?e pošti prejeman:
ta
celo leto oaprej 26 K — h
pol leta tetrt „ mesec
1» L .
6 „50, 2 . 20 ,
V upravništvu prejeman:
za
eelo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,-, četrt , , 5 , - , mesec , 1 „ 70 ,
/a pošiljanje ua dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserata sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ce vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-ciSkih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan. izvzemSi
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 224.
V Ljubljani, v ponedeljek 1. oktobra 1900.
Letnik XXVIII.
Vabilo na naročbo.
S I. oktobrom se pričenja nova na-ročba, ni katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1 K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 20 kron. Pol leta 10 ..
Vse leto 26 kron Pol leta 13 „
Četrt leta . 6K.50h Jeden mesec 2 K 20 h
je se naprej.
Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo ,, Slovenca".
Cesar Franc Jožef I. v Gorici.
(Izv. poročilo.)
Naposled se je vendar izpolnila vroča želja tisočim, napočil je težko pričakovani veseli dan, da vidi solnčna Gorica zopet v svojem starodavnem obzidju presvetlega cesarja Franca Jožefa I.!
Mnogo je bilo dvomov o tem, ali se odzove Nj. Veličanstvo preudanemu povabilu deželnega zastopa goriškega in poveliča s svojo navzočnostjo pomenljivi praznik 400-letnice združenja grofovine Goriške in Gra-diške z deželami preslavne habsburške dinastije, — saj se je bila baš zadnji čas, po umoru kralja Humberta, lotila mnogih src bojazen za predrago življenje ljubljenega vladarja . . .
Toda vse te dvome in bojazni jo raz-gnal cesar s tem, da je poslal za trdno obvestilo, da obišče Gorico dne 29. sept. in d3 ostane tu jeden celi dan.
Vender je bila vkljub temu zatrdilu ta minula doba jedna najmučnejših v našem po političnih strasteh itak razburkanem mestu. Saj se ni dolgo tega, ko je ob smrti kralja Umberta pokazal velik del italijanskega prebivalstva našega mesta, da mu gredo težnje daleč preko mej naše države! Kaj pa še vse one varnostne odredbe zadnje dni pred prihodom Nj. Veličanstva, odredbe, katere so kakor jeklen obroč uklepale mesto in njegove prebivalce. Kako neprijetno je to bilo, ve le oni, ki je to občutil: na vsak korak skoro biti opazovan od raznih varuhov javne varnosti.
In bolj ko se jo bližal dan težja je postala v Gorici atmosfera. To pa se je tudi poznalo v javnosti, kajti mnogi obiskovalci Gorice so imeli zadnje dni priliko seznaniti se z oblastmi na neljub način . . .
Tako je nastopil pričakovani dan
Zarana zjutraj že je vrelo v mesto na tisoče ljudij iz bližnjih in daljnih krajev, katere poslednje je pripeljalo čvetero dolgih vlakov. Toda vsi ti, ako niso imeli posebne pravice do udeležbe slavnosti, niso več smeli v mesto, kajti strogi kordon tajne in javne policije je zaprl vhode v notranje mesto že ob zgodnji jutranji uri. Ljudstvo se je torej moralo zadovoljiti, da se postavi ob cesti proti kolodvoru in pričaka ugodne prilike, da mu bulo po prihodu Nj. Veličanstva možen pristop v mesto.
Mnogo pred deveto uro pa so so zbirale še druge korporacije, kakor veterani, občinski zastopi iz cele dežele z belo rude-čimi zastavami, na katerih so bili napisi posameznih občin, društva, š >lska mladina itd. s svojimi zastavami in se postavile ob dolgi Franc Jožefovi cesti, ki veže mesto z južnim kolodvorom.
Že nekaj pred deveto uro se je čulo oddaljeno streljanje, kar jo značilo, da se bliža Gorici dvorni vlak, pozdravljan na raznih krajih s streljanjem iz topičev. Naposled — bila je točno deveta ura — zagrmi mogočen grom iz topa na goriškem gradu, za njim je donelo še dvajset drugih na vse strani z mogočne trdnjave. Čez kratko postane ljudstvo nemirno, čudno gibanje se pojavi v istem, zamolkel hrup prihaja bliže in bliže, že se čuje razločen klic: Živio! Ev-viva! Tedaj se prikažejo vozovi — tu je dvorna kočija in v njej On, težko zaželjeni, mučno pričakovani oče vseh avstrijskih narodov! Pisec teh vrstic je imel že večkrat priliko biti priča cesarjevim obiskom, a tako mu srca ni pretresel še noben trenotek, ko ravno ta. To ljudstvo je bilo vse prevzeto nekega nepopisnega čustva, a skoro nobeno oko ni bilo suho v trenotku, ko se je prikazal dobrotljivi naš vladar, ki je prijazno, a zelo resno pozdravljal na vse strani, glas je ljudstvu v grlu zostajal samega ginjenja in ljubezni.
To so bili prvi utisi cesarjevega prihoda v naše mesto. Za tem se je začel ofi-cijelni del.
Na ribjem trgu je bil drugi pozdrav — na kolodvoru so se poklonili Nj. Veličanstvu vsi vojaški in civilni dostojanstveniki, pozdravil ga je mestni župan — tu na krasno prirejenem odru je pozdravil cesarja cvet goriškega ženstva, na kar se je Nj. Veličan stvo cesar odpeljal po okrašeni šolski ulici v cerkev sv. Ignacija na Travniku, kjer se je vršila zahvalnica Bogu za podeljeno milost, da je gospodar dežele obiskal glavno mesto.
Po cerkveni svečanosti je bil na Travniku ogled v Gorici garnizujočih čet, na kar se je podal cesar v svoj dvorec na glavarstvu. Tu je nagovoril cesarja deželni glavar vitez Pajer, na kar je sprejel cesar iz rok glavarjevega namestnika dr. Antona Gregorčiča zlato spominsko svetinjo, na kar so se mu predstavili člani deželnega zbora, odbora itd. Ob 10. uri so se pričele avdijence. Opolu-dne se je poklonila Nj. Veličanstvu goriško-gradiščanska duhovščina, na čelu jej Njega eminenca kardinal dr. Missia.
(Konec prih.)
O katoliškem šolstvu.
Govoril na II. slovenskem katoliškem shodu prot. dr. Ant. Medved.
(Konec)
II.
Versko šolo pa zahteva tudi njen vzvi šeni namen. Dobra šola je za ljudstvo neizmerne vrednosti. Ni preceniti z nobenim zlatom. Dobrota je, ki narod osrečuje in blagruje v najlepšem pomenu teh besed.
A dobra mora biti, — gorje, če je slaba. Kajti o slednji veljajo besede najboljšega slovenskega odgojitelja, nesmrtnega Slomšeka: »V taki župniji, srenji in hiši, ki prave šole nima, je vedna zima; glava takih ljudi je puščava, srce pa led ; truplo sicer živi, pa kaj pomaga, ker duša spi večne smrti žalostno spanje«.
Koga torej ne bo zanimalo vedeti, katera šola jc dobra in katera je slaba ? . . . S prepričanjem, katero s svojo trdnostjo de-mant ne prekosi, lahko rečemo: dobra je le verska šola, in slaba šola je tista, iz kate so vero pahnili ter jo ločili od cerkve. V tem prepričanju nas ne sme in ne more motiti nobeno razmotrivanje z našopirjenimi frazami! (Burno odobravanje.)
Resnično, — dobra šola je le verska šola in sicer z ozirom na učence, na s t a r i š e in na učitelje.
V prvi vrsti je šola namenjena učencem. Oni zahtevajo od nje toliko, da mora božja milost sodelovati, ako se jim hoče popolnoma vstreči.
Ublažiti s e j i m mora srce. Iztrebiti se morajo hudi mg ni, a na njih mesto zasaditi blaga čustva, vznesene želje, hrepenenje po najčistejših nravstvenih nazorih. Kje bodo pa t" dosegli, ako ne v šoli, v kateri je strah božji moder gospodar in kjer je sv. vera žlahtna gospodinja? Ali ne veljajo tudi še sedaj besede iz ust božjih: »Začetek modrosti je strah božji«! Niso li te besede sposobne, da jih še sedaj zapišemo nad vrata vsake šole, nižje in višje? Kdo nadkriljuje kralja Salomona v modrosti? In le-ta orjak v modrosti pravi : »Boga se boj in za povedi njegove spol nuj, to je ves človek«! Tudi za šolo veljajo besede nebeškega učitelja vseh narodov, ki se glase: »Iščite najprej božje kraljestvo in njegove pravice, vse drugo se vam bo dodalo«!
A kje se učenci takih božjih naukov nauče, razven v verski šoli ? Ako jim verski poduk odvzameš, odvzameš jim ž njim pod lago vse modrosti.
Šola brez vere je spomlad brez solne a, — vse pokvari, vse uniči. Ako se človek tisočerih stvari nauči, pa vero, najpotrebnejše pozabi, potem se zaman poti; njemu zagrozi Bog z besedami: »Ako Gospod ne zida hiše, zastonj se trudijo, kateri jo zidaj o«.
»Drugega temelja ne more nihče postaviti, kakor je ta, ki je že postavljen, kateri je Jezus Kristus«.
Nek izgojitelj pravi, da vera ne spada v šolo, ker je vera zadeva samo srca. Ni res tako! Odgoja se raztega i na srce in sicer pred vsem na srce, ergo: po njegovih lastnih besedah spada pred vsem vera v šolo!...
Učencem se mora nadalje razbistriti razum. Obširna je svetna veda, mnogo je dosegla, slaven je njen napredek. A nikar ne pozabimo, da je modrijan, katerega ka toliška vera ni obsevala, kljub vsej svoji modrosti, kljub vsej izkušenosti in znanosti žalostno izdihnil — Sokrat mu je ime: »Jaz samo to vem, da ničesar ne vem«. Ker pravega namena človekovega ni poznal, zato je tako tožil. Ta namen jc nadnaraven, katerega nam v jasni luči samo katoliška vera kaže, ne le v cerkvi, temveč v šoli. (Odobravanje).
Pestalozzi, ki velja pri modernih za slavnega pedagoga, pravi: »Najprej se uči, biti čednosten, potem še le, biti spreten«! A kdo nas bo čednosti učil, ako ne tisti, ki je nedosegljiv vzgled vseh čednosti, tisti, ki je vsem svojim sovražnikom v zavesti popolne nedolžnosti za-klical: »Kdo izmed vas me more greha ob dolžiti ?«
Pedagog, katerega sedanji izgojitelji tako Čislajo, Herbart pravi: »Bilde Cliarakter-btarke der Sittlichkeit«! to je: Ukrepi značajnost v nravstvenosti! Da, značajnost, o značajnost! Morebiti je ni bilo nikdar treba tako naglašati, kakor dandanes. Kje se je bo pa učenec lepše nauči', kakor na uzoru tistega, ki je za sveto resnico značajno umrl ? kje lepše, kakor na uzorih tistih milijonov krščanskih muče-nikov, ki so za sveta prava, za sveto prepričanje, za sveto čednost značajno trpeli in umrli? Kdo mi ve povedati sijajnejše značaje, kakor so le ti?
Že navedeni pedagog Pestalozzi pravi tudi: »Leite zur reinen Menschlichkeit an« ! se pravi: Navajaj k čisti človečnosti! A vprašam : Kdo pa ima o človeku, o človečnosti krasnejše in vzvišenejše pojme kakor sveta vera katoliška, ki ne naziva človeka samo materijo, kakor materijalizem, ki ne vidi v njem samo žival višje stopnje, kakor darvinizem, temveč katera v.di v človeku podobo božjo, odsev božje popolnosti, neumrjočo dušo, sijaj nebeške lepote. Kjer učenca n e s m a t r a j o t a k i bitjem, ni mogoče, da bi ga p r i v e l i k pravi človečnosti.
Izborno, Pestalozzi, ti zahtevaš versko šolo! Tako zahteva blagor učencev !
Zahtevajo pa istotako tudi stariši, in ž njimi v enaki meri država, ce. kev in vsa človeška družoa.
Stariši zaupajo šoli svoje upanje, svojo neizmerno ljubezen, — to so otroci. Nadejajo se, da bo šola iz njih potomcev odgojila vrle sinove in krepostne hčere, peljejo jih s čudnim veseljem k poduku. Oni pričakujejo od svojih sinov marljive, vstrajne in značajne korenjake, ki bodo nekdaj čast in ponos cele domovine. Od svojih hčeri želijo čisto srce, neomadeževano dušo, angeljsko obnašanje. Moj Bog, da bi se jim želje le vselej izpolnile; da bi pač njih sladke nade, njih koprneče pričakovanje nikdar ne bilo varano ! Blagor potem njim, blagor vsem obiteljim, blagor cerkvi in državi!
Il katerih šol pa naj take sinove in hčere pričakujejo ?
V	prevdarek naj vam služi samo to-le: V neki evropski državi, — nečem je imenovati, ker jo itak vsi dobro poznate, — so pahnili vero iz šole, katehttom do nje duri zaprli. Toda glejte! Statistika tiste države kaže, da se v njej število mladostnih hudodelcev strahovito od leta do leta množi, da nravstvenost posebno po mestih grozovito propada, in kar je temu najhujši nasledek, da v mnogoterih krajih celo broj prebivalstva nazaduje, tako, da resnomisleči možje že državnike in ljudstvo svarijo, svarijo k boljšemu življenju, inače zna doleteti državo polom, kakoršen je doletel nekdanje Rimljane, da so — izumrli. (Pritrjevanje.)
Kaj ne, žalostna statistika, obupen položaj.
V	neki drugi državi so tudi vero pahnili iz šole ; veroučitelj v njej nima prostora. A kaj se je zgodilo? Iz tistih šol so žali-bože prišli Gaseriji, Luccheniji in Bresciji, in ves svet psuje narod, ki je inače tako krepak, ki ima toli slavno preteklost, a sedaj iz njega prihajajo med svet kruti morilci nedolžnih vladarjev in ned džnih vladaric.
Čudno ! Je-li to slučaj ? Od kod li izvira ta nepopisno žalostna prikazen ? . , .
Kako se pač prvo dejstvo z drugim strinja !
Stariši! Verujte: verska šola je neizmernega pomena; ona je otrokom b o ž j i k a ž i p o t, v o d i 1 n a zvezda pomučni poti čednost-nega življenja. Varujte jo, čuvajte jo, kolikor je v vaših močeh. (Odobravanje.)
Ne pozabimo nikdar značilnih besed velikega škofa in mladini najmilejšega pri jatelja, Slomšeka, ki pravi. »šola, v kateri učijo lo samo pisati in brati, računiti in pa nemškutariti, čednega zadržanja pa ne, — je vredna blata ; šola pa, v kateri se otrok zraven številstva tudi krščanstva, in poleg pisanja tudi poštenega djanja uči, tak šola je zlata!«
In to je verska, katoliška šola. Druga take prednosti nima, je ne bo nikdar imela, ker je sploh — ne more imeti ! . . .
Nič manj pa ne vstreza verska šola tudi učiteljem !
Da. i njim !
Učitelji in učiteljice ! Povem očitno, da gojim v globinah svojega srca do vašega stanu neomejeno spoštovanje; Bog mi je priča, da govorim istino. In kar čutim ter rečem jaz, to čuti in reče brezdvomno vsak čisfcmi udeležnik kat. shoda, to čuti in reče vsak Slovenec in vsaka Slovenka. (Živahno odobravanje.) To prepričanje je in mora biti občno med vsem narodom. Dobri učitelji soveliki narodni dobrotniki, radi tega jih mora ves narod odkritosrčno čislati. V globokem spoštovanju se jim hvaležno klanja vse ljudstvo. (Odobravanje)
Pred tremi stanovi imam neko posebno spoštovanje: pred duhovskim, ker vodi človeški rod proti nebesom, pred sodniškim, ki v svoji veliki oblasti in moči odločuje človeku čast in poštenje, tu in tam celo življenje in smrt, ter pred učiteljskim stanom, ki odgojuje našo mladino, našo nado t ar s tem odločuje narodubodočnost. O kako vzvišen in važen poklic ! Kdo bi ga dovolj cenil? Kdo ga ne bi visoko spoštoval? Učitelji in učiteljice, bodite ponosni na svoj stan ! (Odobravanje.)
Toda ravno tako odkritosrčno pa moramo izjaviti, da pristoja ta laskava čast samo tistemu učitelju, kateri v verskem duhu živi svojemu prelepemu poklicu ter svojo nalogo na podlagi svete cerkve izvršuje. V verskem duhu se dvigne učitelj na vrhunec svojega ugleda, v verskem duhu more imeti o sebi in o svojih učencih isti-nito vzvišeni pojem ! (Odobravanje.)
Kaj je namreč učitelj, ki je udan neveri, materializmu ali pa darvinizmu ? V svojih učencih ne vidi drugega, kakor neke vrste žival ali pa skupino neštetih atomov. V sebi pa gleda delavca ali celo samo stroj, da rabimo besedo francoskega soci-jalista. (Pritrjevanje.)
Kako neizmerno vzvišen pa je učitelj v naziranju čistega krščanstva ! On je sotrudnik božji, on spopolnuje v otrokih, kar jim narava začetkoma odreka, da se izobrazijo v polni meri do podobe in sličnosti božje, imago et similitudo Dei. On je sodelavec Izveiičarjev, ki ž Njim otroke vabi rekoč: »Pustite male kmeni priti, kajti teh je nebeško kraljestvo!« V duhu krščanskem veljajo i učiteljem besede, s katerimi je Odrešenik apostole povzdignil: »Vi ste luč sveta, vi ste sol zemlje!« Neveren učitelj vzgaja le za čas, samo za minljivost, veren krščanski učitelj pa za čas in neminljivo večnost. On čisti in krasi tempelj sv. Duha, kakor naziva sv. Pavel človeka.
Kolik, kako vzvišen poklic !
Se več ! Po izreku dveh slavnih vele-umov učitelj sploh ne bi smel drugači, kakor versko vzgojevati. Čujte ! Glavno načelo, katero poda od liberalcev in lramasonov poveličevani pedagog K o m e s k y učiteljem, se glasi: »V z g a j a j p o n a r a v i !« Er ziehe naturgcmiiss ! Vrlo dobro ! Sedaj pa upoštevajmo, kaj pravi mož, katerega zgodovi narji prištevajo najboljšim, najbolj bistoumnim mislecem, Tertulijan se mu pravi: »A nima humana, naturaliter c h r i s t i a n a«. Tako dene ; človeška duša je po naravi krščanska! Vzgajaj torej po versko, krščansko, ker je človeška duša po naravi krščanska.
To zahtevata dva veleuma, sloveča od gojitelja ! . . .
Ni-li torej učiteljev poklic v luči svete vere neizmerno vzvišen? Ni-li neprimerno višji njegov ugled po krščanskem naziranju?
Da, — le verska šola pomore učitelju do onega pomena in one visoke veljave, k i i s t i n i t o pristoja njegovemu ve-lezaslužnemu poklicu!
Kdo torej ne bi zahteval verske šole ? Nam Slovencem mora ostati neoskrunjena, to zahteva blagor naših učencev, to zahtevajo želje naših staršev, cerkve in države, to zahteva učiteljski poklic. Daj mili Bog, da bi na podlagi sv. vere se naša mladina vedno odgojevala ! Naj kraljuje lepa zlata sloga med duhovnikom in učiteljem v šoli, naj obema sveti ena zvezda pred očmi : sv. vera.
Dobra verska šola je poroštvo dobre bodočnosti, je zastava zlatih dni naše mla dine ter s tem n e o m a h 1 j i v p. podpora časnega in večnega blagostana našega premilega slovenskega naroda! (Burno, dolgotrajno odobravanje.)
Drugi slovenski katol. shod. Resolucije socijalnega odseka.
(Dalje.) b) Obrtni stan.
Da se reši obrtni stan pritiska veleka-pitala, kateremu ga je izročil liberalizem z načelom neomejene svobode, zahteva drugi slovenski katoliški shod sledeče:
1.	Uvede in izvršuje naj se stroga iz kušnja sposobnosti v vseh vrstah obrti, izvzemši hišne obrte ;
2.	ožive naj se samostojne prisilne avtonomne zadruge z deželnimi in državnimi zvezami, ki naj povzdigujejo stanovsko zavest, skrbe za solidnost izdelkov, urejajo razmerje med mojstri, pomoč niki in vajenci, skrbe za revne in onemogle ude, nadzirajo strokovne šole in prirejajo strokovne tečaje, zlasti pa združujejo obrtnike v gospodarske zadruge;
3	ustanove naj se samostojna obrtne zbornice;
4	za prodajo obrtnih izdelkov, ki se naj po možnosti omeji na izdelovavce, naj si postavijo zadruge skladišča za surovine in izdelke, pri čemer jih naj država in dežela podpirata;
5.	konfekcije naj se strogo nadzorujejo in po možnosti nadomeste z zadružnimi pro-dajalnicami. krošnjarstvo in potovalna skladišča naj se po možnosti odpravijo, delo po jetnišnicah uredi, da ne bo v kvar mali obrti;
6.	izvrševanje več obrtij po jednem podjetniku naj se zabrani in razna dela izročajo naravnost mojstru iste stroke;
7.	dežela naj na vso moč podpira domačo obrt; pečarje, lončarje, lesno obrt čipkarstvo itd.; ti izdelki naj se zadružnim potom spravljajo na trg ;
8.	pouk v ljudskih šolah naj se bolj ozira na domače obrtne razmere, ustanove naj se na primernih krajih strokovne šole;
9.	uvedejo naj se obrtna sodišča kot obvezna prva instanca v obrtnih stvareh;
10.	država naj varuje obrt s primerno čolni no in domačim obrtnikom z ustanovitvijo kreditne banke preskrbi nizko-obrestna posojila za nabavo strojev itd.;
11.	določi naj se po razmerah maksi malno število vajencev pri jednem mojstru; pomočniki, ki delajo za podjetnike doma, se naj odpravijo;
12.	žensko delo naj se omeji, otroško delo odpravi;
13.	nedeljski vsaj 36urni počitek naj se splošno uvede; kjer ni možno v nedeljo ali praznik dati počitka, naj se odloči 36 drugih ur v tednu;
14.	država naj izda primerne zakone za obrtna stanovanja in delavnice;
15.	obrtne zadruge naj v sporazumu z delavskimi pomočniškimi zbori določijo najmanjšo plačo, sorazmerno cenam živeža in stanovanja v dotičnem kraju, in naj skrbe za obrti koristno časopisje;
16.	pomočniki se naj:
a)	vsestransko strokovno izuče v svoji obrti,
b)	pri potovanju naj se jim preskrbi primerna prenočišča, vzbuja naj se med njimi verska in stanovska zavest,
c) zadruge naj izdajajo pomočniške knjižice, v katerih bodi za vsakega pomočnika spričevalo o pomočniški izkušnji, imena mojstrov in krajev, kjer je prej delal, in datum, kedaj da je delo nastopil in zapmtil;
17.	skrbi naj se, tla se verski, umski, strokovni in telesni razvoj vajencev primerno nadzira, določijo naj se pogoji o sprejetju, številu in odpustu vajencev, nasledki kršenja pogodbe; vajenci naj se sploh ne rabijo za hišna opravila ;
18.	v pospeševanje krščanskega življenja snujejo naj se po potrebi rokodelska društva mojstrov, pomočnikov in učencev.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani , 1. oktobra.
Harrach za novo patriotiško stranko. Sobotna praška »Politik« je pre senetila javnost z dopisjm grofa Harracha, ki si jo zastavil nalogo, osnovati v novem parlamentu stranko patriotov, ki naj bi se sošli iz vseh strank in vseh narodnostij. Kot program nove stranko je pa določil sledeče točke: Preosnova ustavo na podlagi obstoječih zakonov, jednaka pravica za vse v cerkvi, šoli, pri sodišču, tudi pri volitvah, ki naj se vrše direktno ; preosnovati hočemo deželnozborski volilni red na podlagi pravičnosti z ozirom na narodnost in število; ljudsko štetje naj se izvede po materinem jeziku, ker se je le tedaj mogočo poučiti o resničnem številu te ali one narodnosti , narodne manjšine morajo najti povsodi potrebno varstvo kot jednakopravni avstrijski državljani. V narodnostnem oziru zahteva nadalje Harraehov program, da ostani nemščina kot sveto%'ni jezik i nadalje v rabi v armadi in pri osrednji vladi, vendar pa mora biti drugi deželni jezik na vseh srednjih šolah obligatni predmet. Konečno govori program grofa Harracha o pospeševanju patriotiškega čuta mej prebivalstvom ter podaja navodila za zboljšanje gmotnega stanja avstrijskih narodov. — Reči se mora, da bo našel grof Harrach mnogo somišljenikov, ki se bodo povsem strinjali z njegovimi nasveti. Posebno ugodne so določbe v programu z ozirom na konečno ureditev narodnostnega vprašanja. Seveda kot Nemec ne more povso potisniti v kot »svetovne« nemščine, vendar je pa že to zelo ugodno, da se mož tako odločno poteguj"? za pravice narodnostnih manjšin. Nova stranka patriotov bo, ako se res ustanovi, poskrbela v prvi vrsti za to, da so državnim potrebam no stavijo nikake zapreke, in da sploh parlament redno vrši svojo nalogo. Vendar pa mora tudi nova stranka v vsakem oziru poznati prave meje in da novi ladiji ne bodo načelovali sami Poljski.
O potrebi parlamentarnega ministerstva priobčuje neki vplivni aktivni politik v praški »Politiki« neko daljše pojasnilo, kateremu povzamemo sledeče: Čas je že, pravi ta mož, da dobi Avstrija konečno že vendar parlamentarno ministerstvo. Že za Badenijevih časov so napovedovali kabinet desniških strank. Pozneje so se pogajali o tem ministri Thun, Kaizl, Clary, Bilinski in Dipauli, a pogajanja so se vselej razbila ob pretiranih zahtevah te ali one stranke. Tudi pl. Koerber se je takoj pri svojem nastopu oprijel te misli, a sklical je državni zboj, predno so se završiia pogajanja mej Nemci in Cehi. Ta velika napaka je provzročila razpad desnice in danes je nemogoča izrečno parlamentarna vlada. Mogoče je sicer, da Koerber sedaj zopet poskusi s preosnovo kabineta v v tem smislu, v tem slučaju mora pričeti z novimi spravnimi poskusi, od katerih je tudi odvisen pričetek drž. zbora. Zastopniki češkega in nemškega naroda bodo potem primerno zastopani v vladi in večini.
Dvoboj na afera Goluhovski - Ta-coli in kardinal Gruscha. Poročali smo svojedohno, da jo dunajski kardinal v svojem imenu ter v imenu vsega avstrijskega episkopata odločno protestiral proti postopanju vojnega sveta in odobril odločnost imenovanih častnikov. Sedaj pa prihaja »N. Wien. Tagblatt« z lažjo, da je vzbudila kar-dinalova izjava v »merodajnih« krogih dunajskih in pri Vatikanu neljubo presenečenje in da kardinal samo radi tega ne pojde sedaj v Rim. — Prav dobro odgovarja temu čilutu dunajski »Vaterland«, da nas prav
nič ne briga, kaj sodijo o tem dobroznani »gotovi« krogi, kar se pa tiče Vatikana, je znano iz najkompetentneje strani, da so vaprejeli v Rimu kardinalovo pismo z največjim zadovoljstvom kot popolno korektno ter da izredno obžalujejo, da so zdravniki prepovedali kardinalu potovanje v Rim.
Jesenski konzistorij se vrši po poročilu listov v mesecu novembru, pri katerem bo prekonizovanih zopet več novih kardinalov. Mej drugimi je baje na vrsti dunajski nuncij Taliani in krakovski nadškof dr. Puzyna. Naslednika monsign. Taliani-ja hočejo nekateri najti v mons. Averardiju, ki je bil pred nekaj meseci na Dunaju, pooblaščen z neko važno misijo.
Mejnarodni soeijalistiškl kongres v Parizu je bil v petek zvečer zaključen z obiskom pokopališča Pere Lachaise, kjer je imel vodja Singer daljši govor o boju proletarijata za svobodo in humaniteto ter slavil kongres kot veliko manifestacijo jedi-nosti delavcev proti buržoaziji. V resnici je bilo pa opaziti na kongresu kaj malo jedi-nosti mej sodrugi in lo z največjim naporom so zmagali francoski Millerandovei.
Cerkveni letopis.
Občni zbor Cecifijinega društva za lavan
tinsko škofijo vršil se bode 3. in 4. oktobra v Mariboru s sledečim vsporedom:
Dne 3. oktobra ob 8. uri zvečer v grajski dvorani: Oratorij »Sv. Cecilija« za šolo in mešani zbor s spremlje\anjem klavirja in de-klamacijo. Besede Fr. Bonna, zložil M. Haller.
4. oktobra ob 9. uri dopoludne pontifi-kalna sveta maša premil. in prevzvišenega gospoda knezoškola dr. Mihaela Napotnika v v stolnici. Introitus: »Mihi autern absit glo-riari« ; graduale : »Os justi« ; offertorium : »Veritas mea« ; communio: »Fidelis servus«. Maša : »Missa solemnis in hon. SS. Cordis Jesu«, za mešani zbor in veliki orkester, uglasbil J. Mitterer, op. 70. Motetta: J. Wes-selack: »O Deus, ego amo Te«, čvetero-giasno; M. Haller: »Ego sum panis vivus«, peteroglasno (iz op. 16. »Laudes eucharisti-cae«. Po zahvalni pesmi »Tantum ergo« zl. J. Ilanisch op. 11.
Ob 11. uri dopoludne slavnostno zborovanje v grajski dvorani (Burgsaal):
1.	Slavnostni govor.
2.	Psalm 103, Feliks Mendelsohn - Bar-tholdy.
3.	Nagovor premilost. gospoda knezo-škofa.
Ob '/s3. uri popoludne zborovanje udov v dvorani hotela »Stadt Wien«. Poročilo načelnika, tajnika in denarničarja; volitev novega odbora; razgovor o novih pravilih, o orgljarski šoli; razni predlogi.
Ob '/„4. uri popoludne v novi frančiškanski cerkvi »presv. Marije, matere usmiljenja« :
1.	J. Seb. Bach: Praeludium.
2.	»Ave maris stella«, stari napev tolo-zanski (iz 13. veka) iz »Cantiones sacrae« J. Mohr S. J.)
3.	Moric Brosig: »Justorum animae« (Gradualien op. 35).
4.	M. Haller: »Tenebrae factae sunt« (op. 16. »Laudes Eucharisticae«) čvetero-glasno.
5.	»Victimae pascali«, sekvenca velikonočna, koralna.
6.	E. Stehle: »Gloria« (»Missa jubilaei solemnis« op. 42.)
7.	M. Brosig: op. 6. Fantazija in luga »Christ ist erstanden«, d-moll.
8.	P. Piel: »Virgo virginum praeclara,« dvoglasen ženski zbor.
9.	M. Haller: »O saerum convivium«, peteroglasno.
10.	J Mitterer: »Dies irae« (iz »Missa pro ofis« za mešani zbor s spremljevanjem posavn).
11.	In transitu C. P. N. Francisci (iz »Manuale - chorale« Ord. S. Francisci). Koralno.
12.	Magnificat, koralno.
13.	Regina coeli laetare, dr. F. Witt.
14.	T. Schiitky: »Tantum ergo«.
15.	»Laudato Dominum«, Caspar Ett op. 35.
Prav prijazno vabimo vse prijatelje cerkvene glasbe, osobito čč. duhovnike, gospode učitelje in organiste, da se mnogoštevilno našega občnega zbora udeležijo. Mnogo kom-
na Tržaški cesti klapec Karol Kane na kovaškega pomočnika Jakoba Gabriča ter ga ranil - Pretep je bil pri Stružniku v rudeči kosami. Nek deželni brambovec je ondi silno razbijal.
Cesarska slavnost Vodstvi ljudske šole v Šiški in na Viču sta sklenili 70. roj. dan Nj. Veličanstva našega presvetlega vladarja cesarja Franca Jožefa I. v sredo dne 3. t. m. skupno praznovati s sledečim vspo-redom : 1. Okrašenje šole z zastavami; 2. sv. maša z govorom in petjem ob 9. uri na Rožniku; 3. po sv. maši pogoščenje in prosla zabava šolske mladine pri gosp. M Peršinu na Rožniku ; 4. v sredo zvečer raz svetljava šole. Častiti stariši in prijatelji šolske mladino vabijo se k obilni udeležbi.
Izlet tržaških Slovencev v Ljubljano. Prihodnjo nedeljo pridejo tržaški Slovenci s posebnim vlakom ogledat si I. slov. umetniško razstavo. Na vsporedu izleta je: 1. Obisk razstave, 2. izlet v bližnjo okolico, 3. gledališka predstava, 4. po gledališču skupni sestanek v »Narodnem domu«. Do sedaj so se oglasila naslednja društva: »Slava« pri sv. Mar. Magdaleni, »Zvezda« in »Bralno društvo« od sv. Ivana, »Bralno društvo« ir Lonjera, »Podporno društvo«, »Podporno in bralno društvo«. »Čitalnica«, »Sokol«, »Kolo« iz Trsta in odposlanstvo iz Marezig.
V Rim so včeraj preko Zagreba potovali božjepotniki iz Bosne pod vodstvom nadškofa dr. Stadlorja. Pridružili so se jim mnogi romarji iz Hrvatske. V R:mu bodo pod vodstvom biskupa Strosemayerja in nad-biskupa dr. Sladierja od sv. očeta sprejeti v posebni avdienci.
pozicij, koje smo v vspored sprejeli spada k biserom cerkvene glasbe. Sprejeli smo v vspored tudi lahke kompozicije z ozirom na potrebe na deželi, a skoraj vse, kar se bode proizvajalo, navstalo je v najnovejši dobi cerkveno glasbenega gibanja. Odbor cecilijinega društva v Mariboru.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 1. oktobra.
Presvetli cesar se je na povratku iz Gorice sinoči okoli 8. ure peljal skozi Ljubljano, ker je dvorni vlak postal pet minut. Na kolodvoru so se zbrali razni dostojanstveniki. Cesar se je bil že ulegel k počitku. Ministerski predsednik se je razgovarja! z dež predsednikom. — Ob Bleivveisovi cesti, in Dunajski cesti, kakor tudi pred kolodvorom je bdo zbrano mnogo občinstva, ki je vlak pozdravljalo z »Živjo« klici. Nekateri ljudje so čakali na vlak po pet ur.
Sprejem cesarja na nabrežinski postaji. V soboto je 'sosebno veliko občinstva pričakovalo cesarja na nabrežinski postaji. Vlak so ondi pričakovali gg. župniki s Proseka, Kontovelja in Zgonika, šolski nadzornik gosp. Neckerman, mnogo šolske mladine iz okoliških krajev. Otroci iz De-vinščine in Zgonika so pozdravljali cesarja z narodnimi zastavami. Občinstvo je cesarja pozdravljalo z »Zivio« klici. Vlak se ni ustavil.
Kolesarji - varuhi cesarja. Ob
navzočnosti cesarjevi v Gorici se je, zapazila zanimiva varnostna naredba. Za cesarjevim vozom so vozili štirje kolesarji na okusno okrašenih kolesih ter pazili na levo in desno, da bi bili v slučaju potrebe v hipu na pomoč.
Spomenik cesarja Maksimilijana I.
nameravajo postaviti v Korminu kot prvemu gospodarju Goriške - Gradiščanske iz rodovine Ilabsburžanov. Korminski župan baron Locatteli je izdal v ta namen že poseben oklic.
Mrtvoud zadel je župana Locatellija, ko se je pripeljal v Gurico U sprejemu cesarjevemu.
Potrjen zakon Cesar je potrdil načrt zakona, ki ga je sklenil dež zbor kranjski glede ustanovitve zaklada za javna kulturna dela.
Osebne vesti Poročil se je dr. A.
Svigelj, odvetniški koncipijent v Ljubljani, z gospico Mašo Dworsky z Dunaja. — Učitelj na tukajšnji pripravnici V. Srp je premeščen v Štfibro. — Prideljena sta davčna praktikanta R. Mlejnik davkariji v Škofji Loki in 11. Peternel davkariji v Radovljici, J. Peharc je premeščen iz Radovljice v Kranjsko goro. — Umrl je v Kandiji usmiljeni brat Friderik Medved. — Nadporočnik Milan B 1 e i -w e i s vitez Trsteniški je sprejet v vojno šolo.
Strankarstvo na slovenskem odru
»Slov. Narodu« seve ni prav, da smo se odločno zavarovali proti izživljajoči predstavi »Dolskega župnika« na našem odru. Anzen-gruberjeva igra se na drugih odrih nikdar tako surovo ne predstavlja, kakor se je z očitnim namenom, blatiti katoliško zavest, uprizorila na našem odru. To smo pribili! »Narod« hoče vse naše opazke pobiti z nastopnim originelnim protidokazom: »Predstava je bila prav umestna in tudi prav dobra, a če pravi »S loven če v« kritik g. C a n k a r, da je prevod presurov, mu povemo, da je ta »surovi« prevod oskrbel njegov lastni brat.« Napram temu »Narodovemu« »protidokazu« povemo, da s e j e g. Cankar ml. tisti večer, ko se je igra predstavljala na slov. odru, vozil iz Pulja v Ljubljano — torej ni mogel biti pri predstavi navzoč — in da »Slovenec« o »presurovosti prevoda« ni nič pisal, pač pa o surovosti predstavljanja Prepričani smo, da surovega ekstemporiranja, ki se je pri predstavi n a -m e n o m a vršil, ni v Cankarjevem prevodu. Sedaj se od raznih strani kriči, da bode prihodnja predstava »Dolskega župnika« še surovejša. Intendanca slov. gledališča naj stori, kar se ji zdi umestno in potrebno. Njena stvar je braniti čast in ugled slovenskega gledališča. S psovkami raz desk sloven-
skega gledališči se ne bo ubila katoliška zavest!
Mesto venca na grob dr. Fr. Lampeta so nadalje podarili Marijanišču g. Anton Ku-kelj, župnik v Št. Juriju 10 K g. I. Bonač, knjigovez, 6 K, g. Peter Majdič, tov arnar 40 K. Neimenovan 4 K.
Dr. Gregr, znani veljak mladočeške stranke, se je mudil v soboto v Gorici ter je imel pogovor z ministerskim predsednikom Korberjem.
Ljubljanski občinski svet ima jutri ob petih pop. redno sejo. Na dnevnem redu so mej drugim poročila stavbnega odseka o oddaji del za obrežna zidova pri Franc Jo-žefovem mostu in o odobrenju načrtov za obratni kolodvor električne cestne železnice in odkupu sveta od župnega vrta pri sv. Petru; dalje razna poročila šolskega odseka in direktorija mestnega vodovoda.
Smrt na lovu. Ko se je vračal včeraj opoludne z lova na Pokljuki pri Gorjah gozdarski oskrbnik gospod Anton Roth, je njemu ali njegovemu spremljevalcu izpodrs-nilo in se je sprožila lovska puška ter gospoda Rotha smrtno ranila v nogo. C-ez tri četrt ure je na Pokljuki gospod oskrbnik izdihnil, njegovo mrtvo truplo so pa pripeljali ob o. uri popoludne na Bled Ranjki je zapu stil tri otročiče, najstarejši je še. le £tiri leta star.
Mihaelovo nedeljo je »Slov. kršč. socijalna zveza« prav slovesno praznovala. Ob četrt na 10 uro dopoludne je služil č. gosp. dr. Janežič sveto mašo v nunski cerkvi ob obilni udeležbi. Zvečer pa je privabil zabavni večer v dvorano Katoliškega doma toliko občinstva, da sta bila dvorana in galerija natlačeno polni. Program je bil tako obširen in mnogostransk, kakor dosedaj še nikdar ne. Veselico je otvoril ženski zbor »Katoliškega društva za delavke« z ljubko Gregorčičevo pesmico »Dneva nam pripelji žar« in Ipavčevo skladbo »V mraku«. Na to pozdravi gospod Štefe navzoče občinstvo in prečita cesarjevo zahvalo »Krščansko - socijalni zvezi« za izraz udanosti. (Burno ploskanje.) Moški zbor »Katoliškega društva za "rokodelske pomočnike« zapoje cesarsko pesem, katero je občinstvo stoje poslušalo. Ko je še ženski zbor odpel »Sarafan« in moški zbor »Slovenec in Hrvat«, se jo pričela znana narodna igra »Županova Micka. Uloge so bile tako razdeljene: župan (gosp. Ras-berger), Anže (g. N u č i č), Micika (gdč. Milavčeva), vdova (gdč. Erženova), pisač Glažek (g. II a b i Č), Siissheim (gospod V i r e n s) in Windberg (gospod Va lu š n i k>. Vse osobje se je svojih ulog vestno in točno naučilo; istotako se moramo o igranji in nastopanji posameznih igralcev in igralk lo pohvalno izreči, posebno velja to o gdč. Mi-lavčevi in Erženovi in g. Ilabiču, kateri je s svojo izborno komiko vzbudil v občinstvu mnogo smeha. Po igri jo sledilo še več zborov, na kar se jo k besedi oglasil gospod Vasalovič iz Dalmacije in v navdušenih besedah slavil vedno večne ideale slovenskc-hrvatskega naroda in se spominjal velikega Strossmayer ja; na to se je razviia zanimiva prosta zabava, ki je trajala blizu do 11. ure. Sosebno pozornost je vzbudil brzoslikar Janez Viljem, ki je s čudovito hitrostjo naslikal presvetlega cesarja, Li-Hung Canga itd. Ta večer je pokazal, da sc je »Zveza« resno potrudila, v tej sezoni pospeševati družabno in zabavno življenje mej svojimi člani in prijatelji in da se bode s tem mnogo storilo za nadaljno razširjanje njenih idej. S posebnim veseljem pa je beležiti vzajemno postopanje »Zvezi« prijateljskih društev; to se je posebno včeraj videlo, ko sta požrtvovalno nastopila pevska zbora »Kat. društva za delavke« in »Kat. društva za rokodelske pomočnike«, in želimo, da bi se to še večkrat zgodilo. -- Prihodnjo nedeljo priredi dramatični odsek »Zveze« izlet v Vevče.
Nesreča v Beljaku. Iz Beljaka se nam poroča: Izvošček Pristauer je peljal v okolico svojo rodbino. Njegov voz zadel je ob velik z opeko naloženi voz tako nesrečno, da sta oba njegova otroka, ki sta sedela spredaj na vozu, pala raz voza. Mlajšemu otroku je šlo kolo z opeko naloženega voza preko glave ter je bil otrok na mestu mrtev, drugi starejši otrok je bil tudi tako poškodovan, da je umrl čez jedno uro. Tudi izvošček je poškodovan, njegova žena pa je ostala nepoškodovana.
Slovensko gledališče. Jutri v torek 2. t. m. uprizori se prvikrat na slovenskem odru hrvatska narodna opera »N i k o 1 a -Subič-Zrinjski«, glasbena tragedija v treh dejanjih (osmih slikah) po drami Th. Kornerja napisal Hugo Badalič, uglasbil Iv. pl. Z a j c. Naslovno ulogo Zrinjskega poje gospod N o 11 i , kateri je to ulogo ob svojem času tudi v Zagrebu kreiral. Tenorski partiji te opere pojeta gospod O 1 s z e w s k i (Lovro JuraniČ) in ulogo velikega vezirja Mehmed Sokoloviča gospod Orzelski, kateri kot novoangažovan tenorist slovenske opere sploh prvikrat na našem odru nastopi; ulogo Jelene, hčere Zrinjskega, poje gospodična Noemi, ulogo Eve, njegove žene, gospodična Carneri in ulogo sultana Su-lejmana poje gospod L o t z s c h. Ostale uloge pojo gospodje Polašek, Lum-b a r, S t a m c a r, P a v š e k ml., C i r k e I-bab in Č e r n e. Dejanje se vrši leta 1566 v Belgradu, v mestu in gradu Sigetu in pred njim v turškem taboru. Nove kostume, katerih je bilo za to opero treba mnogo napraviti in ki stanejo za naše razmere veliko svoto, izdelal je garderobar dramatičnega društva gospod R. V a 1 e n t a. Ker stane uprizoritev te opere dramatično društvo mnogo denarja (za kostume in materijal), so cene k predstavam te igre nekoliko povišane.
Iz Kozjega, 29. sept. Cel dirindaj vlada pri nas Zasebne obtožbe kar švigajo sem in tja. V ospredju stojijo nemški uradniki, diriguje pa v ozadju vse akcije z nespretno roko gospod dr. Gelingsheim. Danes se je davkar Grill moral zagovarjati zaradi razžaljenja časti. Ker je odpuščanja prosil, mu je slovenski obtožitelj prizanesel in od tožbe odstopil. Malo poprej sedel je dav-karjev nadepolni sin na zatožni klopi, ker je nekega Slovenca surovo zmirjal Ta možek ni hotel prositi odpuščanja, boječ se, da ga potem njegovi tovariši - burši v Gradcu na-klestijo; bil je tedaj obsojen. V kratkem pride na vrsto Geiingaheimov »Thiirsteher« Purcl, ker je nekega slovenskega davčnega uradnika obrekoval. Pred par dnevi pa je imel »purgar« Volavšek kazensko obravnavo proti neki dekli, katero je moral po povelju svojega gospoda in zapovednika tožiti. Pričevanje gospoda dr. Gelingsheima mu nič ni pomagalo; s tožbo je pogorel, dasiravno so je epetovano skliceval na g. Gengens-heima, »vveleher haben sogen, dass ich muss klagen und nicht bir verlieren«. Famozna povelja daje g. Gelingsheim svojim uslužbencem. Še ni dolgo tega, kar je nehal kovati obtožbe proti Slovencem; zdaj pa svetuje in ukazuje svojim uslužbencem sod-nijsko preganjanje nasprotnikov — blo-vencev. Čudno razumevanje sodniških tlolž-nostij! Mesto miru uči preganjanje ! Quous-que tandem!
„Dom in Sveta" štev 19. izide prihodnjo sredo. Naslednje številke bodo izhajale zopet v določenem roku.
Načelništvo »Kmetijskega društva v Vipavi" naznanja cenjenim odje malcem ni še posebej sl. zadrugam, da je letos društv o nakupilo veliko množino grozdja, iz katerega je napravilo jako dobro vino. Kapljica je letos v resnici izborna, deloma napravljena po novem francoskem načinu. Za pristnost vsega vina jamči podpisano načelništvo in se v nakup najtopleje priporoča.
—	Ivan Kromar, župnik v Šturiji, načelnik.
—	Opozarjamo na današnji inserat.
Ljubljanske novice. Prvi nastop mestne godbe bode prihodnjo sredo. Priredi se po Ljubljani mirozov s sodelovanjem ognjegasnega društva. — Dirka. Včeraj je bicikliški klub »Ilirija« priredil dirko iz Tržiča v Ljubljano. Prvi na cilju je bil gosp. G o 11 h a r d. — Kap zadela je danes ob pol 12. uri dopoludne na magi-stratnih stopnicah Marijo Gregorc. Hitra zdravniška pomoč je primogla, da so jo še oživeli in prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico. — Energičen povožonec. Povozil je neznan biciklist včeraj na Dunajski cesti ključavničar, pomočnika Franca Ke-lih. Biciklist ni hotel Kelihu povedati imena, zato mu je Kelih — vzel kolo in peljal na magistrat. — Z nožem napadel jo včeraj zvečer na Tržaški cesti hlapec Janez Zupan domobranskega korporala Janeza Petelina. — Umrl je tukajšnji meščan g. Anton Mlakar, oče g. kateheta Iv. Mlakarja. — S sekiro je šel v neki gostilni
Zaprli so v Gorici črkostavca Petra Skomino, ker je nekaj blebetal o anarhizmu. V stanovanju Antona Strasserja, predsednika »Federazione dei lavoratovi e lavoratrici«, se je vršila preiskava.
Nova mestna klavnica v Kranja bode veljala okolu 40.000 K. V pokritje stroškov se bode porabila v ta namen naložena glavnica 12.000 K in izkupilo za »kosamo«, katera se bode prodala. Najeti pa bo treba še 30.000 K posojila.
Velikansko bučo, ki tehta 33 kg in meri na okrog 1 m in 96 cm, je pridelal g. Svitoslav Kmet na Kokrici.
Ameriške novice. Čehi se v Ameriki živahno gibljejo. Otvorili so zopet s dem župnijskih čeških šol. — V združenih državah jo pričelo stavkati 143.000 premogar-skih delavcev. — Brzovlak, vozeč iz Jolietta, je povozil dva naša rojaka, Jožefa Podobnika in Josipa P u š a , ko sta šla po progi domov. — Slovencu iz Litije, Val. Vozlu, je v Denveru rudarsk voziček zmečkal levo nogo, katero so mu morali odrezati.
(Meščanski klub) ima 15. oktobra 1900, ob 7,8. uri zvečer, v smislu društvenih pravil drugi redni občni zbor v društvenih prostorih Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3 Poročilo blagaj
nika. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti.	Odbor.
Telefonska in brzojavna poročila.
Gorioa, 30. sept. Zjutraj ob pol 8. uri se je odpeljal cesar v Šempeter, kjer je prisostvoval tihi sv. maši, katero je daroval kardinal dr. Missia, ter opravil kratko pobožnost pri grobu svojega nekdanjega odgojitelja grofa Coroninija. Potom se je podal vladar v deželni muzej, kjer ga je vodil glavar dr. Pajer, pozneje pa dr. Gregorčič s proštom Jordanom. Konečno si je ogledal vladar vojaško bolnico in se nato podal v svoje stanovanje, kjer se je vršil ob pol 2. uri drugi dvorni obed. Deželni odbor je poklonil cesarju krasno izdelano kaseto s fotografijami znamenitejih krajev Goriške.
Dunaj, 1. oktobra. (C. B.) Cesar se je danes zjutraj povrnil iz Gorice ter se podal v Sehonbrunn.
Celje, l. oktobra. Zaupnemu shodu v Celju je danes predsedoval dr. Sernec. Večina je bila iz Celja in okolice. Za peto kurijo sta se predlagala gospoda Zičkar in Hribar. Hribarjevo kandidaturo sta najbolj vroče podpirala njegova kranjska rojaka dr. Karlovšek
in 8 o c i j a 1 n i demokrat Dolin ar. Pri glasovanju uiti Ž i č k ar niti Hribar nista dobila v e 6 i n e g 1 a-80v, zato je stvar ostala neodločena. Za kinetske občine celjski okraj sta se predlagala Žic k ar in Berks. Berks je obveljal, a moral je obljubiti, da bo večkrat prišel med volilce in da bo v državnem zboru radikalno nastopal. J e d n o g 1 a s n o in z velikim odobravanjem se je izrekla želja, da se Zi č k a r voli v k me t s k i h občin a h Ptuj - Ljutomer. Med frenetičnim ploskanjem se sprejme kot kandidat za mestno skupino Celje-Brežice dr. Dečko, ki kandidaturo sprejme.
Dunaj, 1. oktobra. Shoda nemških radikalcev in liberalcev v Trutnovu sta se mirno izvršila. Na shodu nemških radikalcev je bil navzočen tudi Wolf. Oba shoda sta sprejela zahtevo za upe-ljavo nemškega drž. jezika, za narodno razdeljenje Češke, nemški radikale! so na svojem shodu zahtevali, da se zveza z Nemčijo immatrikulira.
Dunaj, 30. sept. „N. W. U"' poroča iz Budimpešte, da je premeščenje nadvojvoda Leopolda Salvatorja iz Zagreba na Dunaj provzročilo v Budimpešti (?) veliko začudenje.
Praga, 1. oktobra. Grof Deym je ustanovil novo češko kreditno banko.
Budimpešta, 1. oktobra. ., Pester Llovd" bavi se v posebnem članku s premeščenjem nadvojvode Leopolda Salvatorja iz Zagreba na Dunaj, ter stvar spravlja v zvezo z brzojavnim pozdravom. katerega je nadvojvoda poslal bi-skupu Strossmayerju.
London, 1. oktobra. Državni tajnik Chamberlain je bil v Birminghamu zopet izvoljen brez protikandidata.
Washington, 1. oktobra. Profesor Niphor je iznašel način, s katerim se pri izdelovanju fotografij ne bo potrebovalo več temačne sobice.
London, 1. oktobra. Maršal Roberts je mesto Wolseleya imenovan vrhovnim poveljnikom angleške armade.
Vojs ta na Kitajskem
Dunaj, 30. sept. Iz Tientsina dohaja poročilo 25. t. m., da je bilo v severnem delu Sansija umorjenih 13 švedskih misijonarjev.
London, !. oktobra. »Times" poroča : Rusija je pozvala kitajsko cesarico, naj se vrne v Pekin, ter ji je obljubila svoje varstvo.
Berolin, 1. oktobra. Rusija jo zasedla glavno trgovsko mesto Mandžurije.
London, 1. oktobre. Reuter. urad poroča iz Shanghaja 28. m. m.: Cesar objavlja razglas, s katerim so izreka zahvala Rusiji, da je pričela umikati svoje čete iz Pekina.
London, 1. oktobra. Kitajski cesar je pisal nemškemu in japonskemu cesarju. Nemškega cesarja prosi, naj pospešuje pogajanja za mir. in obljubuje dati zadoščenje za umor Kettelerjev.
Petrograd, J. oktobra. Cesar Viljem je podelil poveljniku v bojih pri Taku in Tientsinu, ruskemu generalu
Stosselu red rudečega orla z zvezdo. •
Meteorologidno porodilo.
Zahvala.
867 1—1
Višina nad morjem 306 2 m. srednji zračni tlak 736-0 mm						
a *	Cas opazovanja	Stanje barometra r oim.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	-•s c c -■p d a ■S- B O*
291 9 zvž3T| 737-7			18-3	sr. jzah. | jasno		0-0
30	i. zjutr. 2. pOfOl.	737 4 737 1	17-9 22 1	si. jvzh. sr. jiali.	pol. oblač. >	
30| 9. r.več |727-5			14 4	si. jzah. |. sk oblač-.		0-2
J 7. zjuti. | 738-6 |2. popol. 738-4			«5 20-1	si. jug pol oblač. si. jzah | jasno		
Srednja temperatura sobote 191°, ncrmile: 13-0°. Srednja temperatura nedelje 15 8", normale: 12'9n.
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dne 23. do dne 29. sept.
Z t mnogobrojno izkazano iskreno sočutje ob bolezni kakor ob smrti naše iskreno ljubljene drage matere oziroma stare matere, tašče in tete gospe
Ane Bohinec roj. Molina
kakor tudi za darovane vt nee in zadnje spremstvo drage nam pokojnine izrekamo najprisrčnejšo zalivalo
Žalujoči ostali.
(iftliO venecijanske in Španske. Najceneje ima * i isv*;, y zai06ri tvrdka BRATA EBERL v
Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 22 11—4
Kdor ima naprodaj
deželnih pridelkov
kakor: fižol, krompir itd, naj sc obrne zaupno na podpisano tvrdko, katera prejema blago v komisijon in posreduje prodajo vsa-kor.šnega blaga proti primerni odškodnini.
Alojzi} Grebene
V Trstu 792 (20-10) Ulica Torrente 30, 32, pooblaščena javna tehtnica ln trgovina s prašiči ln domačimi pridelki.
♦ ♦
t ♦
priporoča raznovrstne
vizitniee
po nizki ceni.
Kmetijsko društvo v
odjemalcem zajamčeno pristno
tipa h priporoča prečast. duhovščini in drugim
letošnje vino
iz svoje zalege in svojih članov pridelke po zmorno nizkih cenah za 100 litrov Postojna in sicer:
1. vrste belo vino.........po 40 kron,
8. belo vino........... 34 do 38 kron,
a. » rudeče vino (kakor cviček iz Griži » 30 kron.
V zalogi so tu li stara in desertna vina, renski rizling i. dr.
Vse vino je zajamčeno pristno.	3
Pošilja se v sodčkih nad 56 litrov. — Na zahtevanje pošljejo se vzorci. - Večjim
malcem dovoli se primeren popust
Kmetijske zadruge!	Svoji k svojim
loco
-1
odje-?
		Kili
Goveje meso L v.	kg	1128
» » 11. »	»	1 12
. III. »	>	— 96
Telečje meso	>	1 20
Prašičje » sveže	>	140
» » prek.	>	1 40
Koštrunovo meso	>	— [80
Maslo . . . .	>	2j —
Surovo maslo . .	>	1 90
Mast prašičja . .	>	1:40
Slanina sveža	>	1 36
• prekajena	»	1 44
Salo.....	»	1 20
Jajce, jedno . .		~ 7
Mleko, liter .		— 16
Smetana, sladka liter		-180
> kisla .	C	— no
Med.....	kg	— —
Pišfianec . . .		1 20
Golob . , . .		-45
Kaca.....		IGO
Zajtc . . . .		- ~
Pšeničnamoka 100 kg Koruzna > » > Ajdova » . > Fižol, liter . . . . Grah, > . . . . Leča, » . . . . Kaša, > ... . Ričet, » . . . . Pšenica . . 100 kg Kž . . . » » Ječmen . . » » Oves ... > » Ajda ... » > Proso, belo, > » navadno » » Koruza . . » > Krom pii	> >
Drva , trda, m3 » mehka, » Seno, 100 kg . . Slama, » » . . Stelja, » » . .
K I h
fllgi^igjllilai^lgJI]
ps
m
le
S12EE
Od vseh avstrijskih škofov potrjeni in od vls. c. kr. ministerstva za uk in bogočastje pripuščenl slovenski
mali, srednji in veliki
katekizem ali krščanski nauk
ki ga je založilo knesoškofijstvo ljubljansko, se dobiva pri knjigotržcih na drobno
malt po 30 h, srednji po 64 h in v<5!ikl p« 80 h.
Na debelo pa ga razprodaja edtno le knezoškolljstvo ljubljansko, kije poskrbelo za to. d.i ne dobč le knjigotržci kolikor mogoče velikih ugodtiostlj, ampak da bo dajalo tudi gg. katehetom, ki bi katekizma več skupaj naročili, na vsakih 10 iztlsov po i iztise namečku zli ubožne učence.
Vsi iztisi katekizma, kar se jih razprodii knjlgotržceni, imajo znotraj na platnicah prilepljen po en listič Te listič« naj gg. katehetje od učencev nabiraj) ter naj je svoj čas pošjejo knezoškofijstvu ljubljanskemu, katero jim bo poslalo za vsakih 10 takih listkov po en izti* dotlčnegu katekizma za ubožne učence zastonj. Plačati jim bo samo troške pošiljatve
Natančnejši pojasnilu g-!>-de dobave v Tečjili množinah daje na željo gg. risz-prodiijalcem knezoškofijstvo ljubljansko.	'	844 5
m

	■
	1
SSi	i
	
	I
	i
	
	
	i
	i

mv/
; W
ml' i B, V
p®
Jemljem si čast, uljuclno naznaniti slav. občinstvu, da sem v Spodnji Šiški pri Liubiiaiii sezidal in dne 1. oktobra t I. o d p r I
tovarno za testenine
(makarone, rezance itd.)
Zavedam se, da se nisem bal ne truda, ne troškov pri uravnavi tovarne. Preskrbel sem jo s stroji najnovejše konstrukcije in upam, da s svojimi izdelki ustreženi kar najbolj preč, konsumentom.
Blagovoli slav. občinstvo to vzeti na znanje in drage volje podpirati moje podjetje.	8t54 3-1
Z velespoštovanjem
) u n a j s k a borz a.
Dni 1. oktobra.
Skttpoi državni dolg v uotah ... . ,	96 80
Skupni državni dolg v srebrn............96 65
Avstrijska zlata renta 4.......114 55
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	97 20
Ogerska zlata renta 4°/0........113 65
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........90 45
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1692'—
Kreditne delnice, 160 gld................644 25
London vista ....................242-05
Nemški drž. bankovci la 100 m. nem.drl. velj.	118-35
20 mark.............23-65
20 frankov (napoleondor).......19*26
Italijanski bankovci.........90-40
C. kr. cekini........................1146
Dnč 29. septembra.
3-2°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld.. . .	170 —
6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . .	161--
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195 —
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron .	93-35
Tišine srečke 4•/„, 100 gld..............—
Dunavske vravnavne srečke 6°/„ ....	263 —
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice »	» južne železnice 3°/0
»	> južne železnice 5°/0
»	» dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . , Rudolfove srečke, 10 gld.....
107--94-20
317 — 119-50 99-50 390 -340-— 42-75 20-50 12 80
Salmove srečke, 40 gld........]70-_
St. Gendis srečke, 40 gld........195* —
Waldsteinove srečke, 20 gld..............—•—
Ljubljanske srečke....................49 —
Akcije anglo avstrijske banke, 20J gld. . .	275-—
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. it. v. .	6010-—
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........775 _
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . , . 109-__
Splošna avstrijska stavbinska družba . . .	147,—
Montanska družba avstr. plan......450 50
Trboveljska premogarska družba. 70 gld.	432 -
Papirnih rubljev 100 ..................255-25
Haknp ln prodaja TfcSS vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna i z v r J i t e v naročil na borzi.
IB&S
Menjarnicna delniška družba
„M E 11 C
I., Wollz8il810 in 13, Dunaj, I
66
■ Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednosiRlk papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg* obrestovanja pri popolni varnosti JtJf naloženih ir ! h v ii i «. "JCB