3 <5 S S % § I s I i % % § f^aj je Kathreiner O * Kneippova slatina kava? Najpriporočljiveja, edino zdrava, poleg tega najukus- ncja in najceneja kavna pijača. Čist naraven pridelek v celih zrnih in brez dokazanih zdravju škodljivih snovij, kakoršne so v bobovi kavi. Kathreiner-Kneippova sladna kava sama ima pa tudi priljubljeno prijetno dišavo bobove kave, katero dobi od načina Kathreinerjevega izdelovanja, preskušenega od najveljavnejih strokovnjakov in priznanega povsod. Njena veljava je trojna, kava je namreč zdrava, ukusna in po ceni. Pristna »Kathreinerjeva kava« bi morala biti na vsaki družinski mizi. C emu služi Kathreiner- - r ^— ® O * Kneippova sladna kava? i V stotisočernih družinah in v mnogih javnih zavodih kot primes k bobovi kavi, katere ukus napravi mileji in pri-jetneji.Mnogi najodličneji zdravniki priporočajo Kathreiner-Kneippovo sladno kavo kot najbolje nadomestilo za bobovo kavo posebno za otroke, bolne in slabotne. Ker Kathreiner-Kneippova sladna kava pospešuje tek, je lahko prebavljiva in ima tudi mil ter prijeten ukus, prikupi se kmalu vsakemu. Poskusi naj se Kathreinerjeva sladna kava nekaterikrat kot primes ali sama in ne bo se je več opustilo! Pristna le t zaTojiti, Mor je na strani naslitan? ifjf" Dobi se povsod. Svari se Pred ničvrednimi ponaredbami! !?G7c7c7e7c7e7e7e7c7e7c7e7e7c7c^ h ><• Si i 1{čil])reiner 'Cb nnmmj&eo, m, /mvrw-' „Stara mamica, meni tudi!" Pred hišo na vrtu pogrne si babica mizo, da bi tu pila svojo popoludansko Kathreinovo kavo, katera se ji je tako omililo in katera na njo tako dobrodejno vpliva in jo proti koncu dneva tako rekOČ na novo poživi. Po vrtu plazi se oprezno mladi vnuk ter gleda, ako ni vrgel veter raz pod zrelim sadjem se šibečega drevja kako jabelko v zeleno travo, kot dobro došli plen njegovemu vedno pripravljenemu, zdravemu želodcu. Kar opazi z veselim vsklikom v travi rudečelično jabelko, urno je zgrabi in že je hoče nesti k ustom, kar udari na njegov jako občutljiv nosek znana aromatična kavina dišava. Urno se obrne in opazi babico, ko se ravno zadovoljno se smehljaje vseda k mizi, na kateri stoji polna čašica duhteče kave. Ta skušnjava pa je prevelika. Urno stlači debelo jabolko v ozek žep usnjatih hlač, ter steče proti mizi in da bi ne zamudil krepkega požirka ukusne Kneippove kave, objame nestrpni deček staro ženo ter zakriči žarečih lic : „Stara mamica, meni tudi!" Pri tem prizoru zjasni se milo starkino lice. Kakor bi bila že čakala na prošnjo ljubeznjivega vnuka, tako se smehlja vsled nestrpnosti živega dečka. Da, tudi on naj žnjo vživa redilno in krepilno Kathreinovo Kneippovo kavo, da ostanejo njegova lica cvetoča in da bode krepko rastel in se razvijal zdrav in veselil se življenja. Posojilnica -k- v Celji -+- v lastni hiši,.Narodni dom". Ta, leta 1881. z neomejeno zavezo ustanovljen zavod, šteje nad 34OO zadružnikov, kateri imajo vplačanih deležev nad 42.000 gld., ter ima črez jeden milijon šeststo-tisoč gld. hranilnih vlog in nad 125.000 gld. rezervnega zaklada. Hranilne vloge obrestuje po 41/2 °/0 ter plačuje rentni davek sama. Posojila pa se dajo na osebni kredit po 6 in na goli hipotekami kredit po 51/a odstotkov. Uradni dan je vsak torek in petek dopoludne. za katero jamčijo okraji: Sevnica, Gornji-grad, Šoštanj, Vransko in Šmarje pri Jelšah za popolno varnost vlog in za njihovo po pravilih določeno obrestovanje do neomejene visokosti, ima sedaj čez jeden milijon in sedemstotisoč goldinarjev hranilnih vlog. Hranilnica posluje s strankami vsak torek in petek dopoludne, za druga opravila pa je uradnica odprta vsaki dan oh navadnih urah. Hranilne vloge obrestuje po 4°/0 in pripisuje obresti poluletno h kapitalu, ter plačuje novi rentni davek hranilnica sama in ga ne odtegne vlagateljem, tako, da dobe isti popolnoma 4°/0 obresti. Izposojuje pa na zemljiško varnost proti 5 odstotkov. Južno-štajerska -I- hranilnica vGelji, „Narodni dom" „S L AVI J A" vzajemno zavarovalna banka v Pragi zavaruje človeško življenje po vseh kombinacijah, izmed katerih so najugodnejše naslednje: 1. za slučaj smrti, po kateri — naj se taista primeri kadarkoli — izplača se zavarovani kapital takoj dotičnim dedičem. 2. za doživetje in smrt, t. j. ako zavarovanec doživi naprej določeno leto, katero si sam izvoli, izplača se zavarovana istina njemu samemu ; ako prej umrje, pa takoj njegovim dedičem. Pri tem načinu se more zavarovati tudi tako, da mu ostane isto toliko kapitala izplačilnega po smrti, kolikor ga je prejel ob doživetji določene dobe. 3. vzajemno, n. pr. mož in žena, brat z bratom ali kakšni drugi osebi, in sicer tako, kadar umrje jeden izmed njim, izpj^ča se zavarovana vsota preživelemu zavarovancu. 4. za dobo 20 let, t. j>:^fko umrje v teh letih, izplača se zavarovani znesek'dedičem; če pa jih doživi, potem,'<£oloči sanij kako naj se mu izplača kapital: ves naj e-denkrat, v dosmrtnih -o,b r 6 k i h, ali pa šele po smrti. 5. za rento ali pokojnino/ katera^' se dotičniku začenja izplačevati takoj po jedenkratni ulogi gotovega zneska, ali š*ele.."^o nekolikih letih, in sicer do smrti. 6. doto otrokom, zlasti ^tkl^tornj^katera se izplača, ko zavarovani otrok doživi 18., 20. ali 24. leto svoje dobe in to tudi takrat, če je zavarovalec (oče, mati, skrbnik itd.) umrl pred kogcem zavarovalne dobe, dasi v tem slučaju preneha daljnje uplačevanje zavarovalnine. Ce umrje otrok pred določenim letom, izplača se vsa zavarovalnina roditelju, zavarovalcu itd., ali pa se prenese ves kapital na kakšno drugo osebo. Vse te in ostale načine zavarovanja prevzema banka «Slavija» po ugodnejših pogojih in cenejših tarifih, kakor vse druge zavarovalnice. Vrhu tega pa imajo členi banke «Slavije» — ker je vzajemna zavarovalnica — brez posebnega priplačila.še pravico do dividende, t. j, do deleža čistega dobička, ki je doslej iznašal po 10, 20, 25 in jedno leto celo 48 odstotkov. Svojim členom je banka «Siavija» doslej izplačala črez dvajset milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih more se meriti z vsako drugo zavarovalnico. — Kako potrebno ter koristno je zavarovanje življenja, lasti za one, ki so oženjeni in imajo otroke, dokazuje mnogo vprav presunljivih slučajev, izmed katerih navajamo tu samo dva : 7. Hinko Kavčič, posestnik in deželni poslanec na Razdrtem, se je zavaroval, leto dnij pred svojo smrtjo za 2000 gld., plačal jednoietno premijo in dasi je bil na dolgu drugoletno zavarovalnino poldrugi mesec, izplačala je banka «Slavija.» njegovi obitelji ves zavarovani kapital. 8. Julij Rozina, posestnik in trgovec v Poddobu, zavaroval je dne 15. avg. 1892. 1. 5000 gl. na korist svojemu sinu, dne 10. marca 1893. L pa 5000 gl., na korist svojej hčerki. Za prvo zavarovanje plačal je 227 gld. 32 kr,; za drugo pa samo jeden celoletni obrok 150 gl. 35 kr. Nesreča je hotela, da je umrl dne 16. julija 1893. 1. in tako prejme vsak njegovih otrok za neznatno uplačilo 377 gld. 67 kr., kedar doseže 24. leto svoje starosti, 5000 gld Vsa podrobneja pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno generalni zastop banke «Slavije» v Ljubljani, v lastni hiši, v Gospodskih ulicah štev. 12. Laški trg. Ilustrovani J\/ARODNI KOLEDAR 17504/// 3. 3/^sS Leto 1899 je navadno leto ter ima 36S dnij, mej temi je 68 nedelj in praznikov. Letni vladar je Venus. Venus je med planeti od solnca računjeno druga, nje oddaljenost od solnca je nekaj več kakor 7/10 one daije mej zemljo in solncem. Velika je približno kakor naša zemlja. Da se osuče enkrat okoli solnca, rabi Venus 225 dnij. V istem času se za-suce enkrat okoli svoje osi. Venus je najsvetlejša med nepre-mičnicami in planeti, in kadar se najlejpše sveti, provzroča na naši zemlji vidne sence predmetov. Če se jo opazuje skozi daljnogled, se opazi, da se ravno tako spreminja kakor luna. Spektroskopične preiskave so dognale, da obdaja planet Venus gost vzduh, zaradi katerega se posamezni predmeti na njenem površju ne dajo prav razločevati. Godovinska števila za leto I899. Gregorijanski koledar. Zlato število . . . . 19 j Rimsko število .... 12 Epakta ali lunino kazalo XVIII Nedeljska črka .... A Solnčni krog .... 4 | Letni značaj ali god. št. . 12 Julijanski koledar. Zlato število . . . . 19 j Rimsko število .... 12 Epakta ali lunino kazalo XXIX i Nedeljska črka .... C Solnčni krog .... 4 | Letni značaj ali god. št. — Letni časi. Pomlad se začne 20. sušca ob 8. uri 51 minut zvečer. Poletje se začne 21. rožnika ob 4. uri 50 minut zvečer. Jesen se začne 23. kimovca ob 7. uri 35 minut zjutraj. Zima se začne 22 grudna ob 2. uri 1 minuta zjutraj. Mrko vi. Leta 1899. mrkne solnce trikrat in luna dvakrat. Pri nas se bodeta videla drugi solnčni in drugi lunini mrk. 1. Delni solnčni mrk dne 11. in 12. prosinca. Začetek mrka je dne 11. ob 9. uri 59 minut zvečer, konec mrka pa 12. ob 1. uri 28 minut zjutraj. Videl se bode ta mrk posebno po severni polovici Tihega oceana, deloma tudi na Japanu, dalje na severo-vzhodnem pobrežju Azije in v severo-zahodnej Ameriki. 2. Delni solnčni mrk dne 8. rožnika. Začne se ta mrk ob 5. uri 46 minut zjutraj in neha ob 9. uri 32 minut dopoldne. Videl se bo ta mrk na severu in v zapadni Evropi, v severni Aziji, kakor tudi na skrajnem severu Amerike in na Gronlandu. 3. Popolni lunini mrk dne' 23. rožnika. Začetek mrka je ob 1. uri 38 minut zvečer, začetek popolnega mrka je ob 2. uri 38 minut zvečer, pol mrka mine ob 3. uri 23 minut zvečer, konča se polni mrk ob 4. uri 9 minut zvečer in konec mrka sploh ob 5. uri 9 minut zvečer. Velikost temine po merilu luninega premera = 15. Mrk se bode videl na Tihem oceanu, v Avstraliji, v Aziji z izjemo zapadnih delov in severnega pobrežja, dalje na Indijskem oceanu in na vzhodnem pobrežju Afrike. 4. Obročasti solnčni mrk dne 2. in 3. grudna. Začetek mrka sploh dne 2. ob 11. uri 45 minut zvečer. Začetek obro-častega mrka dne 3. .ob 1. uri 16 minut zjutraj, konec obročastega mrka ob 2. uri 50 minut zjutraj, konec mrka sploh ob 4. uri 20 minut zjutraj. Mrk se bode videl na južnem koncu Avstralije, v Vandiemensovi zemlji, na jugu Nove Zelandije in na južno-zapadnem koncu Južne Amerike, posebno pa v južnih polarnih krajih. 5. Delni lunini mrk dne 17. grudna. Začetek mrka ob 0 uri 49 minut zjutraj, sreda mrka ob 2 uri 31 minut zjutraj, konec mrka ob 4. uri 13 minut zjutraj. Velikost temnih delov v merilu luninega premera — 0'9. Mrk se bode videl v Aziji z izjemo vzhodnega pobrežja, v Indijskem oceanu, v Evropi in Afriki, kakor tudi v Atlantskem oceanu in v Ameriki. Letni značaj. Leto 1899 je splošno bolj mokro kot suho, tudi soparno in precej gorko. Pomlad je krasna, pa prijetna in je dobra za pridelke. Poletje. Če ni mokrota spomladi predolga, je potem gorko in soparno poletje, če pa spomladi skozi dežuje, tedaj je poletje suho in vroče, kar se pa redkokedaj pripeti. Jesen je začetkom gorka in prijetna, pa ne dolgo, ker sredi listopada začne že zmrzovati in se ne prične pred Božičem topiti. Zima je začetkoma suha, potem prav mokra in je mnogo padovine. Prosinec se prične z mrazom, potem slede nalivi; nato zopet mraz, od 25. do konca meseca nestanovitno, z vetrom, snegom in meglo. Svečan se prične pusto z dežjem, meglo in vetrom, pozneje je jasno in precej mrzlo, 9. do 12. vlažno, dež in sneg, 19. do 22. mrzel veter, potem do konca jasen, zjutraj mrzel in leden, ponoči mrzel dež. Sušeč se prične ostro, mrzlo in vetrovno, potem sledi veter in dež, pozneje dež in mraz in od 22. do konca pusto in oster zrak z dežjem. Mali traven je začetkom oster ter neprijazen, kmalu lepo, kmalu vetrovno, dež in sneg, do 14. in 15. lepo, potem sledi dež in veter, kakor tudi nestanovitno vreme s slano, dokler ne postane proti koncu gorko. Veliki traven se prične pusto, potem postane lepo in gorko. Zatem sledi premenljivo vreme, dež in hladno, na to veter in lepo gorko vreme do konca. Rožnik je iz prva gorak in lep, včasi grom in dež, pozneje postane vreme neprijazno. Mali srpan se prične pusto, pozneje lep, potem deževno vreme in nevihte do 17., nato lepo vreme, zatem sledi dež z nevihto in gromom, proti koncu postane lep. Veliki srpan je začetkom večinoma lep, potem sledi zopet dež do 15. in nato lepi gorki dnevi, proti koncu zopet dež. Kimovec se prične z lepim jesenskim vremenom, 17. do 19. večinoma mrzel in vlažen, in od tukaj naprej večinoma mrzel in vlažen, in od tukaj naprej večinoma lepo vreme. Vinotok je 1. in 2. lep, potem deževen in neprijazen, 10. lep in tako proti koncu, ko postane vetrovno, ostro in pusto. Listopad je začetkom pust, 6. in 7. lep, 9 sledi mrzlo deževno vreme, potem dež in sneg do konca, zadnji dnevi so mrzli. Gruden je začetkom mrzel, potem sneg, 9. do 15. mrzlo, kjer po malem sneži, zatem dežuje do 23., na kar ostane potem do konca bolj vlažno vreme. Premakljivi prazniki. Po Gregorijanskem koledarji. Ime Jezus...........15. prosinca. Septuagesima.........29. prosinca. Pepelnica ..........15. svečana. Marija Devica sedem žalostij .... 24. sušca. Velika noč.......... 2. malega travna. Križevo (prošnji dnevi) ... 8., 9. in 10. velikega travna. Vnebohod..........11. velikega travna. Binkošti...........21. velikega travna. Sv. Trojica..........28. velikega travna. Sv. Rešnje Telo ........ 1. rožnika. Srce Jezusovo......... 9. rožnika. Angeljska nedelja........ 3. kimovca. Ime Marijino.........10. kimovca. Roženvenska nedelja....... 1. vinotoka. Posvečenje cerkva........! 5. vinotoka. l.adventna nedelja....... 3. grudna. Po Julijanskem koledarji. Triodium........... 7. svečana. Septuagesima.........14. svečana. Pepelnica........... 3. sušca. « Velika noč..........18. malega travna. Vnebohod !........27. velikega travna. Binkošti........... 6. rožnika. l.adventna nedelja.......28. listopada. Od božiča do pepelnice je 51 dnij ali 7 tednov in 2 dneva. Predpust traja 38 dnij ali 5 tednov in 3 dni. Po razglašenji Gospodovem so 3 nedelje, po binkoštih 27, po sv. Trojici 26, predpustnih nedelj pa 6. Post se začne 20. svečana, konča pa 1. malega travna. Kvaterni posti: 22. svečana, 24. vel. travna, 20. kimovca, 20. grudna. Državni prepovedani časi. Javni plesi in bali so prepovedani zadnje tri dni velikega tedna, v dan presv. Rešnjega Telesa, 24. in 25. grudna, o veliki noči in binkoštih. — Druge javne veselice, n. pr. koncerti in slične muzikalne priredbe, razstave i. t. d. so prepovedane zadnje tri dni velikega tedna in 24. grudna. — Igre v gledališčih so prepovedane zadnje tri dni velikega tedna, v dan presv. Rešnjega Telesa in 24. grudna. Na velikonočno in binkoštno nedeljo in 25. grudna smejo se gledališke igre predstavljati le v dobrodelne namene in z dovoljenjem dotične politične oblasti. Dvorni prepovedani časi, kedar so c. kr. dvorna gledišča zaprta. Dne 3. velikega travna (na večer pred smrtnim dnevom Nj. Velič. pokojne cesarice Marije Ane). Dne 28. rožnika (na večer pred smrtnim dnevom Nj. Velič. cesarja Ferdinanda I.) — Vsled posebnih zadržkov prelože se lahko ti dnevi po najvišjem odloku. Deželni patroni, katere časte v različnih deželah avstro-ogerske monarhije. Egidij (1. kimovca), Koroško. — Ciril in Metod (5. malega srpana), Moravsko. — Elija (20. malega srpana, Hrvatsko. ■— Florijan (4. velikega travna), Gornjeavstrijsko. — Jurij (24. malega travna), Kranjsko. — Hedviga (15. vinotoka), Slesko. —- Janez Krstnik (24. rožnika), Slavonija. — Janez Nepomuk (16. vel. travna), Češko. — Jožef (19. sušca), Koroško, Kranjsko, Primorsko, Štajersko in Tirolsko. — Ladislav (2 7. rožnika), Sedmograško. — Leopold (15. listo-pada), Dolenjeavstrijsko. — Mihael (29. kimovca), Galicija. — Rok (16. velikega srpana), Hrvatsko. — Rupert (24. kimovca), Solnograško. — Spiridion (14. grudna), Dalmacija — Stanislav (7. velikega travna), Galicija. — Štefan, kralj (29. velikega srpana), Ogersko. -— Virgilij (26. rožnika), Tirolsko (Tridentinska škofija). — Venceslav (28. kimovca), Češko. — Ju s t (2. listopada), Trst in okolica. Sodnijski prazniki. Vse nedelje in zapovedani prazniki. Od božiča do sv. treh kraljev. Od cvetne nedelje do velikonočnega ponedeljka, na Kri-ževo in v osmini sv. Rešnjega Telesa. Vremenski ključ, s katerim vsakdo lahko izve vreme za vse leto naprej, ako le ve, kdaj se luna izpremeni, to je: ob kateri uri nastopi prvi krajec ), ščip zadnji krajec (f in mlaj ©. Ta ključ je sestavil slavni zvezdogled J. W. H e r s c h e 1 in dunajska kmetijska družba ga je 1. 1839. spoznala za najzanesljivejšega. Pomeni pa, kadar se luna izpremeni: Ob uri Poleti Pozimi Ob uri Poleti Pozimi od 12. opol. do 2. popol. veliko dežja sneg in dež od 12. do 2. po noči lepo mrzlo, če ni jugozapad. od 2. do 4. popoldne izpre-raerabno lepo in prijetno od 2. do 4. zjutraj mrzlo z dežjem sneg in vihar od 4. do 6. popoldne lepo lepo od 4. do 6. zjutraj dež sneg in vihar od 6. do 10. zvečer lepe pri sev. ali zapadu, dež pri ju^u ali jugozap. dež in sneg pri jugu ali jugozapadu od 6. do 10. dopoldne izpre-membno dež pri seve-rozapadniku sneg pri izhodniku od 10. do 12. po noči lepo lepo od 10. do 12. opoldne veliko dežja mrzlo in mrzel veter Opomba. Vse leto se razdeli na dva dela, t. j. na leto in zimo, za leto velja čas od dne 15. malega travna do 16. vinotoka, ostali čas pa velja za zimo. — Da se more na ta ključ bolj zanašati, nego na druge koledarje, prepričali so se učenjaki po večletnih opazovanjih. i. mesec. Prosinec ali januar. 31 dnij. D a n Katoliška imena Nebesna znamenja 1. teden. Ko je minulo 8 dni. Luk. 2. Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Novo leto. Obrezovanje Gospodovo. Osmina sv. Štef ana; Makarij, opat. Genovefa, dev.; Anter, papež. Osmina nedolžnih otročičev; Tit, škof. Telesfor, p muč.; Simeon, stolpu. Sv. 3 kralji. Razgl, Gospodovo. Valentin; Rajmund, mašn. 2. teden. Ko je bil Jezus 12 let star. Luk. 2. Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota i. po razglašenji Gosp. Severin, opat. Julijan in Bazilisa, mučenca. Pavel, puščavnik; Agaton, papež. Higin, pap., muč.; Pavlin, škof. Ernest; Reinhold. Osmina sv. 3 kraljev; Hilarij, škof. Feliks iz Nole. 3. teden. O ženitnini v Kani Galilejski. Jan 2. 15 Nedelja 2. po razglašenji Gosp. Ime Jezusovo. 16 Pondelj Marcel, p. m.; Honorat, škof. 17 Torek Anton, pušč.; Sulpicij, škof. 18 Sreda Sv. Petra stol; Priska, mučenica. 19 Četrtek lvanut, kralj; Agricij, škof. 20 Petek Fabijan in Boštjan, mučenca. 21 Sobota Neža, devica, muč ; Majnard, opat. 4. teden. Jezus ozdravi gobovega. Mat. 8. 22 Nedelja 23 Pondelj. 24 Torek 25 Sreda 26 Četrtek 27 Petek 28 Sobota 3 po razglašenji Gosp. Vincencij. Zaroka M. D.; Rajmund. Timotej, škof; Babila, muč. Spreobrnitev Pavla, apostola. Polikarp, škof; Pavla, vdova. Janez Zlatoust, cerkv. učenik. Julijan, škof; Marjeta, dev.; Karol V. 5. teden. 0 delavcih v vinogradu. Mat. 20. 29 1 Nedelja 30 | Pondelj. 31 i Torek 4 po razgl. Gosp. Septuag. Frančišek, S. Martina; Janez muč , škof. Peter Nol., sp.; Marcela, vdova. (5 ! Zadnji krajec ob 4. uri 27 m. zjutraj. |Od začetka mrzlo večkrat sneg in pusto. © Mlaj 11. ob 11. uri 55 minut zvečer. Nevidni delni solnčni mrk. Deloma jasno, ve-treno in mrzlo. Trvi krajec 18. ob 5. uri 41 minut zvečer. Pusto, megleno in zelo mrzlo. Ščip 26. ob 8. uri 40 minut zvečer. Večkrat sneg in viharno vreme. Dolgost dneva: od 8 ur 23 minut do 9 ur 26 minut. Dan narase za 1 uro 3 minute. Solnce stopi v znamenje vodnarja dne 20. ob 6. uri 43 minut zjutraj. Knauerjev stoletni koledar prorokuje: Prosinec se prične z mrazom, potem slede nalivi; nato zopet mraz, od 25. do konca meseca nestanovitno, z vetrom, snegom in meglo. 2. mesec. Svečan ali februar. 28 dnij. Dan Katoliška imena Nebesna . znamenja 1 2 3 4 Sreda Četrtek Petek Sobota Ignacij, škof in mučenec. Svečnica. Darovanje Gosp. Biaž, škof; Oskar, škof. Andrej Kor., škof; Veronika, n. a Zadnji krajec 3. ob 6. uri 30 min. 6. teden. O sejalcu in semenu. Luk. 8. Najprej mraz potem popolnoma milo. © Mlaj 10. ob 10. uri 37 minut dop. Snežni metež in jako mrzlo. 5 6 7 8 9 10 11 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota i. predpepelnična. Agata, devica. Tit, škof; Doroteja, dev. in muč. Romuald, opat; Rihard, kralj. Janez Mat., spozn.; Juvencij, škof. Apolonija, d. m.; Ciril Aleks, škof. Šolastika, devica; Viljem, pušč. Deziderij (Zeljko), škof; Adolf, škof. 7. teden. Jezus ozdravi slepca. Luk. 18. » Prvi krajec 17. ob 9. uri 57 minut dopoldne. Večidel južno vreme, večkrat sneg in dež. ® Ščip 25. ob 3. uri 21 minut po noči. 12 13 14 15 16 17 18 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. predpepelnična. Evlalija dev. Katarina, dev.; Jordan, zveličan. (Pust); Valentin (Zdravko). f (Pepelnica); Favstin in Jovita, m. Julijana, dev. muč ; Onesim, spozn. Silvin, škof; Konštancija, devica. Simeon, škof; Flavijan, škof. 8. teden. Jezusa hudič skuša. Mat. 4. 19 20 21 22 23 24 25 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota i. postna. Konrad, spozn. Elevterij, škof; Evherij, škof. Maksimilijan, škof; Eleonora. •j" Ivvatre; Stol sv, Petra v Antijohiji. Marjeta Kort., sp.; Romana. f Kvatre ; Matija, apostol; Modest, škof. f Kvatre; Valburga, opatinja. Deloma jasno po noči večdel zmrzlo. Dolgost dneva: od 9 ur 28 minut do 10 ur 56 minut. Dan narase za 1 uro 28 minut. 9. teden. Jezus se spremeni na gori. Mat. 17. Solnce stopi v 26 27 28 Nedelja Pondelj. Torek 2. postna. Porfirij, škof; Nestor, škof. Leander, škof; Baldomir. Roman, škof; Ožbolt, škof. znamenje rib dne 18. ob 9. uri 13 minut zvečer. Knauerjev stoletni koledar prorokuje: Svečan se prične pusto z dežjem, meglo in vetrom, pozneje je jasno in precej mrzlo, 9. do 12. vlažno, dež in sneg, 19. do 22. mrzel veter, potem do konca jasen, zjutraj mrzel in leden, po noči mrzel dež. 3. mesec. Sušeč ali marcij. 31 dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 ' Sreda 2 1 Četrtek 3 ! Petek 4 Sobota Albin, škof; Hadrijan, muč. Simplicij, papež; BI. Karol. Kunigunda. ces.; Avsterij, muč. Kazimir, spozn.; Adrijan, muč. 10. teden. Jezus izžene hudiča iz mutca. Luk. 11. Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. postna. Evzebij. Friderik (Miroslav); Fridolin, op. Tomaž Akv., cerkv. m.; Perpetua. Janez od Boga, sp ; Filemon, m. Frančiška, vdova; Pacijan, škof. 40 mučencev; Kaj in Aleks., muč. Heraklij, muč.; Cozim, muč. 11. teden. Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6. 12 Nedelja 13 Pondelj. 14 Torek 15 Sreda 16 Četrtek 17 Petek 18 Sobota 4. postna (sredp.). Gregorij, pape": Rosina, vdova; Evfrazija, devica. Matilda, kraljica; Evtihij, mučenec. Longin, muč.; Felicita, dev. muč. Heribert, škof; Evzebija, opatinja. Jedert, devica; Agrikola, škof. Ciril Jeruzal., škof; Edvard, škof. 12. teden. Judje hočejo Jezusa kamenati. Jan. 8. 19 Nedelja 20 Pondelj. 21 Torek 22 Sreda 23 Četrtek 24 Petek 25 Sobota 13. teden. 26 Nedelja 27 Pondelj. 28 Torek 29 Sreda 30 Četrtek 31 Petek 5. postna (tiha). Jožef, ženin M. Niceta; Patricij, škof. Benedikt, opat; Serapijon, škof. Oktavijan, muč.; Bazil, muč. Viktorijan, muč.; Miklavž F., m. Marija D. 7 žal.; Gabrijel, arhang. Oznanenje D. Marije. Jezus jezdi v Jeruzalem. Mat. 21. 6. postna (cvetna). Emanuel, muč. Janez Dam ; Rupert, škof. Guntram; Janez, puščavnik. "}* Ciril, škof; Jona, mučenec. "j" Veliki četrtek; Kvirin, mučenec. f Veliki petek; Modest, škof. Prvi krajec 16. ob 1. uri 4 minute zjutraj. Ponavljajoča se nevihta in dež. ® Ščip 22. ob 10. uri 47 minut zvečer. Vzdržni vroči dnevi večkrat dež. 2 3 4 5 6 7 8 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. pobinkoštna. Obiskovanje Mar. Dev. Helijodor, škof; Bertram, škof. Urh, škof; Berta, dev. Ciril in Metod, škofa; Filomena. Izajija, prerok; Goar, spoznovalec. Vilibald, škof; Benedikt IX., papež. Elizabeta, kraljica; Kilian, škof. 28. teden. O lažnjivih prerokih. Mat. 7. 9 10 11 12 13 14 15 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 7. pobinkoštna. Anatolija, dev. Amalija, devica; Felicita s 7 s. Pij I., papež; Veronika Mohor in Fortunat, m. Anaklet, pap.; Evgenij, šk. m. Bonaventura, šk. uč.; Just, muč. Henrik I., cesar; Vladimir, kralj. 29. teden. 0 krivičnem hišniku. Luk. 16. 16 17 18 19 20 21 22 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 8. pobinkoštna. Škapulirska; Mar. D. K. Aleš, sp.; Marcelina, d. Miroslav (Friderik); ArnolcU Vincencij Pavlanski, sp.; Avrelija. Marjeta, dev. muč.; Elija, prorok. Danijel, prorok; Julija, dev. muč. Marija Magdalena, spok.; Teofil, m. 5 Zadnji krajec 29. ob 1. uri 48 min. zvečer. Večkrat po malo dež. 30. teden. Jezus se nad Jeruzalemom joka. Luk. 19. Dolgost dneva: 23 24 25 26 27 28 29 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 9. pobinkoštna. Liborij, škof. Kristina, d. m.; Roman, m. Jakob, apostol; Krištof, m. Ana, mati Marije Device, fantaleon, muč.; Natalija, muč. Inocencij, papež; Viktor, muč. Marta, devica; Olaf, kralj. od 15 ur 59 minut do 15 ur 2 minute. Dan se skrajša za 57 minut. Solnce stopi v znamenje leva dne 31. teden. O farizeju in čolnarju. Luk. 18. 23 ob 3. uri 48 minut zjutraj. 30 31 Nedelja Pondelj. 10. pobinkoštna. Abdon in Semen. Ignacij Loj. (Ognjeslav). Knauerjev stoletni koledar prorokuje: Mali srpan se prične pusto, pozneje dež z nevihto in gromom, proti koncu postane K p. 8. mesec. Veliki srpan ali avgust. 31 dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 5 Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Vezi Petra, apostola. Porcijunkula; Alfonz Lig., spozn. Najdba sv. Štefana. Lidija, vdova. Dominik, spozn.; Agabij, škof. Marija Dev. suež.; Ožbolt, kralj. © Mlaj 6. ob 12. uri 53 minut zvečer. Večidel jasno in toplo. 32, teden. Jezus ozdravi gluhomutca. Mark. 7. 6 7 8 9 10 11 12 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota ii. pobinkoštna. Gosp. sprem, na gori. Kajetan, sp.; Donat, šk. Cirijak, Larg in Smaragd. Roman, mučenec; Domicijan, škof. Lavrencij, muč.; Hugon, škof. Suzana, devica muč.; Tiburcij, m. Klara, devica; Hilarija, muč. » Prvi krajec 14. ob 1. uri 0 minut zvečer. Večkrat nevihta, vihar in toča. 33. teden. O usmiljenem Samarijanu. Luk. 10. @ 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 12. pobinkoštna. Hipolit in Kasijan. Evzebij, sp.; Anastazija. Vel. gosp. Vnebovz. Marije Dev. Rok, spoznovalec; Hijacint, duh. Bertram ; Benedikta, op. Helena, kraljica; Agapit, muč. Ludovik Tol., škof; Elafij, škof. Ščip 21. ob 5. uri 50 minut zjutraj. Spremenljivo, in večkrat nalivi. S Zadnji krajec 28. 34. teden. Jezus ozdravi deset gobovih. Luk. 17. ob 1. uri 2 min. zjutraj. 20 21 22 23 24 25 26 Nedelja Pondelj Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 13. pobinkoštna Bernard, opat, c. uč. Ivana Frančiška; Adolf. Joahim, oče Mar. Dev.; Timotej. Filip Ben., spozn.; Bogovoljka. Jernej, apostol; Ptolomej, škof. Ludovik (Ljudevit), kr.; Patricija, d. Cefirin, papež; Samuel, prorok. Večinoma jasno, hladne noči. Dolgost dneva: od 15 ur 0 minut do 13 ur 26 minut. Dan se skrajša za 1 uro 34 minut. 35. teden. Nihče ne more 2 gospodoma služiti. Mat. 6. 27 28 29 30 31 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek 14. pobinkoštna. Srce Marijino. Avguštin, škof; Adelinda. Obgl. Jan. K.; Ang. varhov; Štefan. Roza Limanska, dev.; Hermet, m. Rajmund, spozn.; Izabela, devica. Solnce stopi v znamenje device dne 23. ob 10. uri 33 minut zjutraj. Knauerjev stoletni koledar prorokuje: Veliki srpan je začetkom večinoma lep, potem sledi zopet dež do 15. in nato lepi gorki dnevi, proti koncu zopet dež. Veliki srpan. * • h............................................................... 9. mcsec. Kimovec ali september. 30 dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 Petek Sobota Egidij, opat; Verena, dev. muč. Štefan, kralj; Antonin, muč. © Mlaj 5. ob 4. uri 38 minut zjutraj. Srednje toplo vreme, večkrat megla. » Prvi krajcc 12. ob 10. uri 55 minut zvečer. 36. teden. Jezus obudi mladenča v Najmu Luk. 7, 3 4 5 6 7 8 9 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 25. pobinkoštna. Angeljska. Rozalija, dev; Ida, grofica. Lavrencij Just, škof. Hermogen, mučenec; Elevterij, op. Albin (Zoran), škof: Regina, d. m. Rojstvo Marije Dev. ali mala gosp. Korbinijan, škof; Gorgonij, muč. 37. teden. Jezus ozdravi vodeničncga. Luk. 14. Večidel jasno in zelo prijetno. 10 11 12 13 14 15 16 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 16. pobinkoštna. Ime Marijino. Protazij in Hijacint, m. Macedonij; Sirus; Tobija. Virgilij, muč; Amijat (Ljubivoj). Povišanje sv. kr.; Notburga, d. Nikomed, mučenec. Ljudmila, v.; Kornelij, p. ® Ščip 19. ob 1. uri 37 min. zvečer. Jesenska megla po dnevi milo vreme. 38. teden. 0 največji zapovedi. Mat. 22. G Zadnji krajec 26. ob 4. uri 8 min. zvečer. Spremenljivo, večkrat veter in dež. Dolgost dneva: 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 17. pobinkoštna. Lambert, šk. muč. Tomaž Vil., škof. Januarij, škof muč. f Kvatre; Evstahij, muč.; Suzana, muč. Matevž, apostol; Mavra, devica, "j" Kvatre; Mavricij, muč.; Emeran, šk. "j" Kvatre; Tekla, d. m.; Zofija, d. m. 39. teden. Jezus ozdravi mrtvoudnega. Mat. 9. od 13 ur 23 minut do 11 ur 43 minut. 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 18. pobinkoštna. Rupert. Kleofa, spoznovalec. Justina, dev. muč.; Ciprijan. Kozma in Damijan, muč.; Kaj, šk. Venčeslav, kralj; Marcijan, muč. Mihael, arhangelj; Evtihij, muč. Hijeronim, sp., c uč.; Honorij, škof. Dan se skrajša za 1 uro 40 minut. Solnce stopi v znamenje tehtnice dne 23. ob 7. uri 35 minut zjutraj. Knauerjev stoletni koledar prorokuje : Kimovec se prične z lepim jesenskim vremenom, potem naprej večinoma mrzel in vlažen, proti koncu zopet lepo vreme. Kimovec. io. mesec. Vinotok ali oktober. 31 dmj. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 40 teden. Prilika o kraljevi ženitnini. Mat. 22. 1 2 3 4 5 6 7 Nedelja Pondelj Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 19. pobinkoštna. Roženvenska. Leodegar, škof. Kandit, spoz.; Evald, muč. Frančišek Seraf. (Franjo), spozn. Placit in tovariši, muč.; Gala, vd. Bruno, spozn.; Fida, dev. muc. Justina, devica; Marko, papež. © Mlaj 4. ob 8. uri 19 minut zvečer. Od začetka dež potem prijetno. i 41. teden. Jezus ozdravi kraljevega sina. Jan. 4. Prvi krajec 12. ob 7. uri 15 minut zjutraj. Večkrat megla in lepo vreme. ® Ščip 18. ob 11. uri 10 minut zvečer. Popolnoma jasno slana in megla. 5 Zadnji krajec 26. ob 10. uri 45 m. zjutraj. Vetrovno, ostro, večkrat dež. 8 9 10 11 12 13 14 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 20. pobinkoštna. Brigita vdova. Dionizij, škof, muč.; Abraham. Frančišek Borg., spoznovalec. Nikazij, škof; Firmin, škof. Maksimilijan, škof, m.; Serafin, sp. Edvard, kralj; Koloman, muč. Kalist, papež; Domicijan, škof. 42. teden. Prilika 0 kraljevem računu. Mat. 18. 15 16 17 18 19 20 21 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 21. pobinkoštna. Posvečevanje cerkva. Gal, opat; Maksima, d. Hedviga, vdova; Viktor, škof. Luka, evangelist; Asklepijad. Peter Alk, spoznovalec; Etbin, opat. Felicijan, mučenec ; Vital, škof. Uršula, dev. muč.; Hilarijon, opat. 43. teden. Dajte cesarju, kar je cesarjevega. Mat. 22. 22 23 24 25 26 27 28 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 22. pobinkoštna. Kordula, dev. muč. Janez Kapist., spoznovalec. Rafael, arhangelj. Krišpin, mučenec; Bonifacij, papež. Evarist, p. m; Lucijan in Marcel. Frumencij, škof; Sabina, mučenica. Simon in Juda, apostola. Dolgost dneva: od 11 ur 39 minut do 9 ur 57 minut. Dan se skrajša za 1 uro 42 minut. Solnce stopi v znamenje škorpijona dne 23. ob 4. uri 12 minut zvečer. 44. teden. Jezus obudi Jajrovo hčer. Mat. 9. 29 30 31 Nedelja Pondelj. Torek 23. pobinkoštna. Narcis, škof. Klavdij, muč.; Marcel, m. Volfgang (Volbenk), škof. Knauerjev stoletni koledar prorokuje: Vinotok je 1. in 2 lep, potem deževen in neprijazen, 10. lep in tako proti koncu, ko postane vetrovno, ostro in pusto. Vinotok. ♦ \ 1 .», ..... h mcsec Listopad ali november. 30 dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 Sreda Četrtek Petek Sobota God vseh svetnikov. Spomin vernih duš; Just, muč. Hubert, škof; Ida, kraljica. Karol Boromej, šk.; Modesta, dev. © Mlaj 3. ob 11. uri 32 minut dop. 4 5. teden. O čolnu Gospodovem. Mat. 8. Večidel pusto, megla in nepri- 5 6 7 8 9 10 11 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 24. pobinkoštna. Caharija; Emerik. Lenart, opat; Sever. Engelbert, škof; Prosdocim, škof. Bogomir, šk.; Asta, dev. Božidar, muč.; Orest, m. Andrej Avel., spozn.; Trifon, muč. Martin (Davorin), šk.; Antenodor. jetno. ) Prvi krajec 10. ob 2. uri 40 minut po noči. Deloma jasno in čez dan milo vreme. 46. teden. 0 dobrem semenu. Mat. 13. 12 13 14 15 16 17 18 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 25. pobinkoštna. Martin, pap. muč. Stanislav Kostka, sp. Venerand; Serapijon, mučenec. Leopold, vojvoda; Jedert, dev. Edmund, škof; Otmar, opat. Gregorij, škof; Viktorija, muč. Odon, opat; Evgen, spoznovalec. ® Sčip 17. ob 11. uri 24 minut dop. Mrzlo, večkrat dež in sneg. S 47. teden. 0 gorčičnem semenu in kvasu. Mat. 13. Zadnji krajec 25. ob 7. uri 40 min. 19 20 21 22 23 24 25 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 26. pobinkoštna Elizabeta; Poncijan. Feliks Val., sp ; Edmund. Darovanje Marije Device. Cecilija, dev. muč.; Maver, muč. Klemen, pap. muč.; Felicita, muč. Janez od križa, spozn.; Flora, muč. Katarina, dev. muč. Jukunda, muč zjutraj. Pusto, megla in neprijetno vreme. Dolgost dneva: od 9 ur 53 minut do 8 ur 38 minut. Dan se skrajša za 1 uro 15 minut. 48. teden. 0 razdejanji Jeruzalema. Mat. 24. 26 27 28 29 30 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek 27. pobinkoštna. Konrad; Peter. Virgil, škof; Ahacij, škof. Eberhard, škof; Sosten, muč. Saturnin, muč.; Filomen, muč. Andrej, apostol; Justina, dev. Solnce stopi v znamenje strelca dne 22. ob 1. uri 6 minut zvečer. Knauerjev stoletni koledar prorokuje: Listopad je začetkom pust, 6. in 7. lep, 9. sledi mrzlo deževno vreme, potem dež in sneg do konca, zadnji dnevi so mrzli. i2. mesec. Gruden ali december. 31 dU1J. D a 11 Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 Petek Sobota Eligij, škof; Natalija, dev. muč. Bibijana, muč.; Kromacij, škof. © Mlaj 3. ob 1. uri 53 minut po noči. Nevidni obročasti solnčni mrk. Deloma jasno megla in mraz. » Prvi krajec 9. ob 10. uri 8 minut zvečer. Vetrovno, pusto in megla. ® Ščip 17. ob 2. uri 36 min. zjutraj. Vidni delni lunini mrk. Rosno in večkrat dež. 5 Zadnji krajec 25. ob 5. uri 3 min. zjutraj. Mrzlo, megla, vetrovno in sneg. Dolgost dneva: od 8 ur 36 minut do 8 ur 22 minut. Dan se skrajša do 21. za 19 min., potem narase do konca za 3 min. Solnce stopi v znamenje kozla dne 22. ob 2. uri 1 minuto po noči. 49. teden. O poslednji sodbi. Luk. 21. 3 4 5 6 7 8 9 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota i. adventna. Frančišek Ks. Barbara, d. m.; Peter Zl. Saba, opat; Krišpin. f Miklavž (Nikolaj), škof; Dionizija. f Ambrozij, škof; Agaton, muč. Preč. spočetje Marije Device, f Sir, škof; Valerija, dev. muč. 50. teden. Janez Krstnik v ječi. Mat. 11. 10 11 12 13 14 15 16 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. adventna. Evlalija; Melhijad, pap. Damaz, p.; Tason, op. Sinezij, mučenec; Maksencij. Lucija, dev. muč.; Otilija, dev. Spiridion, škof: Nikazij, škof. Jernej, škof; Kristina. Albina (Zorka), m.; Evzebij, škof. 51. teden. Janez Krstnik pričuje o Jezusu. Jan. 1. 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. adventna. Lazar, škof; Berta. Gracijan, škof; Deziderat. Nemezij, mučenec; Favsta, vdova. Kvatre; Liberat, m.; Filogonij, m. Tomaž,"apostol; Glicerij, muč. ■j" Kvatre; Demetrij in Honorat, muč. •j" Kvatre; Viktorija. 52. teden. Janez Krstnik oznan. krst pokore. Luk. 3. 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. adventna. Adam in Eva, Božič. Rojstvo Gospodovo. Štefan, mučenec, Janez, evangelist; Fabijola, vdova. Nedolžni otročiči; Kastor, m. Tomaž, škof, muč.; Trofim, muč. David, kralj; Nicefor, mučenec. 53. teden. Simeon in Ana v tempelju. Luk. 2. 31 Nedelja 1 Silvester, papež; Pavlina, muč. Knauerjev stoletni koledar prorokuje: Gruden je začetkom mrzel, potem sneg, na kar ostane potem do konca bolj vlažno vreme. Narodna krstna imena. Boživoj, 9. vinotoka, 20. grudna. Boleslav, 27. velikega srpana. Bogovoljka, 23. velikega srpana. Božo, -a. Bogoslav, 27. m. trav., 1. rožnika. Beloslav, -a, 19. prosinca. Bogdan, -a, 19. rožnika, 7. listop. Borivoj, 24. velikega srpana. Borislav, -a, 14. listopada. Božena, 16. malega travna. Bretislav, 14. svečana. Boris. Bogoslava, 8. malega srpana. Boženi, 8. malega srpana. Branislav, -a, 3. malega srpana. Bogovlad, 1. malega srpana. Blagoje, Blagojila, 12. prosinca. Bogošin, 13. prosinca. Branimir, 29. prosinca, 30. grudna. Bojka, 9. sušca. Božana, 12 sušca. Branivoj, 29. sušca. Božislava, 16. malega travna. Bojslav, 31. velikega travna. Bratoslav, 26. malega srpana. Bojan, 2. velikega srpana. Bolemir, 11. velikega srpana. Blagoslav, 21. kimovca. Bunoslav, 6. vinotoka. Budvoj, 14. vinotoka. Branko, 17. vinotoka. Blagota, 24. vinotoka. Braslav, 11. listopada. Boživoj, 20. grudna. Blažena. 31. grudna. Božan. Bratrica. Budislav, 8. velikega travna. Budimir, 17. sušca. Budislava, 23. velikega travna. Ciril in Metod, 5. malega srpana. Cvetoslav, 4. velikega travna. Celimir, 22. kimovca. Cvenija, 1. listopada. Ceslav, 16. malega srpana. Čestimir, 9. prosinca. Castimir, 28. kimovca. Čudislava, 2. vinotoka. Dobroslav, 10. prosinca. Dobroslava, 19. grudna. Darinka, 6. prosinca. Dobiomir. Dušan, 27. malega srpana. Danica, 5. sušca. Dragomir, 13. velikega travna. Dragomira. Divna, 31. prosinca. Daša, 6. svečana. Držislav, 30. malega srpana. Domogoj, 4. velikega srpana. Deša, 17. prosinca. Dušana, 26. prosinca. Daroslav, 3. svečana. Drenka, 7. svečana. Deda, 12. Svečana. Dobrava, 16. svečana. Dragovan, 20. svečana. Danimir, 9. sušca. Dragoje, 10. sušca. Desimir, 14. sušca. Dražislav, 23. sušca. Draža, 29. sušca. Dušica, 4. m. trav., 11. rožnika. Desirad, 5. velikega travna. Dragovit, 6. velikega travna. Dušoje, 17. velikega travna. Daslav, 24. velikega travna. Dragica, 26. velikega travna. Darosava, 27. velikega travna. Dostava, 10. rožnika. Draguška, 12. rbžnika. Dragija, 23. rožnika. Domogoj, 6. malega srpana. Darislav, 8. malega srpana. Draganj, 13. malega srpana. Dedomir, 1. velikega srpana. Dobrovit, 6. velikega srpana. Dragorad, 25. velikega srpana. Dragonika, 7. vinotoka. Dragosta, 8. vinotoka. Dragislav, 12. vinotoka. Drživoj, 16. vinotoka. Duševlad, 23. vinotoka. Draguš, 23. listopada. Dedovit. Dobrej. Dobrica. Dobročica. Dobrogoj. Dobrost. Domoslav. Dražun. Dikoslava, 22. prosinca. Dragislav, 20. malega travna. Dana, 29. velikega travna. Deva 1. rožnika. Dika, 4. rožnika. Granislava. Gorazd. Grozdava, 5. prosinca. Grimislava, 21. prosinca. Gorislava, 29. prosinca. Godimir, 14. malega travna. Gorinka, 17. malega travna. Gradislava, 18. malega travna. Gojslava, 30. rožnika. Gorka, 1. malega srpana. Gorislav, 13. listopada. Gradislav, 19. listopada. Goroslav, 27. listopada. Gojmir, 2. malega travna. Gradimir, 29. vinotoka. Jaromira, 15. velikega travna. Jaromir, 28. velikega travna. Jadviga, 17. vinotoka. Jelva. Jaromila. Joko, -a, 21. velikega srpana. Jaroslav, -a, 27. malega travna. Jegor. Jekica, 30. kimovca. Jelisava, 19. listopada. Jelina, 21. velikega travna. Jelenica, 31. malega travna. Kazimir, -a, 4. sušca. Krajislav. Krilan, -a. Krunoslava, 11. prosinca. Kanimir. Kresimir, 28. vinotoka, 28. svečana. Kosava. Kosava, 7. sušca. Krasoje, 10. malega travna. Kajimir, 13. malega travna. Kosenka, 19. malega travna. Krasulja, 25. velikega travna. Krajslav, 29. velikega travna. Kazimir, 8. listopada. Krasa. Krašan. Krgo. Kolomir, 25. listopada. Ljubivoje. Libor. Ljubomir, -a, 12. malega travna. Ljudmila, 16. kimovca. Ladislav, (Vladislav), 27. rožnika. Lukomira, 26 v. srp., 28. rožnika. Libuša. Ljuboslava, 15. svečana. Ljubislava, 16. sušca. Ljubosav, 21. malega travna. Lerka, 11. velikega travna. Lelja, 18. malega srpana. Ljubačica, 4. velikega srpana. Libišna, 9. velikega srpana. Ljubidrag, 27. velikega srpana. Ljutomir. 30. velikega srpana. Ljubivoj, 26. kimovca. Ljubna, 6. vinotoka. Ljubomil, 1. listopada. Ljubava, 17. listopada. Ljuboila, 25. listopada. Ljuba. Ljutica. Mila, 28. vinotoka. Mališa, 24. vinotoka. Miljeva, 2. kimovca. Milogaj, 28. velikega srpana. Milvana, 15. velikega srpana, Milan, 22. velikega travna. Miloslava, 18. svečana. Miladin. Miljutin, 6. rožnika. Milislav. Milovan, 3. kimovca. Milojica. Mara, Mira (Marija). Mileva, 2. prosinca. Milislava, 24. prosinca. Milena, 2. sušca. Miloš, 22. rožnika. Milojka, 23. sušca. Milosava, 2. malega travna. Milija, 9. malega travna. Milotina, 12. malega travna. Milorad, 23. velikega travna. Milica, 30. velikega travna. Milava, 20. rožnika. Natalija, 27. vel. srpana, 1. grudna. Nada, Nadina, (Naduša), 3. rožnika. Nikosava, 9. prosinca. Nevinka, 10. prosinca. Neda, 14. prosinca. Neradin, 6. malega travna. Negojica, 13. malega travna. Negomir, 21. velikega travna. Nosimir, 25. velikega travna. Netko, 19. rožnika. Niko, 25. velikega srpana. Nedeljka, 5. kimovca. Nišava, 6. kimovca. Nenada, 8. kimovca. Nadislav, 9. vinotoka. Negoslava, 11. vinotoka. Neša, 2. listopada. Nevenka, 13. listopada. Nedaš. Negoj. Negomir. Olga, 21. malega srpana. Ostrovoj, 19. vinotoka. Ostrivoj, 22. velikega srpana. Oliva, 18. listopada. Ostoj, 19. svečana. Prokop, 4. malega srpana. Pravomila, 13. malega travna. Pravoslava, 25. velikega srpana. Preslava, 14. vinotoka. Pribislava. Pribislav, 8. svečana. Pravoslav, 26. svečana. Prvinica, 9. velikega travna. Predivoj, 19. velikega travna. Prvan, 17. kimovca. Pribimir, 1. vinotoka. Petna, 3. vinotoka. Predislav, 20. vinotoka. Pero. Rada. Rastko. Radivoj, 7. malega travna. Radislav (Radoslav), 24. rožnika. Radomir, 23. rožnika, 5. sušca. Ratislav, 17. prosinca, 6. listopada. Ratimir, 24. malega srpana. Ratibor, 9. velikega srpana. Radim, 23. malega travna. Radosav, 15. prosinca. Rada, 11. malega travna. Rusa, 24. malega tiavna. Raduna, 27. malega travna. Radovan, 1. rožnika. Radosava, 3. rožnika. Rusmir, 11. rožnika, 9. listopada. Radoš, 19. malega srpana. Roslava, 27. velikega srpana. Radonica, 6. kimovca. Rajna, 14. kimovca. Radobulj, 20. kimovca. Radomira, 27. kimovca. Raša, 20. vinotoka. Radejka, 26. listopada. Radonja. Radoš. Ruša. Svetopolk, 23. velikega srpana. Stanislav, škof, 7. velikega travna. Sava, 5. grudna. Slaviea, 28. malega travna. Stanimir. Strahomer. Svetoslav. Samo. Slavomir, 13. prosinca. Stražimir, 2. grudna. Slavoja, 27. prosinca. Stanislava, 20. svečana. Svedorad, 7. sušca. Stana, 10. sušca. Svetovid, 13. sušca. Stanimir, 27. sušca. Srdana, 27. sušca. Srčonica, 10. malega travna. Slaviša, 18. malega travna. Sekana, 26. malega travna. Skorosava, 4. velikega travna. Stojmir, 12. velikega travna. Svetolik, 14. velikega travna. Smiljava, 17. velikega travna. Stojan, 10. malega srpana. Slobodin, 14. malega srpana. Svetomir, 28. malega srpana. Strašimir, 3. velikega srpana. Stanova, 28. velikega srpana. Slavan, 11. kimovca. Sodimir, 16. kimovca. Sokolica, 18. kimovca. Smiljka, 19. kimovca. Slavna, 23. kimovca. Sadivoj, 24. kimovca. Stojslava, 26. kimovca. Stojdrag, 8. vinotoka. Stremil, 10. vinotoka. Sibislav, 13. vinotoka. Stojslav, 21. vinotoka. Slavovit, 30. vinotoka. Stojsava, 31. vinotoka. Stislav, 7. listopada. Sebislav, 9. listopada. Smislan, 14. listopada. Satovit, 17. listopada. Stojova, 5. grudna. Smijan, 16. grudna. Stojslava, 17. grudna. Sebegoj. Slava. Sobeslav. Stagoj. Stamir. Stanigoj Stojan. Svetogoj. Svetoslav. Svoj slav. Srečko, 18. velikega travna. Tugomir, 25. m. travna, 26. m. trav. Tješimir, 11. velikega travna. Tvrdislav, 14. prosinca. Tihoslava, 20. prosinca. Tešimir, 2. sušca. Tešivoj, 16. malega travna. Tihomil, 11. velikega travna. Tolimir, 8. kimovca. Taša, 25. kimovca. Trnjiva, 15. vinotoka. Travica, 18. vinotoka. Tihomir, 2, grudna. Tomislav, 21. grudna. Tihica. Tunica. Vojteh, 23. malega travna. Vaclav, 28. kimovca. Vid, -a, 15. rožnika. Vera, (Veruša), 4. listopada. Vlasta, 23. grudna. Vladimir, 9. prosinca, 15. m. srpana. Velimir. Vlatko. Vidoslava. Vitko. Vitomir. Vlastimila. Vojsava, 3. svečana. Vanda. Vclebit, 28. rožnika. Vratoslava, 5. vinotoka. Vojslava. Vsevlad, 26. prosinca. Vojmil, 10. svečana. Vrativoj, 13. svečana. Vladoj, 27. svečana. Velislav, 15. sušca. Vlada, 20. sušca. Viljenica, 8. malega travna. Vitislav, 11. malega travna Vojslava, 23. malega travna. Vladaja, 23. malega travna. Vojka, 1. velikega travna. Vlatovit, 2. velikega travna. Vitoslava, 19. velikega travna. Vukašin, 27. velikega travna. Velimir, 2. rožnika. Vrativoj, 3. rožnika. Vidoslav, 15. rožnika. Volkosava, 19. rožnika. Volkatin, 7. malega srpana. Vratislava, 16. malega srpana. Vitemir, 21. malega srpana. Vitodrag, 30. malega srpana. Vlastica, 6. velikega srpana. Vidojka, 7. velikega srpana. Večedrag, 12. kimovca. Vitodrag, 19. kimovca. Vojdrog, 27. kimovca. Vidica, 28. kimovca. Voja, 29. kimovca. Vitomir, 3. vinotoka. Velena, 16. vinotoka. Vladika, 30. vinotoka. Vekemir, 10. listopada. Večerin, 16. listopada. Vladiboj, 20. listopada. Vidosava, 20. listopada. Vujnka, 22. listopada Vedrana, 27. listopada. Vladovita, 6. grudna. Večeslav. Višesava, 7. grudna. Vojmir, 14. grudna. Vlastimir, 15. grudna. Vuksana, 19. grudna. Vratoje, 29. grudna. Vrhoslava, 29. grudna. Večogoj. Vitina. Vito. Vitomir. Vlastimir. Zorana, 28. rožnika. Zdenka, 7. listopada. Zdeslav, 26. malega travna. Zlata, Zlatica, 19. malega srpana. Zvonimir, 12. svečana, 11. vinotoka. Zdislava, 1. prosinca. Zorislava, 13. prosinca, 14. grudna. Zivana, 2. velikega travna. Zorica, 13. rožnika. Zora, 21. malega srpana. Zorislav, 22. vinotoka. Zoran, 24. listopada. Želimir, 18. velikega srpana. Živa, 28. malega travna. Zivko, 28. malega travna. Dvorni koledar. Rodopis vladajoče hiše avstrijske do konca avgusta 1898. Franc Jožef I., cesar avstrijski, kralj ogerski, češki itd., porojen v Schonbrunnu dne 18. vel. srpana 1830. L, nastopil je vlado po odpovedi strijca cesarja Ferdinanda I. in po odstopu očeta svojega nadvojvode Franca Karola, dne 2. grudna 1848. leta. ter bil 8. rožnika 1867. leta v Budi slovesno kronan kraljem ogerskim. Poročil se je dne 24. mal. travna 1854. leta s kraljičino Elizabeto (Amalijo Evgenijo), hčerjo kraljeve Visokosti vojvode Maksa Bavarskega, najvišjo pokroviteljico zvezdnega reda, najvišjo voditeljico zavoda pl. gospa v Brnu in pokroviteljico zavoda pl. gospd v Inomostu itd., porojena v Posenhofnu dne 24. grudna 1837. leta; umorjena v Genevi v Švici dne 10. kimovca 1808. 1. Otroci: Gizela (Lujiza Marija), cesaričina in nadvojvodica avstrijska, kraljičina ogerska, češka itd., lastnica več višjih redov, porojena v Laksenburgu dne 12. malega srpana 1856. 1.; poročena dne 20. m. travna 1873. z Leopoldom (Maksimiljanom Jožefom Marijo Arnulfom) kraljičem bavarskirri, porojenim dne 9. svečana 1846. 1. Rudolf (Franc Karol Jožef), naslednik, porojen v Laksenburgu dne 21. velikega srpana 1858. 1., poročen na Dunaji dne 10. velikega travna 1881. 1. s Štefanijo (Klotildo Lujizo Hermino Marijo Charloto), nadvojvodico avstrijsko, hčerjo Leopolda II., kralja belgijskega, porojeno v Bruselji dne 21. velikega travna 1864. 1. Umrl v Mayerlingu pri Dunaji dne 30. prosinca 1889. 1. Hči; Elizabeta (Marija Henrijeta Štefanija Gizela), cesa-ričinja in nadvojvodica avstrijska, kraljičina ogerska, češka itd., porojena v Laksenburga dne 2. kimovca 1883. leta. Marija Valerija (Matilda Amalija), cesaričina in nadvojvodica avstrijska, kraljičina ogerska, češka itd., porojena v Budi 22. malega travna 1868. leta, poročena dne 31. malega srpana 1890. 1. z nadvojvodo Francem Salvatorjem (Marijo Jožefom Ferdinandom Karolom Leopoldom Antonom Poduvanskim Ivanom Krstnikom Januvarijem Alojzijem Gonzago Rajnerjem Benediktom Bernardom), sinom nadvojvode Karola Salvatorja, porojenim dne 21. velikega srpana 1866. leta. Otroci: 1. Elizabeta Frančiška (Marija Karolina Ignacija), porojena 2 7. prosinca 1892. 2. Franc Karol Salvator, porojen 17. svečana 1893. 3. Hubert Salvator, por. 30. m. travna 1894. 4. Hedviga Imakulata Ignacija, por. 24. kimovca 1896. Bratje našega cesarja in kralja : 1. Nadvojvoda Maksimilijan I. (Ferdinand Jožef), cesar Mehikanski, porojen dne 6. mal. srpana 1832. leta; poročen dne 27. malega srpana 1857. leta z nadvojvodico Marija Charloto (Amalijo Avgusto Viktorijo Klementino Leopoldino), hčerjo Leopolda I., kralja beljgijskega, lastnico več višjih redov, porojeno v Lackenu dne 7. rožnika 1840. leta-, umrl dne 19. rožnika 1867. leta. 2. Nadvojvoda Karol Ludovik (Jožef Marija), c. in kr. general konjiče, lastnik c. in kr. ulan. polka št. 7. načelnik cesarskemu ruskemu dragonskemu polku št. 24 in lastnik kraljevega pruskega ulanskega polka št. 8.; porojen v Schonbrunnu dne 30. malega srpana 1833. 1.; tretjič poročen dne 23. mal. srpana 1873. leta z Marijo Terezijo (Imakulato Ferdinando Evlalijo Leopoldino Adelajido Elizabeto Karolino Mihaelo Rafaelo Gabrijelo Frančiško Asiško in Pavlansko Gonzago Nežo Zofijo Bar-tolomejo ab Angelis), hčerjo kraljeve Visokosti Don Miguela, infanta portugalskega, porojeno dne 24. velikega srpana 1855. 1.; umrl 19. vel. travna 1896. Otroci drugega zakona: Franc Ferdinand (Karol Ludovik Jožef Marija), nadvojvoda avstrijski d'Este, c. in kr. podmaršal, lastnik c. in kr. pehotnega polka št. 19, in načelnik car. ruskemu dragonskemu polku št 26, porojen v Gradci dne 18. grudna 1863. leta. Oton Franc Jožef (Karol Ludovik Marija), nadvojvoda avstrijski, c. in kr. generalmajor, lastnik c in kr. ulanskega polka št. 1, porojen v Gradci dne 21. malega travna 1865. leta.; poročen 2. vinotoka 1886. 1. z Marijo Jožefino (Lujizo Filipino Elizabeto Pijo Angeliko Marjeto), hčerjo kraljeve Visokosti kraljica Jurija saksonskega, porojeno dne 31. vel. travna 1867. leta. Sinova: 1. Karol (Franc Jožef Ludovik Hubert Jurij Oton Marija), porojen dne 17. vel. srpana 1887. 1. 2. Maksimilijan (Evgen Ludovik Friderik Filip Jožef Marija), por. dne 13. mal. travna 1895. leta. Ferdinand Karol Ludovik (Jožef Ivan Marija), nadvojvoda avstrijski, c. in kr. podpolkovnik, por. na Dunaji 21. grudna 1868. Margareta Zofija (Marija Anuncijata Terezija Karolina Lu-ji/.a Jožefina Ivana), bivša opatica terezijanskega zavoda pl. gospa v Pragi, porojena dne 13. velikega travna 18 70. leta; poročena dne 24. prosinca 1893. leta s kraljevo Visokostjo vojvodo Albertom virtemberškim, polkovnikom 4. drag. polka. Otroci tretjega zakona: Marija Anuncijata (Adelajida Terezija Mihaela Karolina Lujiza Pija Ignacija), porojena dne 31. malega srpana 1876. leta. Elizabeta (Amalija Evgenija Marija Terezija Karolina Lujiza Jožefina), porojena dne 7. malega srpana 1878 leta. 3. Nadvojvoda Ludovik Viktor (Jožef Anton), c. in kr. podmaršal, lastnik c. in kr. pehotnega polka št. 65, in načelnik car. ruskemu pehotnemu polku «Tomsk» št. 39, porojen na Du-naji dne 15. velikega travna 1842. leta. Roditelji Njega Veličanstva cesarja in kralja: Franc Karol (Jožef), cesarjevič in nadvojvoda avstrijski, kraljevič ogerski, češki itd., porojen dne 7. grudna 1802. leta, sin cesarja Franca I., in druge mu soproge Marije Terezije, umrl dne 8. sušca 1878. leta: poročen dne 4. listopada 1824. 1. z nadvojvodico Zofijo (Frideriko Dorotejo), hčerjo kraljevega Veličanstva Maksimilijana I., kralja bavarskega, por. dne 2 7. prosinca 1805. 1., umršo na Dunaji dne 28. vel. travna 1872. 1. Bratje in sestre starega očeta in njihovi potomci. Cesariči in cesaričinje, nadvojvode in nadvojvodice avstrijske, kraljiči in kraljičine ogrske in češke. Albreht (Friderik Rudolf), c. in kr. vojskovodja, generalni inšpektor armade, lastnik c. in kr. pešpolka št. 44, c. in kr. dragonskega polka št. 4. in c. kr. kornega artilerijskega polka št. 5, šef rusko-litavskega ulanskega polka št. 5 in ruskega pešpolka Wilmanstraua št. 87, kr. prus. generalni vojskovodja in šef 2. vzhodno-prus. grenadirskega polka št. 3, obrist-lastnik kr. bavar. chevanxleger-polka št. 5 in načelnik kr. sakson. pešp. št. 103, rojen 3. velikega srpana 1817. 1., poročen 1. velikega travna 1844. 1. s Hildegardo, bavarsko kraljičino, vdovec 2. malega travna 1864 1., umrl 18. svečana 1895. 1. Hči: Marija Terezija Ana, roj. 15. malega srpana 1845.1., omož. 18. prosinca 1865. 1. s Filipom, knezom virtemberškim. Elizabeta (Frančiška Marija), hči nadvojvode Jožefa Pa-latina, roj. 17. prosinca 1831. 1. (od 15. grudna 1849. 1. vdova po nadvojvodi Ferdinandu Karlu d'Este), drugič poročena na Dunaji 18 malega travna 1854. 1. z nadvojvodo Karlom Ferdinandom, zopet vdova od 20. listopada 1874. 1. Otroci: Friderik, roj. 4. rožnika 1856. 1., poroč. 8. vinotoka 1878. 1. z Izabelo kroy-diilmsko. Otroci: Marija Kristina, roj. 17. listopada 1879. 1.; Marija Ana, roj. 6. prosinca 1882.1.; Henrijeta (Marija Karolina Gabrijela), roj. 10. prosinca 1883.1.; Natalija, roj. 12. prosinca 1884.; Gabrijela (Marija Terezija), roj. 14. kimovca 1887. 1.; Izabela (Marija Terezija Kristina Ev-genija), roj. 17. listopada 1888. 1.; Marija (Alica Emanuela Neža Ana), roj. 15. prosinca 1893. 1. Marija Kristina, roj. 21. velikega travna 1858. 1., poroč. 29. listopada 1879. 1. z Alfonzom XII., kraljem španskim, vdova od 25. listopada 1885. 1., kraljica vladarica španjska. — Kari Štefan, roj. 5. kimovca 1860. 1., poročen 28. svečana 1886. 1. z Marijo Terezijo, hčerjo nadvojvode Karla Salvatorja. Otroci: Eleonora, roj. 28. listopada 1886. 1.; Renata, roj. 2. prosinca 1888. 1.; Kari Albreht, roj. 18. grudna 1888. 1.; Mehtildis (Marija Kristina Lea Terezija Rozarija Nikogija), roj. 11. vinotoka 1891. 1.; Leo (Kari Marija Ciril Metod), ^oj. 5. velikega travna 1893.1.; Viljem (Fran Jožef Kari), roj. 10. svečana 1895.1.; — Evgen Ferdinand, veliki in nemški mojster; roj. v Seelowitz-u 21. velikega travna 1863. 1. Marija Karolina (Ludovika Kristina), roj. 10. kimovca 1825. 1., poroč. na Dunaji 21. svečana z nadvojvodo Rajnerjem, roj. 11. prosinca 1827. 1. Viljem (Fran Kari), veliki in nemški mojster, c. in kr. feldcajgmoster, generalni-artilerijski inšpektor, lastnik c. in kr. pešpolka št. 4 in št. 12 in c. in kr. kornega artilerijskega polka št. 3; šef car. ruske baterije št. 7., kralj. prus. polajsko-artile-skega polka št. 1; roj. 21. malega travna 1827. 1.; umrl 29. malega srpana 1894. 1. Jožef (Kari Ludovik), general konjiče, lastnik c. in kr. pešp. št. 37 in najvišji poveljnik deželne brambe dežel ogerske krone; roj. 2. sušca 1833. 1. Žena: Marija Klotilda (Adelhajda Amalija), princezinja saksonsko-koburg-gota; roj. 8. malega srpana 1846. 1., poroč. v Koburgu 12. velikega travna 1864. 1. Otroci: Marija Doroteja Amalija, roj. 14. rožnika 1867.1., poroč. na Dunaji 5. listopada 1896. 1. z Njega kr. Vis. nadvojvodo orleanskim, Ludovik Filip Robert. — Margareta Klementina, roj. 6. malega srpana 1870. 1. poročena v Budapešti 15. velikega srpana 1890. 1. s knezom turn-takšiškim Albertom. — Jožef Avgust (Viktor Klemens Marija), dragonski nadporočnik, roj. 9. velikega srpana 1872. poroč. 1 5. listopada 1893. 1. v Mona-kovem z Avgusto, bavarsko princezinjo, hčerjo Leopolda, bavarskega princa, roj. v Monakovem 28. m. travna 1875. 1. Sin: Jožef (Fran Leopold Anton Ignacij Marija), roj. 28. sušca 1895. 1. — Ladislav Filip (Marija Vincencij). roj. 16. m. srpana 1875. 1.; umrl 6. kimovca 1895. 1. — Elizabeta Henrijeta (Klotilda Viktorija Marija), roj. 9. sušca 1883. 1. — Klotilda Marija Rajnerija (Amalija Filomena), roj. 9. velikega travna 1884. 1. Marija (Henrijeta Ana), roj. 23. velikega srpana 1836.1., poroč. 22. velikega srpana 1853. 1. r. Leopoldom II., kraljem Belgijcev. Leopold (Ludovik Marija Fran Rajner Julij Kustorgij Gerhard), c. in kr. general konjiče, lastnik c. in kr pešpolka št. 53, šef rusko-kazanskega dragonskega polka št. 9 in prus. grenadirskega polka št. 6, roj. 6. rožnika 1823. leta. Ernst (Kari Feliks Marija Rajner Gotfrid Cvriak), c. in kr. general konjiče, lastnik c. in kr. pešpolka št. 48 ; roj. 8. velikega srpana 1824. 1. Rajner (Ferdinand Marija Janez Ev. Frančišek Hygin.), c. in kr. feldcajgmoster, najvišji poveljnik deželne brambe v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel, lastnik c. in kr. pešpolka št. 59, načelnik prus. filirskega polka št. 39; rojen 11. prosinca 1827. 1. Soproga : Marija (Karolina Ludovika Kristina), druga hči nadvojvode Karla-, roj. 10. kimovca 182 5. 1., poroč. 24. svečana 1852. leta. Marija Antonija, sicilska princezinja, rojena 19. grudna 1814.1.; vdova 29. prosinca 1870.1. po umrlem nadvojvodi Leopoldu II., velikem vojvodi toskanskem. Otroci iz drugega zakona: L Marija Izabela, roj. 21. velikega travna 1834. 1., poroč. 10. malega travna 1850. 1. z Don Francesco di Paolo, grofom trapanskem, kraljevim princem obeh Sicilij, vdova 24. kimovca 1892. leta. 2. Ferdinand IV., veliki vojvoda toskanski, rojen 10. rož nika 1835. leta, c. in kr. feldmaršal-lajtenant in lastnik c. in kr. pešpolka št. 66., poročen v drugem zakonu 11. prosinca 1868. 1. z Alico. princezinjo parmsko. — Otroci iz drugega zakona: Leopold Ferdinand, stotnik, roj. 2. grudna 1868. leta Lujiza Antonijeta Marija, roj. 2. kimovca 1870. 1., oraož. 21. listopada 1891. 1. s princem Friderikom Avgustom, vojvodo saksonskim. Jožef Ferdinand Salvator, nadporočnik, roj. 24. velikega travna 1872. leta. Peter Ferdinand Salvator, roj. 12. vel. travna 1874. 1. Henrik Ferdinand Salvator, roj. 13. svečana 1878. 1. Ana Marija Terezija, roj. 17. vinotoka 1879. 1. Marjeta Marija, roj. 13. vinotoka 1881. 1. Germana Marija Terezija, roj. 11. kimovca 1884. 1. Neža Marija Terezija, roj. 20. sušca 1891. 1. 3. Karol Salvator, roj. 30. malega travna 1839. L, umrl 18. prosinca 1892. 1., por. 19. kimovca 1861. 1. z Marijo Imaku-lato, siciljsko princezinjo, roj. 14. malega travna 1844. 1. Otroci: Marija Terezija, roj. 18. kimovca 1862.1., poroč. 28. svečana 1886. 1. z nadvojvodo Štefanom. Leopold Salvator, roj. 15. vinotoka 1863. L, por. v Frohsdorfu 24. vinotoka 1889. 1. s princezinjo Blanko Burbonsko, roj. 7. kimovca 1868. 1. Otroci: Marija Dolores Beatrica, roj. 5. velikega travna 1891. 1 ; Marija Imaku-lata (Karolina), roj. 9. kimovca 1892. 1.; Marjeta Rajnerija, roj. 8. velikega travna 1894. 1.-, Rajner Kari (Leopold Blanka Anton Margarita Beatrica Marija Peter Jožef Rafael Mihael Ignacij Štefan), roj. 21. listopada 1895. 1; Leopold Marija Alfonz Blanka Kari Anton Beatrica Rafael Mihael Jožef Peter Ignacij, roj. v Zagrebu 30. prosinca 1897. 1. Fran Salvator, c. in kr. podpolkovnik roj. 21. v. srp. 1866. 1., por v Išlu 31. m. srpana 1890. 1. z nadvojvodinjo Marijo Valerijo, hčerjo Njega c. in kr. apost. Vel. cesarja Franca Jožefa I., roj. 22. malega travna 1868. 1. Otroci: Elizabeta Frančiška Marija Karolina Ignacija, roj. 27. prosinca 1892. L; Fran Kari Salvator, roj. 1 7. svečana 1893. 1.; Hubert Salvator, roj. 30. m. trav 1894.1. Hedviga Mihaela, roj. v Išlu 24. kimovca 1896. 1. Karolina Marija Imakulata, poroč. 30. velikega travna 1894. 1. s princem Avgust Leopold saksonsko-koburg-gotaškim, vojvodo saksonskim, roj 5. kimovca 1869. 1. Albreht Salvator, roj. 22. listopada 1871. L, umrl 27. svečana 1896. 1. Marija Imakulata Rajnerija, roj 3 kimovca 1878. 1. 4. Marija Lujiza Anuncijata, roj. 31. vinotoka 1845. 1. poroč. 31. v. trav. 1865. 1. s knezom Karlom Ibsenburg-birštanjskim. 5. Ludovik Salvator, polkovnik, roj. 4. vel.travna 1847.1. Sedanji vladarji evropski. Sveti Oče Lev. XIII., (Joahim Pecci), por. dne 2. sušca 1810. 1., za papeža izvoljen dne 20. svečana in kronan dne 3. sušca 1878.1. Andora. Republika s predsednikom, voljenim na štiri leta, pod vrhovno oblastjo škofa Urgelskega. A nglija. Kraljica Viktorija, cesarica indijska, porojena dne 24. velikega travna 1819. leta, vlada z dne 20. rožnika 1837. 1., z dne 14. grudna 1861. 1. vdova po vojvodi Albertu saksonsko-koburškim-gotajskim. Anhalt-Desavsko. Vojvoda Friderik, porojen 29. mal.' travna 1831. leta. Vlada z dne 22. vel. travna 1871 leta, poročen z Antonijo, vojvodico saksonsko-altenburško. Badensko. Veliki vojvoda Friderik, (Viljem Ludovik), porojen dne 9. kimovca 1826. leta, vlada z dne 24. mal. travna 1852. leta, poročen z Ludoviko, hčerjo nemškega cesarja in pruskega kralja Viljema I. Bavarsko. Kralj Oton I., por. dne 27. malega travna 1848. 1.; deželni upravitelj z dne 10. rožnika 1886. 1., kraljič Luitpold, por. dne 12. sušca 1821.1., ož. z nadvojvodico avstrijsko tsekavsko Avgusto, vdovec 26. mal. trav. 1864. 1. Belgija. Kralj Leopold II., porojen dne 9. mal. travna 1835. leta, vlada z dne 10. grudna 1865. leta, poročen z Marijo Henriko, nadvojvodico avstrijsko. Bolgarija. Knez Ferdinand I. (kraljič Koburžanski), porojen dne 26. svečana 1861. leta, voljen dne 17. velikega srpana 1887. leta, poročen z Marijo Lujizo parmsko. Brunšvik. Državni upravitelj: kraljič Albreht pruški, porojen dne 8. velikega travna 1837. 1., voljen 21. vinotoka 1885. 1. Črna gora. Knez Nikolaj I., porojen dne 7. vinotoka 1841. leta, vlada z dne 14. velikega srpana 1860. leta, poročen z Mileno Petrovno Vukotičevo. Dansko. Kralj Kristijan IX., porojen dne 8. mal. travna 1818. leta, vlada z dne 15. listopada 1863. leta, poročen z Ludoviko, deželno grofico hesen-kazelsko. Francija. Predsednik Feliks Faure, izvoljen dne 17. prosinca 1895. leta. Grško. Kralj Jurij L, porojen dne 24. grudna 1845. leta. vlada z dne 31. vinotoka 1863. L, poročen z Olgo Konstantino, carevno rusko. Hesensko. Veliki vojvoda Ernest Ludovik IV., porojen dne 25. listopada 1868. leta, poročen z Viktorijo Melito, prin-cesinjo saksonsko-koburg-gotajsko, vlada z dne 13. sušca 1892. 1. Italija. Kralj Humbert I., porojen dne 14. sušca 1844.1., vlada z dne 9. prosinca 1878. 1., poročen z Marjeto, vojvodico savojsko. I, ichtenstein. Knez Janez II., porojen dne 5. vinotoka 1840. leta, vlada z dne 12. listopada 1858. leta. L i p p e-D e t m o 1 d. Knez Aleksander, rojen 1831. leta. Regent grof Ernest Lippe-Biesterfeld, vlada od 1897. leta. L i p p e-S c h a u m b u r g. Knez Jurij, rojen dne 10. vinotoka 1846. leta, vlada z dne 8. vel. travna 1893. leta, poročen z Marijo Ano, princesinjo saksonsko-altenburško. M e ckl e n b u r g-S c h w e r i n. Vel. vojvoda Friderik Fran (Pavel) III., porojen dne 19. sušca 1851. leta, vlada z dne 15. m. travna 1883. leta, poročen z Anastazijo, veliko kneginjo rusko. Me c k 1 e n b u r g-S t r e 1 i t z. Veliki vojvoda Friderik Viljem, porojen dne 17. vinotoka 1819. leta, vlada z dne 6. kimovca 1860. leta, poročen z Avgusto, kraljičino veliko-britansko. Monako. Knez Albert Honorus Karol, porojen dne 13. listopada 1848. leta, vlada z dne 10. kimovca 1889. leta. Nemčija. (Glej Prusijo.) Nizozemsko. Kraljica Viljelmina, porojena dne 31. vel. srpana 1880. leta. Oldenburg. Veliki vojvoda Peter, porojen dne 8. malega srpana 1827. leta, vlada z dne 27. svečana 1853. leta, poročen z Elizabeto, vojvodico altenburško. Portugalsko. Kralj Karol I., porojen dne 28. kimovca 1863. 1., vlada z dne 19. vinotoka 1889. leta, poročen dne 22. velikega travna 1886. leta z Marijo Amalijo, hčerjo grofa pariškega. Prusija. Viljem II., nemški cesar in pruski kralj, porojen dne 27. prosinca 1859. leta, vlada z dne 15. rožnika 1888. leta, poročen z Avgusto Viktorijo, vojvodico šlesvik-holštanjsko. Reuss. (Mlajša panoga. Dom Schleiz.) Knez Henrik XIV., porojen dne 28. velikega travna 1832. 1., vlada z dne 11 mal. srpana 1867. leta, poročen z Nežo, vojvodico virtemberško. Reuss. (Starejša panoga. Dom Greiz.) Knez Henrik XXII., porojen dne 28. sušca 1846. leta, vlada z dne 9. listopada 1859. leta, poročen z Ido, kneginjo lipe-šavmburško. Rumunija. Kralj Karol I., porojen dne 20. mal. travna 1839 leta, vlada po izvolitvi kakor knez z dne 20. mal. travna 1866. leta, proglašen kraljem dne 2. sušca 1881. leta, poročen z Elizabeto, kneginjo wiedsko. Rusija. Car Nikolaj II., porojen dne 18. velikega travna 1868. leta, poročen z Aleksandrovno Feodorovno, princezinjo hesensko. Saksonsko. Kralj Albert, porojen dne 23. mal. travna 1828. leta, vlada z dne 29. vinotoka 1873. leta, poročen z Ka-rolino, kneginjo Waso. Saksonski-Altenburg. Vojvoda Ernest, porojen dne 16. kimovca 1826. leta, vlada z dne 3. vel. srpana 1853. leta, poročen z Nežo, vojvodico anhalt-desavsko. Saksonski-Koburg-Gotha. Vojvoda Alfred, porojen dne 6. velikega srpana 1844. leta, vlada z dne 24. vel. srpana 1893. leta, poročen z Marijo, veliko vojvodico rusko. Saksonski-Meiningen-Hildburgshausen. Vojvoda Jurij II., porojen dne 2. malega travna 1826. leta, vlada z dne 20. kimovca 1866. leta, poročen s Heleno, baronico hel-denburško. Saksonski - \Veimar-Eisenac h. Veliki vojvoda Karol Aleksander, porojen dne 24. rožnika 1818. leta, vlada z dne 8. mal. srpana 1853. leta, poročen z Zofijo, kraljičino nizozemsko. San Marino. Republika z dvema predsednikoma, voljenima na 6 mesecev. Schwarzburg-Rudolfstadt. Knez Viktor Giinther, porojen dne 23. vel. srpana 1852. leta, vlada z dne 19. prosinca 1890. leta, poročen dne 9. grudna 1891. leta z Ano Lujizo Schonburg-Waldenburško. Schwarzburg-Sondershausen. Knez Karol Giinther, porojen dne 7. velikega srpana 1830. leta, vlada z dne 17. malega srpana 1880. leta, poročen z Marijo, vojvodico sak-sonsko-altenburško. Srbija. Kralj Aleksander I., porojen dne 14. vel. srpana 1876. leta, vlada z dne 13. mal. travna 1889. leta. Španija. Kralj Alfonz XIII., porojen dne 17. vel. travna 1886. leta. Kraljica-vladarica Marija Kristina, vdova kralja Alfonza XII., umršega dne 22. listopoda 1885. leta. Svedija in Norvegija. Kralj Oskar, por. dne 21. prosinca 1829. leta, vlada z dne 18. kimovca 1872. leta, poročen z Zofijo, vojvodico nasavsko. Švica. Zvezna republika s predsednikom, vsako leto na novo voljenim. Turčija. Veliki sultan Abdul Hamid II., porojen dne 22. kimovca 1842. leta, vlada z dne 1. kimovca 1876. leta. Valdek in Pyrmont. Knez Friderik Adolf Herman, porojen 20. prosinca 1865. 1., vlada z dne 12. v. travna 1893. 1. Virtemberško. Kralj Viljem II., porojen dne 25. svečana 1848. leta, vlada z dne 6. vinotoka 1891. leta, v drugič poročen s Charloto, princezinjo šavmburg-lippe. Nove mere in uteži. Od dne 1. prosinca 1876. leta rabijo naj se v javnem prometu izključno samo nove mere in uteži. Kdor od tega časa meri na staro mero ali tehta s staro tehtnico, se mu vzame mera in mora plačati od 5 do 100 gld. globe. Nov zistem mer in utežev je decimalen, to je: deli se z desetim, kar jako olajšuje računanje. Osnovne jednote novi meri in novim utežem so: 1. meter, 2. liter, 3. gram, 4. ar. Mnogokratniki teh osnovnih jednot se izražajo s tem, da se spredaj postavijo š t e v n i k i: Deka pomeni 10 krat Hekto 100 » Kilo > 1000 .» Myria » 10000 > Za podrazdelitve se rabijo števniki: Deci za desetino, Centi za stotino, Mili za tisočino. i kilogram {kg) = ioo dekagramov (dkg) = iooo gramov [g), i dekagram = io gramov. i hektoliter (hI) = ioo litrov, i liter (l) = io decilitrov (|dl) = ioo centilitrov (cl), i deciliter = io centilitrov. i meter (m) = io decimetrov (dm) = ioo centimetrov (cm) = iooo milimetrov (mm), i decimeter = io centimetrov = ioo milimetrov, i centimeter = io milimetrov. Žrebanje avstro-ogerskih srečk 1.1899. 2. prosinca: 4°/0 državnih srečk iz 1. 1854. — Kredit, srečk. — 4°/0 tržaških srečk. — 5°/0 za reguliranje Dunava. — Ljubljanskih srečk. — Krakovskih srečk. — Avstrijskega rdečega križa srečk. 3. » Inomostnih srečk. 5. » Solnograških srečk. — 3% avstr. zemljiško-kredit. dolžnih pisem II. izdaje. 16. » 4°/0 ogersk. hip.-prijorit. dolžnih pisem. — Kneza Salma srečk. 1. svečana : 5°/0 drž. srečk iz 1. 1860. — Grofa St. Genois-a srečk. 15. > 3°/0 avstr. zemlj.-kredit, srečk I. izdaje. — Mesta Stanislava srečk. 1. sušca : Srečk za zidanje stolne cerkve (Bazilike) v Budimpešti. — Ogersk. rdečega križa srečk. — Dunajskih komun, srečk. 1. m. travna: 4°/0 državnih srečk iz 1. 1854. (Žrebanje premij.) -— 4° 0 srečk o reguliranji Tise. — Rudolfovih srečk. 1. v. travna: 5°,0 državnih srečk iz 1. 1860. (Žrebanje premij.) 5. ■» 3°/0 avstr. zemelj.-kredit, srečk II. izdaje. 15. > 3°/0 avstr. zemelj. - kreditnih srečk I. izdaje. — 4° 0 ogerskih hipot. prijorit. dolž. pisem. — Oger-skih premijskih srečk. — Jč-sziv-srečk. 1. rožnika: Državnih srečk iz 1. 1864. — 41/a°/o tržaških srečk. 15. » Budimskih srečk. 1. m. srpana: 4% državnih srečk iz 1. 1854. (Žrebanje serij.) — Avstr. rdečega križa srečk. Kreditnih srečk. — 4% dunajskih parobrodnih srečk. — Dunajskih komun, srečk. 15. » Kneza Salma srečk. — Grofa VValdsteina srečk. 30. » Kneza Claryja srečk. 1. v. srpana: 5°/0 državnih srečk iz 1. 1860. (Žrebanje serij.) 16. ' 3°/0 avstr. zemelj.-kredit, srečk II. izdaje. 1. kimovca: Oger. rdečega križa srečk. — Bazilika (Budimpešta.) 5. » 3°/0 avstr. zemelj.-kredit, srečk II. izdaje. 15. > Kneza Palffija srečk. 2. vinotoka: 4°/0 državnih srečk iz leta 1854. — Rudolfovih srečk. -— 4°/0 srečk o reguliranji Tise. 2.1istopada: 5°/0 drž. srečk iz 1. 1860. — Dunajskih komun, srečk. 15. listopada: Ogerskih premijskih srečk. — 4°/0 oger. hipot. prijorit. dolžnih pisem. — j6-sziv-srečk. 16. » 3°/0 avstr. zemelj.-kredit, srečk I. izdaje. 1. grudna: Drž. srečk iz 1. 1864. Lestvica za pristojbine kolekov. Lestvica I. Za menice in trgovske denarne nakaznice. Za znesek do 75 gl. gl. — čez 75 150 » » » 150 » 300 > » 300 » 450 » * 450 » 600 7f T> » 600 > 750 » » 750 900 » 900 > 1050 » » 1050 u 1200 » » t 1200 » 1350 2» 05 čez 1350 do 1500 gl- gl 1- JO 1500 » 3000 > » 2" 20 » 3000 » 4500 2> » 3" 30 » 4500 » 6000 » 4- 40 » 6000 » 7500 » 5- 50 » 7500 » 9000 i 6- 60 » 9000 » 10500 » i 7- 70 » 10500 » 12000 » » 9- 80 12000 » 13500 9 » 9- in tako dalje za vsakih 1500 gld. 1 gld. več, pri čemer se ostanek manj nego 1500 gld. smatra za celih 1500 gld. V domačih deželah izdane menice, če se kolekujejo po tej lestvici, ne smejo imeti daljšega plačilnega roka nego šest mesecev, v inozemstvu izdane pa ne daljšega nego 12 mesecev. Sicer pa se morajo kolekovati po lestvici II. Pod izrazom «domače dežele» razumejo se dežele zastopane v avstrijskem državnem zboru, menice, ki niso izdane v okrožji teh dežel, veljajo za inozemske. Za menice, izdane v deželah ogerske krone, ostanejo še nadalje v veljavi določbe z dne 2. vinotoka 1868. leta in se mora pri teh menicah odračunati pri določevanji, koliko je od njih po sedanjem zakonu plačati pristojbine, znesek, ki se je pri izdaji menice plačal kralj, ogerskim financam s kolekovimi znamkami ali pa neposredno po propisih. Ako se kaka menica izda v več izvodih (sekunda, ter-cija itd.), mora se plačati od vsakega ista pristojbina, kakor od prvega. Od menic v inozemstvu izdanih in na inozemstvo se gla-sečih, plačati je 2 kr. pristojbine za vsakih 100 gld., ako kroži v naši državi. Ostanek manjši nego 100 gld. smatra se za celih 100 gld. Pristojbine za menice, ki se izdajo v domačih deželah, plačati je poprej, nego so se na papir, ki je namenjen za menico, podpisale stranke — za menice, ki so se izdale v inozemstvu, pa preden začne krožiti po našej državi, in če menica ni plačljiva, le v inozemstvu, pa vsekako tekom 14. dnij, ko je prišla v domače dežele. Dolžnosti kolekovanja menic more se tako-le zadostiti: a) če se rabijo kolekovane uradne golice; b) če se rabijo uradne golice, ki pa niso zadosti kolekovane ali pa tudi druge golice, ali pa se golice niti ne rabijo, pa s tem, da se za toliko, kolikor je pristojbine, oziroma popolnilne pristojbine plačati, prilepi kolekov na zadnji strani papirja, na kateri se piše menica, predno se je menica napravila. Koleki se morajo pri zato pooblaščenem uradu dati z uradnim pečatom prekolekovati. Dan in mesec prekolekovanja, če se že ne razvidi iz odtiska, mora dotični urad vpisati v vsako znamko. Uradno prekolekovanje se ne sme več zvršiti, ako ima papir že kak podpis izdajnika, prejemnika ali žiranta ali sploh kak podpis stranke; vsako drugačno plačevanje s koleki, kakor prekolekovanje kolekov s privatnim pečatom kacega urada, ki za to ni upravičen je neveljavno. c) Če pa gre za plačilo pristojbine od menice, in sicer, če je ta stran še nepopisana ob zgornjem robu; drugače pa po poslednjem inozemskem zapisku tako, da nad koleki ni nobenega prostora več za žirovanje ali kak drug zapis, in se ima preskrbeti, da se po točki b) tega paragrafa pravočasno uradno prekolekuje. Pisati čez koleke, kakor je do sedaj bila navada, ni več dovoljeno. Če se kolekovina ni plačala ali pa vsaj v zakonitem znesku ne, ali pa ne pravočasno ali pa ne na predpisan način, določa nov zakon globo, ki je petdesetkrat tolika, kolikoršna je pristojbina po lestvici. Trgovskim nakaznicam že prej dovoljena ugodščina, da je od njih plačati le po 5 kr., če je njihov obrok k večjemu osem dnij, velja še vedno. Za trgovske račune (note, konti, izkaze) se je odredilo, da so računi do 10 gld. kolekovine prosti, — čez 10 gld. do 50 gld. se plača 1 kr., — čez 50 gld. pa 5 kr. pristojbine. Kolekovina se pa mora tudi plačati, če se taki računi vpleto v tekst kakega trgovskega pisma. Globa kakor pri menicah. Lestvica II. Za pravna pisma. Do 20 gl. gl. - 07 čez 1600 do 2000 gl. gl. 6 25 čez 20 40 » - 13 » 2000 » 2400 » » 7 50 » 40 60 » -- 19 » 2400 » 3200 » » 10 — » 60 100 v t - 32 i 3200 » 4000 > » 12 50 100 200 » T) - 63 > 4000 » 4800 » » 15 — 200 2> 300 > » - 94 » 4800 > 5600 » i 17 50 300 400 » » 1 25 » 5600 » 6400 » s 20 — » 400 800 » t 2 50 » 6400 » 7200 » » 22 50 800 1200 » J 3 75 > 7200 » 8000 » » 25 — » 1200 1600 » 5 — Čez 8000 gld. se za vsakih 400 gld. plača 1 gld. 25 kr., pri čemer se ostanek, ki ne znaša 400 gld., smatra za polnega. Po tej lestvici kolekujejo se dolžna pisma, z dovoljenjem vknjižbe ali brez njega, pobotnice, odstopna pisma, plačilne nakaznice, razun trgovskih, zakupne pogodbe, stave, srečke privatnih loterij i. dr., in sicer se je pri dolžnih pismih določi lznesek prejetega posojila, pri pobotnicah znesek prejetega plačila, pri odstopnih pismih znesek, za kterega se je pravica odstopila, pri nakaznicah nakazani znesek, pri zakupnih pogodbah skupni znesek zakupnine, pri stavah stavljeni znesek, pri srečkah privatnih loterij pa cena vsake posamezne srečke. Lestvica III. Za pravne posle. Do 10 gl- gl- - 07 čez 800 do 1000 gl. gl- 625 čez 10 » 20 * D - 13 » 1000 » 1200 > > 7-50 » 20 » 30 » ) - 19 » 1200 » 1600 » > 10 — 30 7f 50 » » - 32 1600 > 2000 » t 12-50 » 50 » 100 » » - 63 i 2000 s 2400 » » 15 — > 100 i> 150 » » - 94 » 2400 » 2800 » » 17-50 > 150 $ 200 > » 1 25 2800 » 3200 » » 20'— p 200 » 400 » » 2 50 » 3200 i 3600 » » 22-50 400 » 600 > 3 75 » 3600 > 4000 > j 25-— * 600 » 800 » 5 — Čez 4000 gld. plača se za vsakih 200 gld. 1 gld. 25 kr., pri čemer se znesek, ki ne znaša 200 gld.; smatra za polnega. Po tej lestvici kolekujejo se dolžna pisma, katera se glase na prinosnika, pogodbe za služenje, pogodbe delniških društev, ki se osnujejo za več nego 10 let, družbene pogodbe, potrdila o dobitkih v loteriji, pogodbe, s katerimi se kupi upanje premičnin, kupne in menjalne pogodbe radi premičnin i. dr., in sicer je do- ločilen pri dolžnih pismih znesek, na katerega se glasi, pri pogodbah v služenji, znesek skupne plače, katero ima dobiti oni, koji stopa v službo, — ako pa v pogodbi ni določeno, koliko časa ima služba trajati, se kolekovina odmeri po trikratni letni plači. Pri pogodbah delniških društev in družbenih pogodbah se kolekovina odmeri po znesku vkupne društvene glavnice, pri potrdilih o dobitkih, po znesku dobitka, pri kupnih, menjalnih in drugih pogodbah radi premičnin, po znesku vrednosti. Vloge, s katerimi se pri oblastvu naznanja samostojna vršitev prostega obrta, ali s katerimi se oblastvo prosi koncesije, ki je potrebna za vršitev obrta, morajo biti kolekovane : a) na Dunaji.......od prve pole gld. 6'— b) v mestih, ki imajo nad 50.000 prebivalcev.......» » » » 4-— c) v mestih, ki imajo od 10.000 do 50.000 prebivalcev.....» » » »3'— d) v mestih, ki imajo od 5000 do 10.000 prebivalcev.....» » » » 2'—- e) v vseh drugih krajih .... > » » » 1' 50 Ako treba še druge pole, kolekuje se s 50 kr. Prošnje za tobačne trafike in loterijske kolekture, za dovoljenje, da sme godba javno igrati, da smejo biti gostilne, krčme in kavarne čez policijsko uro odprte, da se smejo kazati znamenitosti, prirejati koncerti, gimnastične in gledališke predstave, se kolekujejo po 1 gld. od vsake pole. Pri prvih in drugih vlogah se ima pristojbina plačati tudi takrat, kedar se prosi ustno, ne da bi se zapisal protokol. Prošnja za sledeča prava: 1. Za podeljenje, potrjenje ali prenos plemskih stopinj, podeljenje redov, dovoljenje smeti nositi inozemske rede, združenje ali poboljšanje grbov, dovoljenje za spremembe ali prenese imen, podeljenje častnih mest, častnih naslovov in drugih odlikovanj, združenih z obrtnimi podjetji, se kolekujejo po 5 gld. od vsake pole. 2. Za podeljenje, priznanje ali potrjenje privilegijev, kamor spadajo tudi izključeni industrijski privilegiji se kolekujejo • po 3 gld. od vsake pole. 3. Za podeljenje ali priznanje avstrijskega državljanstva, za podeljenje meščanstva ali občanstva ali za sprejem v občinsko zvezo, se kolekujejo po 2 gld. od vsake pole. 4. Prošnje za podeljenje potnih listov, za uvoz, izvoz in prevoz kuhinjske soli, tobaka, smodnika ali za dovoljenje za uvoz ali izvoz določenega blaga, ako je za to potrebno dovoljenje, se kolekujejo po 1 gld. od vsake pole. Razpredelnica za računanje obresti. Fo S odstotke za eno za pol za kapital za eno za pol za lapital gld. leto leta 1 mesec leto leta 1 mesec gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. gld. kr. gld. kr. gld. kr. 10 _ 30 _ 15 _ 2'/, 10 _ 50 — 25 — 4'/. 15 — 45 — 22»/, — 3»/4 15 — 75 - 37'/, — 6'/« 20 — 60 — 30 — 5 20 1 — — 50 — 25 — 75 — 37i/, — 6 '/4 25 1 25 — — 'o6/.* 30 — 90 — 45 — 7'/j 30 1 50 — 75 — 12'/» 35 1 5 — 52'/, — 8% 35 1 75 — 87"/, — 14 '/„ 40 1 20 — 60 — 10 40 2 — 1 — — 16»/, 50 1 50 — 75 — 12«/, 50 2 50 1 25 — 20«/. 60 1 80 — 90 — 15 60 3 — 1 50 — 25 70 2 10 1 _ 3 — 17'/» 70 3 50 1 75 — 29'/» 80 2 40 X 20 — 20 80 4 — 2 — — 33'1, 90 2 70 1 35 — 22>/, 90 4 50 2 25 — 37'/, 100 3 — 1 50 — 25 100 5 — 2 50 — 412/3 200 6 — 3 — — 50 200 10 — 5 — — ®3'/a 300 9 — 4 50 — 75 300 15 — 7 50 1 25 400 12 — 6 — 1 — 400 20 — 10 — 1 6G4'6 500 15 — 7 50 1 25 500 25 — 12 50 2 8'/. 600 18 9 — 1 50 600 30 — 15 — 2 50 700 21 — 10 50 1 75 700 35 — 17 50 2 'I4.'. 800 24 — 12 — 2 — 800; 40 — 20 — 3 33-7« 900 27 — 13 50 2 25 900 1 45 — 22 50 3 75 1000] 30 — 15 — 2 50 1000 50 — 25 — 4 164/e JPo 4 odstotke Po 6 odstotko-v 10 _ 40 _ 20 — 3'/a 10 — 60 — 30 — 5 15 _ 60 — 30 — 5 15 — 90 — 45 — 20 _ 80 — 40 — 63/s 20 1 20 — 60 — 10 25 1 — — 50 — B'/3 25 1 50 — 75 — 12'/, 30 1 20 — 60 — 10 30 1 80 — 90 — 15 35 1 40 — 70 — '17. 35 2 10 1 5 — 17'/, 40 1 60 — 80 — 131 /3 40 2 40 1 20 — 20 . 50 2 — 1 — — 16J'a 50 3 — 1 50 — 25 60 2 40 1 20 __ 20 60 3 60 1 80 — 30 70 2 80 1 40 — 23'/a 70 4 20 2 10 — 35 80 3 20 1 60 — 26*/a 80 4 80 2 40 — 40 90 3 60 1 80 — 30 90 5 40 2 70 — 45 100 4 — 2 — — 33»/» 100 6 — 3 — — 50 200 8 — 4 — — 66 •/, 200 12 — 6 — 1 — 300 12 — 6 — 1 300 18 — 9 ■— 1 50 400 16 — 8 — 1 33 V. 400 24 — 12 — o _ 500 20 — 10 — j 1 66 »/, 500 30 — 15 — : 2 50 oOO 24 — 12 — I 2 600 36 — 18 — 3 — 700 28 — 14 — i 2 33'/» 700 42 — 21 — ; 3 50 800 32 — 16 — i 2 | 66'/, 800 48 — 24 — i 4 — Po S odstotkov Splošne določbe c. kr. pošte. g pomenja gram, kg kilogram. S pismeno pošto se pošiljajo navadna pisma, priporočena pisma, ekspresna pisma, dopisnice, tiskovine, vzorci blaga, poštne nakaznice, poštni nalogi in časniki in priporočene pošiljatve s povzetjem. Pisma. Pri frankiranji pisma se pritisne znamka na gorenjem desnem oglu sprednje strani pisma, nikakor pa ne na zadnji strani. Frankirana v avstro-ogerske kraje, v Bosno in Hercegovino ter v Nemčijo namenjena, kakor tudi iz poslednjih sem dospela pisma veljajo 5 kr. (v lokalnem prometu 3 kr.), ne-frankirana pa dvakrat toliko. Pisma in pisemski zavoji ne smejo v Avstro-Ogerski, v Bosni in Hercegovini ter na Nemškem biti težji nego 250 g; pismom, ki se pošiljajo v druge države, ni to nobena meja, kar se tiče teže. Pisemski zavoji, odločeni za avstrijske dežele, ki tehtajo več nego 250 g, morajo se oddajati pri tovorni pošti. Uradni pisemski paketi pa smejo v Avstriji tehtati 21/i kg\ iz Avstrije na Ogersko le 1 kg. Čez pismeno znamko se sme pisati naslov. Če se pa nanjo pritisne privatna štampilja, ni veljavna. Za frankiranje se ne smejo rabiti s pismenih kuvertov izrezane znamke in koleki, ravno tako tudi ne poškodovane znamke, n. pr. take, katerim se je okrog odrezal beli rob. Znamke, ki so se že rabile, rabiti se tudi ne smejo več za frankiranje pisem. Priporočena pisma se morajo frankirati. Za domače in inozemske dežele zadošča, če se pismo navadno zapre. V Nemčijo se priporočena pisma lahko pošiljajo tudi nefrankirana. Povpraševalna pisma (pristojbina 10 kr.) napravijo se lahko za vsako tudi nepriporočeno pisemsko poštno pošiljatev, ki ni prišla na določeni kraj. Dopisnice se smejo pošiljati tudi nefrankirane, če se ne priporočajo (rekomandiraio). Vsakemu je dovoljeno dati si napraviti dopisnic po privatnem obrtu, vendar morajo, kar se tiče velikosti in moči papirja biti popolnoma jednake uradnim in imeti nemški napis «Correspondenzkarte». Na dopisnice se lahko tiska in zajedno piše, a to le na zadnji strani, kajti sprednja stran je namenjena le za prejemnikov naslov, kamor pa tudi pošiljatelj more napisati svoje ime ter take opomnje, ki se tičejo pošte. Dopisnicam v domačih deželah se lahko pripenjajo po-skušnje ali vzorci blaga, če se ne pišejo potem nanje nikakeršne druge, nego za poskušnje blaga ali vzorce dovoljene pismene opazke ter če so frankirane za 5 kr. Tiskovine se morajo frankirati in se tudi lahko priporočajo. Pošiljatve vezanih in broširanih knjig in odprte karte ne smejo biti nad 1 kg težke in se ne smejo bistveno razločevati od poštnih pošiljatev. V svetovnopoštnem prometu so dovoljene pošiljatve tiskovin do 2 kg teže, a ne smejo meriti na nobeno stran več kakor 45 cm. Razven naslova, datuma in podpisa na tiskovinah ne sme biti ničesar pisanega, tudi ne kaki dostavki. Izvzete so korek-turne pole, katerim se smejo pridejati dotični rokopisi, poprave in rokopisne opomnje, tičoče se tiska, dalje kurzni listi, trgovski cirkularji in ceniki (hektografirani vendar le po 20 ali več izvodov vkupe), pri katerih so dopuščene rokopisne ali mehaničnim potom napravljene izpremembe cen, imena potnikov, načina naročevanja ali plačevanja. Posebni deli tiskanega teksta pa se smejo v ta namen podčrtati, da se opozori čitatelj na kako določeno mesto. Dalje je še določeno na tiskanih vizitnicah napisati natančnejši naslov in stan pošiljalca ter pristaviti običajne črke (n. pr. p. f. itd.); na povabilih navesti ime povabljenca, dan, namen in kraj zborovanja; pri knjigotržnih naročilnih listih na zadnji strani pismeno imenovati naročene ali ponujene knjige, tiskani tekst sprednje strani pa deloma ali popolnoma prečrtati; tiskovne pomote popraviti. Poslovni papirji, kakor: akti vsake vrste, vozna pisma, poslovni dokumenti, prepisi in izpiski aktov, muzikalije in sploh pisma, ki se ne morejo smatrati za pravo ali osobno dopisovanje, smejo se v prometu svetovne poštne zveze, izvzemši Nemčijo, pošiljati pod križnim zavitkom (tudi priporočena) do 2 kg teže in 45 cm širjave. Vzorci se prevažajo v kraje avstro-ogerske države, v Bosno in Hercegovino, Belgijo, Bulgarijo, Črnogoro, Egipet, Francijo, Grecijo, Veliko Britanijo, Italijo, na Portugalsko, Rumunsko, Srbsko, Špansko, Švico, zjedinjene države severne Amerike in v one turške kraje, kjer se nahajajo avstrijski poštni uradi do 350 g teže, drugam pa in tako tudi v Nemčijo, le do 250 g. Kar se tiče mere, ne smejo presezati na dolgost 30, na širokost 20 in na visokost 10 cm. Vzorcem in blagu za po-skušnjo se ne sme priložiti nikako pismo. Na naslovu mora biti vsakokrat opazka «vzorec» ali «po-skušnja blaga». Na naslovu sme razven tega biti navedeno : Ime ali tvrdka odpošiljateljev, tovorniško ali trgovsko znamenje poleg natančnejšega označenja blaga, številke in cene, teže in mere blaga ter koliko ga je na razpolago. Razven omenjenih podatkov se ne smejo dodajati takšnim pošiljatvam nikaka pismena naznanila ali kakeršne koli opazke. Tudi žive čebele se morejo pošiljati po domačih krajih, na Ogersko, v Bosno in Hercegovino, Nemčijo, v razne druge dežele kot blago za poskušnjo, če so tako shranjene, da se pošta lahko prepriča o vsebini, in da ni pri prevažanji nikake nevarnosti. Pri nezadostno frankiranih pošiljatvah s tiskovinami, poslovnimi papirji in vzorci se zahteva nedostatek od prejemnika, in sicer dvakrat toliko, za kolikor so bile premalo frankirane. Popolnoma nefrankirane prej navedene pošiljatve se ne odpravljajo, nego se vrnejo pošiljatelju; če pa poslednji pošti ni znan, postopa se ž njim tako, kakor z nedostavnimi pismi. Priporočene pošiljatve s povzetjem. Priporočene (rekomandirane) stvari se morejo pošiljati po Avstro-Ogerskem, v Bosno in Hercegovino in v nekatere tuje dežele (glej »povzetja v inozemstvu*) tudi s povzetjem, in sicer po domači državi ter v Bosno in Hercegovino do 500 gld., drugam pa do 200 gld. = 400 mark = 500 frankov. Pri takih pošiljatvah, za katere veljajo ravno iste pristojbine, kakor za navadno priporočene, se mora napisati na vrhu nad naslovom beseda «povzetje*, če so namenjene v inozemstvo pa «remboursement». Precej zraven ali pa spodaj naj se navede povzetni znesek s številkami, a goldinarji tudi z besedo, in sicer vedno v denarni veljavi tiste države, kamor se pošiljatev glasi, tedaj v Nemčijo v markah, v Švico in v Francijo v frankih itd. Pod zneskom pa mora pošiljatelj natanko in razločno zabeležiti svoj naslov. Da ne nastanejo kake pomote, treba je med tem naslovom in onim, ki označuje prejemnika, pustiti nekoliko praznega prostora. Kakor brž je prejemnik znesek vplačal in pošiljatev prevzel, odtegne dotični poštni urad od povzetnega zneska pristojbino za navadno poštno nakaznico in 5 kr. terjalnih stroškov, ostanek pa pošlje oddajalcu po nakaznici. Poštne pristojbine. Avstro-Ogersko in Nemčija: Pisma do 20 g (Nemčija le 15 g) 5 kr. (mestni promet 3 kr.), do 250 g 10 kr. (mestni promet 6 kr.), dopisnica 2 kr.; dopisnica z odgovorom 4 kr., priporočitev 10 kr. (mestni promet 5 kr.), vzvratni list 10 kr. (mestni promet 5 kr.), ekspres 15 kr., tiskovine do 50 g 2 kr., do 150 Nemčijo le do 100 g) do 250 g 5 kr., do 500 g 10 kr., do 1000 g 15 kr., vzorci v avstro-ogerske kraje do 250 g 5 kr., do 350 g pa 10 kr.; v Nemčijo do 250 g 5 kr., ker se težji ne smejo pošiljati. Bosna in Hercegovina: Pisma 5 kr. do 20 g, dalje do 250 g pa 10 kr., kakor za Avstro-Ogersko. Ekspresne po-šiljatve so dopuščene samo v kraje, kjer so pošte. Črn a gora: Pisma za vsakih 15 g po 5 kr., dopisnice 2 kr. (z odgovorom 4 kr.), za tiskovine in vzorce veljajo iste pristojbine, kakor v Srbijo. Poslovni papirji niso dopuščeni. Srbija: Pisma za vsakih 15 g po 7 kr., (v mejnem prometu oziroma z Ogerskega 5 kr.), dopisnica 4 kr. (za Srbijo z odgovorom 8 kr.) Tiskovine do 50 g in poslovni papirji 2 kr., vzorci za naročila za vsakih 50 g 2 kr., priporočila 10 kr., vzvratni list 10 kr., ekspres 15 kr. Poštne nakaznice v domačih deželah. Za zneske do 10 gld. 5 kr., do 50 gld. 10 kr., do 150 gld. 20 kr., do 300 gld. 30 kr., do 500 gld. 50 kr. Poštne nakaznice v Bosno in Hercegovino in iz Bosne in Hercegovine so dopuščene do 500 gld. in znaša pristojbina do 20 gld. 10 kr. od 20 do 50 gld. 20 kr.; od 50 do 150 gld. 40 kr.; od 150 do 300 gld. 60 kr. in od 300 do 500 gld. 1 gld. Poštni nalogi posredujejo poplačevanje menic, računov, kuponov itd. in se morejo {poslati na vse pošte avstro-ogerske države, v Bosno in Hercegovino ter v Turčijo in sicer v Adrijanopelj, Beyrut, Konstan-tinopel, Solun in Smirno, kjer se nahajajo avstrijske pošte, slednjič tudi v Nizozemsko v znesku največ 500 gld. — v Bel- gijo, Nemčijo, Egipet, Francijo (Algir), Italijo, Luksemburško, Norvegijo (naj se naredi naslov na pošto v Pragi), Rumunijo, Švedijo, Švico in Tunis do 400 gld. (800 mark ali 1000 frankov). Poleg uradnega vzorca (cena 1/2 kr.), adresira se terjatev utemeljujoči dokument (pobotan račun itd., toda znesek mora biti pisan s črkami) kot priporočeno pismo, n. pr. : «Na poštni urad v . . . « Poštni nalog». Kakor hitro je znesek vplačan, prejme oddajalec poštnega naloga znesek, odštevši pristojbino poštne nakaznice in 5 kr. terjalnih stroškov za vsak dokument, na kateri se je dobilo plačilo. Če se poštni nalog ne sprejme, pošlje se nazaj zastonj. Pristojbine so torej kakor za priporočena pisma, poštno nakaznico in vsako pobotnico itd. 5 kr. terjalnih stroškov. Poslati dokumente poštnega naloga na kakšen drugi kraj nego se je navel s prva, je dovoljeno. Denarne in tovorne pošiljatve. » Denarna pisma: Za Avstro-Ogersko do 2 50 g 50 gld. vrednosti do 10 milj daljave 15 kr., nad 10 milj 27 kr., od 50 do 300 gld. do 10 milj daljave 18 kr., nad 10 milj 30 kr., za vsakih daljših 150 gld. 3 kr. več, — iz Avstro-Ogerskega v Nemčijo do 300 gld. vrednosti do 10 milj 18 kr., nad 10 milj 30 kr., za vsakih daljših 150 gld. pa 3 kr. več. Poštni zavoji (paketi): Za Avstro-Ogersko do 1jikg do 10 milj 12 kr., nad 10 milj 24 kr.; za zavarovanje pristojbina po 3 kr. d o 50 gld., od 50 do 300 gld. 6 kr.; za vsakih nadaljnih 150 gld. pa po 3 kr. več. Avstro-Ogerska in Nemčija: do 5 kg do 10 milj 15 kr., nad 10 milj 30 kr.; za vsak nadaljni kg do 10 milj 3 kr., 20 milj 6 kr., 50 milj 12 kr., 100 milj 18 kr., 150 milj 24 kr., nad 150 milj 30 kr. več; vrednostna taksa do 300 gld. 6 kr., za vsakih nadaljnih 150 gld. po 3 kr. več. Pošiljatve se dopuščajo le do 50 kg. Za pošiljatve v Bosno, Hercegovino in Novi Bazar plača se do 500 g 30 kr., od 1/i kg do 5 kg 50 kr. Za težje pošiljatve računa se do Imotskija ali Broda gori navedena vozarina in vrednostna taksa odpadajoča za Avstrijo, naprej pa za vsaki kg 8 kr. vozarine in vrednostna taksa za vsacih 150 gld. 3 kr. več. Povzetja v domačih deželah morejo se pošiljati na vse pošte avstro-ogerske države do 500 gld. Za vsako pošiljatev s povzetjem se poleg vozarine plača še posebna provizija. Ta znaša za vsaka 2 gld. 1 kr., najmanj pa 6 kr., tudi pisma se pošiljajo lahko s povzetjem. Povzetja brez navedene vrednosti do 250 g se pošiljajo s pisemsko pošto. Pošiljanje pisem v svetovni poštni zvezi. a) Pisma za vsakih 15 <7 10 kr., za dopisnice 5 kr., z odgovorom 10 kr.; b) tiskovine: za vsakih 50 g 3 kr. do največje teže 2000 g\ c) vzorci blaga do 50 g 5 kr., do 100 g 6 kr., dalje od vsakih 50 g do največje teže 250 g oziroma 350 g 3 kr. več; d) trgovinski papirji do 150 g 10 kr., do 200 g 12 kr., do 250 g 15 kr., potem pa za vsakih 50 g do 2000 g 3 kr. več; e) priporočitev 10 kr., vzvratni list 10 kr., ekspres 15 kr.* Za dežele in kraje, ki niso pri svetovni poštni zvezi, se računijo tudi ravno navedene pristojbine, razloček je samo ta, da se pošiljatve večinoma ne morejo priporočiti, dostikrat še celo ne frankirati do tistega kraja, kamor so namenjena in da se dopisnice smejo odpravljati le v Kaplandijo v južni Afriki. Poštne nakaznice v inozemstvu in sicer v Argentinsko republiko, Belgijo, Bolgarijo, Chile, Dansko, Kongo, Nemčijo in nemške kolonije, Anglijo in posamične kolonije, Filandijo, Francijo (Algir, Tanger, Maroko in Sanzibar), Japan, Italijo, Kanado, Luksemburško, Nizozemsko, Norvegijo, Portugalsko z Madeiro in Azori, Rumunijo, Sijam, Svedijo, Švico, Tripolis, Tunis, Turčijo in Zjedinjene države so dopuščene do 200 gld., v Egipet, Črnogoro in Srbijo pa do 500 gld. in znaša pristojbina v Nemčijo do 20 gld. 10 kr., potem pa za vsakih 10 gld. 5 kr. več, v druge dežele, izvzemši Črnogoro in Srbijo, pa za vsakih 10 gld. po 10 kr. Za Srbsko in Črnogoro veljajo ravno tiste pristojbine, kakor v Bosno in Hercegovino. Brzojavne poštne nakaznice so dovoljene: v Belgijo, Bolgarijo, Dansko, Francijo, Italijo (izvzemši Tripolis), Japan (in sicer le v Tokio in Yokohamo), Luksemburško, Nemčijo, Nizozemsko, Norvegijo, Rumunijo, Svedijo, Švico in Tunis do 200 gld.; * V katere inostranske dežele so ekspresne pošiljatve dopuščene, izve se pri vsakem poštnem uradu. Egipet (a le v Aleksandrijo, Ismalio, Kairo, Port-Said in Suez), Srbijo in Črnogoro pa do 500 gld. Poštni zavoji do 3 kg v inozemstvu po nizki vozarini so dopuščeni v naslednje dežele: Anglijo in kolonije, Apio (5), argentinsko republiko, Ascension, Belgijo (5), Bolgarijo, Chile (5), Dansko (5), Egipet (5), Islandske (5), Italijo (5), Japan (5), Kamenin (5), Kanado, Kitaj (5), Kolumbijo, Kongiško državo (5), Kostariko, Luksemburško (5), Malto, Meksiko, Nizozemsko (5), Norvegijo (5), Oranje, Portugalsko, Rumunijo, Salvador, Srbiio (5), Straits-Settlements (5), Španijo, Švedijo, Tanger, Togo (5), Trans-valsko republiko, Turčijo (c. kr. pošte), Uragvaj, Sanzibar (5), (Pristavljena številka (5) pomeni, da se v onih deželah vspreje-majo pošiljatve po 5 kg teže. Povzetja v inozemstvo in sicer v Belgijo f, Dansko f, Nemčijo f, Angleško, Francijo j, Helgoland, Italijo j, Luksemburško f, Nizozemsko f, Norvegijo f, Portugalsko, Rumunijo f, Španijo, Svedijo j, Švico f in severo-ameriške Zjedinjene države se vsprejemajo do zneska 200 gld., Egipet in Srbijo do 500 gld. avstr. velj., v dežele z j zaznamovane, se tudi vsprejemajo priporočena povzetja. Provizija znaša pri voznopoštnih povzetjih (izvzemši vozarino) v Nemčijo in Švico 1 kr. za vsak goldinar, najmanj pa 6 kr.; v Srbijo do 12 gld. 6 kr., potem pa za vsaka 2 gld. 1 kr. več, a v druge dežele 10 kr. za vsakih 10 gld. 3 kr. 30 kr. Brzojavni cenik. Taksa za vsako besedo. Najmanjša taksa. Lokalne brzojavke ... 1 kr. 20 kr. V Avstro-Ogerski V Bosno in Hercegc^ino V Bosni in Hercegovini . V Nemčijo..... Za besedo velja do 15 črk ali 5 številk; naslov in podpis se ravno tako zaračunja kakor tekst. Evropski promet. Pristojbina za vsak telegram po 30 kr. temeljne takse in nastopne takse za vsako besedo, sestavljeno iz 15 črk ali 5 številk. Algir 13 kr. — Anglija 13 kr. —Belgija 11 kr. — Bolgarija 9 kr. — Črna gora iz Dalmacije 3 kr., sicer 4 kr. — Dansko 11 kr. — Francija, Korzika in Monako 8 kr. — Gibraltar 17 kr. — Grecija (celina), Evbeja in Poros 21 kr. — Krf čez Trst 13 kr., na druge otoke 22 kr. — Italija, mejni promet 4 kr., sicer 8 kr. — Kanarski otoki 13 kr. — Luksem-burško 11 kr. — Malta 19 kr. — Nizozemsko 11 kr. — Nor-vegija 16 kr. — Portugalsko 17 kr. — Rumunija 6 kr. — Rusija evropska 12 kr. — Srbija 4 kr. — Španija celina 14 kr. — Karnerski otoki 44 kr. — Švedsko 12 kr. — Švica s Tirolskega, Predarelskega in iz Lichtensteina 3 kr., sicer 4 kr. — Tripolis 61 kr. — Tunis 13 kr. — Turčija evropska, čez Bosno 14 kr., čez Trst 19 kr. Važnejša določila poštne hranilnice. Vsi poštni uradi sprejemajo med navadnimi uradnimi urami tudi denar v svojo hranilnico in dajo po potrebi vsakoršna pojasnila o vplačevanji in izplačevanji. Vložnik je vsakdo, kadar sam ali zanj kdo drugi vloži znesek, večji kakor 50 kr. Znesek mora biti s 50 deljiv. Vložnik sme imeti le eno poštno hranilno knjižico in te vrednost ne sme presegati 1000 goldinarjev. Prvo vlogo mora vložnik sam vložiti, da se podpiše s svojim navadnim podpisom v knjižici na določenem mestu in na nasprotnem potrdilu ter pove stan, kraj, dan, mesec in leto rojstva ter svoje stanovanje; izvoli si tudi lahko «geslo» (to je kako poljubno besedo, katera mu v mogočih slučajih spričuje lastninsko pravico), kar pa napiše le v «protipis», sam pa si jo dobro zapomni. Knjižica in nje vročenje je brezplačno. Vsako vlogo, vpiše poštni uradnik v knjižico in vrhu tega pošlje vložniku poštni urad še prejemno potrdilo. Najmanjša vloga je 50 kr., katero sprejemajo vsi poštni uradi. Za manjše zneske kakor 50 kr. so pa poštni hranilni listki. Listki se dobe po vseh zalogah poštnih potrebščin po 5 kr. z vtisnjeno petkrajcarsko znamko. Na tak hranilni listek se potem prilepi še devet petkrajcarskih poštnih znamk, kar znaša z vtis-r.eno ravno 50 kr. Te listke z znamkami izpolnjene sprejemajo potem vsi poštni uradi kot vloge po 50 kr. Znesek od 1 goldinarja do 20 goldinarjev se takoj lahko vzame iz poštne hranilnice pri vsakem poštnem uradu, toda se mora najmanj 50 kr. še pustiti v hranilnici na tisto knjižico. Zneske pod 1 goldinarjem in nad 20 goldinarjev treba je pa pri poštnem uradu odpovedati, na kar se znesek navadno že v treh dneh izplača. Vloge se obrestujejo po 3 odstotke. Vložnik mora zahtevati, da se za njegovo ulogo nakupijo državni obrestonosni papirji; mora pa tudi že take vložiti v poštno hranilnico ter dobi posebno rentno knjižico. Obresti v poštni hranilnici so proste dohodninskega in tudi drugih davkov. Vložna knjižica poštne hranilnice je nedotakljiva last vložnikova, ne more se mu ne vzeti, ne zastaviti, pa tudi ne zarubiti. V čekovni oddelek stopi vložnik lahko tedaj, kadar vloži v poštno hranilnico najmanj 100 goldinarjev, katere mora imeti vložene, dokler hoče ostati pri čekovnem oddelku. V tem oddelku se na račun vložnika, ki je pri čekovnem oddelku, vplačujejo nakazane vsote in se morejo tudi nakazati poljubni zneski na katerokoli osebo ali tvrdko. Potrebne tiskovine za objavo pristopa z zavitkom, dajo poštni uradi brezplačno. Natančen pouk o poštni hranilnici se nahaja v vložni knjižici. Natančen pouk o čeku in njega porabi z uzorcem položnih listov in čekov dobi se pri poštnih uradih brezplačno. Novi denar v avstro-ogerskem cesarstvu. primerjan s sedanjim in z denarjem poglavitnih držav v Evropi. Kos za 20 kron = 10 gld. Kos za 20 vinarjev* = 10 kr. »» 10» =5» » »10 » = 5» » » 1 krono = 50 kr. » » 2 » = 1 » » » 112 krone = 25» » » 1 » = 1/i » Kosi za 20 in 10 kron so zlati, oni za 1 in pol krone srebrni, kosi za 20 in 10 vinarjev so iz nikla in oni za 2 in 1 vinar iz brona. * Nemški «Heller» smo poslovenili «vinar», dokler se merodajni slovenski krogi ne zjedinijo za kako drugo ime, morebiti «novčič»? Vinar je pri nas znan že iz starih časov. n 10 100 1000 1' 10 100 10U0 Kos za 20 kron = 11 kron in 29 v. 1' _ = = 112 » » 90 » 10 = 1 129 » » 1 » = 11290 » »13» = 1 kron in 17 v. = 11 » » 75 . = 117 » » 56 » = 1175 » » 63 » 1 dolar = 4 krone 94 vinarjev. 1 zlat 9 fr. in 5 1 cent. 1 napoleon in 1 fr. 17 mark in 59 pfen. 20 frankov in 99 cent. 4 dolarje 5 cent. Kos zaf 8 ™ark in 70 Pfen' 10 frankov in 50 cent. 10 kron 2 dolarja 2x/2 cent. 100 1000, 1' 10 100 1000 1 krona 1j3 krone 19 kron in 4 v. 190 » » 45 » 1904 j » 52 » 19045 » » 16 » 24 kron in 2 v. 240 » » 17 » 2401 » » 74 » 24017 » » 43 » f 87 pfenigov j 1 frank in 5 cent. [ 43 pfenigov j 52 cent. [ 18 pfenigov 20 vinarjev j 2J cent 10 vinarjev 9 pfenigov 10 cent. Španske pezete po 100 centimov, srbski dinarji po 100 par, grške drahme po 100 lept, rumunski lei po 100 ban, bolgarske leve po 100 stotink, italijanske lire po 100 centimov in cesarske ruske polovinke novega kova imajo vse edinico franka, enake so torej vse 95 vinarjev. Primerjalni razkaz med novo našo krono in frankom. Franki Krone Vinarji Krone Franki Centezimi V» _ 47 J/2 _ 52 i — 95 i i 5 2 i 90 2 2 10 3 2 87 3 3 13 4 3 81 4 4 19 5 4 76 5 5 25 6 5 71 6 6 30 7 6 66 7 7 35 8 7 62 8 8 39 9 8 57 9 9 45 10 9 52 10 10 50 20 10 5 20 20 09 Franki Krone Vinarji Krone Franki Centezimi 30 28 57 30 31 50 40 38 9 40 42 — 50 47 61 50 52 50 60 57 13 60 63 1 70 66 66 70 73 50 80 76 18 80 84 1 90 85 70 90 94 51 100 95 23 100 105 — 200 190 45 200 210 2 300 285 67 300 315 4 400 380 90 400 420 5 500 476 13 500 525 9 600 571 35 600 630 14 700 666 57 700 735 7 800 761 80 800 840 11 900 857 3 900 945 12 1000 952 26 1000 1050 13 20 centezimov je enako 19 vinarjev, 20 vinarjev je enako 21 centezimov. Od 1 do 20 centezimov treba je šteti 1 cente-zim enako enemu vinarju, ker drobcev ni. NB. Krone spremenimo v franke, ako pomnožimo število kron s številom 1'05013 5, n. pr. 25 kron je enako: 25 krat 1 050135 = 26'24 ali 26 frankov 24 cent. — Franke spremenimo v krone, ako pomnožimo število frankov s številom 0-952258, n. pr. 25 frankov je enako: 25X0952258 = 23*81 kron ali 23 kron 81 vinarjev. Ploskovne mere. 1 danska milja........................7.532 km 1 angležka milja........................1.609 » 1 morska milja vseh narodov..............1.852 » 1 francoska morska milja (= 3 morske milje) . . 5.556 » 1 norveška milja........................1 1.295 j 1 ruska vrsta..........................1.067 » 1 švedska milja........................10.688 » 1 geografična milja......................7.420 » 1 stopinja ekvatorja = 15 geogr. milj..........111.306 > 5lovencem za novo leto. Podarjam Vam, Slovenci, v dar Za novo leto koledar, Da čase kaže in vremena Deževna, jasna in meglena. Obilo nudi Vam voščil, Kar širni svet jih bo delil, Pred vsem pa koledar ta časni Zeli, da nam se vreme zjasni. Slovenci! Naj bi leto to Iz nas izgnalo staro zlo, Zlo grozno bratskega prepira, Ki v njem nam blagostanje hira. Izgine naj osebna strast, Skrb bodi nam naroda čast ; Čuj, viši kličejo obziri: Pomiri narod se, pomiril Od treh strani te tre sovrag, In narod moj, ne upaj zmag, Ker v dobi lastnega razpora, Oh, narod ! vse propasti mora ! Zato zjedini rod se moj, Zjedinjen brani si obstoj; V neslogi se ne boš ojačil, Sovrag te stri bo in potlačil. Uči naj te sovražni grom, Kako ti je braniti dom, Vrste so vse tačas jedine, Ko gre za čast se domovine. Le narod naš tako je nor, Da neti mej saboj razpor, V razporu tem moči porablja, Da vrag ga lože ugonablja. Saj nismo deca le, žene, Saj vendar zreli smo možje: Nikar ne rij za samočastjo, Ko narod ves je pred propastjo. Ne sekajmo sami si ran, Moči rabimo domu v bran; Kraljestvo v. sebi razdeljeno Ne obstoji, je izgubljeno. To novo leto kliče naj: Brat bratu roko v spravo daj 1 Hej, z združeno močjo nad vraga In mora biti naša zmaga. In solnca zlatega bo tek Porodil nam slobode vek, Brez mrka solnce in brez sence Sijalo bode na Slovence. Anton Hribar (Korinjski). Ivan Vesel Koseski slovenski pesnik. Ob stoletnici njegovega rojstva napisal M. P. Podkrajec. Kdo je mar? Taka glava korenine Je slovenski oratar. Koseski. Vrlo znamenita je v zgodovini slovenske književnosti prijazna lukoviška okolica na Gorenjskem. Zagledala je ondi luč sveta trojica mož, ki se je mej Slovenci proslavila s svojimi duševnimi deli. V mični Vrbi se je rodil znani originalni pesnik in učenjak dr. Jakob Zupan, na ljubkem Brdu je tekla zibel nadarjenemu, ženijalnemu, a prerano zamrlemu pripovedniku našemu Janku Kersniku. Spodnje Koseze pa so nam podarile pesnika-buditelja Ivana Vesela Koseskega; moža, ki je v dobi našega preporoda navdušeno stal na strani nepozabnega dr. Bleiweisa, dramil z vnetimi, gorečimi rodoljubnimi pesnimi rojake svoje in si tako pridobil nevenljivih zaslug za narodno probujo Slovencev. In letos je preteklo uprav sto let, kar se je rodil ta mož. Naj se tedaj spomni s skromnimi vrsticami tudi naš koledar tega, za naš narod ob času preporoda tako znamenitega moža povodom stoletnice njegovega rojstva, in naj se tako oddolži njegovim manom vsaj nekoliko, kakor so se oddolžili njegovi rojaki in častilci, ki so v njegov spomin dne 14. velikega srpana 1898. 1. v njegovem rodnem kraji priredili lepo narodno svečanost in mu vzidali v rojstno hišo spominsko ploščo! I. Rodil se je Ivan Vesel Koseski v Spodnjih Kosezah, vasi fare moravške, dne 12. kimovca 1. 1798. Pri njegovi rodni hiši se je reklo pri «Bokšetu», katero ime se je ohranilo Jdo današnjih dnij, samo da ondi gospodari danes popolnoma tuj rod. «Bokšetov» dom je bil preje eden najtrdnejših in najuglednejših v celi okolici; zato je tudi lahko vzdrževal dijaka. Ljudske šole in gimnazijo je pohajal v Celji, kjer je bil vrstnik znanemu štajerskemu rodoljubu Antonu Zuž.i; ta je tudi priobčil v «Kresu» nekaj zanimivih podatkov o Veselu-dijaku. Dve leti liceja je završil v Ljubljani, kjer je občeval z Vodnikom, Čopom in nekoliko tudi s Prešernom. Nato se je napotil kot pravoslovec na Dunaj in v Gradec. Dovršivši svoje nauke je najpreje služboval pri kameralnem uradu v Ljubljani, potem v Gorici in Tolminu ter naposled dolgo vrsto let v Trstu, kjer je dosegel čin višjega finančnega svetnika. Iz Trsta je vsako leto zahajal po nekaj tednov na raz-vedrenje v Gorico ali njeno okolico in parkrat posetil tudi svoj rodni kraj. Leta 1852. je zadela Koseskega velika nesreča. Naredila se mu je na lici oteklina (tor) in zdravniki so mu jo prerezali, morda po nepotrebnem. Vsled nespretne operacije skrčil se mu je ves život. Roke in posebno noge so mu odrevenele, da niso nič čutile, niti šivankinih pikov. Da bi zadobil zopet telesno gibčnost, podal se je v abanske toplice pri Padovi. Te so mu dobro godile, tako, da je leta 1856. že popolnoma okreval. Vendar mu je ostala še vedno neka okornost. Vsled tega je oslabel tudi njegov spomin in njegov duh je otemnel. Učakal je Koseski visoko starost in preživel malone vse svoje vrstnike ter videl bohotno iti v klasje seme, ki ga je sejal v mladih letih po svojih krepkih rodoljubnih spevih. Sestinosemdeset let star se je vlegel 26. sušca 1. 1884. v Trstu k večnemu počitku. Tržaški Slovenci so mu priredili svečan pogreb, ob gomili pa mu je ginljivo govoril v slovo mnogoleten njegov prijatelj in pesnik Frančišek Cegnar. II. Ogledali smo si v glavnem obrisu življenje Koseskega, sedaj pak se obrni mo k njegovim delom, k njegovim pesnim. Obširna zbirka jih je; izdala jih je "Matica Slovenska« 1. 1870. pod naslovom : »Razna dela, pesniške in igrokazne, Jovana Vesela-Koseskega, finančnega svetovavca. V Ljubljani. Vel. 8°. Str. 690.» Tej knjigi sledil je, istotako v založbi «Slovenske Matices, 1. 1879. »Raznim delom pesniškim in igrokaznim Ivana Vesela Koseskega dodatek. V Ljubljani. 1879. 8°. Str. 65»; mimo tega nahaja se v Letopisih Matičinih iz let 1877. in 1878. Koseskega prestava Dantejeve «Divina com-medias. Nikakor ni naš namen, spuščati se podrobno v Koseskega pesni. Tukaj hočemo podati le šopek najlepših cvetk iz njegovega pesniškega vrta pak primerno označiti, kakšno mesto zavzemlje pesnik Koseski v naši slovstveni, izlasti pa še v naši prosvetni zgodovini. Vže kot dijak pečal se je Koseski najrajše s pesniškimi deli in začel tudi sam zlagati pesni. Bile pa so te pesni iz večine nemške, vendar se nam je izza mladih njegovih let ohranila tudi jedna slovenska, namreč sonet «Potažba» (ta naslov mu je neki nasvetoval Valentin Vodnik), kateri je sploh prvi sonet v naši književnosti. Gojil je marljivo materin jezik in se večkrat shajal z Vodnikom, Čopom in Prešernom; ta družba je morala vsakako ugodno vplivati nanj. Prve duševne proizvode Koseskega je prinašal tedanji ljubljanski nemški list. Pa skoro je umolknil Koseski in dolga leta ni bilo ničesar čuti o njem; zastonj iščemo njegovega imena v Kastelčevi «Čbelicb, dasi je bila ta zbrala v svoj krog vse tedanje pesnike. Vzdramile in vnele za slovensko pesen so Koseskega še-le Bleiweisove «Novice». Po neumornem prizadevanju in po posebni naklonjenosti nadvojvode Ivana posrečilo se je vrlemu dr. Janezu Bleiweisu, dobiti od vlade privoljenje, da sme kmetijska družba kranjska izdajati slovenski list Znamenit v naši prosvetni zgodovini je 5. mali srpan 1. 1843., ko je ugledala beli dan prva številka « Novic Bila je z ustanovitvijo tega lista inavgurovana na Slovenskem nova doba, doba narodne probuje. Okolo «Novic> združili so se kmalu vsi tedanji rodoljubi in pisatelji in si zastavili sveto nalogo, prodramiti zaspane, nezavedne Na koroških planinah. rojake. «Novice» postale so središče in ognjišče slovenske misli, pod njihovo zaščito potekla je zibel oživljeni Sloveniji. In v teh «Novicahf oglasila se je tudi poleg trezne, premišljene besede Bleiweisove ter drugih rodoljubov, vneta, navdušena pesen našega Koseskega. Kakor groin razlegnili so se po vsem slovenskem svetu krepkodoneči njegovi spevi. Prvikrat oglasil se je Koseski v «Novicah* 1. 1844. Z veličastno pesnijo «Slovenija presvitlimu, premilost-ljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu Pervimu, ob veselim d oho d u Nj i h Veli č a n s t v a v Ljubljano«. S to pesnijo ustanovil si je Koseski svojo pesniško slavo, obrnil pozornost vsega slovenskega naroda nase in postal njegov ljubljenec. S svetim domoljubnim ognjem, z nenavadnim pesniškim zanosom in v mogočni besedi razgrinja tu pesnik rojakom zgodovino slovenske zemlje. Živo popisuje boje, kateri so vršali nad našimi pokrajinami in v katerih »Zadnjiga, zdelo se je, de bila bo ura Slovenca.« A Slovenec odbil je junaški vse sovražne navale; bile so cPrsi slovenske jez viharnimu toku divjakov, Svetu trepečemu varh, trum janičarskih obup.» Neustrašenega junaka skazoval se je v teku stoletij Slovenec, umel je pa tudi vrlo sukati uma svitli meč in marsikateri slovenski sin se je na polji znanosti in ved proslovil preko ozkih meja domovine svoje: • Misel se sveti in duh slovenski na zraku Evrope, V družbi nekdanjih bogov Vega na nebu bleši, Valvazor, Voglar, Cojz, Koronini in stotine drugih, Vnukom prihodnim izgled, Avstrije slava in mož.> Koncem veličastnega tega speva pa proslavlja pesnik z znanimi, tolikokrat ponavljanimi, a vedno krasnimi besedami ono, ob različnih prilikah sijajno izkazano udanost Slovencev do vladarja : ♦ Hrast se omaja in hrib — zvestoba Slovencev ne gane.» Velikansk je bil vtisk, ki ga je ta pesen napravila na Slovence. Čudili so se temu doslej še neslišanemu, krepko-donečemu jeziku, strmeli nad tem nenavadnim pesniškim zanosom, obmamila jih je v resnici spretna, dovršena oblika; a izlasti jim je prijala zgodovinska vsebina tega speva, in prav nič se niso brigali za to, da je pesnik tu in tam posegel preko resničnih zgodovinskih dejstev in si marsikaj izmislil v svoji pesniški navdušenosti. Vse je tedaj slavilo Koseskega, stavili so ga celo nad Prešerna, čegar nežni, ljubezenski spevi jim itak niso prijali; učili so se pesni na pamet in nekatere je prevzela tako, da so je prebirali s solzami v očeh. Izlasti pa seje Koseskega «Slovenijas prikupila učiteljem in učencem, ker je bila po svojem govorniškem vzletu posebno prikladna za predavanje. Tako je Koseski postal sotrudnik «Novicam», katerim je ostal zvest dolgo vrsto let in v katerih je priobčil večino svojih pesnij, bodisi izvirnih, bodisi prestavljenih. Tretji letnik «Novic» prinesel je jedini spis Koseskega v nevezani besedi, namreč povest: »V jamo pade, kdor jo drugimu koplje.» V istem letniku se nahaja njegova »Vojaška«, krasen, navdušen slavospev na slovenske vojake. Začenja se z znanimi vrsticami: *Kaj bliska se v jasnem, kaj votlo doiur Pred nami na levi na pravi ?» Srčan vojak je Slovenec, ki vselej rad pusti dom in svojce, ki se odreče svoji nevesti, kadar treba iti v boj «Za pravdo, za dom, za cesarja.« V boji spremljajo ga tri sestre: »Neplašba, svoboda in zmaga.» Nikdar ne upade pogum našemu vojaku: «Nej bo ga ko listja sovražnika broj, Ko trave po gorah slovenskih; Serdito razkačen pripelji ga v boj Sam vojvoda brezdnov peklenskih. Če terdiga snopja skrbi te nasad Mlaliče slovenske povabi na mlat. Radostno vrisnejo, Krepko pritisnejo, Udrijo srčno, ne štejejo klad. •Nabita je risanca, ojster je meč, Obilno v kartušu je blaga, V junaškimu srcu poguma še več, Na vraga, o bratje, na vraga! Stoleten raztergati v migleju hrast, Je dana nevihti gotova oblast; Hujši mi planemo, Urniši zmanemo, V prah jo spremenimo vražno pošast!« Mnogo imamo pri nas vojaških spevov; vendar lahko mirno trdimo, da se pač malokateri da vsporediti z »Vojaško* Koseskega. «Vojaška» je tudi priljubljena točka slovenskih pevskih vsporedov, kar ji je Benjamin Ipavec, izborili naš skladatelj, preskrbel prelep napev. Koncem tretjega letnika «Novic« podal je Koseski Slovencem še prekrasno pesen: «Bravcam ,Novic' h koncu leta 1845. v spomin.* Ta pesen je jedna najduhovitejših, kar jih je poteklo izpod peresa našega Koseskega; odlikuje se po prekrasnih, jedrovitih mislih, in nam jasno svedoči, kako živo so bile pesniku pri srci vse slovenske potrebe, kako jasno in bistro je presojal domače razmere, kako dobro vedel, kaj treba Slovencem storiti, katerih napak in hib se iznebiti, da se jim izboljša njihov položaj. Pol veka je vže prošlo, kar je Koseski v tem spevu dajal rojakom prelepe opomine in nasvete, a izgubili niso ti opomini do danes svoje veljave, in se dado z isto opravičenostjo še dandanes ponavljati, s katero jih je pesnik pel pred petdesetimi leti. — Pesnik poje: • Bogu dušo in vest, vladarju zvestobo do smrti, Veri zaupa poklon, glasu zakona posluh, Starosti čast, mladenču poduk, otroku ljubezen, Zeni prijazno pomoč, bratu Slovencu objeti), Vezi edinstva krepost — so naše prve naročbe.« Mogočno kliče rojake, naj se narodno probude in zavejo: • Dvignite srčno zaklad slovenskega dlana in uma, Svetu pokažite lik domače navade in misli, Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos! • Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.* Brigajo naj se za drago materino govorico: •Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo» Kar je najetega v njem, dajte sosedu nazaj. Kinčite ga iz lastne moči, iz lastniga vira, •Jasno ko struna bo pel, zvonu enako donil.« Slovencev čaka na vseh straneh mnogo truda in napora, a izgubiti jim ni treba srčnosti, krepko naj gredo na delo: • Res začetek je trud, okorna beseda detinstva, Tega ne vstrasite se, moč neizmerna je sklep. Zakon natore je tak, de iz maliga rase veliko.» Prekrasna je Koseskega pesen: Kdojemar?»; prinesle so jo *Novice» 1. 1846. Kdo na Slovenskem ne pozna tega veličastnega slavospeva na slovenskega ratarja; res, zapel je to pesen Koseski iz duše našega kmeta, zato si je pa tudi hitro osvojila priprosto ljudstvo; posebno se je razširila po slovenskem svetu, kar sta ji 1. 1862. po naročilu dr. Bleiweisa napravila prekrasne, veličastne napeve priznana naša skladatelja Mašek in Ipavec. Po pravici se sme ta spev imenovati visoka pesen kmetskega stanu! Začenja se prelepo: Vse doseže, kar mu drago. Bodi slava, bodi blago ; Vse doseže sosed moj. Dlan doma mu ne odreče, Gre na tuje, dobro steče. Potem nam pesnik našteva različne stanove, v katerih se odlikuje sin slovenskega kmeta. Pod slamnatim kmetskim slovenskim krovom se rojevajo hrabri vojaki-junaki: »Kjer zadene, iskra šine, Šest jih pade, kjer porine.» Preprosti slovenski sin si zbog varčnosti in žilave pridnosti pridobi veliko bogastvo, da naposled • Kupi polje, plavž, grajšine, Dnarje meri na štrtinc.n V kmetski hiši teče zibel slavnim učenjakom in umetnikom: *V zbor učenih, vedi slava, Stopi moder, bistra glava, Vse jezike sveta zna. Če zapoje, vse pogleda, Na katedru grom beseda. Zvezde šteje, pravdo da.» Iz kmetskega sina postane moder sodnik, vesten u r a d n i k[, ki • Rase krepko viši, viši, Vse ga slavi, vsi so vneti, Pravde cist, železen hram. Zvezda se na prsih sveti, Cesar cl6 ga čisla sam.» Kmetski dom dal nam je pobožne duhovnike, slavne škofe: Pusti svet, opravke svoje, • Sursum corda» v domu poje Mož pobožen, rajski svat. Vse oberne v božjo slavo, • Mitra kinča sveto glavo, Papež piše: »Ljubi brat!» Ponosno smemo tedaj in samozavestno na vprašanje: Kdo je mar? odgovarjati s pesnikom: ■ Čast očine, s'cer slovenski oratarU Še jedne prelepe pesni Koseskega naj omenimo, pesni, ki se odlikuje po krepkih, jedrnatih mislih. Zagledala je prvič beli dan v «Novicah» leta 1847. pod naslovom: «Novice bravcam ob novim letu 1847.» Tu zopet pozivlje Koseski rojake na vstrajno, neustrašeno narodno delo in jih opominja mej drugim z znanimi besedami: «Gani se, komur je mar zahvale priliodniga vnuka, Gani se! kogar je sram zasmehovanja rodu, Ako boli vas ošabnih besed ostrupeno želo, Vam če slavenske kervi v srcu pretaka se žar, Z umom orožite se, ne bojte se znoja na čelu!» Tako smo si ogledali najlepše izvirne pesni Koseskega in naveli iz njih najkrasnejša in najbolj značilna mesta. Te pesni so zbog svojega domorodnega sodržaja in zbog svojega krepkodonečega jezika mogočno vplivale na Slovence, storile ob svojem času popolnoma svojo dolžnost in nikakor niso izgrešile svojega rodoljubnega namena. Mimo tega je pa Koseski zložil še več izvirnih pesnij, katere se pa niso tako udomačile mej Slovenci. Veliko bolj kot v izvirnih pesnih pak se je poskušal Koseski v prevodih. Najraje je presajal na slovenska tla pesni Schillerja, prevajal je pa tucli iz laškega, ruskega, angleškega in grškega jezika. Najbolje so se mu posrečili ti-le prevodi: Pesen o zvonu, Grof Habsburški, Legenda in Devica Orleanska. Drugih ni tako dobro pogodil. Sploh moramo ob tej priliki povdariti, da je v Koseskega slovstvenem delovanji razločevati dve dobi. Najboljša njegova izvirna in prevodna dela spadajo v čas do 1. 1852. Po hudi bolezni leta 1852. pa mu je opešala pevska žila, okrnile so se peruti drzne njegove domišljije in pesni iz poznejše dobe, največ prevodi, so male književne vrednosti. Preostaja nam še, da v kratkih potezah ocenimo Koseskega pesni in primerno označimo, kako mesto mu ide v naši slovstveni zgodovini. Ni ga kmalu slovenskega pesnika, o katerem bi se bilo toliko in to v tako nasprotnem smislu pisalo, kakor baš o Ivanu Veselu Koseskem. Jedni so ga pretirano povzdigovali in ga strankarsko izrabljali, drugi so ga zopet neusmiljeno, pak tudi krivično kritikovali in mu odrekali vsak pomen in vsako važnost v naši književnosti. A v teku let so se poblažila nasprotja in mogoče nam je danes izreči pravično sodbo o Koseskem. Pristaviti pa moramo, da so nam tu v prvi vrsti v mislih njegova pesniška dela do osodepolnega 1. 1852., t. j. do njegove hude bolezni, in da se ne oziramo na njegove poznejše proizvode, ki so v resnici samo pesniške igrače. Prerekati se nikakor ne da, da je Koseski precej samooblastno gospodaril z našim jezikom, da je po nepotrebnem mešal našo govorico s srbskimi, hrvatskimi in drugimi slovanskimi izrazi in da tu in tam njegove pesni preveva nemški duh, katerega se je bil izlasti navzel iz svojega ljubljenca Schillerja. Pač pa se nam njegovi pogreški ne bodo zdeli tako veliki, ako premotrimo dobo, v kateri je živel in katere otrok je bil. Vsa odgoja in vse družabno življenje bilo je prepojeno z nemškim in laškim mišljenjem; kaj čuda tedaj, ako se naš pesnik ni mogel zadostno otresti tujega vpliva in se mu je takorekoč nevede klanjal v svojih proizvodih. In ako je slovenščino mešal s srbo-hrvaščino, je bila to posledica tedanjega navdušenja za ilirščino, v katerem je vsakdo ob priliki in nepriliki segal po izrazih naših južnih bratov. Uvaževati pa tudi moramo, da Koseski ni črpal kakor Prešeren iz žive narodne govorice, ker je živel osamljen mej tujci, daleč proč od rojakov, in se je tedaj moral često zatekati k tedanjim pomanjkljivim slovarjem. Ako smo pa tu dregnili ob slabo stran Koseskega, moramo na drugi strani povdariti njegove resnične pesniške vrline in njegove velike, nevenljive kulturne zasluge, katerih si je pridobil za Slovence. Pesni iz prve njegove dobe kažejo spretno tehniko, mogočen, vzvišen jezik in krepke, jedrnate misli. In baš s temi prvimi pesnimi je on mnogo p ripom ogel, da so se razširile «N o v ic e» mej narod; tako je posredno neizmerno veliko storil za probujo in prosveto Slovencev in kot prvi politični pesnik s svojimi gorečimi, domoljubnimi spevi dramil ljudstvo in vzbujal njegovo narodno zavest. Zasluge Koseskega v tem oziru so nevenljive in večno se bode v naši prosvetni zgodovini svetilo njegovo ime v družbi nepozabnega dr. Bleiweisa in drugih naših narodnih preporo-diteljev. — In ako se vprašamo, odkodi so imele pesni Koseskega tako nenavaden vspeh in vpliv pri njegovih rojakih ? On je znal za strune prav prijeti; pel je Slovencem iz srca, zato so pa tudi segli njegovi spevi v srce. Povdarjal je Koseski odločno v svojih pesnih svojo slovensko narodno zavest, in v vodilo mu je bilo ono staro geslo: vse za vero, dom in cara! In kakor je Koseski pel, tako je tudi ravnal. Bil je dejanski rodoljub in se je osebno udeleževal leta 1848. bojev za naša prava. Svaril je tedaj rojake pred Frankobrodom, razumno vodil tržaške Slovane kot starosta fSlavjanskega zbora« in v prvi vrsti pripomogel, da se ni Trst v onih burnih časih izneveril avstrijskemu orlu. Veliko nehvaležnosti je moral užiti Koseski od svojih rojakov za časa svojega življenja. V tolažbo mu je bilo v teh bridkih urah, da ga je ^Matica Slovenska« leta 1869. izvolila častnim članom, in da se mu nikdar ni izneveril stari prijatelj njegov dr. Janez Bleiweis, temveč se vselej krepko potegnil za njegovo čast in ime. Po smrti pa so mu njegovi rojaki skazali dolžno hvalo, ko so mu vzidali v rodni dom v Spodnjih Kosezah, dne 14. vel. srpana 1. 1898. spominsko ploščo in z odkritjem plošče združili prelepo narodno slavnost, katere se je udeležil vseobči narod slovenski in se tako oddolžil pesniku za njegove zasluge. Najlepši spominek pa si je Koseski postavil s svojimi rodoljubnimi pesnimi, v katerih so se mu nekatera mesta tako posrečila, da se ponavljajo ob različnih prilikah in so takorekoč postala narodna. In te pesni ostanejo večne, in večen ostane spomin na moža, ki jih je speval našim očetom, spomin na Ivana Vesela Koseskega! Blaž Kocen. Spisal Iv, Zabukovšek, Ime lvocen ovo je ne samo v vsaki šoli naše monarhije, temveč tudi onstran mej avstrijsko-ogrske države na dobrem glasu. Sirjemu svetu pa je Kocen skoro povsem neznan in celo njegovi slovenski rojaki smatrajo ga neredko Nemcem. Namen naslednjih vrstic je, nekoliko razsvetliti temo o življenji in književnem delovanji Blaža Kocena. Kot tretji izmej slavne ponkovške trojice — Zelenko — Slomšek - Kocen — se je narodil pokojni Blaž dne 24. prosinca 1821. 1. v prijazni vasi Hotunje št. 5. O njegovi mladosti ni nič znanega. Niti domača šolska kronika ne ve podrobnih podatkov o njem povedati. Živel je pač tako, kakor žive še dandanes kmetski otroci. Kot 131etnega dečka pošljejo ga njegovi stariši v jeseni 1. 1834. v takratno šestrazredno gimnazijo v Celje, katero je dovršil 1. 1839. Učil se je splošno srednje ter bil vedno šolnine prost. V letih 1840 in 1841 je študiral v Gradci v modro-slovnih letnikih grško jezikoslovje, klasično leposlovje, zgodovino modroslovja, estetiko, avstrijsko državno zgodovino, diplomatiko, heraldiko, potem mineralogijo, zoologijo in botaniko. Po dovršenih gimnazijskih ukih je vstopil na željo svojih starišev v celovško bogoslovje in bil dne 1. velikega srpana 1845. 1. pri sv. Andražu na Koroškem v mašnika posvečen. Za tem je kapelanoval pet let v lavantinski vladikovini, in sicer pri St. Rupertu nad Laškim (1845—1847), v Soštanji (1847 — 1849) in naposled v Rogatci do 1. 1850. V jeseni omenjenega leta je prišel na celjsko gimnazijo za namestnega učitelja ter poučeval naravoslovje do jeseni leta 1852. Dne 5. grudna istega leta je vstopil s privoljenjem vis. ministerstva za uk in bogočastje v fizikalni zavod na Dunaji, kjer si je pridobil glasom spričevala dunajske izpra-ševalne komisije z dne 9. vinotoka 1853 usposobljenost za naravo- in prirodoslovje na celi gimnaziji z odliko. Koj po prebitem izpitu je dobil mesto namestnega učitelja na ljubljanski gimnaziji. Že koncem tega leta predlaga ravnateljstvo ondotne gimnazije Kocena za rednega učitelja in mu daje o tej priliki jako laskavo spričevalo. Naučno ministerstvo je sprejelo predlog ravnateljstva in imenovalo Kocena začetkom 1. 1854. rednim učiteljem na isti gimnaziji. Leto pozneje pa je bil premeščen na gimnazijo v Gorico, kjer je poučeval računstvo in prirodopis. Ker je bil jetičen, ni nikoli predaval, ampak zaznamenoval vsako uro tvarino, katere so se morali učenci učiti. Mej svojimi tovariši se je najbolj on trudil, da so si ustanovili profesorji mej seboj nekako bralno društvo. Sicer se je pa najrajši izogibal družbe. Skoro nikoli ga ni bilo videti brez zemljevida v rokah. Njegovi učenci so ga imenovali sitnega čudaka, ki ni razumel nobene šale in nosil ob nedeljah slabejšo obleko kakor ob delavnikih. Tudi drugi njegovi znanci in prijatelji pripovedujejo slično o njem. Poleg mnogih posebnostij pa je bil Kocen jako dobrega srca. Pripoveduje se, da so ga otroci v Ljubljani ravno tako radi imeli, kakor v Kranji Prešerna. Kadarkoli je šel po mestu, tekali so za njim, dokler ni vsakemu dal vsaj jeden krajcar. Koncem prvega tečaja 1. 1858. je bil poklican v Olomuc (Moravsko) ter služboval na tamošnji nemški gimnaziji do vel. srpana leta 1870. Ta čas je dobil dopust za nadaljevanje svojih kartografičnih del. Preselil se je na Dunaj in se nastanil v predmestji Hernals. Zelja njegova, da bi dovršil svoja dela, se mu žal ni izpolnila. Po kratkem bolehanji umrl je za jetiko dne 20. velikega travna leta 1871. Pokopan je bil na pokopališču v Hernalsi, kjer pričakujejo njegovi ostanki vstajenja. Le prerano je zatisnil ta neutrudljivo-delavni in nadarjeni mož svoje oči. A v kratki dobi svojega delovanja na polji avstrijskega šolstva si je pridobil s svojimi do danes neprekošenimi zemljevidi in z izborno sestavljenim zemljepisjem nevenljivih saslug. Preostaja mi torej izpregovoriti še nekoliko o njegovem slovstvenem delovanji. Že kot kapelan se je pečal Kocen z zemljepisnimi študijami in risal zemljevide. In poznejša leta se je vglobil v razne zemljevide s toliko vnemo, da je dovršil koncem sedemdesetih let prvi svoj atlant, ki je bil ob enem tudi prvi v avstro-ogrski monarhiji. Narisati zemljevid in ga dati v tisek, to gotovo ni lahko. Izdajatelj mora biti pred vsem intelektuvalno vsestranski, in to je bil Kocen. Poleg obsežnega znanja zemljepisja in zgodovine znati mora tudi trgovino in industrijo. Razven tega mora biti še nepristransk. Kajti, nedostajaj mu le ene teh o* lastnostij, delo njegovo ne more uspeti. Težko je bilo Kocenu kot samouku vse lastnosti dobrega kartografa v sebi združiti, nakopičiti toliko znanja in je primerno vporabiti. Lažja je seveda artistična stran, za katero je treba le marljivosti in vstrajnosti. In če se mu graviranje tudi obnese, ozirati se mora prav posebno še na tisek, ki pogoltne najmanj svojih 15.000 gld. To je tudi eden glavnih vzrokov, da smo imeli do Kocena v aystrijskih šolah same tuje nemške zemljevide, kakor so Stielerjev, v. Sydow, v. Lichtensternov in Adamijev. Nobeden navedenih zemljevidov pa ni vseskozi odgovarjal našim potrebam. Stieler se ne ozira dovolj na avstrijske zgodovinsko-znamenite kraje, v. Sydov je bolj za vojaške šole, Lichtensternov je namenjen začetnikom, Adamijev pa je slabo tiskan, pri tem pa drag. Vse te nedostatke tujih zemljevidov je odpravil Blaž Kocen v svojem zemljevidu, čegar veliko vrednost kaže najbolje dejstvo, da je doživel že nad trideset bistveno nespremenjenih izdaj. Če je zemljevid še tako izvrsten, vendar ne doseže sam zaželjenih vspehov. Treba mu je tudi voditelja in tolmača, in to je zemljepisje. To potrebo uvidel je Kocen takoj ter spisal in izdal svoje «Navodilo k zemljepisji'. Šele sedaj je ustregel vsem potrebam in zahtevam geografičnega učenja po različnih šolah. Kako nujno potrebna sta bila zemljevid in zemljepisje za avstrijske šole, kaže veliko število priznalnih pisem, katera je prejel Kocen tako od veljavnih šolnikov iz Avstrije, in inozemstva, kakor od učenih društev. Četrt stoletja je minulo, odkar so se vpeljali prvič Koce-novi zemljevidi v avstrijske šole in še dandanašnji so v rabi. Sicer se je tekom časa pokazala potreba tu pa tam jih popraviti. Tako je preskrbel kartografične popravke dr. Bauer, zemljepisje pa sta popolnjevala dr. Jarz in dr. Umlauft. S svojimi deli si je postavil Blaž Kocen trajen pomnik, katerega ne vniči noben vek. Razven tega je priobčil Kocen v izvestju goriške gimnazije 1. 1857. kratko pa zanimivo razpravo (1814— 1815), kar je vzbujal Jordan po «Jahrbiicher ftir slavische Literatur, Kunst und Wissenschaft» (1843— 1848), in kar je snoval Miklošič po svoji , in dve leti potem silno važno delo: »Specimina linguae paleoslovenicae. Obrazcy jazyka cerkovnoslavjanskago po drevnejšim pamjatnikam glagoličeskoj i kirillovskoj pismenosti'. Za nas sta posebno imenitni dve Jagičevi deli, deli, ki globoko segata v zgodovino našega slovstva. Jedno je, s pomočjo petrograjske akademije izdano leta 1885: «Pisma Dobrovskega in Kopitarja (1808 —1828,)», drugo pa je ugledalo beli dan vlani z naslovom: »Nova pisma Dobrovskega, Kopitarja in drugih jugozapadnih Slovanov». V tej zadnji knjigi je korespondenca Kopitarjeva, Metelkova, dr. Zupanova, Primčeva z drugimi slovenskimi veljaki. Obema tema zbir- kama, za slovanskega jezikoslovja zgodovino tako važnima, je dodal seveda Jagič temeljite uvode. Mimo teh samostojnih del je več njegovih razprav obelodanila v svojih izvestjih cesarska akademija znanostij na Dunaju. Tako smo prav površno pregledali znanstveno delovanje Jagičevo. Pa vže ta skromen obris svedoči vsakemu, da je tak mož v resnici nenavaden učenjak, fenomenalna prikazen v svetovni književnosti; da je po pravici strmeti nad njegovo vsestranostjo in plodovitostjo. Posebno se pa Jagič odlikuje po temeljitem poznanju starih spomenikov, bodisi glede časa ali kraja njihovega postanka, bodisi glede njih mejsebojne vzajemnosti ali odvisnosti. Ako je bil Miklošič v prvi vrsti slovničar, mora se opravičeno trditi, da je Jagič ustanovil podlago strogi literarni zgodovini, ki se tiče vseh spomenikov, važnih za slovansko jezikoslovje, od najstarejših časov sem pa do najnovejših. Jagič je takorekoč gradivo, katero je Miklošič porabil za svojo slovnico in za svoj monumentalni slovar, kritično in znanstveno preiskal. jagič pa ni le silno bister in izredno plodovit učenjak, on je tudi izvrsten akademičen učitelj. On predava jasno, srednje hitro, da mu je lahko slediti. Slušatelji se ne morejo načuditi, s kako lahkoto in živahnostjo, rekel bi, s kako virtuoznostjo obvladuje svoj predmet. Njegovi kolegiji niso nikdar dolgočasni in suhoparni; tudi ne posebno mikavno tvarino ume oviti s prikupljivo obliko, ki vleče nase in vzdržuje pazljivost poslušalcev. In koliko primernih, duhovitih opazk, nanašajočih se na vse raznolike razmere in potrebe slovanskega duševnega življenja, slovanskih prosvetnih teženj, koliko tacih opazk zna vplesti v svoja predavanja! Ako je prijetno poslušati Jagiča pri predavanjih, je pa še posebno mikavno udeleževati se vaj v njegovem seminarju. Tu Jagič ni več profesor, temveč iskreni tovariš svojih slušateljev, s katerimi v prijaznih, sem in tja celo dovtipnih pogovorih obravnava svoj predmet. Ako se Jagič v prvi vrsti seveda trudi za duševno izobrazbo svojih slušateljev, ne pušča po drugi strani tudi iz nemar njihovega gmotnega stanja in je vedno pripravljen storiti vse korake, da jim očetovski pomaga in gre na roko, bodisi da temu nakloni kako podporo, ali drugemu preskrbi kako ustanovo. Zato ni čudo, da so Jagiča dijaki doslej povsod sinovski ljubili, da, celo oboževali. — V zasebnem pogovoru je ljubezniv, domač, dovtipen, pa zajedno duhovit mož. Z njim 9e da pogovarjati čisto preprosto; tuja mu je vsa ona nadutost in oholost, s katero se tako radi ponašajo nekateri učenjaki. Se jednega nikakor ne smemo pozabiti! Vkljub temu, da vže dolgo vrsto let deluje izven domovine svoje, ostal je Jagič vedno zvest svojemu narodu, ostal je vedno Hrvat z dušo in s telesom. Vedno mu je bilo življenje v domači obitelji specifično hrvatsko, pa naj je bival v pruskem Berolinu, v ruskem Petrogradu, ali sedaj, ko učiteljuje na nemškem Dunaju. In največje veselje mu je, kadar more s svojimi rojaki-slušatelji v svojem seminarju kramljati hrvatski. Spomnili smo se s temi oskromnimi vrsticami svetovnega slovanskega učenjaka Jagiča o priliki njegove sestdeset-letnice, katero je na tihem slavil sredi svojih slušateljev in nekaterih znancev. Čutili smo, da je to naša sveta dolžnost. Posvetili smo mu te črte kot občeslovanskemu učenjaku, pa tudi kot posvetnemu prijatelju nas Slovencev, katere, dasi smo tako maloštevilni, nosi v svojem srcu s prav isto lju-bavjo, kakor večje in slavnejše slovanske rodove, in katerih napore in trude na prosvetnem polji zasleduje z velikim zanimanjem. Oddolžila se je za to izredno naklonjenost profesorju Jagiču < Slovenska Matica«, naš najodličnejši znanstveni zavod, ki ga je leta 1885. na predlog prof. Pleteršnika na svojem občnem zboru jednoglasno izvolila častnim članom. Oddolžiti se je skušal letos, ob njega šestdesetletnici, tudi naš «Koledar«, ki sklepa te vrstice z iskreno, iz dna duše prihajajočo željo in voščilom: Profesor Vatroslav Jagič, kateremu so sicer osiveli lasje, ki pa je ohranil svojega mladostnega duha vkljub teži let, naj živi še dolgo, do skrajne meje svojega življenja naj zaseda slavno stolico, katero je prevzel po našem Miklošiču, in še dolgo vodi svoj slovanski seminar, katerega je sam osnoval, in kateri je danes najodličnejše zavetišče in svetišče slovanskega jezikoslovja, z Jagičem načelno, ž njim, ki tako vspešno vodi osodo naše slovanske filologije, kakor jo je pred njim spretno vodil prednik njegov Miklošič. A bode naj tudi nam Slovencem in našim prosvetnim težnjam in naporom še nadalje tako naklonjen, kakor je bil doslej! Dr. Josip Poklukar. Med malo število onih mož, ki so rajnemu očetu Slovencev dr. Janezu Bleiweisu stali v burni dobi preporodanašega političnega življenja zvesto ob strani, pripada tudi dr. Josip Poklukar. Njegovo politično delovanje, dasi ni tvorilo posebne dobe slovenskemu narodu, je vendar zelo pomenljivo. Mož orjaške postave in plemenite duše, pridobil si je hkrati, ko je vstopil v javno življenje zaupanje naroda in spoštovanje sodrugov. Gojil je željo, koristiti teptanemu narodu svojemu, pa previdnost in mirna sodba političnih razmer, ohranila ga je vedno nepristranosti. Zato pa je beseda njegova, če izgovorjena, dosegla zaželjeni namen, ker vsakdo je bil prepričan, da dr. J. Poklukar desetkrat pretehta izjavo, predno jo izreče. Veliki tedanji prepiri med vodji raznih političnih strank, spravili ga niso iz ravnotežja in le njegovo bistro prepričanje mu je bilo navodilo pri narodnem delu. Zato pa je užival ugled med sodrugi in marsikdo njegovih političnih nasprotnikov ga je želel imeti sodnikom zadeve, ker je bil gotov, da dr. Josip Poklukar vidi in sodi le stvar, ne pa osebe. Dr. Josip Poklukar je porojen kot sin kmetskih starišev, ki so bili trdni in premožni kmetje v Gorjah na Gorenjskem. Zagledal je luč sveta dne 7. marca 1837. leta. Ker je bil v ljudskih šolah, katere je obiskoval doma, jako priden in kazal nadarjenost, so ga poslali njegovi stariši na srednje šole v Ljubljano. Gimnazijo je dovršil star 20 let. Po končanih srednješolskih naukih je sklenil posvetiti se pravo-slovstvu in narodnemu gospodarstvu. Sel je torej na Dunaj, kjer je obiskoval pravoslovna predavanja in napravil tudi pravoslovni doktorat. Po končanem učenju si je imel izbrati poklic. S svojim ljudstvom je hotel biti v dotiki, zatorej ni hotel stopiti v državno službo, kar je vsakomur umevno, kdor pozna tedanje razmere. Vstopil je torej kot notarski koncipijent v Ljubljani. To je bilo velikega pomena zanj, kajti tam se je seznanil s probuditeljem Slovencev, dr. Janezom Bleiweisom. Dr. Blei-weis je uvidel, da tudi notarijat ne bo prijal Poklukarju, čegar talente je on dobro pregledal in spoznal. Pregovoril ga je torej, da je opustil ta poklic in se posvetil le javnemu življenju in politiki. S krepko roko je podpiral dr. Janeza Blei-weisa, čigar glavna opora je on bil. V državnem kakor v deželnem zboru, kamor je bil tudi voljen kot poslanec, je odločno zastopal narodnostne in gospodarske interese svojih rojakov. Bil je odločen, a trezen in premišljen. Njegovo mirnost so občudovali tudi njegovi politični nasprotniki in ga zaradi tega tudi spoštovali. On je bil vodja slovenskih poslancev v državnem zboru, v deželnem zboru kranjskem pa je postal deželni glavar po smrti prejšnjega glavarja grofa Thurna. Na tem mestu je ostal do svoje prerane smrti dne 17. sušca 1801. leta. Kako ga je vse spoštovalo, kazal je presijajen pogreb na njegovega godu dan. Kadar nista deželni ali državni zbor imela zasedanj, je bival Poklukar na svojem posestvu na Dobrovi pri Ljubljani. Vse gospodarstvo je sam vodil in nadziral, zato je pa bilo njegovo posestvo pravi uzor za tamošnje ljudstvo, katero ga je začelo po možnosti posnemati. Živel je med ljudstvom in za ljudstvo; sam je poljedelce poučeval in praktično kazal. Kako je bil narodu priljubljen, kaže to, da ga je ta večkrat zapored poslal kot svojega zastopnika v deželni in državni zbor. Za njegovo premišljeno politično in narodno-gospodarsko delovanje je bil od cesarja s tem odlikovan, da mu je ta podelil vitežki red železne krone III. vrste. Razven navedenih častnih poslovanj mu je bilo poverjeno tudi predsedstvo kranjske trgovinske in obrtne zbornice in pogozdovalne komisije za Kras, kjer je bil mož na svojem mestu kakor pravi strokovnjak. Poleg njegovega političnega delovanja ne smemo prezreti, da si je on tudi v književnosti stekel mnogo zaslug, posebno za priprosti narod. Za časa dr. Bleiweisa bil je priden sotrudnik ljubljanskih «Novic», katere je po Bleivveisovi smrti vrejeval in izdajal. Vrejeval je razven tega med ljudstvom tako priljubljeno Blaznikovo «Veliko pratiko«. On sam je pisal znane vsakoletne članke, naslovljene »Pod lipo», ki povejo kje se je kaj važnega med letom zgodilo. Za vse te njegove zasluge bil je že za življenja odlikovan — narodu pa ostane v trajnem, prehvaležnem spominu. Vsem delavcem narodnim slava ! Hvaležna na vek jim bo očetnjava. D. Hribar. Jernej Kopitar. Da dopolni »Koledar^ nekako «galerijo» slavistov, ki so izšli iz slovenskega naroda, naj se spominja letos še prvega moža-učenjaka na tem polju — Jerneja Kopitarja! Rodil se je dne 23. avgusta 1780. 1. v Repnjah na Gorenjskem, odkoder je prinesel seboj v mesto v veliki meri markantno lastnost svojih ožjih rojakov — žilavost in vztrajnost. Leta 1790. je prišel v Ljubljano, kjer je dosegel v šolah lepe uspehe, leta 1799. pa ga je vzel baron Žiga Zois za domačega učitelja; tu je ostal potem za tajnika, knjižničarja in nadzornika rudninske zbirke. Z vstopom Kopitarjevim v Zoisovo hišo bil je že deloma odločen nadaljni poklic mladega Gorenjca. V družbi barona Zoisa, tega prosvitljenega bistroumnega moža, je po-polnjeval Kopitar svoje znanje in tu je bil tudi prvi vzrok, da je postal — slavist. Zoisova hiša je bila tedaj odprta vsem odličnim Slovencem, zlasti pa tedanjim literarnim veljakom, s'katerimi je prišel Kopitar tako v ožjo dotiko. »Domači slavist* Zoisov je bil sicer Vodnik, a Kopitar je dobil nekoč nalogo poučevati hčerko tedanjega vojaškega poveljnika grofa Bellegarde v slovenščini. Pri tem poslu si je začel v olajšavo pouka spisovati slovnico. Ker se je pa čutil Vodnik nekako pre-destiniranega, da napiše Slovencem slovnico, začela sta se moža pikati in zbadati, kdo bode prišel prvi s svojim delom na dan. Pri tej priliki se je tudi deloma porušilo prijateljstvo mej njima, ki ni nikdar več dobilo prave pravičnosti, ker Kopitar ni mogel zatajevati svojih čustev. _ oo _ Bolj okorni Vodnik je podlegel, in zmagal agilni Kopitar, kojega znamenita »Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Karnten und Steiermark* je izšla 1. 1808. v Ljubljani. Kopitar je z obilico znanja v literaturi in zgodovini presenetil tedanje kroge in njegovo delo daje še danes slavistom potrebno pomožno knjigo. Med tem je bil odšel Kopitar na Dunaj učit se prava, poleg tega pa se je vedno bavil s slavističnimi študiji. S početka je bila tudi njegova pot posuta s trnjem; moral je mnogo poučevati po hišah in večkrat je tožil o tem grenkem kruhu. A reči se mora, da je imel srečo; postal je kmalu cenzor za slovanske jezike, in tem sta se pridružila še novogrški in rumunski. Ne dolgo potem pa je dobil službo v dvorni biblioteki, kjer se je povspel do prvega kustosta in dvornega svetnika. Pridobil si je kmalu veliko zaupanja, tako da so mu že leta 1816. izročili rokopise. Do 1. 1818. je njegovo delovanje raztreseno v malenkostih, ki bi se bile za nas izgubile, ako bi jih ne bil zbral Miklošič v «Kopitar's kleinere Schriften*. Da je Kopitar tako naglo stopal od stopinje do stopinje in da si je v Dunajski družbi priboril toliko ugleda, k temu mu je pripomogla njegova živahna narav, razven tega pa se je seznanil z uplivnimi možmi, z grofom Osolinskim, Vrbno in Zlobickim, ki so mu pomagali. Tudi politične razmere so bile tedaj precej ugodne, ker se je bilo treba naslanjati na Slovane. In Kopitar je bil vedno dober Avstrijec. Mnogo se je bavil Kopitar z žurnalistiko in pisal v razne liste »Oesterreichischer Beobachter*, «Wiener Literatur-zeitung* itd. recenzije, naznanila, premišljevanja o političnem, literarnem in kulturnem življenju svoje dobe. Dunaj je hotel imeti za središče vsega delovanja in našla se je tudi njegova • adressa prihodnje slovanske akademije*. V ganljivem, prijateljskem razmerju je bil s starim Do-brovskim. Obožaval je častitega starčka ter ga imenoval le svojega »mojstra*. Pisal mu je obširna pisma, ki so sijajen dokaz njegovega stremljenja; v njih je nakopičenega toliko znanja, da jih je bil Dobrovski sam vesel in da je tudi on v dolgih pismih odgovarjal svojemu «Slavinu». Seveda sta se včasih tudi prepirala; zagovarjal je n. pr., da se mora naš jezik, katerega so tedaj imenovali le po deželah, imenovati < slovenski», dočim je bil Dobrovski za izraz < hrvatski». Sploh se vleče kakor rudeča nitka skozi vse Kopitarjevo delovanje ljubezen do slovenskega naroda in jezika. Ker pa je imel Kopitar preveč znancev in ker se je s sodelovanjem pri raznih listih razcepljalo njegovo delovanje, ni storil toliko, kakor se je pričakovalo. Pogreša se žalibog ona mirna koncentracija moči, ki je potrebna za rešitev važnih vprašanj. Čital je tudi raje rimske klasike mesto slovanskih tekstov, kar se je potem maščevalo pri izdaji brižinskih spomenikov in Clozovega glagolita. Nekaka fiksna ideja mu je bila ortografija. Ze v slovnici je pisal o tem in vedno je ponavljal to vprašanje v pismih Dobrovskemu. Kakor znano, spravilo ga je to pozneje tudi v navskižje z raznimi možmi v domovini. Krasno se javlja njegova izobraženost in duhovitost v vplivu Vuka Karadžiča. Od Herderja se je navzel romantiških idej, katere je vcepljal potem tudi Vuku. Rano že se je seznanil s Srbi, a z občevanjem z Vukom začelo se je še-le prav njegovo delovanje. Kar je postal Vuk, to je postal po Kopitarju; Kopitar je vstvaril Vuka in ž njim srbski pismeni jezik in ortografijo. Vsak dan je prišel v Vukovo stanovanje, nosil mu knjige, dajal svete in mu pregledoval delo; pomagal mu je urejevati narodne pesmi in spisovati slovar. Kopitar je sploh porabljal vse svoje moči za tuja dela, njegova dela pa so zaostajala. Živahno je občeval tudi z veljaki v domovini: Zoisom, Vodnikom, Japeljem, Primcem in Županom. Najljubši mu je bil Župan, katerega je toplo priporočal Dobrovskemu, zato pa mu je Župan spisal katalog slavističnih knjig v Zoisovi knjižnici za Dobrovskega. Kopitar je tudi upal, da bodeta Zupan in Ravnikar mnogo vplivala pri prevodu sv. pisma. V pismih pa se vedno pojavlja staro nasprotstvo do Vodnika in Primca. Zadnji ga je namreč hotel spraviti z Vodnikom in to ga je tako razkačilo, da je prenesel jezo tudi nanj in mu začel očitati, da piše kakor P. Marka. Kopitar je bil v zvezi tudi s svetovnimi učenjaki: Schnei-derjem, Friedrich August Wolfom, Humboldtom, Grimom, Goethejem i. dr. Razen tega je mnogo potoval. Leta 1814. je šel oficijelno v Pariz, od tam v London in Oxford in se vrnil preko Rima, Florence, Milana, Ljubljane na Dunaj. Mislil je, da pojde še enkrat v Pariz, a to se ni zgodilo. In tako je minilo že zopet nekaj let, ne da bi bil Kopitar dovršil kako večje delo, dasi se je neprenehoma bavil s takimi vprašanji. Med drugimi so ga zanimali brižinski spomeniki, ki so mu bili po Dobrovskem že dolgo znani, a vedno je odlagal z izdajo, tako da so ga Rusi prehiteli. Končno 1. 1836. je izšlo njegovo veliko delo »Glagolita Clozianus«. V juniju leta 1830. je prinesel neki Drechsler v dvorno knjižnico neko pergamentno knjigo; bil je to nemški »urbar« iz Tirolskega. Kopitar je to sporočil Dipauliju in ta mu je v zahvalo naznanil, da pozna star slovanski spomenik, ki je last Cloza. Tako je zvedel Kopitar zanj in ga izdal 1. 1836. Delo se je mnogo ocenjevalo, cesar pa je podaril Kopitarju zlato tabatiero. Med tem mu je leta 1820. umrl njegov »mojster« Do-brovsky. Za Kopitarja je bila to nenadomestna izguba. Stopil je sicer sam na prvo mesto, a z nevoljo je začel opažati, da se ustanavlja v Pragi novo središče, ki je dobilo veljavo s prihodom Safafikovim. Vse to je bilo za Kopitarja bodeče trnje in bridko se je pritoževal v pismih. K temu so se še pridružile neprijetnosti pri izdaji «Florijanskega psalterja». Čutil se je osamljenega in žaljenega in zato kažejo tudi njegovi mali spisi iz te dobe nekaj nemirnega. Leta 1837. je potoval v Rim. Zahajal je v vatikansko knjižnico, kjer je proučaval zlasti «■ Asemanovo evangelje». A v delu «Hesychii Glossographi discipulus et epiglosisteski je kmalu potem izšlo, nam poroča malo o tem. To se razlaga iz njegove trajne nemirnosti. Pridružilo se je še novo žaljenje iz Prage, kar ga je silno raztogotilo. In tako se končava njegovo zanimivo življenje v ne-ubranih akordih. Slabo zadoščenje mu je bila zlata svetinja, ki mu jo je poslala ruska akademija in druga odlikovanja. Vesel pa je bil, da je dobil v Miklosichu tako izbornega učenca. Njegovo zadnje delo je bila pomoč pri izdaji »Rimskega evangelija*, h kateri je spisal «Prolegomena historica*. L. 1842. je potoval zopet v Rim. Vodili ga sedaj niso znanstveni nameni, temveč imel je drugo misijo, da ustanovi grško-rusinski kolegij. Kopitar je začel bolehati, ko se je vrnil leta 1843. na Dunaj; lotila se ga je sušica, njej pa se je pridružila še duševna bolest, ker ga je mučila skrb, kako bode prebil svojo starost. Po svojem rojaku dr. Gostiši je namreč izgubil skoro vse svoje premoženje, kakor je Miklosich preračunil okoli 20.000 gld. Dne 11. avgusta 1844. 1. pa je preminul pri svojepi prijatelju prof. Jenku. Pokopali so ga na Marksovem groblju na Dunaju, pa le začasno. Zakaj minolo jesen so prenesli (10. oktobra 1897. leta) njegove zemske ostanke v Ljubljano, in sedaj počiva naš veliki Kopitar, ki je proslavil slovensko ime med svetom, v domači zemlji. Dr. F. Vidic. Valvazorjev rod na Spodnjem Štajerskem. Spisal P. pl. Radics. V različnih dotikah z lepim Spodnjim Štajerskim je bil plemeniti rod gospodov in baronov Valvazorjev; rod, ki se je posebno oslavil po Ivanu Vajkhardu Valvazorju, obče znanem pisatelju dela «Ehre des Herzogthums Krain*. Mično spodnještajersko ozemlje ob obalih pohlevne Savinje, v okolici Laškega, je privabilo vže Ivana Krstnika Valvazorja, veletržca, ki se je početkom 16. veka iz gornje Italije (Bergamo) priselil v kranjsko stolico, v belo Ljubljano, in ustanovil moč in veljavo rodu Valvazorjevega. In še v drugi polovici prešlega stoletja, malo pred časom, ko je bil vže izginil rod Valvazorjev iz notranjeavstrijskih dežela, nahajamo še odličnega zastopnika tega rodu v častitljivem, od vinskih goric venčanem Mariboru! Leta 1547. dne 21. prosinca so volili — kakor svedoči zapisnik vojvodskega mesta Ljubljane — mestni svetovalci novega župana mesto prejšnjega, Vida Khisl-a, ki je bil dan popreje umrl. In 28. rožnika istega leta oglasili se so pri mestnem svetu zet umrlega župana, Ivan Krstnik Posch in sin njegov Ivan Khisl, ki so izjavili, da je Vid Khisl napravil oporoko v navzočnosti cčestitih, odličnih mož», kakor Pavla Wienerja, ljubljanskega kanonika, Mihaela Klombnerja, Ivana Krstnika Vavizorja (Valvazorja, in drugih.)1 Ivan Krstnik Valvazor, ki se je pozneje posorodil z rodovino Khisl kot soprog Emerencije Khisl, hčere umršega 1 Mestni arhiv ljubljanski, sodni zapisnik iz 1. 1547., 3. in 4. list. Vida Khisla, je bival za časa smrti očeta svoje poznejše žene v Ljubljani kot ugleden trgovec, kajti bere se v imenovanem sodnem zapisniku, pod 6. vel. travnom, da je mestni svet ljubljanski Iv. Krstniku Valvazorju pismeno dovolil, da sme trgovati (najbrže z železom) v Ankono.1 Malo let zatem (1554) srečamo istega ljubljanskega trgovca — tedaj je imel vže nekatera posestva izven mesta na Kranjskem — na Štajerskem, in sicer kot zakupnika zastavljene deželne graščine v Laškem. To lepo posestvo je dobil od cesarja Maksa I. v zastavo za svoto 21.691 rajnišev slavni kranjski vojskovodja proti Benečanom, Ivan Turjaški; rečenega leta se je pa — ddo. Dunaj 21. mal. travna - dovolilo Ivanu Krstniku Valvazorju, da sme gospodstvo v Laškem od Turjačanov odkupiti in v posest vzeti; zajedno se mu je dalo prosto voljo, posestvo — vendar le z dvornim privoljenjem — astaviti.3 In baš deset let pozneje (1564) prepisalo se je Laško na Ivana Krst. Valvazorja in njegove dediče »na 16 let, ne da bi se bilo dražilo*, in sicer proti posojilu na deželne hiše v znesku 7000 gld. s 6° 0 obrestij, katere si je smel sam vračuniti od urbarskega denarja. Ta prepis se je zopet ponovil o priliki novega posojila v svoti 5000 gld. s 6% obrestij; ta denar je dal nadvojvodi Karolu II. Štajerskemu, vladarju Notranje Avstrije, ki je bil radi opetovanih turških navalov v vedni denarni zagati.8 Ivan Krst. Valvazor se je pri vsaki priliki skazal uslužnega nadvojvodi-vladarju. Ko je za bolnico v Laškem za jedenkrat mal. srpana 1. 1572. naložil svoto 2000 gld. — to bolnico je, kakor bomo pozneje videli, v svoji poslednji oporoki za večne čase bogato obdaril —■ prepustil je letne obresti od tega denarja v znesku 100 gld. nadvojvodi, in sicer do tistega časa, da se za naloženi denar nakupijo za 1 Istotam list 11/0 2 Schmutz, zgod. krajepisni Slovnik Štajerskega, IV. Str. 229. 3 Istotam, str. 230. Po izprehodu. bolnico primerni prostori. Pri vicedomskem uradu v Celju je bilo torej naloženih onih 2000 gld. in nadvojvoda je pri tem uradu dobival 100 gld. letnih obrestij.1 Istega leta 1572. pa je zaukazal — v vel. srpanu -— nadvojvoda svoji dvorni komori, naj naroči vicedomskemu uradu v Celju, «da se morajo Ivanu Krst. Valvazorju vedno odrajtovati obresti od 12.000 gld. (preje imenovani posojili v zneskih 7000 gld. in 5000 gld.») Ob istem času je bil Iv. Krst. Valvazor tudi vže posestnik v Konjicah in konjiški urbar iz leta 15702 omenja na dveh mestih davščin, ki jih je dajal od svojih vinogradov v «Rittesnen» (Ritoznoi = Rittersberg) pri Slovenski Bistrici. Zaznamki dvorne komore notranje avstrijske vlade v Gradcu8 pričajo v poznejših letih, kako je vladar ondi visoko-čislanemu lastniku Laškega ob več prilikah izkazal posebno svojo naklonjenost. Tukaj naj se navedeta le dva vzgleda. Posebno je nadvojvoda podpiral Valvazorja in njegove podanike v nabavi drv. Tako je zapovedal 1. 1574. gospodarju iz Poppendorfa, naj dovoli v krakovskem lesu Valvazorjevim podložnikom iz Velike Marašove sekati, toda ne razsipno; in 1. 1580. je zahteval od gozdarja v Celju, naj ga obvesti, ali bi se Valvazorju dovolila nabava drv za posestvo v Laškem, in na katerem mestu. Tri leta pozneje pa je dobila dvorna komora nalog, naj glede posestva v Laškem razglasi, da je to posestvo do osemdesetega leta prepisano na Valvazorja in da radi tega pred omenjenim časom ni potrebna nikaka sprememba v urbarju, kakor se imajo do tedaj prihraniti vsi dotični stroški. Razven gradov v Laškem in v Konjicah je imel Ivan Krstnik Valvazor na Spodnjem Štajerskem obširno posestvo 1 Starejša registratura c. kr. namestništva v Gradcu — listine dvorne komore. 2 Deželni arhiv v Gradcu. 3 Starejša registratura c. kr. namestništva v Gradcu. S c h e i e r n pri Zidanem mostu, vrt in travnike v Ptuju in okoli Ptuja ter še več manjših posestev. Dne 2. vel. srpana leta 1581. je Ivan Krstnik Valvazor, posestnik gradov: Srajbarski turn, Medija in zakupnik v Laškem, napravil svojo poslednjo oporoko. Mimogrede bodi omenjeno, da je on notorično pripadal stari, plemeniti rodo-vini in da je bil po posebnem posredovanju nadvojvode Ka-rola leta 1571. sprejet mej kranjske stanove kot «sodeželan» (član stanov). Njegova oporoka se nam je ohranila v dveh prepisih1 in nam podaje več zanimivih podrobnostij o zgodovini Valvazorjevega rodu. Kakor vže rečeno, oženil se je Ivan Krstnik Valvazor prvič z Emerencijo, hčerjo Vida Khisla. Pa niti s to, niti z drugo svojo ženo ni imel naslednikov. Ker razven svojih treh sestra — jedna je bila redovnica v Bergamu, druga omožena z nekim pl. Moskou in tretja s pl. Skawniitz-em — ni imel nikakih nadaljnih posrednih sorodnikov, oziroma bratov, je zapustil svoje glavno imetje sinovom sestre Katarine pl. Moskou in določil več volil za svojo sestro v Italiji in drugim tamošnjim sorodnikom ter Hieronimu Valvazorju, ki se je bil ob jednem ž njim priselil iz domovine, iz ber-gamske okolice, v novo domovje in bival na Kranfskem. Ta Hieronim je bil stari oče slavnega našega zgodovinopisca Ivana Vajkharda Valvazorja, in njemu je namenil Ivan Krstnik Valvazor v svoji oporoki dedni grad Medijo2 na Kranjskem z vsem pripadajočim posestvom, toda pod tem pogojem, da mora kot nositelj imena Valvazor ostati v deželi. Ivan Krstnik Valvazor spomnil se je tudi z lepimi darili bolnic v Krškem in v Laškem. 1 Jeden se hrani pri c. kr. okrajnem glavarstvu celjskem, drugi v arhivu trga Laško. (Prip. pis.) 3 Sedaj last g. Aloj. Prašnikar-ja, ki je ondotnim, skoro popolnoma pozabljenim toplicam — poznal in popisal jih je vže Valvazor — pripomogel k novemu ugledu in tam, sredi na novo, v modernem slogu pozidanih poslopij, postavil slavnemu zgodovinopiscu kamenit spomenik v podobi obeliska. (Prip. pis.) Glavni dediči so bili, kakor vže rečeno, sinovi njegove rajne sestre Katarine pl. Moskou: Ivan Aleksij, Inocencij, Peter, Mihael in Marks Anton. Zanimiva in značilna je v njegovi oporoki točka četrta, ki se tiče drugoimenovanega, namreč Inocencija. Glasi se: «Nečak Inocencij Moskou (Musch-kou), kojega je on (Ivan Krstnik Valvazor) od mladosti vzgo-jeval, mu preskrbel najboljši pouk in mu dovolil, da je nekaj let gospodaril na gradeh v Laškem1 in v Konjicah,3 ne da bi bil od tega dajal kak račun, in kateri si je v tem času toliko pridobil, da ima dovelj kruha in hrane', ta nečak naj se izključi od vsacega posebnega deleža, ker bode skupaj z brati podedoval očetovo imetje, ker je za usluge, koje je njemu (Ivanu Krst. Valvazorju) storil, bil v denarji popolnoma poplačan in ker je večkrat izjavil ,da ne potrebuje mojega imetja' — ,s čimur sem tudi jaz čisto zadovoljen' in ker so njegovi bratje do danes revni, neimoviti in nimajo nič gotovega denarja.» Prvoimenoveni, Ivan Aleksij, ki je bil sicer najstarejši pa «brez lastnih moških dedičev«, prejel je le v denarju 10.000 gld. in v mestu Ptuju vrt in travnike. Bratje Peter, Mihael in Marks Anton pl. Moskou, so pa dobili grad Srajbarski turn, gospostvo v Laškem, rodbinski grad Sperker-thurn (na Bergamskem), gotovino, srebro, dragocenosti in druge stvari. V dvanajsti točki oporoke se nahajajo nadaljna določila glede Valvazorjeve bolniške ustanove v Laškem, ki obstaja še dandanes v blagor ondotnega ljudstva. Ker je bila v tamošnji bolniški cerkvici pokopana njegova prva soproga Emerencija, rojena Khisl, in ker želi tudi sam ondi počivati, naroča svojim nečakom, zadnje imenovanim gospodom, naj oskrbe njemu in njegovi ženi cpošten nagrobni spomenik«, to je, lep nagrobni kamen, «kakor se spodobi«. Da bi se 1 Dandanes posest grofa Vetter-ja, deželnega glavarja na Moravskem. 2 Sedaj v posesti kneza Hugona Windischgratza. izboljšalo stanje bolnice, daruje, iker se more tako malo bolnikov vzeti v bolnico in ker so bolniška posestva v jako slabem stanju«, tej bolnici štiri posestva in podložnike iz Loke pri Radečah in iz Jesenovca ob jednem z njih tlako; naroča pa še posebno, da morajo podariti bolnici zgoraj rečeni stričniki Peter, Mihael in Marks Anton tudi davke teh posestev, iz katerega zneska naj se vzdržujejo reveži. Potem določa ta točka glede bolniške ustanove še v podrobnostih, da morajo stričniki njegovi paziti nad ustanovo, da se taista ne bo upravljala nezvesto, temveč res služila v blagor revnim ljudem; posvetovati se »morajo s poštenimi meščani v Laškem » in dobiti duhovnika, ki naj bolnikom vsak teden trikrat mašuje, vsak teden propoveduje in skupno molitev opravi zanj, za soprogo, za ostale dediče in sorodnike »kot ustanovitelje*. Stričniki naj postavijo tudi iz trga (Laško) kako pošteno, krščansko osebo za bolniškega paznika, «ki bo bolj radi Boga nego radi plače bolnikom stregel*. Oba pa, duhovnika in paznika, naj primerno plačajo. Iz ostalih dohodkov ustanove »naj se vzdržuje 18 do 20 bolnikov in preskrbljuje s pošteno hrano, in sicer naj se vzamejo bolniki izmej podanikov »gospostva v Laškem in mojega lastnega posestva Srajbarskega turna*; ako bi padel na bolniškega nadzornika pri njega letnem računu «kak sum, ali bi se mu dokazala sebičnost*, naj ga dediči takoj odstavijo in dobe boljšega. Zadnja, šestnajsta točka, nam kaže, kako blago srce je imel oporočnik za vse svoje podanike. Tu namreč določa: »Mojim revnim podložnikom pri vseh treh posestvih (Šraj-barski turn, Medija in Laško), ki so mi na žitu, obrestih ali davku kaj dolžni, tem odpuščam v božjem imenu ves dolg; ostalim podložnikom pa, ki mi ničesar ne dolgujejo, odpuščam polovico davščine za tisto leto po moji smrti.* Ta naročila naj njegovi stričniki nemudno izvrše in naj od nikogar ne zahtevajo njegovega zaostanka na dolgu. Ko je imel Ivan Krstnik Valvazor v zastavi posestvo Laško (1554 — 1581), kupil je mesto starega, od celjskih grofov podrtega uradnega poslopja, za 1000 rajnišev novo poslopje v trgu in ga odredil za uradno hišo; ta je bila pet let po njegovi smrti (1586) po notranjeavstrijski komori oproščena davkov.1 Ivan Krstnik Valvazor je prominul 2. listopada 1. 1581. in je bil, kakor je sam v oporoki odredil, pokopan v bolniški cerkvici ob strani prve svoje žene, ki je bila umrla leta 1572. Dediči so mu omislili ob steni cerkvice lep nagrobni spomenik, ki se pa nahaja danes — ko se je že zdavnej opustila cerkvica — na severni strani tik župne cerkve stoječega kapelanijskega poslopja. Spomenik je ume-telniški dovršen in nam predočuje še jako dobro ohranjeni podobi velikega dobrotnika revnih in njegove žene; nad njunima glavama pa nam kaže krasno upodobljeno vstajenje. Na temelju ima spomenik tale napis: HIE LIGT BEGRABEN DER EDL VND ERNVEST HERR IOHAN / BABTISTA VAVASOR ZVM THVRN AM IIART VND PHANTINHABER / DER HERRSCHAFT TIFFER DER GESTARBEN IST AM Z. TAG/NOV^MBRIS DES 1581 IAR VND SEIN HAVSFRAV EMERENTIA/A/ DIE EINGEBARNE KISLIN SO GESTARBEN IST AM 19 TAG / 1ENVARI DES 7Z IAR DERN PEDER SELL GOT GENEDIG / VND BARMHERZIG SEIN WELLE AMEN/. ^ Mimo tega dičijo ta krasno završeni spomenik grbi in pobožni napisi. 1 Orožen: «Das Dekanat Tiiffer«, str. 218. 1 Tu počiva plemeniti gospod Ivan Krstnik Valvazor, giaščak na Šrajbarskem turnu, in zastavnik posestva v Laškem, ki je umrl 2. listopada 1. 1581. in njegova žena Emerencija, rojena Khisl, umrla 19. prosinca 1. 1572. Bodi jima Bog milostljiv in usmiljen. Amen. Prelagatelj. V sedemnajstem veku je vpisan v matici1 graškega vseučilišča pod letom 1678. kot slušatelj logike neki Ivan Ferdinand pl. Valvazor iz Vranskega na Štajerskem. Baš tedaj je deloval brat kranjskega zgodovinopisca, Ivana Vajkharda Valvazorja, Volbenk Jarnej, zaporedoma na več krajih Spodnjega Štajerskega kot duhovnik. Župnijske matice v Planini, Bras-lovčah in Žalcu poročajo nam še dandanes o njegovem delovanju v rečenih župnijah in nam po-dajejo sliko o duhovniškem poslovanju tega imenitnega člana Valva-zorjevega rodu. Leta 1588. je naročila notranja avstrijska vlada v Gradcu Hieronimu Urbanič-u, naj grad Planino, ki je jeden najlepših na Štajerskem in kojega je Nagrobni spomenik Ivana Krstnika Valvazorja. imel ta od leta 1579. v zastavi od idrijskega oskrbnika Ainkhurn-a, izroči Valvazorjevim dedičem, bratom pl. Moskou,2 kojih last je ostal ta grad do leta 1768. V tej dobi, ko so imeli Planino v posesti pl. Moskou, 1 Rokopis vseučiliške knjižnice v Gradcu. — ' Starejša registratura c. kr. namestništva v Gradcu; listine dvorne komore. dediči večkrat imenovanega Ivana Krst. Valvazorja, izročilo se je mesto župnijskega vikarja pri Št. Vidu poleg Planine Volbenku Jarneju Valvazorju, ki je opravljal to službo od 1678. do 1680. leta. Vikar je ob delavnikih maševal pri Marijinem altarju, vsak torek, ob nedeljah in praznikih pa je imel slovesno službo božjo pri velikem altarju; njegov duhovni pomočnik je bil zajedno kapelan v gradu Planina. Zupnišče pri Št. Vidu je bilo precej majhno, imelo je le dve sobi; ločena od župnišča je bila lesena shramba za žito kakor tudi župnijska kuhinja, ki je bila pa zidana. Kolikor-krat je vikar ali njegov kapelan opravljal službo božjo v gradu pri pl. Moskou, bil je graščak zavezan, vikarju dati 4 gld.; duhovnika pa, ki je mašoval, preskrbeti z jedjo in pijačo. Prva kakor tudi druga teh ustanov pri tej župniji je obstajala izza dnij celjskih grofov.1 Vinska desetina v župniji je znašala poprek letnih pet štrtinov.2 Kakor je bilo vže označeno, prišel je Volbenk Jarnej Valvazor leta 1680. od Št. Vida pri Planini kot vikar v mično savinjsko dolino, na župnijo Braslovče, ko se je bil dosedanji ondotni vikar, mnogozaslužni, izvrstni Anton Usar, odpovedal svojemu mestu in 23. mal. travna leta 1660. stopil v pokoj.3 -Braslqvška poročna knjiga od 1. 1666 — 1732., katero sem porabil po posebni prijaznosti prečastitega gosp. župnika Jožefa Zehel, zaznamuje prvi uradni nastop vikarja Volbenka Jarneja Valvazorja pod 12. vel. srpanom 1. 1680, ko je poročil Jurija Tratnika z Marijo Apahalijo; kot duhovni pomočnik je služboval ondi tačas Ivan Teuš. Volbenk Jarnej Valvazor je poročal pozneje 1680 (13. listopada), 1681 (7. prosinca) in 1681 (13. prosinca), ko je podelil trem parom zakrament svetega zakona; potem 1681 (28. malega travna) in istega leta še 6. malega srpana; pozneje je poročal kapelan Teuš, 1 Orožen, Das Dekanat Drachenburg, str. 220. 2 Istotam. 3 Orožen, Das Bisthum und die Dioccese Lavant, II., str. 297. ki se imenuje «azistent», 17. in 23. listopada 1681. in 13. malega travna 1682. Leta 1682. je morila kuga; posebno hudo je razsajala na Spodnjem Štajerskem, v celjskem okrožji v Žalcu, St. Martinu (pri Gornjem gradu), nad sv. Martinom na Vršavi, v Zupach, v Sarvischu, v Lukovici (pri Šoštanju), v mestu Ormož itd.; grozovito je morila tudi v Braslovčah.1 Trg je bil na zunaj zaprt od straž. Kakor trdi ustno izročilo, se ni obhajala služba božja v župni cerkvi, temveč duhovnik je maševal ob nedeljah in praznikih na VVeifimannovem posestvu za župno cerkvijo; župljani prisostvovali so cerkvenemu opravilu na travnikih, in drug od druzega toliko daleč proč klečali, da ni dih jednega dosegel druzega. Žrtva te hude morilke je bil tudi prejšnji župnik Usar.3 Naš Volbenk Jarnej Valvazor je srečno odšel kugi v Braslovčah, kakor tudi na svojem novem mestu, v Žalcu, kjer ga najdemo po leti istega leta (1682) kot župnika v polnem zdravji. V matici te župnije, katero sem porabil po posebni prijaznosti preč. gosp. župnika Matije Korena se nahaja ime Volbenka Jarneja Valvazorja osem in pol let. Prva nanj se nanašajoča notica je zabelježena v krstni knjigi braslovški od 1661 — 1683, ko je krstil c Illustrissimus Dominus® Volbenk Jarnej Valvazor <župnik», Jarneja, sina Jarneja Kozla in njegove žene Marjete; kumovala sta Jakob Jugovič in Marija Gabrioli. Krščeval je nadalje 1683. leta 20. velikega travna, 21. rožnika, sicer pa jeden njegovih duhovnih pomočnikov: Mihael Rostraker ali Nikolaj Pergesnik. Pod 5. vel. travnom leta 1684. imenuje se Volbenk Jarnej Valvazor «parochus et commissarius*. Dne 21. mal. srpana leta 1686. je krstil Karola Dani bala, sina grofa Volbenka Eberharda Barbo-ta in njegove žene Eleonore; kumovala sta Karol Franc Barbo in Cecilija 1 Peinlich, Geschichte der Pest in der Steiermark, II., str. 4j4 in nas! 3 Orožen, Das Dekanat Oberburg (Bisthum Lavant), str. 228. Renata gtofica Trautmannsdorf. Dne 26. rožnika leta 1687. je Valvazor zopet krstil dečka iz Barbo-vega rodu, in sicer Ivana Jožefa, sinu istih roditeljev; to pot sta kumovala Ivan Baltazar grof Schrattenbach in njegova soproga Ana Elizabeta. Ista botra sta vpisana pod 26. vinotokom 1. 1678., ko je župnik Valvazor krstil neko deklico, vjeto v turški vojski; dobila je imeni Marija Barbara. Zadnjič je Valvazor krščeval v Žalcu dne 14. kimovca leta 1691.; nasledoval mu je kot župnik v braslovški župniji Franc Sigismund pl. Apfaltrern. Kot župnik braslovški je dajal Volbenk Jarnej Valvazor tedaj običajno »Landtagsanlage* — deželni davek — tudi in natura, in sicer v žitu. Nahajajo se namreč v zapisnikih štajerskih stanov1 v tem oziru opetovani ukazi višjemu nadzorniku žitne zaloge, tako jedenkrat, «da se mora nemudoma ugoditi prošnji Volbenka Jarneja Valvazorja, župnika v Žalcu, da se odračuni vže preje prejeto žito od zaostanka na deželnem dolgu od leta 1682. in 1683.* Leta 1687. je dobil Volbenk Jarnej Valvazor pri altarji sv. Barbare v tedanji stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani beneficij, katerega sta 1. 1499. ustanovila Hanns Rauber in njegova mati Katarina Rauber, rojena Lueg. Podelil3 mu je ta beneficij Vid Krištof Rauber; vžival ga je Volbenk Jarnej Valvazor v Žalcu do leta 1691., ko se je preselil v Ljubljano. V Mariboru je umrl leta 1761. in bil tudi ondi pokopan Karol baron Valvazor;3 poročen je bil z grofico Christalnigg, ki mu je zapustila dve hčeri. Karol baron Valvazor je živel zvečine v Gradcu in zapustil ob svoji smrti 92.329 gld. 42 kr. 1 Deželni arhiv v Gradcu; vojni zapiski 1. 1683. in odpravna knjiga 1682 — 1684 katerih uporabo zahvaljujem g. vodji arhiva, c. kr. vladnemu svetniku in profesorju g. dr. vitezu Zaheju. (Prip. pis.) 3 Valvazor, Ehre des Herzogthums Krain«, II., str. 760. 3 Mrtvaški zapisnik mestne župnije v Mariboru od leta 1664. do 1762: 1761 8 aprilis: Sepultus est Carolus L. B. de Valvasor aet 57 omnibus sacramentis provisus. aktive in 61.496 gld. in 1 kr. pasive, v Mariboru je ob njegovi smrti znašala njegova zapuščina v denarju 2721 gld. 5 kr., njegove premičnine so bile vredne 28 gld. 19 kr., skupaj torej 2749 gld. 24 kr. Na Marija-Ruški gimnaziji,1 katero je ustanovil župnik Jurij Kozina 1. 1645., je bilo 6 gojencev članov Valvazor-jevega rodu. Na podlagi dozdanjih vspehov svojih raziskovanj sem podal v teh vrstah kratek pregled onih članov staroslav-nega Valvazorjevega rodu, ki so bivali na Štajerskem, izlasti na Spodnjem Štajerskem. Preden končam, obračam se z uljudno prošnjo na p. n. čitatelje te cenjene, domoljubne publikacije. Ako bi kedo kjer si bodi naletel na zapiske o Valvazorjih, ki so živeli na Štajerskem ali izven Štajerskega in ki niso tu navedeni, naj blagovoli te podatke priposlati uredniku tega «Koledarja»; to pa kolikor možno hitro, ker vže prihodnje leto (1899) pride na svetlo moje obširno delo o rodu Valvazorjev, v prvi vrsti o našem slavnem Ivanu Vajkhardu Valvazorju, neumrljivem spisovatelju knjige Gospica Josipina je nevoljno namrdnila z lepimi, polnimi ustnicami. «Pa kdo gre še zadej z babico ?> «Vsi otročaji, kar jih je na letovišču, gospod dolgo-časnež Supevec, absolvirani četrtošolec, gospod dolgin Raz-boršek, preparand II. leta in Vera.» c— in Vera j , je nehote ponovil gospod Vavpotič tiho, skoro boječe, potem pa glasnejše pristavil: Torej postojva nekoliko, da se babica ne bo jezila.» Gospica Josipina ga je čudno pogledala, molče utrgala prvo eriko ter jo zmencala med prsti. 0, ona je ljubila svojo sestro Vero! . . . Izza roba gozda se je kmalu prikazala pisana družba, ki je spela danes na Osojnik Babica, obdana od mnogoštevilne mladine sorodnikov in znancev, ki so bivali ob poletju na letovišču. Oh, koliko je imela danes opraviti babica! Sedaj je bilo treba čakati Rudija, ki je zaostal pri mravljišču, sedaj klicati Slavoja, ki se je bil oddaljil za pestrim metuljem, tukaj miriti Minko in Milico, ki sta se sprli radi rdeče jagode, ki je rasla ob stezi, zraven pa še paziti na tega otroka, — na Fino, ki je s svojim spremljevalcem vedno izginjala iz dogleda, in vselej šele na deseti klic malo postala. Najbolj čudno pa je bilo, da je bila vselej, kadar jo je babica došla, vsa zardela v žametasta lička. Res, babica je znala izborno nadzorovati, a je tudi poznala vse mladostne muhe! . . . * % * Cr, cr, cr . . . Cr, cr, cr . . . in vedno iznova je začenjal palček svojo jednolično pesmico v gostih gabrovih grmičih ob glavni cesti. In gospica Josipina se je še vedno ozirala po cesti, prehajala z ene strani na drugo in nestrpno poslušala, kedaj se bo zaslišalo drdranje poštnega voza. Predvčerajšnjim je bil odšel gospod Vavpotič. Moj Bog, kolikokrat je že mislila na njegovo slovo! «Gospica, hvala Vam za Vašo preprijetno družbo. Bilo mi jejako ljubo ...» in podal ji je roko ter jo pogledal tako prijazno s svojimi globokimi očmi ... jej! Gospici Josipini je nekaj v tesnem zažemu osladilo mladostni srček. «Ampak to me draži ... v Verini družbi je bil tak rogovilež! Brez one elegance in gibčnosti . . . Zares neprijetno! Ko ji je podajal roko je zardel in tako čudno nemirno jo je pogledal, kakor da bi bil Bog ve kakšen nerodnež. Videlo se je, da z Vero težko občuje! Ah, zakaj je moja sestra tako mrtva!» Nakrat je poskočila in posluhnila. Zaslišal se je voz na cesti. Stopila je na kamen in poželjivo uprla oči v daljavo. Ah, drdrala so kmetska kola. Gospica je postajala nestrpna. Čakati ji je bilo vendar tako težko. Premislila je bila že vse do pičice natanko, kake razglednice ji pošlje . . . vedela je celo za gotovo, koliko jih pošlje . . . »Najmanj pet! In vse najnovejše!» Radovedna je bila samo, kaj ji napiše na nje. Gotovo kaj o ljubezni, seveda skrito v podobah. Saj ji je tudi v občevanju na letovišču govoril včasih tako umetno, zavito v skrivnostno meglo . . . Ali ona ga je umela! Oh, kako bi ga ne! In zopet je posluhnila. Iz dalje so se slišale stope. Voda je šumela po razriti gorski strugi. Okrog glave ji je brenčal v globokem basu dolgočasni čmrlj. V zelenih jelšah ob potu je ponavljal za-govedni črnuh kos svoj neumni: čak, čak, čak! in po nebu se je plazil zaspanoleno osamljen oblak. Gospico Josipino je vse dražilo. «Kje je postiljon? Zakaj ga ni? Ta tepec se je najbrž kje napil !» A postiljon se ni bil opil. Ob isti uri, kakor vsak dan, v istem tempo, z istimi konji, prav tako malomarno naslonjen na oguljeno, usnjato steno, z istim dolgočasnopustitn obrazom, kakor vsak dan se je pripeljal mimo. In počasno je izstopil, posegel pod svoj zamazani sedež in izvlekel iz predala šop časnikov in listov, namenjenih na letovišče O. Oh, ta butec! Gospica Josipina jih je vzela jezno-naglo. On pa se je prezirljivo nasmehnil, sedel v voz in od-drdral prav tako malomarno in brezbrižno dalje ko poprej. Gospica Josipina je skočila liki srna h klopici ob potoku in stoje začela z mrzlično hitrostjo iskati med listi svojih razglednic. »Slovenski Narod* . . . »Edinost* . . . «Slovenka* . . . »Neue freie Presse* . . . »Thierfreund* . . . ah, ti časopisi! . . . Alo: razglednice! . . . Toda za Boga, kaj je gospici Josipini ? Pobledela je, zardela in se sesedla na klop. Topo strmi v razglednice . . . prav pet jih je . . . a naslovi, naslovi ... od prve do zadnje: «Veleceujena gospica Vera Vrtnikova, sedaj na letovišču* . . . moj Bog, in povsod je podpisan Josip Vavpotič, doktorand . . . Gospica Josipina je obsedela na klopici. Gorske senice so skakljale po vejah in si klicale: čujte, čujte, čujte! v tako čudnem idijomu, da bi bil težko uganil, ali se izraža v njem pomilovanje ali -ironija. Z bližnje smreke je spustila veverica češarek na tla, potekla za njim, z začudenjem obstala pred gospico Josipino ter zbežala po razkavem lubju v vrh košate smreke. V gabrovju pa se je še vedno oglašal palček: cr, cr, cr . . . poredkoma, pojemajoče . . . Pri večerji je bila gospica Josipina slabe volje. Tem živahnejše pa je bila babica. V enomer je govorila. Otrokom je glasno pravila lepo pravljico o dveh pridnih, ljubečih se sestricah, Veri pa bolj po tihem nekaj o lepih brčicah . . . Služba. Spisala Zofija Koeder. «Ta Dunaj!» vzdihala je v malem kabinetu, čegar okno je zrlo na staro temno dvorišče. Pred dvema mesecema je bila prišla na Dunaj iskat službe. Igrala je precej dobro klavir in umela malo francoski. Živela je nekaj časa v provinciji kot odgojiteljica mlade hčerke bogatega trgovca. Pred par leti je kot jedinica bogatega trgovca doma v Ljubljani obiskovala pripravnico, ne zato, da bi postala učiteljica ampak le, da si pridobi boljšo naobrazbo. Privatno se je učila godbe in francoščine. Dobro se ji je godilo tedaj. Pa ko je bila v tretjem letniku, umrl je oče, in mati je morala napovedati konkurz. Oče njen ni bil tako bogat, kakor se je mislilo in vse, kar so imeli, pobrali so upniki. Mati ni mogla preboleti tega udarca in je umrla kmalu za možem. Ostala je sama, revna, brez sorodnikov, brez prijateljev. Mati njene prijateljice jo je priporočila svojim sorodnikom na Nižje-Avstrijskem in le-ti so jo vzeli za odgojiteljico svoje osemletne hčerke. Dve leti je bila v družini, pa hčerka je obolela in umrla in ona je bila brez službe. Prištedila si je nekaj malega in s tem šla na Dunaj. Vpisala se je pri nekaterih posredovalnicah služb, anonsirala v časnikih in čakala na službo. A njeno čakanje je bilo zaman. Odgojiteljic in družabnic je bilo vse polno in za njo ni vprašal nihče. Spomnila se je, da precej dobro igra glasovir. Izposodila si je Materinska ljubezen. pri nekej firmi star instrument in objavila v treh časnikih, da poučava glasovir. Samo dve učenki sta se zglasili a še ti nista hoteli plačevati več ko 25 kr. za uro. Prešel je mesec in ona je zaslužila jedva toliko, da je plačala najemnino od glasovirja. Imela je mnogo prostega časa. Mnogokrat si je kupila kak časnik, zaznamovala si vse, kjer bi se morda dobila kaka služba. Ni bila ravno izbirčna. Dopoldne se je predstavila gospej, ki je iskala družabnice, popoldne družini, ki bi potrebovala bono. Danes je stala pred imenitno damo, proseč jo, naj jo vzprejme za vzgojiteljico, jutri pred naduto matrono, kažoč ji fino plišasto kaseto z všitimi cvetlicami, katero je sama napravila, s hripavim glasom vprašajoč, ne bi dobila kakega vezenja v delo. Pa povsodi nič, povsodi! Umela je knjigovodstvo. Oče kot trgovec je imel rad, da se hčerka malo razume na to ali ono stvar, ki je za trgovca pomembna. Učila se je tedaj nekako za kratek čas, kaj je glavna, kaj blagajna knjiga in kakega pomena je dnevni journal. Poskusila je torej vstopiti kam kot blagajničarka ali knjigovodnica ali tudi kot prodajalničarka. Pa tu ji je debela kavarnarka z zoprnim nasmehom 'potrkala na ramo in ji dejala: tO gospodična, seveda vas sprejmem, čeden obrazek imate, saj menda znate biti prijazni z gospodi in piti ž njimi likerje.» In ko ji je vsa jezna odgovorila, da je poštena, zasme-jala se je debela lastnica kavarne in skomignila z ramami: «Potem vas seveda ne morem rabiti, ,wir brauchen flotte Ware!'» Skoro tekla je domov v svoj mali kabinet, kjer je glasovir komaj imel prostora in je komaj mogla do postelje, na katerej je jokala po cele popoldneve. Drugič se je ponujala v mali papirni trgovini, kjer je tudi sedela neka gospa za pultom. «Kot začetnici dam vam osem goldinarjev mesečno? dejala je, ko ji je ona pokazala spričevala. »Osem?! Kako naj vendar živim ž njimi.» «Ne vem. A več ne morem dati, kupčija je jako slaba.> Povsodi, povsodi nič! »Mogoče bi vas bil sprejel, ko bi bili prišli prej, a zdaj imam že drugo«, odgovoril je na nje plašno vprašanje lastnik konfekcijske prodajalne in drugod je zopet slišala: »Oddano!» Nekdaj je sedela v posredovalnici za službe. »Za odgojiteljico, dru/.abnico ali bono grem tudi brez plače, da imam le hrano in malo obleke«, dejala je gospodični, ki je vpisovala v veliko knjigo njeno ime in signaturo. cCakajte ta gospa vas morda vzame, vprašala je včeraj, če ji nimamo priporočiti kake odgojiteljice«, rekaje gospodična z malce sočutjem v glasu. Sla je h gospe in se ji predstavila. »Hm, koliko zahtevate?« »Gospa, zadovoljna bi bila z vsakim še tako pičlim plačilom.« Za trenotek je motrila gospa skoro zaničljivo njen bledi obraz: »,No, ihre Kenntnisse werden darnach sem.' Ne izgledate baš dobro!« in malomarno ji je obrnila hrbet. «Ne izgledate baš dobro«, kako razžaljiv je bil naglas teh besed. Solze so ji stopile v oči in odšla je venkaj na ulico. Porabila je ves prihranjeni denar in zaslužka ni bilo od nikoder. Glasovir je vrnila firmi, ker ni mogla prav nič več zaslužiti na njem, kakor je znašala najemnina. Zastavila je že uro in brošo in nekaj boljše obleke a tudi ta denar bi bil komaj še za dobrih štirinajst dni. «Moj Bog, kakega ljubimca dobite in živeli boste ko v raju. Lepi ste in samo enkrat vam je treba iti zvečer na ,Ring'», govorila je včasih gospodinja, stara izprijena in izpita ženska, pri kateri je stanovala. Pogledala jo je strogo in gospodinja je izginila skozi vrata, vedno mrmraje : »Prevzetna neumnost !» In zopet je sedela v posredovalnici služeb. Ona prijazna starikava gospodična je hitela vpisovati imena v knjigo, zraven pa se je nasmehnila njej, ubogemu dekletu brez službe. »Nič ni, nikdo ni vprašal«, dejala je pomilovalno in pristavila: »Žalostno je za boljše službe, vse je napolnjeno, mej tem ko navadnih poslov še vedno primanjkuje.« »Primanjkuje?» vprašala je skoro brez sape, in neka nova misel ji je šinila v glavo. «Da, pestunj, kuharic, hišen in nižjih služkinj je vedno premalo.« «Tako?!» — Pomislila je še malo, a sklep je že dozorel v njej. — «Zapišite me prosim gospodična med pestunje.« »Med . . . med . . .?» »Jaz sem pri koncu s svojimi močmi, podleči bi morala, a podleči n o č e m!» < Vpišite, prosim, da iščem službe za pestunjo. Glasovir in francoščino lahko opustite, ker bi mi znalo več škoditi, ko koristiti.» »Ali gospodična, pomislite! . . . Dvomim, da bi bilo tako delo za vas!« »Delo je za vsakega; zakaj bi ne bilo zame!?» »Ali poselske knjižice nimate!« »Nič za to, še danes se javim pri magistratu, da mi jo preskrbe iz mojega rojstnega kraja.» »Potem seveda . . . braniti ne morem . . .« * * * In čez štirinajst dni je peljala v beli, s čipkami obrobljeni čepici, v čistem belem predpasniku s srčasto izrezanim lacem mal voziček proti dunajskemu otroškemu parku. Mala svetlokodrasta glavica je kukala izza zagrinjala in male okrogle ročice so lovile dolge franže, ki so visele s strešice vozičkove. In ko se je pri prazni klopici v pratru vstavila, vzdignila malega rudečeličnega fantka iz blazin, posadila ga v naročje in ko so te žive mehke nožice brcale po njenih kolenih in mali nerodni prstki grabili jo za lica, pritisnila je malo, živo in gorko telesce na-se in bila srečna . . . Pozabila je počasi na svoj glasovir in svojo francoščino, pazila na negotove stopinjice otrokovih nog in ni ji bilo žal, da je zavihnila rokave in odložila pajčolan, mesto da bi bila primorana — pasti . . . Fakir. Indska legenda. 'o pasa v zemljo zakopan stoji' puščavnik mladi Sunda, stoji tam ob veliki cesti. Tri leta že se pokori. Po cesti hodijo ljudje*, prinašajo mu miloščine; krepčajo ga z jedrni, pijačoj. To v čast si šteje marsikdo. In mimo njega gor in dol pomičejo se karavane, korakajo velblodi resni, za slonom stopa tolsti slon . . . Je-li še človek to-le sploh? Popotnik marsikak se vpraša in ogleduje si brahmanca — in v duši dviga mu se dvom. Z lasmi je dolgimi pokrit, do tal mu sega dolga brada; oči zaprl je ves zamišljen, le z ustmi giblje še fakir. Sepeče nekaj pred sebčj ter neprestano moli Brahmo in neprestano pokori se napol v gomili zakopan. In solnce sije na-nj z neba in meče žarke mu v obličje . . . In dež ga pere, mraz ga stresa . . . A kaj fakirju vse to mar? In mimo njega gre pomlad troseča cvetje po livadah; in tiči tam pojč krog njega . . . A on — kaj meni se za to! Čuj, Sunda mladi, zdaj poglej! Kdo zdaj prihaja mimo tebe ? Glej deklic mladih družbo glasno! Kako so lepe — vidiš jih? Ne vidiš udov njihovih okroglih, prožnih, zapeljivih ? Ne vidiš prsij njih kipečih ? Ognjenih njihovih očij ? Ne vidi nič, ne vidi nič I Ne vidi izkušnjav mamečih; srce je mirno, kri je hladna; za vso lepoto on je slep. Po vzorih višjih hrepeni: Popolnost hoče on doseči in sleči vso mesenost smrtno, pozemeljsko otresti vse 1 Bogovom biti če enak ! Še višje — tekmovati ž njimi pa prekositi jih v svetosti . . . Fakirju to je ideal. Naposled vendar 1 Ah, sinoč sam bog prikaže mu se Brahma, priplava predenj v luči rajski; Tako fakirju govori: «Moj ljubil Jalov tvoj je trud in prazna je pokora tvoja! Zaman moriš telč si mlado, zaman stojiš tu zakopan 1 • In kriv postavil si si vzor I Ustvaril jaz sem te človeka, ne angelja, ne poluboga . . . Ostani torej to, kar si! «Ostati človek — to tvoj vzor in smoter bodi tvoj najvišji! Ljub bodi ti obraz človeški in sveta ti človeška čast! «0 bodi človek, ne fakir! In ne sovraži mi življenja, ne beži pred svetd trpljenjem, ne loči od sobratov se! «S sebičnim samomorstvom ne — ljubeč sobrate mi se bližaj! Pospešujoč sobratov srečo sam srečen bližaj mi se ti! «Ne želi nad človeka si, saj više priti bi ne mogel. Da pod človeka mi ne padeš — le tega vedno mi se boj!» A. Aškerc. Ogled po svetu. Naše šolstvo. Kakor vedno prejšnja leta, tako se je vlada tudi v zadnjem letu prav malo ozirala na naše šolske potrebe. V kolikor smo v šolah napredovali, smo napredovali iz lastne moči in svojih sredstev. V prvi vrsti nam je zabelježiti, da imamo sedaj Slovenci v Gorici svojo ljudsko šolo. Doslej je morala fSloga« vzdrževati na lastne stroške šolo. Goriška mestna občina se je do skrajnega branila osnovati šolo. Ko je došel mini-sterski ukaz, so nastanili šolo v takem kraju in takih prostorih, da je nihče ni' hotel pohajati. Vztrajne pritožbe goriških Slovencev so pa izdale toliko, da je naučna uprava del mestnih dohodkov zarubila, s kojimi hoče vzdrževati Slovencem pripravno in dostojno ljudsko šolo. V Gorici imamo, kar bi morali že davno imeti, le žal, da so v Trstu vse pritožbe zaman. V Kranju se je dozidalo ter blagoslovilo gimnazijsko poslopje. V dveh letih se zavod spopolni v cel višji gimnazij. V Ljubljani so se ustanovile razne gospodinjske šole za višje in za nižje slojeve, katerih jedno vzdržuje c. kr. kranjska kmetijska družba, druge pa zasebna društva. Te šole vrlo dobro vspevajo in kmalu bodemo dočakali dobrih sadov. Gradi se tudi novo poslopje c. kr. gimnazije. Shodi v Ljubljani. Cesarjev jubilej je dal v minolem letu povod tudi mej nami Slovenci mnogim in velikim narodnim manifestacijam, koje so se vršile zvečine v Ljubljani. Prvo imenujemo županski shod, ki se je vršil 16. in 17. avgusta 1808. leta. Ljubljana, ki je vedela ceniti veliko važnost tega shoda, je oblekla te dni svojo praznično obleko, da počasti zastopnike vse Slovenije. Shod, kojega se je vde-ležilo okolo 700 slovenskih županov iz Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorja in 20 državnih ter deželnih poslancev je pod predsedstvom ljubljanskega župana g. Ivana Hribar, sklenil v prvi vrsti brzojavno pozdraviti Njega Veličanstvo in mu prigodom njegovega zlatega jubileja sporočiti izraze najglobokejše udanosti. Na to so bile sprejete važne resolucije, in sicer glede ravnopravnosti slovenščine pri graškem nad-sodišču, kjer se nam ista od sovražnih sodnih senatov odreka, dalje glede ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani in konečno se je sklenilo ustanoviti «Zavezo vseh slovenskih županov Precej temu velepomembnemu shodu je sledil dne 10. avgusta 1808 občedijaški shod. K temu shodu se je sešlo do 200 slovenskih akademikov. Zborovali so visokošolci dvakrat. Pri prvem zborovanju dne 19. avgusta se je sprejela resolucija, da se ustanovi v Ljubljani vseučilišče z pravoslavno, modroslovno in bogoslovno fakulteto in se izročila na pristojnem mestu. Drugi dan dne 20. avgusta je bila na dnevnem redu občedijaška organizacija. Tu se je sklenilo preosnovati ferijalno društvo «Sava», kar se je potem tudi zgodilo. Temu shodu je predsedoval predsednik «Slovenije* modroslovec g. Josip Reisner. Razven tega se je vršil običajni shod »Zaveze slovenskih učiteljev« minolo leto dne 31. julija v Ljubljani, ki je povodom cesarjevega jubileja sklenil ustanoviti več dobrodelnih in izobraževalnih naprav. Celjske slavnosti. Zaznamovati imamo dve veliki narodni slavnosti v letu 18Q8, koje je Celje videlo. Prva je bila dne 4. in 5. junija, ko so došli iz Gradca v Celje «Triglavani» in drugi slovanski akademiki, druga se je vršila dne 14. in 15. avgusta povodom blagoslovljenja zastave »Celjskega pevskega društva«. Dne 4. junija zjutraj so sprejeli celjski Slovenci slovanske akademike iz Gradca. Najkrasnejši pomladni dan je bilo to, ki je poviševalo slavnost in napravilo akademikom poset preprijeten. Glavni točki sta bili banket, ki je slavnost uvajal in večerni koncert. Čul se je pri tem koncertu prvi orkester na lok na slovenskem odru. Celjske Slovenke so pripele »Triglavovi« zastavi nov prekrasen trak, dočim so jim celjski Slovenci podarili dragoceno nosilo za trakove. Naš vrli pesnik g. Anton Aškerc je za to priliko zložil prelep pozdrav dragim gostom. Dne 5. junija so obiskali gostje iz Gradca in Dunaja narodni trg Šoštanj, od koder so nesli mnogo milih in veselih spominov nazaj v ptuje kraje svojega učenja. Dne 14. avgusta je na prijaznem griču sv. Jožefa pri mali kapelici na prostem blagoslovil mil. gosp. opat Ogradi novo zastavo »Celjskega pevskega društva«. Kumovala je blg. gospa Adela dr. Dečkova, ki je pripela prvi trak na novo zastavo. Ob nečuvenih brutalnostih celjskih Nemcev morala se je ta jubilejna slavnost vršiti v jako omejenem obsegu. Udeležilo se je slavnosti mnogo slovenskih in drugih slovanskih pevskih društev, razna sokolska društva in deputacije glasbenih zavodov. Poveličevala je slavnost tudi to, da se je je udeležilo naše ljudstvo z dežele. Krepki slovenski mladeniči iz okolice so tvorili varnostno stražo proti brutalnim napadom od strani sNemcev«, ki niti damam in mladim deklicam niso s svojo surovostjo prizanašali. Pričakovanje vseh je bilo koncentrirano na koncert zjedinjenih štajerskih pevskih društev, ki je pod vodstvom gosp. profesorja Gerbiča iz Ljubljane v vsakem oziru uzorno vspel. Žal, da je bilo ta dan še več drugih velikih slavnostij na Slovenskem, da ni mogla biti udeležba ptujcev večja. Dr. Anton Bonaventura Jeglič. Dne 20. majnika 1898 je dobila ljubljanska škofija novega vladiko mil. gospoda dr. Antona Bonaventuro Jegliča. Tako prisrčnega sprejema najbrže še ni doživel noben vladika v Ljubljani. Duhovščina in drugo občinstvo so tekmovali, 9* da dostojno sprejmejo svojega vladiko, vnetega Slovenca in rojaka. Rojen je novi vladika v Begnjah na Gorenjskem kot sin kmečkih starišev. Doslej je služboval kot vladika pri bratskem narodu v Bosni v Serajevem, od koder je bil poklican med svoje domače ljudstvo, ki ga obožuje. Kako si ga je narod želel in kako ga je bil vesel, kaže velika serenada ob vsprejemu, katere se je vdeležilo nad 16.000 ljudij, in da so mu v pozdrav pela tri slovenska pevska društva iz Ljubljane. Ljubljana. Deželno stolno mesto Ljubljana vidno napreduje pod županovanjem g. Ivana Hribarja. Ni ga meseca, ne tedna, da ne bi imeli zaznamovati kak napredek. V obče bodi tu omenjeno, da je dobila Ljubljana v minolem letu električno razsvetljavo, ki je v rokah mestne občine, mesto prejšne plinove, kojo so za drag denar prodajali Nemci. Izmed novih poslopij omenjamo: novo meščansko hišo, takoimenovano »Kresijo*, kjer bodo nastanjene meščanske šole in neke večje trgovine, novo meščansko vojašnico, kjer so nastanjeni topničarji, novo vojaško bolnico, novo gimnazijsko poslopje in prenovljeno mestno hišo, prenovljene cerkve sv. Jakoba in sv. Petra ter trnovsko. Regulacija mestnih ulic tudi vrlo lepo in dobro napreduje, tako da postane Ljubljana v par letih jedno najlepših in najmodernejših mest v Avstriji. Društva. Za obmejne štajerske Slovence se ustanovljajo vedno nova društva, ki organizujejo ljudstvo v boju proti narodnim sovražnikom. Taka so: »Delavsko podporno društvo v Celju*, katoliško politično društvo »Naprej« v Celju, enako društvo v Cadramu pri Konjicah, podružnica celjskega v Poličanah i. dr. Nadejati se je od delovanja in mnogih članov, ki pristopajo k tem društvom, da vendar pride tudi naši meji rešenje, ker žito gre že v klasje. Za celo Slovenijo se je ustanovilo gospodarsko podporno društvo «Naša straža* s sedežem v Ljubljani. Namen mu bo podpirati v krajih, kjer se je bati za narodno posest, slovenske trgovce in obrtnike. Delovala bo podobno kakor nemška «Siidmark» in bo delala proti njej. Mi želimo najlepših vspehov. Slavnosti F. Palackemu v Pragi. Sto let je minulo dne 14. junija 1898 odkar se je porodil v Hodslavicich na Moravskem František Palacky — velikan, ki je s svojim veleumom začel in skoro dokončal narodno in gospodarsko organizacijo bratskega naroda češkega. Kar delajo sedaj narodnjaki češki je le spopolnjevanje tega, kar je Palacky storil. On je tisti, ki je prvi spoznal, da je narod v gospodarskem oziru rešiti le po načelu: «Svoji k svojim!» Narod češki mu je hvaležen, a mu je hvaležnejši kakor bi mi mogli biti svojim veleumom hvaležni. Tako slaviti svoje može, kakor so Cehi velikega Palackega, tako ne zna noben drug narod. Dne 17. rožnika so se začele slavnosti. Udeležili so se jih vsi slovanski narodi od Urala do Triglava, Krkonošev do Balkana. Premalo prostora nam je tu odmerjenega, da bi mogli natančneje veliko slavlje popisovati. Omenjamo le glavne točke. V petek popoludne so se pripeljali zastopniki Jugoslovanov, zvečer pa Poljaki in Rusi. Sprejem je bil nepopisen. Množica, broječa nad petdeset tisoč, je sprejela došlece navdušeno, kakor se to malokedaj in malokje vidi. Vse: ljudje, konji, vozovi, hiše, stebrovje vse je bilo v slovanskih tro- bojnicah. «Na zdar» -klicev ne konca ne kraja. Zvečer je bil sestanek gostov na Žofinskem otoku. Kak je bil videti otok v prekrasni razsvetljavi, to more verjeti samo tisti, ki je to Frar.tišek Palacky. videl. Pozdravil je vse goste praški župan g. dr. Jan Pod-lipny. V imenu Slovencev je govoril g. Dragotin Hribar. V soboto 18. rožnika je bil odkrit v Panteonu češkega muzeja kip Palackega. Po slavnostih odkritja je bil na Žo- finskem otoku slavnostni banket in zvečer v narodnem gledališču gostom na čast prirejena slavnostna predstava. Glavna točka vseh slavnostij je bilo položenje temeljnega kamna za spomenik Frana Palackega. V nedeljo zjutraj ob Q. uri se je začel pomikati slavnostni sprevod, kakoršnega Praga še ni videla, iz Kraljevih vinogradov na Palackega trg. Spredaj so šli tisoči Sokolov, za njimi druga društva. Sprevod je brojil nad 45.000 udeležencev. Po slavnostnem govoru dr. Herolda so posamezni odličnjaki, od občinstva burno akla-movani, udarili s kladvom ob temeljni kamen. Najodličnejši udeležniki so bili: ruski general Komarov, ki je v imenu ruskega naroda položil na kip velik srebrn venec. Isto so storili: lvovski župan Malahovsky, ljubljanski župan Ivan Hribar in krakovski župan Friedlein. Navzoči so bili nadalje: knez Jurij Lobkovic, grof Jan Harrach, sin Palackega profesor Jan Palacky in zet njegov dr. Fr. L. Rieger. Kot velikega zgodovinarja so Palackega poslavila vseučilišča: Petrograd po prof. Lamanskem, Moskva po prof. Brandtu, Kijev po prof. Florjanskem, Varšava po prof. Grotu, nadalje cesarska akademija po prof. Jagiču, jugoslovanska po profesorju Smičiklasu, poljske po dr. Smolki. Shod slovanskih časnikarjev. To misel so sprožili bratje Cehi. Sliod je zboroval dne 19. rožnika 1898. Predsedoval je ljubljanski župan g. Ivan Hribar, podpredsednika sta bila gg. Hrvat dr. Mazzura iz Zagreba in Poljak Philinsky iz Krakova. Pozdravil je časnikarje praški župan dr. Jan Podlipny v imenu Cehov. Sklenilo se je vso slovansko politiko v Avstriji zjediniti, tako, da ne bo tiral vsak narod svoje. Vsi naj združijo svoje moči v dosego tega smotra tako, da bodo delali drug za drugega. In ta naloga se odkaže slovanskemu časnikarstvu. Vsega skupaj je bilo vsprejetih pet resolucij, ki se tičejo našega časnikarstva. Sklenilo se je, da bode zboroval prihodnji sestanek slovanskih časnikarjev leta 1899. v Krakovu. Odposlala se je še udanostna izjava presvitl. cesarju in pozdrav ministru Kaizlu. Zvečer je bil v prostorih tMeštanske besede* slavnostni banket. Tu si videl slovansko vzajemnost in bratsko ljubezen, koje začasna nasprotsva ne morejo zamoriti: poljubljala sta se Srb i Hrvat, Poljak i Rus. Če bo ostalo tako pride kmalu: »Slovan na dan!» Adam Mickiewicz. Teden dnij za velikimi praškimi slavnostmi se je vršila pri bratih Poljakih podobna slavnost na čast prvemu in največjemu pesniku poljskemu Adamu Mickiewiczu. Slavnost se je vršila dne 26. rožnika v starem stolnem jnestu Krakovem. Da proslave stoletnico rojstva pesnika in pisatelja, ki je bil bratom Poljakom to, kar je nam Prešeren, so pohiteli v Krakovo zastopniki vsih slovanskih rodov, posebno Čehi, da pokažejo svojo slovansko vzajemnost in da se zahvalijo bratskemu narodu za njihov poset v Pragi. Niso se vršile tako velikanske slavnosti v Krakovem, ker Poljake vedno boli, da se njih lastni bratje !z Pruske niso smeli udeležiti slavnosti ter jih žalila zavest, da njih narod trpi in ječi pod trdim nemškim jarmom, a tolažilo jih je gotovo bratsko sočutje in ljubezen drugih Slovanov, ki so pokazali, da trpijo in se veselijo ž njimi. Knez Bismarck. Minolo leto je zgubila Evropa razven Gladstone-a dru-zega velikega državnika : kneza Bismarcka. Gladstone je dobro politično motril in po tem tudi primerna sredstva rabil, Bismarck se je pa v dosego svojih namenov posluževal sredstev po principu Macchiavellija. Sam je priznal, da je imel vedno dvoje železo v ognji. Bil je skrajno brezobziren, zato so ga imenovali «državnega kancelarja z železno roko*. Rojen je bil Oton Edvard Leopold Bismarck na graščini Schonhausen dne 1. malega travna leta 1815. Napravil je karijero od upravnega referendarja do državnega kancelarja v malo letih. V službi kancelarja je ostal do nastopa sedanjega cesarja, koji v svoji domišljavosti ni mogel trpeti, da bi kedo drugi njega in državo vodil. Zato ga je odslovil. Poslej je živel Bismarck v svojem gradu v Friedrichsruhe, kjer je dne 30. julija leta 1898. preminil. — Bil je velik državnik, ki je vstvaril sedanje nemško cesarstvo. Slovani ga imamo v slabem spominu iz leta 1864. ko je on s skrajno brezobzirnostjo tlačil Poljake, ko so se uprli. Razumel je dobiti tudi Rusijo za-se, ko je pa uvidela, da ji noče dati na Bero-linskem kongresu obljubljenih koncesij, se je obrnila od njega. Svoje dane besede se tudi napram Avstriji leta 1866. ni držal. Kolikorkrat čujemo ime Kraljevi Gradec spomnimo se žalostne izdaje, ko nas je naša zaveznica zavratno napadla. To je bilo delo Bismarcka. Mi avstrijski Slovani pač nimamo povoda žalovati za njim, ravno tako bi bilo tudi od Nemcev prav, ker on ni mož nemškega naroda ampak nemške države. Dreyfusova afera. Se je slovenskemu svetu znano, koliko prahu je v zrak spravila neka veleizdaja na Francoskem, takoimenovana Dreyfusova afera. Od tačas so minula že leta, a stvar še ni dokončana. Ker se svoj čas niso vsi akti predložili javnosti, so začeli nekateri sumiti, da je bilo zraven nekaj sleparije. Prvi je prišel na to Dreyfusov zagovornik. Začele so se preiskave proti nekemu majorju Esterhazyju, ki so se — po pritisku najbrže — s tem končale, da je bil ta človek oproščen; a da ni imel dobre vesti in da je vendarle nekoliko kriv, kaže okolnost, daje pozneje, ko se je začela stvar jasniti, pobegnil iz Francoske. Za zaprtega in izgnanega Dreyfusa se je potegnil znameniti francoski pisatelj Emil Zola, ki je bil pa za to obsojen, a potem zopet oproščen. Ker prijatelji Dreyfusovi ne mirujejo in ker se je vsled njihovega vztrajnega preiskovanja posrečilo dokazati, da so se godile mnoge nerednosti pri obsodbi Dreyfusovi, posebno pa za to, ker se je jeden glavnih krivcev sam usmrtil in se s tem hotel odtegniti pravici, je sklenilo kasacijsko sodišče, da se uvede revizija v tem procesu. Zaradi tega je bila razburjena cela Francoska in skoro vsa Evropa, ki hoče zvedeti, ali je Dreyfus kriv ali ne. Večina liudij je sedaj mnenja, da so vsa pisma, katera je baje Dreyfus pisal in ona, koja so bila baje nanj pisana, ponarejena in da trpi Dreyfus po nedolžnem in da je padel le kot žrtva iz sovraštva nekaterih do njegove vere (izra-elitske). Doslej se še ne more nič gotovega zvedeti, a želeti je, da pride čim preje luč v to zadevo. Fiat iustitia! Italija. Tista blažena Italija, po kateri tako hrepene avstrijski Lahi, propada leto za letom, dan za dnem v gospodarskem oziru. Ljudstvo je bedno in siromašno, davki visoki, vse, celo okna pri hišah so obdačena. Stiska je tako velika, da je bruhnila minolo leto vstaja po nekaterih krajih. Ljudstvo si je živež hotelo s silo dobiti. Prvi majnik se je praznoval z ropanjem in požiganjem. Do pravih bitk je prišlo po nekaterih krajih med stradajočim ljudstvom in vojaštvom, ki je moralo braniti bogatine in vlado, ki je dovolila, da se po bira naklada celo od moke in kruha. Skušala je potem država temu odpomoči, ko so se nemiri že začeli, a je bilo prepozno. Najhujši izgredi so bili v Lombardiji. Začelo se je vse gibanje v Milanu in od tod je šlo po celi Lombardiji. Najhujši spopadi so se vršili v Milanu. Uporniki so naskakovali palače, nosili pohištvo, hrano, pijačo na ulice in trge, kjer se jih je množica polastila. Pustošili so na to in uničevali prometne naprave, tramvaje, telegrafe i. t. d. Vojaštvo je moralo na ljudstvo streljati in je bilo pobitih nad 200 upornikov. V Milanu je bila razglašena nagla sodba in je bila vsa uprava izročena vojaški oblasti. Upor je bil sicer s tem zadušen, a med ljudstvom vre in Italije ne reši propada nobeno zdravilo več. Vprašanje je le še, kako dolgo se bo držala. Wiliam Evart Gladstone. Dne 19. maja 1898 je preminil največji državnik angleški in največji državnik tega stoletja W. E. Gladstone. Rojen je bil dne 29. grudna 1809 v Liverpoolu, tedaj je bil star ob svoji smrti 89 let. Leta 1834. je stopil star komaj 25 let v javnost kot parlamentarec član toryistiške stranke. Bil je najprej državni podtajnik za angleške kolonije, pozneje je postal predsednik trgovskih uradov in član vlade in je tako hitro napredoval, da je postal leta 1866. blagajniški kan-celar ali finančni minister in leta 1868. ministerski predsednik (Premierminister); kot tak je služboval od leta 1868. do leta 1874. potem od leta 1880. do 1888. in tretjič od leta 1892. skoro do svoje smrti. Velezaslužen je za uravnavo in povzdigo angleških financ. S previdno roko je vodil Angleško in ob jednem motril gibanje Evrope. Bil je mož pravičnosti, vedno se je zavzemal za tlačene kolonije, posebno za skoro brezpravne Irce. Delal je pa tudi z vso vnemo za osloboditev balkanskih Slovanov, ki mu bodo gotovo vekomaj hvaležni. Tu sta delala jedino z ruskim carjem, ki je tudi povodom njegove smrti izrazil svoje sožalje njega rodbini in angleški vladarici. Isto je storil iz hvaležnosti črnogorski knez. Država mu je priredila na lastne stroške veličasten pogreb. Pokopan je v westmiinsterski cerkvi poleg angleških kraljev. Kreta. Po vplivu evropskih velesil, posebno Rusije, je bila Turška prisiljena pustiti in zapustiti Kreto, katera bode sedaj neodvisna od turške vlade in odtegnjena turški samopašnosti. Otok je z velike večine kristjanski, ker je bil prej pod be- neško vlado, a od leta 1668. je tlačil nje prebivalce turški jarem, kojega so se stoprav minolo leto otresli. Za sedaj je imenovan upraviteljem ali guvernerjem grški prestolonaslednik in vojvoda špartanski, princ Jurij. Formalno bo odvisen od Turčije, a počasi se bo otresel tudi tega jerobstva in se bo prikiopil grškemu kraljestvu, kakor je to želja Krečanov. Res je bilo škoda lepega otoka, ki ima do 300.000 prebivalcev, da so Turki po njem vladali in ga zanemarjali. Otok je jako rodoviten in se pridela na njem mnogo olja, vina, svile i. dr. To pridelovanje je bilo doslej jako zanemarjeno, a gotovo si bo ljudstvo sedaj izdatno opomoglo, ker čuje nad njo Ruska in ker bo imelo dobrega upravitelja. v Špansko-ameriška vojna. Ta vojna, katere konec smo že doživeli, pomenja smrt sedanje Španije. Povod vojni je dal samosvoj sklep zbornice Zjedinjenih držav, da postane Kuba, koja je bila španska kolonija, neodvisna republika. Španci so se temu odločno uprli in začela se je draga vojna, katere pozorišče je bila suha zemlja in morje. Jedna najodločilnejših bitk je bila ona pri Manili, ki se je za Špansko nesrečno končala. Dolgo sta se bili vojski za mesto Santiago, katero so Španci dolgo in trdovratno branili, a se je moralo konečno podati Amerikancem. Z mestom Santiago je prišlo tudi nad polovico otoka Kube Amerikancem v roke in zajetih je bilo okoli 15.000 španskih vojakov, katerim so pa Atnerikanci pustili prostost. Odvzelo se jim je orožje in vrniti so se morali na trgovskih ladjah. Španska je bila konečno prisiljena sprejeti mirovne pogoje od Zjedinjenih držav. Španska je zgubila Kubo, ki je postala neodvisna in Portoriko, ki je prišla v roke Zjedinjenih držav. Tako je materijalno in moralno uničena jedna nekdaj najmogočnejših držav, ki si pa gotovo ni zaslužila tako slabe c^S. Oglasi. iftuzikalije! Umetnine! Zemljevidi, -s^ učila. Pisalno in risalno orodje. Poslovne knjige. ^ Papir. LJUBLJANA Dvorni trg Židovske ulice. L. SCHVVENTNER Najstarejša in največja H trgovina z zgotovlj enimi lili1 oblekami f/Stlfii_ .tiilllprt iSp---------------- " ' Priporočava svojo bogato zalogo zgotovljene obleke za gospode, dečke, gospe trni 853K* m in deklice po najnižjih cenah. &m LJUBLJANA Preširnove (Slonove) ulice štev. 9. iSS^SSi -------- ftfiMl/_\ir1{'.i,\ i/3-V\iif'f/\vr/f/\\i--\y. '<~!Z*< i/^vC D JPftiC Jac C 3'JtcC JotcC 3 Zavratnice za dame in gospode od navadnih do najfinejih. Srajce, ovratnike, manšete, rokavice in nogavice. Pozamenterije, modrci, m žepni robci, pliš, baržun in vsa oprema za šivilje. Svileno blago, trakovi in čipke, jopiči ter vsakovrstna spodnja obleka za dame Solidna postrežba! in gospode. Cene nizke! MAKSO ARMIČ, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 2. Prva narodna modna trgovina I Naročila po pošti se točno in solidno izvršijo. --- Pristne ruske galoše. - ngCJBB D3 + C3+-CDJjkC3 J r m Štefan Boucon lastna tovarna stolov na Teharjih (zaloga Gospodske ulice 13) se priporoča č. duhovščini in si. občinstvu za napravo vsakovrstnega v njegovo stroko spadajočega dela. Izdelovalnica elegantnih ameriških vrtnih mebljev. Vzprej em a poprave in pletenja. Cene nizke, delo trajno. — Cenik franko in zastonj. F= fcss i|S|jgl|l j ~c=-/ L ............ m........i.........i.......nun.....m......i........i.....i...............mm....... JVlihael /Vltziebler lončar v Celji priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih glinastih pečij v vseh barvah, konzole za štedilna ognjišča, vrtne dekoraGije, raznovrstne vaze kakor tudi vse druge v njegovo stroko spadajoče predmete. C3 WM§WšMM Lekarna P" -"sniiljenju" na Dunaji. Sffei NRSŠ H T\\vi) p; Tivj/i m m fes TivJ/) {«.!t.i. .i. - ■ - ^ -"v: 57; rTTTTTTTTTTTTTni Radhoštni zeliščni čaj in Rožnavski mlinčeki iz mahu in lišajev so najboljša domača zdravila, da se sluzaste tvarine iz človeka izločijo ter da se dobi slast in tek. Priporočajo jih tudi že mnogo let v obvarovanje kašlja in hripe, slabega želodca in pričetka tuberkuloze. Velik zavoj stane l gld., polovični 50 kr., jedna škatlja mahovnih mlinčekov 50 kr. Za zavoj in vozni list zaračuni se 10 kr. več. Zaloge so skoraj v vseh lekarnah ali pa je naročevati naravnost iz lekarne pri «Materi Božji» "v zdravišču Rožnau. Moravsko. Popravki se^izvršujejo v moji delavnici. puškar v Ljubljani, Židovske ulice št. 3 priporoča svojo bogato zalogo orožja za lov in osebno varnost, streljiva in potrebščin za lovce. G) (S 'TJ^pTJ^ižTP —f/r-i/ 1M is §1 ^ SsiN vMs- NTti ■ ^ &>S SZf (V/A ^ /A'/,V pj % i II 'JZ& TivM M m »A m'.-. O CsMsfesSls sKS — Splošno kreditno društvo Banka „GO^UP" v Ljubljani, Dvorni trg štev. o sprejema in izplačuje hranilne vloge vsak dan, obresti 41/a°/o polumesečno ali 4°/0 od dneva vložitve do dneva vzdige. Tudi za tekoči račun (Giro-konto) se računajo obresti od dneva vložitve do dneva vzdige. v kupuje in prodaja rente, srečke, sploh vsake vrste vrednostne listine po dnevnem kurzu in izpeljava vsa bančna in borzna opravila. Rentni davek plača društvo samo. Posojila in kredit v vsaki obliki, obresti so po 6«/,% 'n P° »"/o. brez vsakih troškov ali prispevkov. Poštno-hranilnične položnice in pojasnila brezplačno v pisarni ali po pošti. Člani se sprejemajo iz naših pokrajin, potrebno je le z izjavo pristopa naznaniti, koliko glavnih deležev po 100 gld. se želi. Uradne ure so od 9,—12. dopoludne in od 3.-5, ure popoludne. mmm 7\\ (im .-///i i KfS Vfhil (■mi M (mi fc/iv SKS JiVŠ/, (ffm M 'M m tm a/M M m -i W\T/«i ~ ..... •GČ&jS.JF. %dano podpisani priporoča svojo a mnogobrojen obisk proseč, beležim z velespostovanjem 0. Maijer • kavarnar in gostilničar v „JVarodnem domu". G\ 6) rS O rs rs rs rs \V/f Kamnoseški mojster V ton c -^ta mernik v Ljubljani Slomšekove -ulice štev. 9 (nasproti mestni elektrarni) priporoča se prav posebno častiti duhovščini v izvršitev kamnoseških del, kakor: altarjev, tabernakeljev, prižnic, | obhajilnih miz, krstnih kamnov itd. ffi Sprejemajo se vsakovrstna J fejfif | stavbena kamnoseška dela Aj^mI stopnice, podesti, Wtei||B| fasade, hangarji, balkoni, M^^SH Izdelovanje plošč ^^^^^^ trumoske, kredenčne, umi- l^SFl^m valne, toaletne mize in ^ SiH nočne omarice _ _ ^ iz raznih vrst marmorjev. ' —Bogata zaloga — nadrobnih spomenikov iz raznovrstnih marmorjev, po najnovejših arhitektoničnih obrisih in najnižji ceni. Naprava kompletnih družbinskih rakev in rodbinskih spomenikov. Strugarnica marmorja z električno silo. Obrise, načrte in narise napravljam na zahtevanje brezplačno. Kwizde restitucijski fluid c.kr. priv.umivalna voda za lnonje- Cena steklenici gld. 1-40. Vže 35 let v rabi v dvorskih konjarnah ter v večjih vojaških in dvornih hlevih, za krep-čalo pred in po velicih naporih,pri izpahnenju, otrpnenju kitov itd., vsposobi konja za iz-vanreden uspeh pri dirkah. Staroznano diet. kosm. sredstvo (za mazati), ki krepča in utrjuje kite in mišice človeškega telesa. Kvvizde fluid (fluid za tviris+e) znamka kače. Cena stekl. gld. 1'—, V2 stekl. 60 kr. Kwizde korneuburški redilni prašek za živino. Veter.-diet. sredstvo za konje, rogato živino in ovce. Vže 43 let v rabi v večina hlevih ako živina noče zreti, slabo prebavi, za zboljšanje mleka in v pomnoženje istega. Cena 1 škatlje 70 kr. '/a škatlje 35 kr. GLAVNA Z A LOG- -A. FRAN IVAN KWI ZDA c. in kr. avstroogerski in kr. rumunski dvorni založnik in okrožni lekarnar KORNEUBURG pri DU N A J U. _. II8II Anton Koleno trgovec v NARODNEM DOMU v Celji priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega — špecerijskega blaga — po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno. Kupčija z vsemi deželnimi pridelki. Vsakovrstne pristne čebelno-voščene sveče vedno v zalogi. ■še ll®ll Val Trgovina z železninoi . GOLOB (Andr. Druškoviča naslednik) Mestni trg io Ljubljana Mestni trg io priporoča svojo novo in bogato zalog'o vsakovrstnega železja predpečnikov, raznovrstnih pečij in štedilnikov, kuhinjskega in poljskega orodja, žag, pil, kos, sekir, vlitih kotlov, jeklenih in kovanih šin itd. — Zaloga amerikanskih strojev za rezanje mesa in izdelovanje klobas, nepremočljivih plaht, cevij iz gumija za pretakanje vina. Velika izbera železnih nagrobnih križev. Vnanja naročila izvrše se točno. — Cene najnižje. Iffiim&sm&smi G. ALMOSLECHNER S" i^l^žli Urar v Celji Kolodvorska ulica IIHIHIHIHIIIIIIIIIIIIII © 1 ('f&LVfj^LVfLMi CfAHCfAlK^AU ftiMif^UfsS.' M^isi 1 Bil N Ta tvrdka se priporoča za nakup srebrninc in zlatnine ter dobro reguliranih zlatih in srebrnih žepnih ur in vsakovrstno popravo v to stroko spadajoči h del. C Ubald pl. Trnkoczy lekar pri rotovžu v Ljubljani priporoča sledeča zdravila : Doktor pl. Trnkoczy-ja Pogled mestnega trga in lekarne U. pl. Trnkoczyja v Ljubljani. Doktor pl. Trnkoczy-ja želodečne kapljice. Dobro sredstvo za želodec. — Steklenica 20 kr. Tucat 2 gld. k merili pf odvajalne (čistilne) čistijo želodec. — Škatlja 21 kr., 6 škatljic "-1 UOiJll'C 1 gld. 5 kr.—Pocukrene krogljice, 1 škatljica 40 kr., 4 škatljice 1 gld. Doktor pl. Trnkoozy-ja nPQn! PlJu®ni in kašljev sok ali zeliščni sirup, sestavljen z lahko raztvarljivim (JI p lil J vapnenim železom, utiša kašelj, raztvarja sliz, ublažuje bol in kašelj, vzbuja slast do jedi in tvori kri. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Maria-Zell. Varstv. znamka. ca 4 i m % i 4 Doktor pl. Trnkoczy-ja i t i ■ ali drgnilni cvet (udov cvet, Gichtgeist), je kot bol utešujoče, ublažujoče nrntlTlSKl drgnenje za kriz> roke in noSe' kot zopet P°ž>vljajt>če drgnenje po dolgi hoji in vllUUlll težkem delu itd. priporočljiv. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Doktor pl. Trnkoczy-ja tinktura za kurja očesa, izkušeno sredstvo zoper boleča kurja očesa, bradovice, utrpnjenje kože, žulje in ozeblino. Ima to veliko prednost, da se samo le s priloženim čopičem bolni del namaže. — Steklenica po 40 kr., 6 steklenic 1 gld. 75 kr. Varstvena znamka. _= Ker mora biti vedna skrb p. n. ekonomov, kmetovalcev, živinorejcev itd., da se ohrani živina zdrava in močna, zato opozarjamo prav posebno na naše živinozdravniške preparate: =■ Varst. znam. v ■ ■ -t ■ redilni prašek za notranjo rabo pri kravah in konjih. Vže skoraj 71VI TI Ki 5° Iet z najboljšim uspehom v rabi pri pomanjkanji slasti za žreti, Varstvena znamka. za zboljšanje mleka. 5 zavojev samo 2 gld. Prašičji redilni in maščobni prašek. Varstveno in dijetetieno sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi v tvor-jenje mesa in maščobe. Zavoj 25 kr., pet zavojev samo 1 gld. Zavoj z navodilom o uporabi 50 kr.; S? S. Varstvena znamka. V, 5 3 FRANJO DETTER Ljubljana, Stari trg št. i. Prva in najstarejša zaloga poljedelskih in šivalnih strojev. Šivalni stroji za domačo rabo in obrt dobivajo se tu prve vrste, iz najboljega materijala, tihega teka in okusne oprave. Za vsak stroj jamči se S let. Ustanovljeno 1. 1870. Ceniki zastonj in poštnine prosto. iJpgfe: iiiPPi! IlillSiltt liiipp 'iSfcPSsfc ............. . . . . ----- •I* v diiiiil Hi iiPlfelt ' iHHi Kamnoseška obrt v Celji Jos. Weber-jevi dediči priporočajo svojo bogato zalogo nagrobnih spomenikov. Vzprejemajo vsakovrstna stavbinska dela. vvvvv-!- h- Izdelujejo razne okraske za stavbe iz cementa. -.- -,:ttt -i-v-i-i—' V žftSSMg v* mu -T-I- + + + J, .u V *i* i*, i,1".^!*',^1'^.j' v_'.I' iti',' '.1 'I* Slovenci, kupujte in zahtevajte povsodi svinčnike v korist družbi sv. CIRILA in METODA. Svinčniki so zanesljivo pravi in dobri ako imajo poleg društvene znamke tudi ime tvrdke Hard-mutha. Vsak drugi svinčnik, ki se proda kot društveni svinčnik, ni pravi. — Glavna zaloga IVAN BONAČ v Ljubljani. Cena svinčnikom je po 1, 2, 3, 4 in 7 kr. komad. Ceniki na razpolago. Preku-povalcem primeren popust. Špedicija c. kr. priv. južne železnice prevažanje hišne oprave koncesijoniran zavod postreščekov Ferdinanda Pelle-ta na Graški cesti štev. 13. ,pri $loqul G> T s> G> e> G> G> e> G> i i i i i i Svoji k svojimi Ivan Vrečko jedini spodnještajerski narodni sladcičar — v «Narodnem domu» v Celji. priporoča svojo veliko zalogo krasnih daril za Miklavža in Božič po najnižjih cenah. Najboljši likerji. Velika zaloga čaja in čokolade. Izdelujejo se vsakovrstne sladčice in torte za gostije in druge veselice. Zunanja naročila izvrše se točno in hitro. Jos. Zabukovšek krojaški mojster CELJE, Glavni trg 18 priporoča se za napravo vsakojake obleke po najnovejšem okusu, solidno, trpežno in po najnižjih cenah. Priporoča tudi veliko zalogo storjene obleke iz najboljšega blaga po najnižjih cenah. Svarim pred naročevanjem in nakupovanjem brezuspešnih in zato cenejših ponarejevanj mojega edino samo z mojo zeleno kupčijsko in [ICH DI EN] Edino pravi balzam lekarja A. Thierry Ja v Pregradi pri Rogaški Slatini. Svarilo! pristnega balzama! Moj balzam se dobiva varstveno znamko „Thierry-jev balzam". ■"ZUir čudotvorni balzam. Po zdravstvenem oblastvu preiskan in potrjen. Oprava steklenic je podvržena kupčijskemu zakonu za zavarovanje vzorcev. Izključno jedina in neposredna izdelovalnica in razpošiljateljica je lekarna „Angelj varuh" A. Thierry-ja v Pregradi pri Kogaški Slatini. Ta balzam se rabi za zunaj in znotraj. On je 1. Nedosegljivo zdravilo pri vseh plučnih in prsnih boleznih, hladi katar in zabranjuje bljuvanje, odpravi hud kašelj in ozdravlja celo zastarane take bolezni. 2. Deluje posebno dobro pri vnetju grla, hripavosti, vseh vratnih boleznih itd. 3. Mrzlico prežene korenito. 4. Zdravi neverjetno hitro vse bolezni na jetrih, v želodcu in črevih, posebno želodčev krč, koliko in trganje po životu. 5. Ozdravi bol in odpravi zlato žilo in hemorhoide. 6. Mehča prebavljanje in čisti kri ter ledvice, ozdravlja otožnost in pobitost ter pospešuje tek in prebavljanje. 7. Služi tudi dobro pri zobobolju, otlih zobeh, gnjilobi v ustih in pri vseh zobnih in ustnih boleznih, ter odvzame ri-ganje in neprijeten duh iz ust in želodca. 8. Je dobro sredstvo zoper črva, trakuljo in epilepsijo ali božjast. 9. Za zunaj se rabi kot čudotvorno zdravilo za vse rane, nove in stare, sledove ran, pšeno, ošpice, ce-vovke, bradovice, opeklino, ozeblino, hraste, garje in spuščaje, raz-pokane in raskave roke itd. itd. in ozdravlja glavobol, šumenje, trganje, protin, bolečine v ušesih itd., o čemer jasno pouči obširen navod o porabi. 10. Je sploh najboljše zdravilo, ki naj se rabi za znotraj in zunaj z gotovim vspehom, je zanesljivo, cen6 in nič ne škoduje in brez katerega bi naj za prvo pomoč nobena družina ne bila, posebno ob hripi (infiuenci), koleri in drugih nalezljivih boleznih. Jeden sam poskus bode bolj poučil in prepričal, nego to oznanilo. Pravi in neponarejeni je ta balzam le tedaj, ako je vsaka steklenica zaprta s srebrnim zaporkom, v katerem je vtisnjena moja tvrdka: ADOLF THIERRY. lekarna pri „AngelJu varuhu" V Pregradi, ako ima vsaka steklenica zelen listek in je zavita v navod o rabi, na katerem je ravno ista varstvena znamka z istim napisom kakor zgoraj. Vsi drugi balzami, ki niso zaprti z mojim zaporkom in vsi balzami, ki imajo drugačno zunanje znamenje, naj vsak, kot tembolj ceneje, tem manj vredne kar vrne. Naj se tedaj vedno pazi na gorej označeno ze eno varstveno znamko! Ponarejalce in posnemaice mojega edino pravega balzama strogo ovadim po zakonu varstvenih znamk pri sodišču in ravno tako tudi vse prodajalce 5 ponarejenih izdelkov. Kjer ni nobene zaloge mojega balzama, naroči se naj \ naravnost na naslov: Lekarna „angelj varuh" A Thierry-ja v Pregradi : pri Rogaški Slatini. Do vseh poštnih postaj avstro-ogerskih velja s pošiljatvo: 12 malih ali 6 velikih steklenic 4 krone, za Bosno in Hercegovino velja fran-kirana pošiljatev 12 malih ali 6 velikih steklenic 5 kron. Manj kot 12 malih ali 6 velikih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo za poslani denar ali s poštnim povzetjem. Adolf Tliierry, lekarnar v Pregradi pri Rogaški Slatini. SchuVzengel Apofheke Moč in delovanje pravega angleškega čudotvornega mazila. S tem zdravilom se je ozdravila 14-letna bramorka (gnitje kostij), katera se je smatrala za neozdravljivo, v novejšem času celo 22-letna huda raku podobna bolezen. Angleško čudotvorno mazilo, pri najhujših, tudi zastarelih boleznih trpečega človeštva rabljeno z najboljšim vspehom, nedosegljivo pri zdravljenju ran kakor tudi lajšanju bolečin, je prav za prav le spojenje čudotvornih naravnih močij rudeče rože «rosa cen-tifolia» v zvezi z drugimi, radi svoje zdravilne moči znamenitimi snovmi. Angleško čudotvorno mazilo se rabi pri razbo-lelih prsih otročnic in ako tem mleko po mlečnicah zastane, ali prsa otrpnejo pri pšenu, pri raznih starih napakah, odprtih nogah, ranah, slanotoku, oteklih nogah, celo pri bramorki; pri vsekanih, zbodenih, ob-streljenih in vrezanih ranah in pritiskih; izvleče vse tuje tvarine, kakor: steklovino in tršice, pesek, svinec, trne itd.; pri vseh oteklinah, izrastkih, karbunklih, bulah, celo pri raku; pri črvu ali lisi, zanohtnic na prstu, mehurjih, ranjenih nogah, opeklinah vsake vrste, ozeblih udih, pri preležanih bolnikih, pri opeklini na vratu, pri otokih, ako iz ušes teče ali se otrokom odpre v ušesih itd. Angleško čudotvorno mazilo je kolikor stareje toliko izvrstneje pri vporabi! Priporoča se družinam, da imajo vedno pri rokah to jedino preservativno sredstvo. — Manj kot dve puščici se ne razpošilja; razpošilja se le za poslani denar ali s povzetjem. S poštnino, voznim listom in zavijanjem vred veljata dva lončka 3 krone 40 vinarjev. Mnogoštevilna spričevala na pregled! — Kupovalce svarim pred ničvrednim ponarejenim mazilom in prosim, naj vsakdo pazi na varstveno znamko vžgano vrhu lončka in tvrdko „Lekarna ,angelj varuh' A. Thierry-ja V Pregradi". Vsak lonček mora biti zavit v ravno tak navod o rabi z varstveno znamko. — Ponarejalci in posnemalci mojega edino pravega angleškega čudotvornega mazila se strogo kaznujejo po zakonu o varstvenih znamkah, ravno tako tudi prodajalci ponarejenih izdelkov. Dobiva se v lekarni „angelj varuh" A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogaški Slatini. Zaloga skoraj po vseh lekarnah. Kjer ni zaloge, naj se naroči naravnost pri lekarni »Angelj v^.ruh» A. Thierry-ja v Pregradi pri Rog. Slatini. Številka varstvene znamke za Avstro-Ogersko: 4524. ^ HEMORHOIDNI PRAŠEK ifi gotova pomoč, zdravi in odstranjuje hemorhoide (zlato žilo, krvni tok Čev, zavoz-lanje). Rabiti le na zunaj, brez zadržka v opravkih. Natančneje pove navodilo za rabo. — Vsaka škatlja mora imeti moj podpis. — Jedna škatlja velja brez stroškov doposlana 4 gld. — Pravi prašek je le dobiti naravnost iz lekarne «ANGELJ VARUH* A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogaški Slatini. desA.TH 1ERRY in PREGRADA v Cudotvorni Pain-Expel!er le za zunanjo rabo. Presenečeno gotov učinek mazila zoper protin, trganje po kosteh, hudo kostenico v sklepih, bolečine v hrbtu in križu, vražji tok, mrtvoudnost, zunanje prehlajenje, izvinitev, otekline v udih, vnetje itd., kakor tudi kot zunanje krepčilo po vseh naporih in kot obvarovanje proti vsem navedenim boleznim. Pristno le z zgoraj stoječo firmo in varstveno znamko ter s kovinsko-mošičnim zatvorom firme izdelovalčeve. — Manj kot dve steklenici se ne more pošiljati in staneta franko na vsako pošto Avstro-Ogerskega in Nemškega po poštnem povzetji ali za naprej poslani denar 3 krone 40 vin. j_ekarna pri „angelju varhu" A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogaški Slatini. Pristna angleška pomada za obvarovanje kože ki nima v sebi nobenih škodljivih ali prepovedanih snovij, deluje hitro in zanesljivo zoper vse kožne bolezni, obvaruje proti škodljivemu uplivu vremena in solnčnih žarkov, odpravi čudežno vse nečistosti kože na licu in telesu, kot pege, solnčne pike, zakožne črve itd., gube in trpkoto kože, naredi grbaste in rudeče roke nežne in gladke in podeli po daljši rabi obrazu mladostno živahnost in nežnost, koži pa splošno rožno obliko. Vsaki večer naj se pred spanjem lice in tisti deli lahko namažejo in naribljejo, katere hočemo pomladiti in nežne ohraniti. Na roke se naj denejo rokavice in tako se naj ponoči zgodi učinek. Zjutraj se je treba umiti s svežo mrzlo vodo in z dobrim milom (najboljše z mojim Boraks-milom). Vsak lonček mora imeti na pokrovu vtisnjeno firmo: Lekarna, pri „angelju varhu" A. Thierry v Pregradi. Jeden lonček pristne angleške čudotvorne pomade stane 1 krono 60 vin., jedno Boraks-milo 80 vin. Za poštnino in zaboj 80 vin. posebej. Po originalu angleškega recepta se izgotavlja v lekarni „Angelj varuh" A. Thierry-ja v Pregradi pri Rog. Slatini. Pristna angleška Tannochinin-pomada za rastenje las. Ona zadižuje izginitev las, prcrani izpadek in osivljenje las, je č^sto neškodljiva in boljša kakor vsaka druga pomada te vrste, i lonček velja 2 kroni. Za poštnino in zabojček 8o vinarjev več. Vsak lonček mora imeti na pokrovu vtisnjeno firmo: Lekarna „Angelj varuh" A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. HEMATIN-PASTILE po originalnem francoskem receptu prirejene iz pristnega Liebiškega mesnega extrakta v spojini s kemičnimi bistvi so najbolj zanesljivo sredstvo zoper bledico in malokrvnost ter zoper bolezni, ki nastanejo iz teh dveh. One redijo ob jednem tudi kri in so sploh redilne. Pri vseh znakovih pričenjajoče se bledice in malokrvnosti, ki se lahko spoznajo po lahkem opešanju in pri slabosti mišic, srčnem utripanju, težkem dihanju, motenju prebavljanja, želodečnem krču, omotici, trdovratnem glavobolu itd. dotičnega človeka, naj se ne zamudi pravočasno ustaviti nadaljevanje te bolezni. Zato naj vsak zaupno naroči Hematin-pastile, ki sojedino zanesljivo sredstvo zoper bledico in malokrvnost. Hematin-pastile se narede za vsako naročilo sveže v lekarni „Angelj varuh" A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. -♦§—• Vsaka škatljica mora imeti lastnoročni podpis izdelovatelja. Jedna škatljica velja 3 krone 40 vinarjev, za poštnino in zavitek 60 vinarjev več. Za^^ppaoiki fi;®!*! # Jako prijetno okusno sredstvo za odraščene kakor tudi za otroke vsake starosti proti krčevitem in dušljivem kašlju, prsnem pljučnem nahodu, zasliženju, bolestnem bljuvanju, prsnim boleznim, utešljivo in bolečine olajšujoče pri vseh, tudi zastarelih boleznih na prsih in pljučih. Mala steklinica stane 1 krono 20 vin., velika 2 kroni 20 vin. Za poštnino in zaboj 80 vinarjev več. Na vsaki steklenici mora biti kovinska mošnica z vtisnjeno mojo firmo. Izdeluje in dobiva se v lekarni „Angelj varuh" A. Thierrj-ja v Pregradi pri Rog. Slatini. T CJ ^T TU pristno angleški univ. jedilni X/ A. vT JLi 1 M V prašek in prašek za prebav- ~wmš' "sit ljanje, katerega izdeluje lekarnar -A__ Tliierr-jr -v Pregradi pri Rogaški Sla.-tin.i_ Nedosegljivo in nepresežno domače zdravilo, ki krepi želodec, vzbuja tek, pospešuje prebavljenje, redi in krepča telo in lahko odpravi vsako težko prebav-ljenje, priporoča se posebno po povžitju premnogih in prekrepkih, mastnih napi-hujočih jedil ali preobilne pijače, -isti tudi kri in ubrani začetek in razširjanje večine boleznij na prebavilih. Tega praška naj se vzamejo jedna ali dve majhni žličici četrt ure po vsakem obedu s kupico vode ali še bolje dobrega vina in spije naj se potem še pol kozarca vode ali yina. — 1 škatljica velja 2 kroni. Za poštnino in zaboj 80 vinarjev več. — Vsaka škatljica mora imeti v dokaz, da je prava, lastnoročni podpis izdelovatelja: «THIERRY ADOLF». — Kjer ni zaloge tega izvrstnega praška, naj se naravnost naroča in piše na A- Thierry-ja lekarno pri „angel]u varhu" v Pregradi pri Rogaški Slatini. Pristno angleške Cascara-Sagrada kri čistilne krogljice. 1 škatljica 60 vin., 1 zavitek s 6 škatlami 3 krone. Za poštnino in zabojČek 60 vin. veČ. — Posebno priporočljive za pospeševanje potrebe brez škodljivih nasledkov. Vsaka škatljica mora imeti lastnoročni podpis izdelovatelja A. Thierry-ja. Kjer ni zaloge mojih izdelkov, naj se naroči naravnost v lekarni „Angelj varuh" A. Thierry~ja v Pregradi pri Rog. Slatini. Pristen zagorijanski živinski prašek za konje, rogato živino, ovce in prašiče, zdravilen in krepilen. 10 zavojev velja poštnine prosto gld. 3'50. Pristen se dobiva v lekarni „Angelja varha" A. Thierry-ja v Pregradi pri Rog. Slatini. !l!l!!lll!llll|lll!illllllllillillllllil!lli,lili!lllil!!l!!i!i!!ii!i'iii 44 -t 11+ + + + uttHtftu-tutft t44't 1-f -f-f-t-^t t ■>■■ Stanje hranilnih vlog 30. sept. 1898: i,3°5 3io gld. Promet od l.jan. do 30. sept. 1898: 4,914.146 gld. LJUDSKA POSOJILNICA v Ljubljani, Gradišče št. i (tik nunske cerkve) sprejema hranilne vloge vsak delavnik v svoji uradnici v Ljubljani, Gradišče št. i, od 8. zjutraj do i. popoldan. Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega, če je ud posojilnice ali ne in se obrestujejo (polmesečno) po II O na leto, brez kakega odbitka, ker plača »Ljudska posojilnica> ves zadevni davek sama. P \ Če hoee kedo denar po 1. uri popoldan vložiti, ko je posojilnica zaprta, naj se oglasi v pisarni načelnika dr. Ivana Šušteršiča, odvetnika v Ljubljani, Kongresni trg («Zvezda») hiš. št. 2, kjer se bode poskrbelo, da se tudi popoldan opravi. POSOJILA daje „Ljudska posojilnica" na intabulacije ali na poroštvo. Dr. Ivan Šušteršič načelnik. Josip Šiška knezoskofijski tajnik načelnika namestnik. Odborniki: Anton Belec župan, posestnik itd. v Št. Vidu nad Ljubljano. Frančišek Birk stolni vikar v Ljubljani. Dr. Janko Brejc odvet. kandidat v Ljubljani. Dr. Andrej Karlin gimn. profesor v Ljubljani. Karol Kauschegg veleposestnik inveletržec v Ljubljani. Matija Kolar župnik pri D. M. v Polju. Ivan Kregar pasarski mojster v Ljubljani. Gregor Šlibar župnik v Rudniku pri Ljubljani. Dr. Viljem Schweitzer odvet. kandidat v Ljubljani. Dr. Aleš Ušeničnik profesor bogoslovja v Ljubljani. TTTTTTTTTTTiTTTiTiTlTTTTiTliTTliTIiTI 11 Realno izvažanje ur, zlatnine in srebrnine s triletnim pismenim poroštvom Odlikovan in nagradjen. HANNS KONRAD tovarna za ure in izvoz zlatnine v Brux-u (Češko). Kdor hoče kupiti dobro, trpežno in ceno uro, naj se obrne zaupno do omenjene tvrdke, katera pošlje le pristne, od c. kr. novčnega urada preskušane in pun- cirane ure s poroštvenim potrdilom za tri leta proti najnižjim tovarniškim cenam naravnost naročniku. Št. P25 remonterka iz niklja z emajliranim kazalnikom 3 75 gld., št. 828 pristna srebrna remont. 6-50 gld., št. 830 pristna srebrna remont, pol krita 7 25 gld., št. 832 pristna srebrna remont, fantazija 7 75 gld., št. 833 pristna srebrna remont, z zlatim robom 8'25 gld., št. 839 pristna srebrna remont, z notranjim srebrnim pokrovom in zlatim robom, najmočnejša vrsta 9 gld., št. 840 pristne srebrne re-monterke. dvojni pokrov, dobro kolesovje 7 75 gld., št. 842 pristne srebrne remont, dvojni pokrov ter zlatim robom 9 50 gld., št. 846 pristna srebrna zapinjača (anker) remont. 15 rubinov, s srebrnimi pokrovi 9 25 gld., št. 847 pristna srebrna zapinjača remont., 3 srebrni pokrovi, močna vrsta, 15 rubinov 1T50 gld., št. 849 pristna srebrna zapinjača remont., dvojni pokrov, zlati rob, 3 srebrni pokrovi, Ia kolesje 12-50 gld., št. 873 pristne srebrne remonterke za dame 7-50 gld., št. 873 pristne srebrne remonterke za dame z zlatim robom 8-50 gld., št. 875 pristne srebrne remonterke za dame z dvojnatim pokrovom 9-50 gld., št. 879 pristne 14karat. rem. za dame 14 gld., št. 882 pristne 14 karat. rem. za dame z dvoj. pokrovom 20 gld. Bogato slikane cenike zastonj in poštnine proste. — Pošiljanje proti povzetju. — Zamenjatev dovoljena. /V> M 0 m m ^ ^ i m #4 1 fM •A J O 3«f4 3# ^ -»Si 3»i4 "g) Dragotin tiskarna knjig in umetnin, J stereotipija, knjigoveznica v Celji priporoča se p. n. gg. duhovnikom, pisateljem, založnikom in si. občinstva za vsakovrstno izvrševanje tiska po najnovejšem okusu in najelegant-nejši obliki v raznovrstnih barvah. Izdeluje knjige, brošurice, časopise, letna poročila, prospekte, vstopnice, dekrete, plakate, vabila, vožne liste, mrtvaške liste, vizitnice, naslovnice, cenike, imenike, kuverte s firmo, pobotnice, pravila, tabele za urade itd. itd. Vedno v zalogi so obrazci za posojilnice, sodnije, občine, šole itd.; kakor tudi v več krasnih barvah tiskane diplome za častne občane in člane. Razne priporočila vredne knjige: Zbirka domačih zdravil s poljudnim opisom človeškega telesa. Cena 40 kr. — Nova pesmarica. Zbirka najbolj znanih slovenskih in slovanskih pesmi. Mehko vezana 80 kr., eleg. vezana 1 gld. 20 kr. — Srbske narodne pesmi. Sestavil J. Mohorčič. Cena 20 kr. ■— Obrtno spisje. Nauk o dopisovanji in poslovanji. Spisal A. Funtek. Cena 60 kr. — Obrtno knjigovodstvo, s kratkim poukom o menicah, spisal dr. Tomo Romih. Cena 80 kr. — Občinski red. Zbirka zakonov, zade-vajočih posle občinskega področja, spisal dr. Iv. Dečko, I. zv. Mehko vezan 1 gld. 80 kr., trdo vezan 2 gld. 20 kr. — Mlinarjev Janez, slovenski junak ali vplemenitba Teharčanov. Cena 40 kr. — Luči, spisal A. Funtek. Cena 70 kr. — Kateri bo? Prizor iz domačega življenja, gledališčna igra. Cena 15 kr. — Kmetijsko gospodarstvo, spisal V. Rohrman. Cena 50 kr. — Vošnjak, Zbrani spisi, zvezek po 50 kr. — P. Paj-kove zbrani spisi, I. in II. zv., mehko vezan 1 gld., elegantno vezan 1 gld. 50 kr. — Trtna uš in trtoreja, spisal 1. Bele, 40 kr. — Zabavnik, spisal A. Brezovnik, 70 kr. — Naš dom, I. in II. zv. po 25 kr. — Sv. družina, molitvenik, po 1 gld. J. fKfS is vJsg. ifl VJgz m VAvS P P 'M M i m M P M '/./-To 11 11 'M vM m m m $$ dm »iktS 'M m <9 Hribarja trgovina knjig, papirja, pisalnega in risalnega orodja v Celji priporoča gg. trgovcem in slav. veliko zalogo i (d občinstvu svojo m asa w<\ M tM li Pl g®? sesa a« |>Ie 3PE5 P ivfei ŠS® S sva F)nj iej ® Sz^ nic a vsakovrstnega papirja. za pisarne, pisma, risanje in zavijanje, raznovrstno barvanega, svilnatega (za cvetlice), za vezanje knjig itd., zalogo raznih risank in pisank in posebno še lastno zalogo najboljših zvezkov pod imenom: «Spodnje-štajerska zaloga risank in pisank », Hardtmuthovih in drugih svinčnikov in angleških peres po originalnih cenah tovarniških. Dalje priporoča zavitke za pisma raznih velikosti in barv, pe-resnike, črnilo, tablice, črtalnike, brisalke, krede, gobice, pušice in škatlje za peresnike, torbice, knjižice za beležke, trgovske knjige, pečatni vosek itd., po najnižjih cenah. Posebno lep izber papirja in zavitkov v mapah in elegantnih škatljah. Najbolje citre, gosli, kitare in harmonike. Velik izber albumov za fotografije in spomenice, map za pisma in papirje, tintnikov, okvirov za fotografije, listnic itd. po nizkih cenah. Šolske in molitvene knjige še poseben popust. Sv. podobice v vseh velikostih po najnižjih cenah. Preskrbi se tudi vsakovrstni tisek na podobice. vzprejema vsakovrstna knjigoveška in galanterijska dela, priprosta kakor tudi najfinejša, ter je izvršuje kar najhitreje, ukusno in ceno. te M i '/M 0$ VkS. i II M tefor II s i is kfe M bs' m it 5 m tk m m Ež# m w 6 « I! Sp $ II i it m vkS. Velika narodna trgovina manufakturnega blaga j Karol Vanič v Celji „Narodni dom'' „Pri dobrem pastirju" | Cesarja Jožefa trg Graška cesta priporoča svojo | veliko zalogo vsakovrstnega modnega, suknenega in platnenega blaga po najnižjih cenah. Posebno priporoča novo vpeljano zalogo sobnih preprog (Linoleum). Volneni zastori, potna in posteljna zagrinjala, kakor tudi luksurijozni predmeti. Velikanska zaloga vsakovrstnega perilnega blaga po 16 kr. Jubilejsko platno, kos 30 m gld. 6'—. — Vojaško platno, kos 5 do 8 gld., kakor tudi drugo vsakovrstno platno, meter od 10 kr. naprej. Močno slovensko platno, kos 30 m gld. 6-—. Zopet je prišlo 500 kosov planinskega platr\a, kos 30 m gld. 4'80. Vzorci zastonj in franko. —■Brez vsake konkurence, -s— JVIauthner-jevih slovitih zeliščnih in cvetličnih semen v zaprtih, oblastveno zavarovanih zavojih s sodnijsko vpisano -varstveno znamko „me dve d." g so Pred ponarejanji komisijska skladišča se svari! skorai Pri vseh ==■—-a veletrgovinah z mešanim blagom v Hvstriji. V vsakem kraju je poverjena komisijska prodaja 80 najbolj zahtevanih vrst zeliščnih in cvetličnih semen le jedni tvrdki, torej postavljena le jcdna omara. Iz krajev, kjer ni komisijonelne zaloge, vzprejemajo se naročitve. Kot sveža in pristna semena tvrdke Edmund Mauthner ces. in kralj, dvorni založnik (Budimpešta, Andrassvstrasse 23), veljajo le ona, ki so zaprta v izvirne zavitke z letnico 1899 in na katerih stoji, kakor kaže poleg stoječa podoba, slika medveda in ime Mauthner.