poročilo, ki smo ga prejeli iz Laškega na Štajerskem. Da bodo naši čitatelji, ki jih to gotovo zanima, o tem poučeni .iz prve roke, priob-čamo poročilo dobesedno in sicer:
Splošen znak današnje situacije je naglo propadanje vpliva in moči Osvobodilne fronte, kar je posledica zmede in brezglavosti, ki je zavladala v vseh panogah politične in gospodarske uprave. Le s pomočjo skrajnega terorja, ki ga izvaja KP potom svojih celic in po 02M, se še morje držati režim in zadrževati popolna anarhija. Kmečko prebivalstvo se je skoro v celoti preorientiralo in lahko se reče, da je danes do 80% proti OF. Posebej velja to še za levi breg Savinje.
Nek bivši župan našega okraja, socialist po prepričanju, poroča, da je položaj tudi v delavskih revirjih našega okraja ugoden ter da imajo protikomunistično usmerjeni socialisti vsaj 80% delavstva za seboj. Verjetno je ta sodba nekoliko preoptimistična, vsaj glede na razdelitev ljudstva po politični pripadnosti, dejstvo pa je, da je ogromna večina ljudstva proti OF in proti sedanjemu režimu. Vlada skuša z različnimi sredstvi spremeniti to razmerje; tako'so na primer prav sedaj zaradi volilne kampanje izplačali rudarjem obljubljene mezde v celoti. Protikomunisti se po strankah ne ločimo mnogo. Vse nas veže skupni program: za Jugoslavijo proti komunizmu; za. pravo demokraoijo. Potrebno bi bilo več direktiv skupnega političnega vodstva doma in iz tujine. Kot demokrati upravičeno pričakujemo, da nam da londonski radio več pobude in poguma, kajti tu živimo skoro brez zaščite v večnem strahu pred ječo in smrtjo. O svobodi, demokraciji in enakopravnosti pri nas ni govora. Hvaliti ali zagovarjati naše zapadne zaveznike pomeni neizogibno zapor. Vse, ki smo ves čas vojne bili na strani Angležev in Američanov, označujejo za belogardiste in izdar jalce, ki jih tam zunaj menda še vedno smatrajo za sodelavce z okupatorjem. Vsaj tako pripovedujejo ljudje, da so Angleži izročili našim krvnikom celo vrsto domobranskih častnikov, o. katerih vemo, da so bili najboljši Jugoslovani in prijatelji, zaveznikov ter da so poznali le en cilj: osvoboditi slovenski narod izpod komunističnega nasilja in ga postaviti ob stran zapadne demokracije.
Ali je znano tam zunaj, kako si išče režim sredstev za izvedbo volitev? Tovorne avtomobile, ki jih pošilja UNRRA v Jugoslavijo, prodaja vlada in jih vsiljuje privatnikom in podjetjem za drag denar. Tako je določila za okraj Trbovlje 25 avtomobilov, od katerih jih je samo Trboveljska premo-kopna družba moraSa prevzeti deset.
Kakšna grozodejstva so počeli partizani, OZNA in vojska, spričujejo med drugim sledeča dejstva. Nad Hrastnikom je bilo staro naselje Hrastnik, ki se je zaradi rudniškega obrata pogreznilo ter so tam nastala globoka brezna in jame. V juniju so pripeljali tjakaj preko 4,000 ustašev in naših četnikov, jih do nagega slekli in izropali, jih brez vsake sodbe postrelili in nato zmetali v jame. Nekateri trdijo, da počiva v Hrastniških jamah preko 7,000 žrtev. Preko hrastniške doline se je culo obupno klicanje in ječanje teh nedolžnih žrtev nad eno uro daleč. Voda iz vseh studencev pod pobočjem hrastniškega hriba je še danes neužitna. V Hudi jami so zazidali v rudniške rove več sto ustašev in četnikov. na laškem pokopališču so jih postrelili gotovo čez 400.
Volilno gibanje je v polnem razmahu, seveda samo od strani OF in 'K,P. Z grožnjami silijo ljudi k podpisu 'kandidatskih list. Zlasti iščejo sedaj vplivnejše kmete in obrtnike, sploh starejše ljudi, ki jih prej niti poznati niso' hoteli. V tem važnem razdobju smo mi brez tiskarn, ker so nam jih vse izropali, smo brez časopisja, zlasti pa še pogrešamo tiskovne svobode. Iz volilnih imenikov so črtali zelo veliko vclilcev, sploh, vse, ki se jim ne zdijo dosti zanesljivi. Kandidirati ne bo upal nihče, tudi če bi moglo priti do opozicijske liste, ker grozi za vsakim oglom smrt. Prosimo pomoči!
Preglejmo najprej svoje finance doma
Ves svet, se lahko reče, pričakuje od Zed. držav finančne pomoči. Ta naša dežela, ki jo nekateri tako radi prikazujejo kot kapitalistično, to je protidelavsko "kontro," bo morala, kot se vidi, postaviti ves svet zopet na noge. Angleži zahtevajo, oziroma radi bi dobili kakih 5 bilijonov dolarjev, Rusija, vprašuje za "borih" 6 bilijonov. Potem je pa Francija, Kitajska in druge dežele, ki tudi upajo dobiti posojilo pri nas.
Predno začne naša dežela dajati taka posojila, in dala jih bo gotovo, bi bilo pametno, če bi najprej pregledali svojo finančno moč ali možnost. Ne bi bilo namreč prav, če bi nekaterim posodili, za druge bi pa zmanjkalo. Kakor moramo imeti proračun za svoje domače vladne potrebe, tako bi morali imeti proračun glede možnosti posojil inozemstvu.
Znani finančnik Baruch je rekel, da bodo tujezemske vlade vprašale za posojilo v znesku najmanj 20 bilijonov dolarjev in 20 bilijonov je tudi za bogato Ameriko lepa vsota denarja.
Vsi vemo, da bo treba pomagati na noge tujezemskim
Vsakemu, ki ima srce, se morajo smiliti
Ely, Minn. — Priloženo vam pošiljam $10 za slovenske be-gjunce. Saj človek ne more imeti srca, da bi jih prezrl, ki so taki reveži. Dosti sem že dala poprej in tudi obleko in v denarju.
Veste, nekateri časopisi pišejo tako, drugi drugače, komunisti pa zopet po svoje. Vse to sem brala in me je tako zmešalo, da sem rekla, da ne dam nič več, dokler ne Lom trdno prepričana, kaj je res in kaj ni in da bom gotovo vedela, kam gre denar, ker za komuniste jaz ne dam nič.
Saj bi rada dala več, pa smo tako nesrečna družina. Poprej ni .bilo nobenega dela za nas, zdaj pa delajo, pa bo menda zopet kmalu čas, ko ne bo nobenega dela. Včasih se mi zdi, da bolj ko je človek pošten, manj kredita ima. Nekateri ne gledajo na srce, ampak samo na namazan jezik.
Jaz sem morala trdo delati od mladih nog. Ko sem bila stara 8 let, so mi umrli oče. Pa sem morala iti služit k tujim ljudem. Tisti, ki ste poskusili, kaj se pravi jesti tuj kruh, že veste. Zato pa tudi lahko čutim z reveži.
Dekla je bila zadnja pri hi-či, zadnja pri skledi in pri kruhu, pa prva pri delu. Domača dekleta še niso nikdar z deklami družila, prav tako fantje ne. Nekoč sem zbolela na njivi, da so me morali peljati domov. Pa je gospodinja drugi dan po kuhinji vpila, da jaz črkam v kambri, ona pa da mora delat. Videla sem, da posel doma nima nobene pravice, pa sem se namenila v Ameriko, o kateri sem slišala, da je tam pravica za vise. Imela sem toliko denarja prihranjenega, da je bij o za pot. Ker sem rada delala, sem kmalu vzela bor-darje na hrano in stanovanje. Kmalu sem si kupila kravo in redila prašiče. Prodala sem nekaj mleka in mesa je bilo doma. Sčasoma sem jih kupila še več in tri leta sem imela kar pet krav. V tem času sem se o-možila, otroci so rasli in začeli pomagata. Nekateri ljudje so nam bili nevoščljivi, posebno naši rojaki. Za sosede smo i-meli Italijane, ti so bili pa res dobri ljudje in'so nam ob vsaki priliki pomagali. Tako nam je šlo nekaj časa vse po volji in kar dobro smo izhajali.
Kar naenkrat nam je pa začelo hoditi vse narobe. Krave so nam zbolele in najboljši ži-vinozdravnik ni vedel, kaj je ž njimi. To nas je spravilo skoro ob vse. Od leta 1925 še nisem bila vesela. Morda sem se včasih zasrnejala, toda moje srce je bilo vedno žalostno.
Leta 1932 se je pa mož pobil na glavo, da je moral biti dve leti v umobolnici, potem sem ga pa vzela domov. Imeti v hiši bolnega moža, pet otrok pa ncibenega dela, niso majhne skrbi. Toda ostala sem trdna, vsaj zaradi oi.rok.
Moža sem morala zopet poslati v umobolnico, kjer je že 5 let. Sedaj mi mora pa kom-panija plačevati, kar zopet nekaterim ni prav. Je že tako na svetu. Jaz pa ostajam doma, ali pa grem v cerkev, kjer .se z molitvijo tolažim. Kar nekam odleglo mi je, da
sem se vam nekoliko izpovedala o mojem življenju, zato mi cenjene bralke gotovo ne bodo zamerile. Ker je bilo vse moje življenje ena velika bolečina, zato se mi tudi tkao smilijo slovenski reveži, ki se potiičejo po svetu pri tujih ljudeh, pa jih celo nekateri naši lastni rojaki tukaj, ki imajo vsega dovolj, zaničujejo in jih celo obkladajo s psovkami. Pomagajmo jim vsaj mi drugi, ki imamo še srce za trpečega rojaka, ki si ni sam kriv nesrečne usode. Vas vse skupaj pozdravljam, Frances Koprivnik.
Zahvala
Ne morem drugače kakor ubogati moje sosestre članice Zveze Oltarnih društev, ki mi naročajo, da se prav lepo zahvalim v imenu vseh članic, našemu častitemu, duhovnemu vodji, ki nam je poskrbel tako lepo molitveno uro od 3 do 4 predzadnjo nedeljo popoldne. Zelo so bile vse zadovoljne in navdušene, kajti lepo je odmevala slovenska molitev in lepo slovensko petje čeprav v angleški cerkvi.
Prisrčna zahvala in stokrat Bog plačaj č. g. kanoniku za prelepi govor, ki nam ga je podal v cerkvi. Prav tako tudi prav lep« hvala Rev. Tomcu od fare Marije Vnebovzete za navzočnost. Lepa hvala tudi pevkam od fare sv. Lovrenca, ki so tako lepo prepevale in z njimi vsa cerkev, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička, čeprav ni bilo posebne reklame za to.
Naše žene in matere, članice društva sv. Rešnjega telesa se zavedajo, da le v molitvi dosežejo, kar jim srca želijo, ker Jezus, ki je v Presvetem Rešujem telesu vselej usliši naše prošnje, posebno pa še v veliki skupni molitvi. Ker je bil predzadnjo nedeljo tudi praznik Kristusa Kralja, je bila v vseh srcih velika prošnja: Kristus kraljuj, Kristus zmaguj, celi svet Ti gospoduj in podeli nam mir!
še enkrat iskrena hvala vsem in Bog plačaj!
Katherina Roberts, preds.
Čestitke novoporočencema
Newburgh, O. — V sredo 7. novembra stopita v cerkvi sv. Lovrenca pred oltar dva naša mlada prijatelja, da si obljubita zakonsko zvestobo do groba. Pa si jih oglejmo, kdo sta. Srečni ženin je sin poznane in pio-rarske družine Mr. in Mrs. John Ferfoiia.
Oče je doma iz fare Dobrniče in mislim, da mati tudi._ ženin Anton Ferfoiia je priljubljen pri starejših in prj svojih sovrstnikih. še kot fant je podje'ten in je začel trgovino na 3517 E. 93. St., kjer ima vso moško opravo v zalogi.
Nevesta, Mary Ann, pa je hčerka poznane trgovske družine John Strekal iz 3592 E. 82. St. Upamo, da ko bo še žena v trgovini, da bosta svojo zalogo pomnožila in vpeljala v trgovino tudi opravo za ženske. Mary Strekalova se je mnogo udej-stvoval v društvih, posebno je bila aktivna v dramatiki. Velikokrat smo j6 videli na našem odru v slovenskih igrah. Vselej smo bili prav zadovoljni 7i njo in njenim nastopom.
V novem zakonskem stanu vama, mlada prijatelja, želim vso srečo. Kakor sta bila v samskem stanu vedno prijazna in postrežna, vem da bosta tudi v
zakonu srečna. Bog, v katerega sta zaupala v mladosti, naj vaju tudi nadalje vodi, da v krogu družine dočakata še stara leta. Ako pa pridejo težave, katere se v zakonskem življenju kaj rade pridružujejo, imejta pogled na sv. razpelo. On, ki visi na križu, je veliko trpel in umrl za. nas le zato, da je odrešil nas in ves svet.
Vsem, kateri smo prosti na njiju poročni dan pa priporočam, da. se udeležimo poročne maše v sredo ob devetih v cerkvi sv. Lovrenca, ter zmolimo očenaš za srečo novo poročencev.
J. Resnik.
Nekoliko o shodu v SND
O shodu ameršikih partizanov, v nedeljo 21. kotobra v SND se mi sprva ni zdelo vredno kaj poročati. Zaneslo je bilo tja tudi mene in sicer iz samega firbca da bom slišal, kako se bo zopet navduševalo in lagalo, kot je to že njih navada. Šele sedaj, ko sem pa vse dobro premislil, se mi pa zdi vredno, da se k temu vseeno malo oglasim, kar pač vsebuje poročilo celega shoda, ki v splošnem ni bil kak slovenski shod, ker ni bilo nobenega slovenskega govora temveč le par angleških in par v hrvaškem jeziku.
Vsi govorniki so 'povzdigovali "demokracijo" in "svobodo pod Titovim režimom in Tita o-menjali kot "jednega največjih ljudi danas na svijetu."
Kar mislim pa tudi poudariti je pa to. Govornik Hrvat ali Srb, je omenjal reakcijo in "cr ne sile," to je, vse one, ki ne simpatizirajo s partizani, za ,katere je trdil "da oni sami znadu, ida lažu." To je kar se od naše nasprotne strani trdi, ravna in dela, d'a je namreč v sedanji Titovi Jugoslaviji komunistični teror, ne pa kakšna demokracija in svoboda in da naši begunci niso nobeni izda jalci. Kar pa ni nobena laž, amjpak je laž nasprotno, laiž partizanov, katero se oni upajo trditi svojim lahkovernim in slepim ovčicam. In to delajo kljub temu, da je tako jasno kje in kaj je resnica. Laž, katero so takoj na shodu sami dokazali, da ne le "oni sami znadu, da lažu," temveč da to ve vsak, ki ima le trohico pameti in razsodnosti.
Ker takoj, ko so trdili to laž "-1 a kakšna demokracija in svoboda je zdaj v Jugoslaviji in da je danes 'Tito. eden največjih mož na svetu," so navzočim dali na znanje dejstvo, da Amerika namerava prekiniti diplomatske odnošaje s Titovim režimom v Jugoslaviji. S tem so dokazali, da je vse laž, kar trdijo o "demokraciji in svobodi v Jugosla vi ji in o enem največjih mož na svetu." Ker, 'zakaj bi vendar dr ugače Amerika nameravala s sedanjo vlado Jugoslavije ta ko postopati, če bi ista bila v resnici tako demokratična in bi v Jugoslaviji vladala taka svoboda in bi bil Tito res eden največjih mož na svetu?
Tako torej lažejo očitno oni, kateri drugim očitajo laž. Boljšega odgovora na vse njihove laži bi ne mogel nihče drugi dati, kot so ga dali oni sami s tem, ko so povedali to namero Amerike glede Titove "demokratične" svobode v Jugoslaviji.
T. Hrabroslav.
SMTSO...
»m
•3UQE IM GOING TO WOCK LABOR CAY—
OtrilMG RE.AOY FOQ TDMOBOOW6 BU6H FOCi 4 POINTS FOB EACH POUND OP USED FA.T/
Nasi begunci
Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred komunističnim terorjem iz svoje domovine. Vsi ti se nahajajo sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime in priimek ter leto rojstva.
Iz LJUBLJANE so sledeči:
(Nadaljevanje)
Furlan Milena, 1898.
Gaberc Kazimir 1927
Gracner Hinko, 1905
Gracner Stanislava, 1915
Grad Pavla, 1885
Grad Darinka, 1908
Grad Majda, 1915
Gazvoda Jože, 1908
Gazvoda Frančiška, 19z7
Gazvoda Martin, 1934
Gazvoda Bogomir, 1935
Grčar Ana, 1891
Grčar Anica, 1921
Gaberc Tomaž, 1929
Gašperlin Marjan, 1927
Graf Franc, 1894
Gašperlin Terezija, 1913
Grapar Danica, 1910
Gi'apar Stasi, 1940
G era ti č Mirko, 1903
Grebenšek Slavko, 1909
Gričar Franc, 1917
Godnič dr. Jože, 1889
Gognavec Ludvika, 1908
Gognavec Marija, 1929
Gognavec Alojzij, 1932
Gognavec Ludvik, 1933
Gognavec Frida, 1935
Gognavec Ernest, 1937
Gognavec Herta, 1939
Gognavec Terezija, 1941
• Gognavec Viktor, 1942
Golmajer Ciril, 1894
Gomiršek Marija, 1922
Gospodarič Ferdo, 1904
Groznik Ana, 1928
Gostinčar Janez, 1924
Golob Roza, 1912
Gustin Jožef, 1919
Habjan Andrej, 1895
Habjan Justin, 1932
Hafner Janez, 1905
Hafner Janez, 1907
Hameršak Vinko, 1907
Hanzelič dr. Rudolf, 1905
Hanzelj Ljudmila, 1921
Havlicek Silva, 1921
Hrastnik Zvonko, 1926
Henigman Franc, 1927
Hribar Mihael, 1885
Hribar Neža, 1882 .
Hirschegger Jože
Hirschegger Ivana
Hirschegger Andrej
Hirschegger Marija
Hirschegger Jana
Hirschegger Pavlina
Hirschegger Rozalija, 1930
Hribar Ivana, 1912
Hribar Milka, 1928
Hribar Zofija, 1930
Hočevar Marjan, 1913
Horvat Leopold, 1927
Hostnik Jože, 1891
Ivanuša Srečko, 1897
Ilija Alojzij, 1905
Ilija Nuša, 1910
Ilija Marjeta, 1929
Ilija Matija, 1942
Ilija Miha, 1943
Ilija Ana, 1894
' Intihar Pavel, 1924
Intihar Franc, 1912
Ivic Anton, 1892
Iglic Valerija, 1913
Iglič Mateja, 1943
Iglič Jana, 1944
Iglič Magdalena, 1945
Ilija Ivana, 1875
Ilija Lovrenc, 1910
Jagodic Marija, 1927
Jaklič Doroteja, 1926
Jaklič Zdenka, 1925 t
Jagodic dr. Jože, 1899 Jaklič dr. Franc, 1892 Jakob Avguštin, 1912 Jakopič Ivan, 1882 Jakoš Anton, 1913 Jan Maks, 1920 Jan Franc; 1909 Jan Marija, 1918 Jarc Vladislav, 1913 Jarc Jože, 1940 Jančar Alojzij, 1885 Jančar Uršula, 1887 Jauh Frančiška, 1910 Jankelj Franc, 1912 Javornik Anton, 1929 Janša Irma, 1927 Jeglič Mirko, 1901 Jeglič Cirila, 1910 Jeglič Janez, 1931
Jeglič Franc, 1934 Jeglič Janko, 1899 Jenko Mihela, 1924 Jenko Janze, 1923 Jeraj Franc, 1890 Jeraj Marija, 1927 Jerala Bogomir, 1915 (Dalje prihodnjič)
I
le i h,
"Torej nekje tam 118 , skem, kakor mi je Pra\| 1
gozdar tam v slavonskih ko smo zvečer ležali v & krog ognja, smo se Pr'P « za birmo. Vse je bil°
sko oblečeno. Po vasi vil mlaje in cesto P°n sicer ni navada na kmel Ižanskem, ne kje drugJ^. ^ bilo pripravljeno, da »j Uj bolj slovesno sprejm^, jj °d Gori v turnu so ča pri zvonovih, da
iakal'
bodo r Nli
vali, tam za cerkvijo s°JJ li pripravljeni nabiti $■ j '<■ nj da bodo iz njih strelF dek v počast in pozdrav, j ^ad Tam pred vasjo s° ^ '"So Vpo-« mo7nka. da naj JEe in

nekega možaka, da kdaj se bo prikazala S' čija, da bo pritekel to in da bodo tedaj vati ti z lo tj
doli do same bele LJ" da bo vsa dolenjska s11^ la, kako znajo na sprejemati in častiti s >
se
- 1 i™ Zupan je >mencai j je 1
kako
in ukazoval, ljudje obnašati, da f^^j mi jo. Včasih se je j|i gledal 'v nebo in pon°V t:ebi pozdravni govof-
Uš,

ko "»j , So
\
Pa
če
St'Ul 1JU/.U1 clVIU iS . p -»
ročno sproti pozabil i ima tako slabo butic°<} drži drugega v sebJA*fih '
ske skrbi in včasih rezolje.	^
Načelnik požarne _ suval svojo četo.v •■,¥> šteno ozmerjal tega
se
svetila. Učitelj je
katerega čelada

poredno mladež, ^ ra.'c je ščipala in si nagaj^ ^o 0s gega dela ni imel* vanju visokega gosta'
so bili odbrani za
bi1
UiA
iS
Ni e
* Je, okra
lju,
k
Ja
*ni,
os,
H

pa pa kislo držali j| K 11 ,	t...,- bo- ,
pričakovali, kaj bratje in setre s° ..^i11 >5 i
se
. t* $
že cele dneve prip°\ ^ %]aj.
ko da jih bo škof Pj'^rf * 1
skal okoli ušes. veliko trudile, da b1 . p Ijenčke potolažile, 11 .ji
K1 fl C1 c
strašijo. Ampak >V Vu
poslušajo ušivcev,
.J
v '"'a
je pa le ostalo v s' Jm-
birmancev, ki	bi
V

ali bi verjeli bratoI°
Je
st
ali materi.	. .p ,<i h., v-
Tedaj pa pridiv^ o,>< si stražnik in že
je: "Se že pelja! 1 .,) čijo, vso zavito v . vif cira naravnost Pr° se pelja jo!'	^i,
Tedaj je pa vS^j/ župan je dal
v zvoniku, na.) & A \ t( nove. Občinski s f 0 J . a cerkev in P°v S^
!U ta
a ol
Občinski - ^ tje za cerkev i« P°\j«.] naj zapalijo moif'F požarne branibe JL''', ktF1',!
~ z»r
ftf?
j y<\
som zavpil: a1
Pa so zvonov. fj dingl-dom, dingl'01.^ tam za cerkvijo se vi možnar —- ^ ^, gi in tretji: bun\ Jj In tedaj pridrvi.
kočija, ki se ustav). jjn
vasjo in iz nje* raufenkirar, ki m M
rt
bu^Ž s >

jasno m poc
škof! Kje pa Je V> ^ -nam je prišla P^J^nih
>o
mun je	' v
škofovo kočijo;. k nia,r v roke!" Tisti Fj/A « M bi potem, ko je-v'1"^-.j [Mit ^ bi trenil izpred 1 ,,1 bi'0
kSc
dimnike, kakor ' ^ • samo se mu je
del ta slavnostni	CeJ(
pan ga je nekaj ^
dal, potem pa t* J
ni: "Zapik! N< ^ ^
iuann l'n nflrtlK''.' ..H "I "t
^ J){
Tri dni ga m
;4 t )
17
915 nji«)
2 S
6 uri rffl
i 118 pravJJ
iskili š
li v pripp bilo"
asi*>(
poff1
kmeti"
rugj6.
Pisana mati
^ Slla je bila Mlaka-•'■"f!Je odšel
ne da bi bil
SPISAL J. F. MALOGRAJSKI
^ vedel, da letijo te in potice, pa izpraševala jo to ^a ni se rad pre-! in ono. In kako rada ji je od-yailli> še celo ne s govarjala, koliko lepega in prijetnega ji je povedala mati! Pa hlebček, tako majhen, tako lepo ,	okrogel ji je spekla. Bil je naj-
!ar si v takih raz-! prej pečen. Vsi drugi hlebi so el nič gorečneje, J bili še v peči, ona pa je svojega Bog že rešil kri- i že prevračala po rokah, gleda-• Molil je često, cla' la ga od vseh strani, a ko se ga k sebi. Anica pa | je bila dosti nagledala, ga je H,ce iz kota v kot ter ! načela ter ga delila z dedkom. 6(lela. Navadila se I Danes je dobila hlebček pač in dasi ni bi-iTonica, nje pa se pisana mati lv'a 7.a iiria.-nc in nj spomnila. Za njo so bili do-
so mučili Soldat Ivana in na to sti." Tako so izgnali vasi Hinje,
ubili. V Brdih je
znana "dolina
Zvirče, Breg, Ambrus, Zagra-dec in Dvor. Na tisoče pa je
smrti." Tam so justificirali ce-1 bilo prostovoljnih beguncev iz lo vrsto Slovencev, med drugi- krajev, kjer je začasno zavla-mi je bil tam ubit profesor Vu-'dala partizanska narodna ob-
za udarce in s katerimi jo je jjmil3ena mačeha, 0 tožbe iz njenih Jivo in vdano je L tf'Pljenje. Samo II J'| je bralo, koliko

da ^1'^jenih velikih mo jnieJ0 A °<toevala še globo-| Prej. Ali baš 0 vsakemu člo-.J0 Je videl, je imel nJo, vse je pomi-"ekletfce, ki mu je
:J
akaii bodo i jo )iti ,trelja iv.
D S"
, naj la $ :el t0.
■L&O
°sti odmenjena Usoda.
e« !n divjanje pija-' 4 k le Je čulo dosti-
i
titi S
!i;olip|V;v0renovim, toda a ■ t
začely «i2vr.
»i
eli C.mogel odločiti,
boiHlZ 6Vati Pi«meno
se k ^jevo- Včasih . i J .
L)
ka P W tlakih prilikah mM Usesom in odgo-
pa -^mT ki je čul'
Mlakarjevih, ali
cal
ilco
se

>on°v
LltlCO:
OV«" J lil >
sebi sili
liO! icrf.
«itne

irOS
it*

eV' vaj ik >ieK»
iK srci", v /j
■atol"
bri udarci!
Bridko ji je bilo v prsih, ko je vse to pomislila, ko se je iz-nova zavedala velikega razločka med tem, kako je bilo nekdaj in kako je sedaj. In zato so ji danes še raje silile solze v oči nego sicer. Mlakarica je bila danes posebno nataknjena in za vsako stvarco se je znašala zdaj nad tem, zdaj nad onim. Celo lastno hčer je bila enkrat udarila preko hrbta, ker se ji ni bila dovolj urno umaknila izpod nog. Tem bolj so leteli na Anico udarci.. Mlakarica ni rada delala in bila je nemara zaradi tega tako razjarjena, ker je morala danes nekoliko prej vstati kot ponavadi. (Dalje prihodnjič)
—-o--
— Leta 1789 je bilo v Zed. državah šest mest, ki so imela več kot 8,000 prebivalcev in sicer: Philadelphia, New York, Boston, Charleston, Baltimore in Salem.
-o-
Partizanska početja v Sloveniji od pomladi 1944 do maja 1945
Piše begunec iz Rima Prepričan sem, da poznate početje slovenskih partizanov \ prvih treh letih italijanske od-nosno nemške okupacije; saj sta izšli o tem dve knjigi, ne samo opisov njih zločinov proti prebivalstvu, ki se jim ni pridružilo, ampak tudi polni dokumentov, da so vršili partizani svoja zlodejstva po načrtu in na ukaz svojih voditeljev ko munistov. Vi morda še ločite med partizani in komunisti, mi smo se tega odvadili, ker so bili vsi partizani dejansko popolnoma pod komunistično komando in tako v praksi za nas ni blio nikakega razločka. Niso pa vam znane hudobije, ki so jih ti ljudje izvršili nad našim narodom v zadnjem letu. . , Samo nekaj teh stvari mislim liii'^sla in poza-! danes našteti. To, kar našte-
e stvari! Saj bi ko bi človek le ie v-jshk, stoi-im! To ni novi)p «d sebe ^ mo-


Pa
£rem k socli-
'Ce me bodo po-
? dobro srce.
\]j] ica sta se mu O ali Pred pi-iih Cuden strah in
Skre'/°kler je le
,.at je zagrozil ,3udi. ko ie čul
lih
s-.
rne v vr
tega
se
je ko*!VVanje> da pojde Ki se\!% Samo zaradi
raja1*) Ve bal' da bi
'ela ol) f! Osorno ne zavr-
H
>
za bllVvfV7' Uan za dne" šali i" S ^ j111 žalostno za j jbo- ^,
so Jj',,1 ^itind_sta- nadejala
•ipo^if o|a^nadeja vsak
ave
v svojin
la b1" \ .da prišla žile, ^jfljJ® bilo vsaj za - Vln dolfi.,
igočasneje.
nj,nu Je vendar le ^ hiše, vsaj
til
tem času toliko zločinov, da je (tam Koren Ivana. V Ladrah [vzeli v korist "narodne obla-vendar jasno, da so ostali komunisti vedno, kar so bili. Tudi, če bodo sedaj, ko so začasno zmagali, kdaj v svoji taktiki popuščali, vendar se ne smerno dati varati, da hočejo izvršiti ves svoj komunistični načrt.
Druga stvar, na katero bi rad opozoril, je tale: Ko so bili partizani odločno potisnjeni v defenzivo in so se morali povsod umikati, so začeli širiti divje vesti o domobranskih "zločinih. " V boju se vedno zgodi, da kdo prekorači silobran. Tu-
ga meseca marca.
V bližini Gornje Branice je okrog 200 grobov. Blizu Gornje Tribuše je delovala partizanska sodnija. Tam je bilo iz-
last.
Paktiranje s okupatorjem
Naj omenim še paktiranje partizanov z okupatorjem. Nas, ki smo gledali vso nemcralnost partizanskega gibanja od blizu,
vršenih blizu 300 eksekucij.
V jeseni 1944 so partizani od-'ni prav nič presenečalo, da so peljali iz Kanala župnika v po-' partizani dostikrat sodelovali koju g. Piska. Vlačili so ga iz j z okupatorjem proti domačemu di domobranci so kdaj kakega j kraja v kraj, končno pa ubili j prebivalstvu. Nemci so imeli komunista na svojo roko pre-'pri Cerknem. Isto se je zgodilo'na Slovenskem primeroma mavec posipali. Nikoli pa niso o-; z župnikom Obidom iz Beneške J le posadke. Tisto vpitje, da dobravali nobenega zločina, pa | Slovenije.	J partizani drže toliko in toliko
naj bi bil izvršen nad komurkoli. Strašno pa so bile te stvari pretirane. V svojih listih so
Požigi in bombardiranja I nemških divizij, kar smo mo-Na Gorenjskem je najgi-ozot-^rali vedno poslušati na london-nejši zločin uničeneje ljudske skem radiu, je bila navadna partizani priobčevali skoro ne-'šole na Jesenicah, pri čemer je prevara; V vsej Sloveniji niso umne izmišljotne o tem, kaj da1 izgubilo življenje veliko število Nemci imeli več kot morda 3 so vse domobranci zakrivili.'otrok.
Kar so kje Nemci storili, to sol V Stični so v jeseni 1944 s
tisoč mož. Od časa do časa so odposlali tudi vlasovce, toda
partizani vse obesili slovenskim peklenskim strojem razbili ob- teh ni bilo veliko in seveda niso
fantom. Ko so pisali o tem, kako so Nemci in vlasovci izropali
činsko hišo, kjer je našlo smrt i Nemci. Zato je bilo Nemcem spet večje število ljudi.	zelo všeč, da so imeli pred par-
Metliko in okolico, so vse to j Večino sabotažnih dejanj so tizani mir na prometnih mestih, prišteli domobrancem, čeprav izvršili partizani v direktno:Zgodilo se je tako, da so skle-pri tej stvari noben domobra- J škodo slovenskih ljudi, ne dajpali zlasti v Julijski Krajini nec ni bil navzoč. Celo metli-'bi to škodovalo kakorkoli oku-;dogovore, da drug drugega ne ški župni upravitelj jim je mo-'patorju. Tako so napadali napadajo. Partizani so imeli ral podpisati neko izjavo, da vlake, kjer so se vozlii samo ci- mir pred Nemci in Nemci pred obsoja radi tega domobrance, ivilisti, seveda Slovenci. Tako so I partizani. Ti dogovori sami po čeprav so v svojih listih komu-: januarja letos položili mino, najsebi niso nič velikega, ker pač nisti pravilno, našteli čete, ki so1 kateri je zletel v zrak vlak pri i partizanov ni bilo toliko, da bi tam divjale. Sami takrat niso'Košani. Ubitih je bilo 110 Slo-'mogli resno Nemce ogrožati, so naštevali domobrancev. Toda, vencev in 80 težko ranjenih. Od ' pa silno značilni za miselnost tem ljudem pač služi vsako! Nemcev sta bila lažje ranjena'partizanov. Da morejo nekaz-sredstvo, naj bo še tako umaza- samo dva vojaka.	jnovani napadati domače na-
no, za komunistično propagan-j Na Dolenjskem so zlasti tr-Jsprotnike, se dogovore z oku-do. Za svoj komunizem se ne pele radi neprestanih požigov, patorjem, da mu bodo dali mir. strašijo nobenega zločina, kaj'okolice Žužemberka, Kočevja j Nemcu, ki je sovražil naš na-šele obrekovanja. Upam, da'in Trebnja. Hinje in Zvirče so rod, je bilo to samo všeč, če so vaši Slovenci v Ameriki niso popolnoma požgali. Najprej so komunisti pobili čim več Slo-nasedali takim obrekovanjem j ljudi segnali v šolsko poslopje,' vencev. Te dogovore je posre-svojih slovenskih ljudi.	'vasi izropali, potem pa zažgali.jdoval grof Pace, nemški eks-
Uboji partizanov v zadnjem le- Ljudi so izgnali iz vasi za stal- ponent v Gorici. Tako je znan iu, ki jaz zanje vem: no. To je bila partizanska j zlasti dogovor, sklenjen 5. juli-
pravica maščevanja nad domačim prebivalstvom. Dne 1. septembra lani so po-
Na velikonočni teden 1944 so partizani odpeljali kaplana-no. vomašnika Kerna, doma iz Gorenjskega, ki je bil nastavljen'žgali do polovice Črni vrh nad v Hinjah pri Žužemberku. Pri- Idrijo. le so izpovedale, da so ga najprej mučili v Gradencu pri Žu-
žemberku, nato pa vlekli v Be-
ja v Pevmi pri Gorici, ki je govoril o nenapadanju in celo o teritoriju, kjer bodo Nemci pustili partizane, da delajo kar hočejo. Bilo pa je še več takih
V poletju' 1944 so posebno;slučajev, zadivjali v Savinjski dolini. Po-1 Ljudstvo na Primorskem je žgali so železniške postaje. U- bilo silno razočarano tudi, ko
10	Krajino in ga tam pred po-jničili so katoliške prosvetne do-'je videlo, da sodelujejo parti-kopališko kapelico justificirali. move kot v Smart,nem na Paki, zani in isti Italijani, ki so po-
Skoraj izstočasno soodpelja^v Mozirju, v Nazarjih itd. U-;prej Slovence preganjali. Raz-
11	iz Loškega Potoka župnika ničenih je bilo na novo tudi več j ni Garibaldinci so se bratili z Pravharja in okrog 20 deklet, cerkva, kot Sv. Križ nad SoštaJvoditelji slovenskega komuniz-
Večina teh je bila ubita. j njem, Poljane, itd.
Dne 13. junija so odpeljali Titova letala so od meseca dr. Albina Tkavca, lavantin- februarja dalje prihajala in skega duhovnika, ki je bil v bombardirala kraje, ki nimajo službi na Primorskem. Svoj prav nobenega vojaškega po-zločin so hoteli olepšati z nekim mena. Bombardirali so med kaj najznačilnejših stvari, ki
;iua. Prej so ti ljudje šikanirali ljudstvo v imenu fašizma, sedaj so ga pa pobijali v imenu jugoslovanskega komunizma.
Navedel sem vam samo ne-

- > je Jlav©zana na | jem, dovolj kaže, da so partiza.
,'ii f^^pila je bila ni ali bolje komunisti bili in o-
divj*.^ :%r?Cehi> ki jo je stali vsa leta eni in ist

T < t i! v
•at
Ji je pri-
pf
pr
oti
v»
^asi
CHlo
Vi"'1

l#|a
Cl
'e Kc
ubti^'j:
Zi^M
Dvoje naj pripomnim za začetek. Prvo je dejstvo, da so so tekle .komunisti >v letu 1944 na Slo-n ' .Km • -ie Pri venskem zelo nazadovali. V os-jl\j|. da v šoli ali! trih borbah med antikomunisti Sa •' je mače-jin partizani je bil očiščen ved-se je lahko | no večji prostor. Tudi število ter se razgo- aktivnih partizanov se je zelo skrčilo. Na Slovenskem ni bilo več domačih partizanov v bojnih edinicah kot kakih 4,000.
M
o se
bUL'1

un1 drv
-i
j
« |J°kojni svoji katerih otročja du-
d oba
; t '..............................
0 ^epo Pri"	s0 bili sami tujci, ki so
sta bila sa-1 pomagali domačim komunistom a na svoje i— mešanica Balkancev, Lahov : bjjj	| in celo Nemcev. Radi svoje sla-
potvorjenim pismom, v kate- drugim Ribnico, kjer so čisto rem da obžaluje svojo zmoto, razdejali cerkev; Kočevje, kjer V poletju so partizani odpe- prav za prav ni več mesta, da-1 j ali iz Zavratca pri Idriji 13 Ije Šmarje, Št. Vid, Žužemberk, deklet. Za štiri od teh vemo, Šmihel, Kostanjevico, Rakek, da so bile ustreljene v bližini Postojno, kjer so uničili cer-Cerkna.	|kev; Idrijo, kjer so razbili oko-
Istočasno so v Zapužah pri li HO hiš in seveda po partizan-Ajdovščini partizani ubili štiri.sko spet cerkev, člane zavedne slovenske druži-	Izgnanci in begunci
ne Brecelj (brat pok. dr. Bre- j Besedo begunec, poznajo Slo. celja iz Ljubljane). Pri najde-'venci že dolgo. Najprej so iz-nih žrtvah so se dobro pozna- ganjali Nemci iz Gorenjske in li sledovi mučenja.	Štajerske. Pa so se od Hitler-
Na Tolminskem so med dru- ja naučili tudi partizani. Tako gimi ubili sledečeč: Lavrenčič.so izgnali iz okolice Žužember-Jožeta v Logju, Leban Janko ta ka na stotine družin ali v Ljub-v Cadrgu pri Tolminu, Podob- ljano ali pa v Novo mesto. S senik Jožeta v Šebreljah, trgovca!boj je smel vzeti tak izgnanec Oštirja Izidorja v Bovcu. Isto- le malenkost, vse drugo so mu
pričajo, kaj je bil za Slovence partizanski komunizem. Tako boste bolje razumeli, da je moralo priti do resnega ljudskega odpora proti nemoralni družbi, ki je zasužnjeVala naš ubogi narod.
-o--
Sprejme učence za karpentersko stroko
Sprejme se več fantov nad 18 let starih, ki bi se hoteli izučiti karpenterske stroke. Imajo lepo priliko izučiti se stroke, ki je vedno zaposlena in ki dobro plača. Zaglasite se dopoldne ob 10 vsak dan razen v soboto v uradu
DEMSHAR BUILDERS CO.
874 East 140th Street
MALI OGLASI
Vojak išče sobo
Vojak, pravkar prost vojaščine, želi dobiti opremljeno sobo ali dve. Kdor ima kaj primernega, maj pusti naslov v iradu tega lista.
Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo.
FRANK MARZLIKAJ?
16131 St. Clair Ave.
(Tues. x)
Ne čakajte, kadar ste boEni!
Pridite takoj k meni, da vam razložim v vašem lastnem jeziku, kaj lahko storim za vas. Pravočasna in pravilna preiskava bolezni prinese mnogokrat lahko ozdravljenje. V mojih 15 letih skušnje v bolnišnici sem bil uspešen v zdravljenju zastarelih bolezni kot je revmatizem, bolezen v želodcu, mehurju (Prostate) na vodi in podobno.
DR. PAUL W. WELSH
HYDROPATHIC CLINIC
423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave.
Uradne ure: 10 do 4 razen v sredo in po dogovoru.
Telefon: MAin 6016 .
(Tues.-x)
Delajte v
MODERNEM POSLOPJU
THE TELEPHONE COMPANY
potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu
Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj.
Zglasite se v
Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Ženska dobi delo
Ženska dobi delo za pomivanje posode v restavraciji; de-o je samo zvečer.
Sorn Restaurant
6036 St. Clair Ave.
EN 5214 (261)
JOHN ZULICH
INSURANCE AGENCY IVanhoe 4221 18115 NEFFROAD
Scba se odda
OcMa se opremljena soba za 1 ali 2 dekleti. Vprašajte na 1051 Addison Rd. suite 3. ,
(261)
ifl-' H ' f.Zbližali bo-j bosti so morali tudi v svoji V^ i L1 ie i!**'' c'an pred i taktiki popustiti. Kljub temu
i iy
stadij* ; stoP ,i*
Ci
r Sto
tni
j^žfj Anico je j moramo žalibog zaznamovati v Vse zgodaj _
Z* K
ef>- l
•ie :j
m
VI- ,, •1 (F
bilf
t. J8. Treba je a 5peči in 'V, Zanositi več Po navadi. \ ^ delu je mo-dopoldne , semtertja, >l\ M1a, da so se i^o " licih. Bilo h >hk
3 -o pri srcu. kV^ko živo, ka-

praznikih,
>', U lisica živela. ..Id«'! A	'raba
rsS
lii-
Sledala je", esi'a župnek
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, iahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov:
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 St. Clair Ave.
Nad North American banko in nad prodajalno žganja.
Vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje.
(Nov. 6, 8.)
Išče se karpenterje
Stalno delo. Dobra plača. Ivsj-j car zanima, naj se zglasi na !;-»80 E. 185. St_(x)
Delo vzame
! Ženska vzame na dom lika-i ije. Naslov izveste v uradu teka lista.	(260)
ženske
Punch Press operatorice
Stal not delo Plača od ure in od kosa
Guarantee Specialty Mfg. Co.
koncem E. 96. St.
j 2 bloka severno od St. Clair
(264)
MALI OGLASI
Ko so v New Yorku odšli na stavko pristaniški delavci, so se ameriški častniki javi. li za razkladanje tovora z ladij, da bodo lahko prej odplule nazaj v evropska pristanišča po na-še vojake> ki že težko čakajo, da se jim ponudi prilika vrniti se v domovino.
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN DOBREGA OČETA
Louis Lekse
zatisnili so svoje blage oči dne G. novembra 1940.
Pet let je minulo, kar ste vi zapustili nas, črna zemlja Vas pokriva, ran izbrisal' ni še čas.
Enkrat bomo sjs združili in si stisnili roke z Vami. ljubljeni naš oče, to bo srečno svidenje.
Žalujoči ostali:
LOUIS LEKSE, sin; PAULINE DLBEVEC, ANNA POKLAR in MARGARET BQLDIN, Hčere.
Olveeland. O. 6". nov. 1&45.
Novo vodstvo!
Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom.
St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave.
EN 7215.
(M-T-x)
Furnezi!
Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiSčenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila
Chester Heating Co.
Govorimo slovensko 1103 Addison Rd. ENdlcott 0487

Posestvo naprodaj
Kdor hoče svoj denar dobro investirati, naj kupi ta tri posestva: 6121, 6123 in 6125 St. Clair Ave. Za informacije pokliče MA 6530.	(x)
ženska išče delo
Ženska išče delo, da bi pomagala v gostilni ali restavra-iji. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče IV 4814.
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
Valdemar je s pepel nato glavo zadovoljno kimal. Niti sam se ni nadejal, da se morejo iskre v pepelu tako hitro zanetiti.
"Samo hiti, postavi se ribičem na Čelo, pojdi ž njimi od gradu do gradu, in povsodi ti odpre vrata. In kjer bi bile pretrdno zaprte, jim pomagajo, ribiči s svojimi sekirami. . . . Odlašati ne smeš niti en dan."
Valdemar je še vedno tako kimal in si okoli bokov opasal z zlatom tlkan pas s težkim, na cbe strani brušenim mečem, ki je bil popolnoma podoben meču arhangelja Mihaela, ki je šel v boj proti zavrženim angeljem. Na glavi je imel že tudi čelado z. naličnikorn in velikanskimi krili, na prsih oklep z luskino na luskini in na nogah polo želez j a.
Škof Valdemar je takoj poslušal. Samo da mu je bilo nekako težavno sedeti na konju. V štirinajstih letih se človek odvadi celo česa drugega. Zadnjič na potu iz ječe v kraljevski grad se je le s težo obdržal v sedlu.
Toda bile so čudne postave, na katerih čelo se je postavil Valdemar, da bi mlademu kralju strgal z glave krono in nje govi r-e mlajši nevesti takoj pr-' vo leto v novi domovini ogrenil s pelinom. Že od daleč so delali na človeka neugoden vtis. Pri srajcah so imeli rokave zavihane do komolca, hlače do kolen in na nogah lesena obuvala. Njihovo orožje so bile skire, si dra, vesla. Pošten meč je bilo videti malokje. Njihovi obrazi so bili zaraščeni z gostimi, šče-tinastimi bradami, njihova lica zagorelordeča, velike ustnice iz tegnene, da vgriznejo kar najsi! ne j še.
V	pomiki so namerili proti obrežju.
Vržejo se na svatovski sprevod, ki se mora vsekako tod vrniti iz Bukovca . . .
In res se je zdelo, da se je na ti strani vzdignilo vse.
Nekolik j starih Dancev, o katerih so. lekali, da je v vsakem trojna kri: nemška, švedska in domača, je pozdravilo čudno četo z bodočim kraljem, da je Valdemara samemu v taki družbi postalo tesno pri srcu. Na obrazih brodarjev je bila brazgotina poleg brazgotine, njihove roke so bile polne žuljev, njihove mogočne prsi napete in iz grla so jim prihajali glasovi neizmerno strašnejši od onih: ki prihajajo na ušesa brodarjev, ko. se pokažejo bela jadra z mračnimi oblaki in poletava nad jamborom družba zvedavih galebov..
"Hej . . . kaj je to! — Ali vidite?" je kriknil naenkrat oni. izmed brodnikov, ki je ravne hotel ogovoriti Valdemara in ga zagotoviti zvestobe svojih tovarišev.
In ribiči so videli zelo dobro . . .
Bregu se je bližala nevelika ladjica . . .
V	ladjici so bili samo kaki trije možje . . ."
"Ti nam ne smejo ubežati."
"In ne uibeže . . ,. Tujci so."
"Bogatini . . ."
"Boš videl, kralj, kako ume-mo svoje rokodelstvo."
Takoj je bilo ndkoliko čolnov na valovih, in niti deset minut ni preteklo, ko je bila ladij a s tujci obkoljena od vseh stra-nij . . .
Na tuji ladiji so se sicer posvetili meči, a samo. da so se zalesketali.
Čolnarji na skielksjoerskem obrežju so res izborno umeli
Tujci so imeli roke zvezane na hrbtu . . . Meče ob boku so jim pustili v z a.smeh.
"Kdo ste?"
Škof Valdemar je govoril v nemškem jeziku.
Danski brodniki so nagubali čela; toda molčali so, ker bodo, ko bo on kralj, tako rokodelstvo lahko izvrševali po dnevi in po noči . . .
"Umetniki . . ."
svoje rokodelstvo.
Škof Valdemar je strmel nad hitrostjo, s katero šo se polastili tujcev.
Vsi trije so si bili podobni, kakor da so padli drug drugemu iz očij.
Govorili so tudi nekoliko nemški.
Med brodniki ni nemškega razumel nihče. Toda za vprašanje in odgovarjanje ni bilo časa. Brodniki so hoteli kar naj-preje na breg. In ko so si ogledovali vjetnike, so se že skoro kesali, da so se spustili za njimi.
Na njih ni bilo nič, kar bi lahko pograbili. Obleka tujcev j.? bila slaba, usnjata krzna obrabljena, samo meči ob boku so se jim še svetili.
Obličje škofa Valdemara se je razjasnilo . . .
"Katerega naroda?"
"Francozkega."
"In kaka je vaša umetnost?"
Škof Valdemar je pričenjal biti prijazen.
' "Jaz sem sokolnik, ki sem na nemškem cesarskem dvoru, na kraljevskih dvorih francozkem ali angleškem dobrodošel in cenjen gost vselej, kadarkoli se mi poljubi . . ."
"Jaz sem borilec, kateremu bi moral v Evropi poiskati enake-
CLEVELAND ORCHESTRA
ERICH LEINSDORF, dirigent Četrtek 8. nov. 8:30 Soboto 10. nov. 8:30 SEVERANCE DVORANA Program vključuje dela Mozarta, Debussy in Shostakovicha Vstop.: Severance dvorana CE 7300
ga . . . Pri poslednjem turniju v Parizu sem zlomil trideset sulic."
"Jaz sem lovec, ki lunem pripravljati čudodelno roso, s katero se mažejo loki in lovski noži!"
ker vendar ni ničesar, s čimur bi mogli pomnožiti svojo slavo?"
"Zagnala nas je sem grozna nevihta . . . Ladija se nam je razbila daleč od tod na severu ob skalah v razburkanem mor-
'In kako da ste prišli sem, ju ... Od tega časa blodimo
blodimo — da se nam je končno posrečilo, priti zopet med ljudi . . ."
"Takoj jih razvežite! — Gospodje, bodite mi dobrodošli."
"Srčna hvala ti za tvojo velikodušnost! — Nismo se nadejali, da tako daleč na polnočni
evrops!
ril v"
strani umejo
je," je spregovori'^ nemščini najstarejši cev in se Valdenia''« priklonil. "In koj^8' veliko hvaležnost
dušnost?"	, ;i(J
(Dalje pnh°dni
J
uinjmnjirLiTmT^^
K. S. K. JEDNOTA
* * ★ * *
POSOJUJE DENAR članom in nečlanom na zemljišča in posestva po 4% obresti
brez kake provizije ali bonusa
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pišite na:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS
Ltjtjtjiji jLTLnjrLnjTrmrLrirtjTjrL jui jxn K
Nudimo v nakup
Lepe SKRINJE IZ CEDROVINE. Z bombažem napolnjene in innerspring MODROCE. POSTELJE, različne velikosti in fedre. Nov THOR PRALNI STROJ na razstavi, ki si ga lahko že zdaj naročite.
Pridite, oglejte si in naročite pri nas trpežno blago.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Avenue
JOHN SUSNIK
KE 5030
POPRAVLJAMO STREHE IN VRŠIMO VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA
Prenovljenje je naša posebnost. Sedaj je mogoče dobiti materijal za prenovljenje in popravljanje hiš.
STREHE POKRIVAMO OD $75.00 NAPREJ. Vse delo je prvovrstno in v vaše zadovoljstvo. Ako želite, se plačevanje uredi na lahka mesečna odplačila. Se priporočamo za naklonjenost.
KOVAČ BROS.
GENERAL CONTRACTORS
956 E. 185. ST.	IV 5888
1
:xxxxxxxxxixxxxxxxTxxiExxxxxiixxxi*xxxxxxxixixxirxx)a3
SKEBE & ULLE
PLUMBING and HEATING GO.
15601 Waterloo Rd.	KEnmore 7248
rimiiTmiTmimimiHHmmixiHiiitmTmii^
NOV. 21
VAŽEN DAN ZA TISOČE
VETERANOV ARMADE
SEDAJ V CIVILNEM ŽIVLJENJU
"FANT! TA PRILOŽNOST JE PREDOBRA, DA BI JO ZAMUDIL!


"Jafc
••.v, wxep™
„vWe«-«a'-a,V i ve-erfistwe° Lov« *»
vse*111
** "dobroto,
vstevsi
ve-eu1
9Metm poUo^tv
1	-rtbvoitt-
Ctt,




O.
JD SEDAJ pa do 21. novembra se bo na tisoče armadnih veteranov zopet priglasilo v novo mirodobno redno armado Strica Sama. Kajti—vojaki, ki so bili odpuščeni med 12. majem in 1. novembrom letošnjega leta in se zopet priglasijo do 21. novembra ali prej, se bodo mogli vrniti v armado z istim činom, kakoršnega so imeli . f ko so bili odpuščeni.
Vojaki, ki so zadovoljivo služili 6 mesecev in so bil(i odpuščeni kot prostaki, bodo z zoptetnim priglasom pred 21. novembrom dobili čin prostaka prvega razreda.
Vojaki, ki so sedaj v armadi in ki bodo prosili za odpust po 1. NOVEMBRU v namenu, da se zopet priglasijo v redno armado, bodo tudi obdržali svoj sedanji čin, ako se vpišejo v 20 dneh po odpustu pred 1. FEBRUARJEM 1946.
Te posebne pravice so značilne v novi postavi, ki jo je sprejel kongres, da postavi najboljše pla-
z£0'
čano, najboljše vežbano mirodobno armado v dovini U. S. Malokatere priložnosti za celega življenja nudijo toliko privlačnih ugodn s
"NAJBOLJŠA SLUŽBA NA SVETlJ"
• in' vai11
Ali si morete misliti kako drugo delo, ki 01 ■ •<,, prinašalo dobro plačo, hrano, obleko, stanov brezplačno zdravniško in zobozdravniško P0^1"6,,,]^ potovanje po celem svetu, 30 dni dopusta leto, izobrazbo in učenje v skoro 200 strokah, in ste v položaju, da greste v pokoj 2 '
POGLAVITNE TOČKE NOVEGA NABORNEGA PROGRAMA
6.
7.
8. 9.
10.
11.
Pristop za t'/., 2 ali 3 leta. (Enoietni vstop dovoljen za vojake, ki so bili v armadi šest mesecev.) Pristopna starost od 17 do 34 let vključno, razun onih, ki •so sedaj v armadi, ki se morejo nanovo priglasiti v vsaki starosti in za bivše vojake, pri katerih je odvisno od dolgosti vojaške službe.
Vojaki, ki se zopet priglasijo, obdrže svoje sedanje čine, ako se priglasijo v 20 dneh po odpustu in pred 1. februarjem 1946. Isto velja za vojake, ki so bili odpuščeni med 12. majem in 1. novembrom 1945, ki so se priglasili pred 21. novembrom 1945.
Najboljša plačilna lestvica, zdravniška oskrba, hrana, stanovanje in obleka v zgodovini naše armade. Povišanje bonusa za zopetno priglasitev $50 za vsako leto v aktivni službi, odkar je bil plačan zadnji tak bonus, ali pa od zadnjega vstopa v službo 2Qr/, posebne plače za službo onkraj morja. Do 90 dni plačanega dopusta, kar je odvisno od dolgosti s užbe, s počitniško plačano vožnjo domov in nazaj, za vojake, ki so sedaj v armadi in se zopet priglasijo. 30-dnevni dopust vsako leto s polno plačo. Vežbalna plača (na podlagi dolgosti službe) vsem vojakom, ki so odpuščeni, da se zopet priglasijo, Povišek 5% v plači za vsake 3 leta službe — dodatno k mnogim drugim možnim povišanjem. Na izbiro izstopiti s polovično plačo za celo življenje po 20-!etni službi — ali tri četrtine plače po 30-letni službi. (Pokojnina je kot za čin Master ali First Sergeant celo življenje do $155.25 na mesec.) Vse prejšnje dejanske vojaške službe štejejo za pokojnino.
12.	Korist po Gl postavi glede pravic.
13.	Podpora za družino za čas vojaške službe za one, ki so odvisni od vojaka, ki se je priglasil ali nanovo priglasil pred 1. julijem 1946.
14.	Priložnost učiti se enega ali več izmed 200 poklicov in strok, ki se poučujejo v vojaških strokovnih šolah v U. S. ali okupiranih deže ah.
SEE THE JOB THROUGH
U. S. Army
B E A
"GUARDIAN OF VICTORY
■".C« . .,0.«» • u«««
zri sluibl
16. 17.
MESEČNA PLAČA—ENLISTED
poleg hrane, stanovanja, obleke in zdravniške oS
krb«-

Master Sergeant
or First Sergeant , Technical Sergeant Staff Sergeant . , Sergeant . . . , Corporal . . . , Private First Class . Private.....
Starting Bate Pay Per Month
$138.00 114.00 96.00 78.00 66.00 54.00 50.00
MONTHLY RET,*«„.
iNcoMEA;0t'' 20 Years' 30
Service
$89.70 74.10 62.40 50.70 42.90 35.10 32.50
128.2* 87.7*
74.2?
60.7* 56.25
(a)—Dodatno	20% poviška za prekomorsko slu
(b)—Dodatno	50% za letalsko posadko, padale«? »J
(c)—Dodatno	5% povišanje plače za vsako službo.
VPIŠITE SE ZOPET SEDAJ PR* NAJBLIŽJI NABORNI POSTA-*1 U. S. ARMY
VA*1
Je;
f ,!)0<1
k V,!
%
5o.

Ijenjskimi dohodki vsak čas po 20 letih služl>e-Ni drugega dela! Zaradi tega smatrajo delo v novi .mirodobni redni armadi za "Najb° službo na svetu."	^
To so samo poglavitne točke nova
V
Prostovoljni Nabor za^ Oboroženo Silo leta " eSt. Vsak Amerikanec bi mora] znati popolno P°. Zglasite se pri vaši najbližji armadni nabor'11 staji in dobite vsa dejstva.
ači"
Izbira oddelka službe in prekomorskega kraja v službi, na tleh ali v službeni armadi na triletni Prednost dobrot National Service Life Insurance- ^ Rezervni in A. U. S. Commissioned častniki, ki * odpuščeni iz aktivne službe, se morejo priglasiti v s„oj 1 (Master or 1st Sergeant) in še morejo obdrzf rezervni čin.
S
*
?

d«,