Poštnina plačana v gotovini.
Leto lx. itev. 61.
V LJubljani, v sredo 16. marca 19Z).
Cena Din t
Izhaja vsak
dao popoldne, Izvzemši nedelje In praznike. — Inseratl do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave,
Popust po dogovoru. InseratnJ davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Upravništvo: Knaflova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304.
reklame,   preklici   beseda   2.— Din.
Uredništvo: Knaflova ulica štev. 5, l nadstropje. — Telefon štev. 34.
Politični kaos v Beogradu
Radić tako, radićcvci drugače. — Nadaljevanje pogajanj za obnovo režima RR. — VpHv na opozicijo. — Paralelna akcija
pašićevcev.
Beograd, 15. marca. Politični položaj v Beogradu postaja vsak dan bolj zanimiv. Pozornost političnih krogov je obrnjena predvsem na postopanje racfi-cevcev, ki so zašli radi vrtoglavih izjav Stepana Radića v mučni položaj. Dočim radičevski poslanci v Narodni skupščini ostro kritizirajo sedanjo vlado in nastopajo z najbolj opozicijo nal-nimi gestami, se Stjepan Radić mimo svojega kluba na lastno pest pogaja z Uzunovičem za Čimprejšnji vstop v sedanjo vladno koalicijo. V izjavi, ki jo je podal včeraj novinarjem, naglasa, da je vstop radičevcev v vlado gotovo dejstvo. Treba je le še rešiti nekatere formalnosti. Radi tega bo poslal v Beograd dr. Mačka, Predavca in inž. Ko-šutića, da v Zagrebu pričeta pogajanja nadaljujejo in sklenejo z Uzunovičem definitiven dogovor.
V radikalnih vrstah vlada takisto velika neinformiranost. Opaža pa se, da večina radikalnih poslancev in tudi ožjih pristašev Nikole Uzunovića ne odobrava njegovega prizadevanja za obnovo politike RR. Iz Uzunovičeve najožje okolice pa se povdarja, da tvori obnova koalicije RR edini izhod za sedanjo vlado in za radikalno stranko, ki bi v nasprotnem slučaju za dolgo dobo izgubila oblast.
Na drugi strani pa se opaža, da bo vstop radičevcev v vlado dovedel do tesnejšega zbližanja med posameznimi opozicijonalnimi skupinami. Postopanje Stjepana Radića, ki se je še nedavno zavzemal za enotno fronto celokupne
opozicije ter naglašal, da je vsako sodelovanje z Uzunovičem in Maksimo-vičem izključeno, vzbuja nele pri opoziciji, marveč tudi v narodno-seljaškem klubu veliko ogorčenje. Posebno nezadovoljnost je opažati pri črnogorskih federalistih. pa tudi v velikem delu ra-dićevskih poslancev, ki naglasa jo, da Radić s tako vrtoglavo politiko smeši pred celim svetom nele sebe, marveč ves hrvatski del naroda ter naravnost izziva radikale, da se v bodoče še mnogo manj ozirajo na želje in zahteve zastopnikov hrvatskega naroda.
Marko Trifković s svoje strani nadaljuje akcijo za vstop Demokratske zajednice v vlado. Včeraj se je vršil ponovno daljši sestanek med Trifkovičem in Davidovičem na katerem sta baje razpravljala o načinu razširjenja sedanje vladne koalicije brez HSS. V krogih Demokratske zajednice vlada velika rezerviranost. Pošićevci s svoje strani naglašajo, da bodo počakali do prihodnje seje radikalnega kluba, ki se ima vršiti v prihodnjih dneh in na kateri se bo razpravljalo o njihovih znanih zahtevali. Od stališča, ki ga bo napram njihovim zahtevam zavzel Nikola Uzuno-vić, je odvisno, za kako taktiko se bodo odločili. 2e danes pa naglašajo, da bi zopetna koalicija radikalne stranke z radičevci dovedla do neizbežnega razcepa radikalne stranke. Spričo takega položaja vlada na vseh straneh velika nesigurnost in nejasnost. V splošnem pa pred sprejetjem proračuna ni pričakovati nikakih sprememb.
Vodja makedonstvujocih kot orodje italijanske ekspanzije na Balkana. — Razkritja bolgarskega politika.
— Pariz, 15. marca. Bivši bolgarski poslanik v Beogradu Kosta Todorov objavlja v pariškem listu «VolonteU daljši članek, v katerem opozarja na nevarnost, ki jo tvorijo Mussolinijevi načrti glede Balkana. Todorov objavlja zanimive dokumente, nanašajoče se na pogajanja med Mussolinijem in vodjem bolgarskih komitov Proto»gerovom. Todorov zatrjuje, da se je Protogerov nedavno mudil v Italiji kot agent bolgarskega ministrskega predsednika Ljapčeva. Zanesljive informacije dokazujejo, da se mudi Protogerov sedaj v Albaniji, kjer organizira v smislu dogovora med Mussolinijem in takozvanim Kosovskim komitejem oborožene tolpe. Todorov je prepričan, da
bo v Albaniji v najkrajšem času izbruhnila navidezna revolucija, ki naj služi Mussoliniju za vzrok za vojaško intervencijo v smislu tiranskega pakta.
Todorov naglasa, da Mussolini sistematično izvaja načrt obkroževanja Jugoslavije ter skuša po pristanku Bolgarije Pridobiti za to tudi Grčijo. Pri tem mu gre posebno na roko angleška diplomacija. V dokaz te svoje trditve objavlja Todorov dobesedno šifrirano depešo, ki jo je poslal grški londonski poslanik Kaklamanos grškemu zunanjemu ministru. (Depešo je nedavno objavila tudi beogradska «Politika» in razni drugi listi, a se je tako z angleške kakor z grške strani demantirala).
Seja Narodne skupščine
— Beograd, 15. marca. Na včerajšnji popoldanski seji je Narodna skupščina sprejela proračun ministrstva prosvete. Prvi je govoril nemški posl. dr. Krait, ki ie ob tej priliki ponovno iznesel svoje zahteve glede manjšinskega šolstva- V svojih izvajanjih je napadel Svetozarja Pribičeviča radi njegove prosvetne politike. V vehementnem govoru je Svetozar Pniričevič odgovoril na napade dr. Krafta ter zavrnil njegove zahteve, naglašajoč, da lahko Nemci v Jugoslaviji zahtevajo Ie to, kar dovoljujejo njihovi sonarodnjaki našim narodnim manjšinam v Avstriji Po zaključni besedi prosvetnega ministra Vukičeviča je vladna večina proračun sprejela, na kar je bila seja ob 7. zaključena.
—■ Beograd, 15. marca. Današnja seja Narodne skupščine je razpravljala o proračunu ministrstva za vere. Za sejo ni vladalo nikako zanimanje in dvorana je bila skoraj prazna. Govorili so poslanci riadži-kadič, dr. Bazala in Angjelinović, Ekspoze ministrstva ver bi bil moral podati minister pravde dr Milan Srskić. Ker pa je danes umrl v Sarajevu njegov svak Jefta-nović, Je prosil, naj se debata o njegovem proračunu skrajna, da more čimprej odpotovati. Šefi parlamentarnih strank na to zahtevo niso pristali. Seja je bila ob 13. zaključena in se popolne nadaljuje.
V ITALIJI OBSOJENI KOMUNISTI
_ Rim, 14. marca. Včeraj je bila objavljena sodba v procesu proti 41 komunistom, ki so biil obtoženi protidržavne propagande in rovarenja proti oketojeČemu družabnemu in državnemu redu. Vseh 41 obtožencev je bilo obsojenih na zaporne kazni v trajanju od 2 do 14 let. SodJbo je izreklo posebno sodišče ter zoper njo ni pritožbe.
Smrt bosanskega rodoljuba
— Sarajevo, 15. marca. Danes zjutraj je preminul v visoki starosti Gligorije Jefta-novič, znani in zaslužni narodni delavec in dolgoletni vodja bosanskih nacijona listov. Pokojnik je igral v polpretekli dobi vodilno vlogo v narodnem boju za osamosvojitev našega življa v Bosni: zato je bil I. 1914 kot talec od avstrijskih oblasti prijet ter obsojen radi svojega nacijonalnega delovanja na večletno ječo. Po prevratu je bil predsednik Narodnega sveta za Bosno ter ie kot starostni predsednik ustavotvorne skupščine prvi pozdravil v začasnem narodnem predstavništvu narodno ujedinjenje. PoJrotnik je bil tast ministra dr. Srskiča.
Zakon o prisilni poravnavi
— Beograd, 15. marca. Z ozirom na protest gospodarskih krogov glede namere vlade, da z amanderaenti v finančnem zakonu zopet uvede prisilno poravnavo, je vlada v svoji včerajšnji seji sklenila, da se to vprašanje reši s posebnim zakonom. Minister pravde je dobil nalog, da čimprej predloži gospodarskim Institucijam načrt takega zakona, na kar bo ob sodelovanju vseh gospodarskih krogov definitivni načrt predložen Narodni skupščiui.
ODGODITEV BETHLENOVE POTI V RIM
Rim, 14. marca. Današnji «Secolo» poroča, da je madžarski ministrski predsednik grof Bethlen odgodil svoje potovanje v Rim, ki bi se imelo vršiti že v prihodnjih dneh, do 3. aprila. — Pač pa je dospel v Rim madžarski prosvetni minister grof Klebelsberg, ki se sestane z Mussolinijem. da pripravi teren za prihodnji sestanek med Bethle-nora in Mussolinijem.
Siirje ljudje zgoreli p ljubljanski okolici
Strašne posledice požara v Dobu pri Ljubljani
Stara ženica in trije otroci žrtev plamena. — Obupna, a brezuspešna borba za življenje. — Ali zločin ali neprevidnost? —
V soboto, 12. t. m. okoli 4. zjutraj je spravil po koncu vse prebivalce občine Podgore pri Dolu v ljubljanski okolici plat zvona, ki je naznanjal, da je izbruhnili požar. Gasilci iz Dola so prihiteli z brizgalno na me"sto požara, da bi rešili, kar bi se rešiti dalo. Zaman, pogorela je do tal lesena koča 621etne kočarice Marije Košir. Koča je stala na samoti v gozdu, kakih 200 korakov od vasi Podgore. Ko so gasilci ogenj pogasili in začeli odmetavati navlako, so naredili strašno odkritje. Izpod razvalin pogorišča so odkopali štiri dobesedno zogljenela človeška okostja in sicer starke M. Koširjeve in treh nedoletnih otrok. Iz njih lege e bilo videti, kako so se skušali v obupu in zbeganosti rešiti, a jih je gosti dim zadušil. Žrtev ognja so postali:
Marija Košir, 621etna lastnica koče ter njen rejenček, sirota brez staršev, 13Ietni Jože Bizjak, oba so našli pri sobnih vratih, ki vodijo v vežo;
rejenček, enoletni Vinko Clznik, sin Josipine Ciznik, stanujoče v Ljubljani, Hrenova ulica, se je v dimu prekoba-cal iz spalne sobe v vežo ter obležal sredi veže:
pretresljiva se usoda 21etne, nezakonske Marije Grojzdek, vnukinje Marije Košir. Dekletce je spalo na peči, kjer so njeno ogrodje našli povsem očmelo. V spanju jo je zadušil gosti dim, ki je prihajal iz veže.
Požar je moral nastati že okoli 3. zjutraj ali še preje. Lesena koča Marije Koširjeve je stala na samem. Predelje-na je bila v tri dele. Sredi se je nahajala mala veža. Na desno pri vhodu je bila spalna soba. Tu sta običajno spala poleg žrtev sobotnega požara še za-
konska Peter Grojzdek, po poklicu tesar in njegova žena Marija, hčer kočarice. Oba zakonska sta se vejino prepirala s starko. Na levo Iz veže je bila druga soba, kjer je tesar Peter tesal in pripravljal deske za nov pod v koči.
Prejšnjo noč, 11. t. m. je Peter dolgo v noč tesal in kuril v železni mali peči, ki je stala v enem vogalu ter je dim odvajajoča cev vodila v vežo. Pomagal mu je sosed, posestnik Janez Jemec iz Podgore. Bili so precej veseli. Tesar je bil proti 11. ponoči že nekoliko vimen. Pozno v noč je nehal z obla-njem desk ter spremil svojega soseda Jemca na njegov dom, kjer je ostal ter zaspal v zapečku. Kmalu nato je prišla za možem k Jemčevim še tesarjeva žena Marija ter tudi pri njih prenočevala.
Okoli 4. zjutraj se je Marija Grojzdek prebudila in šla ven. Zapazila je, da gori materina koča. Začela je klicati in vpiti: <Hiša moje matere gori!» Zbudila je tudi svojega moža in so potem s sosedom in drugimi vaščani odšli na pogorišče.
Orožniki so začeli poizvedovati o vzroku požara. Dvojno je bilo mogoče: ali je požar kdo namenoma in skrbno zanetil, ali pa je nastal radi neprevidnosti na ta način, da ni bil pogašen ogenj v železni peči leve sobe. kjer je tesar Grojzdek zvečer delal. Vsem se je zdelo zelo sumljivo postopanje obeh zakoncev, ker sta ravno kritično noč prenočevala v sosedovi hiši. Orožniki so zatorej v soboto zjutraj prijeli zakonca Petra in Marijo Grojzdek ter ju privedli v zapore deželnega sodišča v Ljubljani. Državno pravdništvo sedaj preiskuje strašni dogodek.
-cs5
Kralj potuje v Pariz
— Bukarešta-, 15. marca. Jugoslovenski kraljevski par odpotuje v petek zjutraj iz Bukarešte v Pariz, kjer ostane bržčas 8 dni, na kar se vrne v domovino
Balkanska politika Turčije
Uničujoča obsodba naše politike
_ Carigrad, 15. marca. Glasilo turškega
zunanjega ministrstva prinaša članek turškega narodnega poslanca Mahmud bega, osebnega prijatelja Kemal paše. V članku, ki razpravlja o politiki Turčije na Balkanu, pravi med drugim:
>Turčija budno motri vse momente različnih faz, ki se razvijajo med nami. Spričo vsega, kar se v sedanjem času dogaja, ae moremo ostati nezainteresirani opazovalci-Turčija ne zahteva na Balkanu ničesar, toda kljub temu se Turčija ne more desinteresi-rati na balkanskih dogodkih.<
Razpravljajoč o razburjenju, ki ga je povzročil italijansko-aibanski pakt, kritizira Mahmud »presenetljivo neodločnost« Jugoslavije sprioo tega diplomatskega akta. Beogradska vlada bi se bila morala odločiti za to ali ono smer. Mesto tega pa Se danes koleba in ne ve, ne kod ne kam. To trajno kolebanje, ti večni poskusi zbližanja sedaj s to, sedaj z ono državo, delajo na javno mnenje skrajno mučen vtis. Iz Beograda so se v zadnjem času začele širiti vesti, da želi Jugoslavija ustvariti enotno fronto z Rusijo in Turčijo. Turčija te vesti demantira. Širjenje takih neresničnih vesti ne prinaša nikakih koristi. Usoda vseh vlad. ki v parlamentu nimajo močne večine, je, da so slabe in neodločne tudi v zunanji politiki. Toda nobena država ni dolžna, da je nanram takim vladam obzirna. Sigurnost Balkana ne bo podana prej, predno se ne odstrani politika intrig in dokler ne bo prenehalo prizadevanje, da se eno ali drugo balkansko državo izključuje iz balkanskih kombinacij. Turčija iskreno želi, da bi prišlo med vsemi balkanskimi državami do sporazuma, ki bi zaijamčil mir in svoboden razvoj in napredek.
Skrito orožje na štajerskem
— Gradec, 15. marca. Afera z odkritjem orožja v dunajskem arzenahi je do vedla tudi v Gradcu do zanimivih razkritji. Ugotovilo se ie, da je socialistični •Schutzbundb* tudi na Štajerskem vzdrževal zaloge orožja. V Voitsbergu so našli v tamošnjem otroškem vrtcu skriti dve strohil puški. Člani Schutzfounda so bili oboroženi z gumijavkami, bokserji In vojaškimi pištolami. Člani teh organizacij so imeli vojaške vaje in so morali tudi priseči neomejeno pokorščino voditeljem soci-jal no demokratske stranke. V Gradcu so imeH socijalni demokratje v dvorani «Ju-lisale» posebno šolo, kjer so mladino poučevali v rabi orožja, zlasti pa vojaških pušk. V Eggenbergu so prevažali orožje pri belem dnevu. Na nekem strelišču pr! Gradcu so se vršile redne strelne vaje.
Tragična smrt triletne deklice
Iz Višnje gore nam sporočajo: Včeraj, v ponedeljek popoldne, je vso Višnjo goro in okolico presunil tragičen dogodek. Triletna hčerkica uglednega posestnika in podjetnika g. Jerneja Pečka v Starem trgu je padla v vodo in se utopila. Žalostni dogodek se je odigral takole;
Oče in mati sta zjutraj prišla na sejem v Višnjo goro, svoja dva otroka — triletno Slavko in petletnega Joška — pa sta pustila doma pod nadzorstvom Pečkove sestre.
Otroka sta se igrala ob hiši in teta ju je od časa do časa prišla pogledat. Naenkrat je pogrešila malo punčko. Ker na vse njeno klicanje ni bilo odziva jn ker seveda tudi fantek ni znal dati nikakega pojasnila, je teta vsa v strahu pohitela v Višnjo goro ter pozvala zakonca Pečka domov.
Začelo se je razburljivo iskanje. Ob hiši teče potok, ki je ravno narastel po de-ževiu zadnjih dni. Iskalce je prevzemala strašna slutnja, da se je dekletce moralo utopiti. Vendar so iskali zaman.
Sele popoldne okrog 4. je neki Joško Ambrož idoč v Višnjo goro našel v potoku otroka, ki se je vjel na obleko. Voda je truplo odnesla 1 km daleč. Ves trud, da bi dekletce spravili k življenju, je bil seveda prepozen in brezuspešen. Oče in mati obupujeta, saj jima je bila hčerkica srčno ljuba. Vsa Višnja gora in okolica sočustvuje s starišema, ki jima je nesreča na tako tragičen način ugrabila nedolžnega otroka.
ATENTAT NA GAJDO
—Budjejerice, 15. marca. Ob priliki faši-stovskega zborovanja je bil izvršen na bivšega generala Gajda atentat. Gajda je ostal nepoškodovan, atentatorju pa se je v splošni zmedi posrečilo, da je pobegnil.
Ali si že vpisan v Vodnikovo družbo?
Iz pestre ljubljanske kronike
Berač — goljuf. — Postna idila v Mestnem logu.
Na Poljanah je včeraj beračil dela se boječi, drugače v Čedni dobi y>e t desetnika se nahajajoči France Seme, doma tam iz Spodnje Slivnice. Hodil je od hiše do hiše. Ze okoli pet kovačev je priberačil. Prišel je tudi na Ambrožev trg. Veliko 9očutje je vzbujal pri mimoidočih, ki so mu iz usmiljenja metali v klobuk po dinarju in še več.
Berač Seme je velik špekulant. Kadar gre na beračenje, se vselej drugače kostimira in napravi. Včeraj je nosil na hrbtu velikansko grbo. a v obraz je bil ves zavit . . . Stražnik ga je prijel in odpeljal na policijo. Tu po nizkrinkali pretkanega ptička. Seme je nosil ponarejeno grbo iz cunj . . . Komuni so bili prizori pred nadzornikom, ki jo ugotavljal beračeve trike.
— Kako se pišete? — sa je vprašal.
— Jaz? Jaz . . sem . . France . . . Zrna! Sem gluh, gospod!
— Bodite gluh! Ali beračiti ne sm<»t** in še zraven goljufati!
— Nisem beračil! Pri ljudeh sem samo za delo povpraševal!
— Pa tu pravijo, da ste si iz cunj napravili grbo! Na ta način ste pri ljudeh vzbujali usmiljenje!
— Kaj bodo tiste čenče! Saj ni res! Homal je špekulant-berač" v zapor
9
Sedaj v postnem času, v brstečih inarcnih dnevih se razvija po Mestnem logu nenavadno nočno življenje. Žabarji so na poslu in love vsako noč žabe po velikih in malih lužah. Zlasti živahno je nočno vrvenje tam okoli Zupančičevih opekarn in tudi okoli opekarn bivše Kranjske stavbne družbe. Restavrant 2-Zum Frosch« — tako je popularno ime go-stilnici na Cesti dveh cesarjev — je skoraj vsako noč poln živahnih žabarjev. Mladi žabarji pa nočejo biti sami, zato si poiščejo za vsak večer vesele, dvonoge žabice, da jim krajšajo žabji lov. Pravijo ,da se je Mestni log spremenil v veliko šotorišče, kjer preživljajo take žabice po raznih šupah in kozolcih svoje medene tedne.
Iz takega gnezda je stražnik daues dopoldne pripeljal pred nadzornika dva brhka eksemplarja, ki ju je ujel v nekem hlevu, ko sla prenočevali v taboru hlapca Jakoba. Kri-stinca je 201etno dekle, govori milo doneče mariborsko narečje. Brez posla je. Nekaj časa je bila v zavodu sv. Marte, sedaj se potepa okrog iz hleva v hlev, iz kozolca v kozolec. Resignirano je Kristinca pristavila na razna vprašanja in očitke:
— Človek je v taki druščini, potem pa nikamor ne pride! Rada bi delala! Ne dobim službe!
Druga, Lucija, že kaže znake apatije in propalosti. Malomarno odgovarja na vsa vprašanja. Nadzornik jo je pobaral:
— Danes imate zelo zmešane oči!
— Gospod, o/l strahu, ker sem zopet pred Vami!
— Kaj  ste počenjala s hlapcem*?
— Gospod, nic! Žabe sva lovila!
Ker pa ima policija glede lovljenja žab tudi v postu Cisto svoje nazore, je obe deklici pridržala za pokoro v svojih ubikacijah.
Ukinjenje pomorske uprave
— Beograd. 14. marca. Prometno ministrstvo namerava z novim proračunskim letom ukiniti pomorsko upravo kot samostojen oddelek ministrstva. Ta vest je vzbudila v vseh parlamentarnih krogih zlasti pa v vrstah prečanskih poslancev veliko razburjenje. Poslanci iz Dalmacije in Primorja brez razlike strank vidijo v tem zapostavljanje interesov primorskega ozemlja. Med po-a-meziimi skupinami se vrše razgovori o skupni akciji, da se ta namera prepreči. Poslanci HSS, ki naglašajo, da je ta akt naperjen proti Hrvatom, so vložili ostro interpelacijo na prometnega ministra, v kateri zahtevajo, da se ta korak, ki bi lahko rodil nedoglei-ne posledice za razvoj našega pomorstva, nemudoma popravi in sprejmejo v proračun naknadno potrebne postavke.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Efekti : Investicijsko posojilo 85.50, O, Vojna škoda 0, 352, Zadolžnice Kranjske dež. banke 20, 22, Zastavni listi 20, 22, CeJjsU posojilnica 195, 197, Ljubljanska kreditna 150, 0, Merkantilna Kočevje 99, 100, PraŠte-diona 850, 0, Kreditni zavod 160, 170, Strojne tovarne 85, 0, Trbovlje 0, 410, Vevče 120, 0, Stavbna družba 55, 65, Seeir 104, 0.
ZAGREBŠKA BORZA.
Efekti: 7% invest. posojilo 1921 85 —853-»; 2XA% drž. renta za ratnu štetu 352. 350—351: Ljubljanska kreditna banka 150 —153; Hrv. eskomptna banka 104K—105: Kreditna banka, Zagreb, 93—94; Hipotekar* na banka 64V<—0; Jugobanka 104—104.50; Prastediona 850—855; Drava d. d. Osijek 502H—510; Sečerana, Osijek, 482^—490; Isis d. d. 48—51; Gutman 275—285; Slavcks 101—120; Slavonija 28H—30; Trboveljska 402J4—410; Union, paromlin 300—305; Vevče 130—B2.50: Agraria 55K—S5H.
Devize: Amsterdam 22.778—22.823, Dunaj 800.30—803^0, Berlin 13.5018—13.5318, Italija 258—260, London 276—276^80, New-vork Ček 56.75—56.95, Pariz 222.875—224.375, Praga 168.30—169.10, Curih 10.94—10.97. INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.13, Pariz 20.33625, Newyork 519.75, London 25.225, Milan 23.70, Pra*a 15.395, Dunaj 73.15.
— Trst: Beograd 38.48, London 167.725, Curih 421.60. s"
758965
Kaj nam je prinesel g Mencinger iz Beograda
večjih posojil za regulacijo Ljubljanice. — Dva in pol milijona kaldrmine, — Zgradbi za carinarnico in Poštno hranilnico. — Ugodnosti za stanovanjsko posojilo. - Volitev še ne bo.
tovem smislu spremeni To ie ootrebno
/ V ljubljanski komunalni politiki so (sedaj v ospredju tri glavna vprašanja in sicer: a) gradnja stanovanj s pomočjo 6* obligac. posojila, b) nadaljevanje regulacije Ljubljanice ki v zvezi ž njo osuševanje Barja ter c) tlakovanje ulic, 'gradnja nekaterih javnih poslopij odnosno ureditev perečih socijalnih vprašanj. Da doseže za magistratne načrte odobritev odločujočih faktorjev v Beogradu, je vladni komisar mestne občine ljubljanske g. Anton Mencimrer odšel v ■Beograd ter tam posetil pristojna mini-ijsfcstva.
Glede regulacije Ljubljanice in njenih pritokov, ki so mnogo trpeli po 'zadnji jesenski vremenski katastrofi je g. komisar našemu sotrudniku. ki se je želel informirati o njegovih uspehih v "Beogradu omenil, da bo mestna občina tdobila manjši znesek iz proračunskega ^kredita, določenega za regulacijo hudo-;irrnikov v Sloveniji in ki znaša v seda-jojem proračunu 500.000 Din. 2 njim se itx> najprej uredil izliv Gradašcice, ker ije nevarnost, da ne bi bila ori even-itualni ponovni povodnji ogrožena Trt-nikova hiša in ker most še doslej ni otvorjen za promet z vozovi. V Beogradu so razpravljali tudi o posojilu, ki naj bi ga Ljubliana dobila za dovršitev Jgradbenih de! ob obeh bresrovih Ljubljanice, Nadejati se ie, da bo Ljubljana dobila okoli 3 milijone iz novega državnega notranjega investicijskega posojila, ki bo namenjeno predvsem za različne melijoraciie ter za resrulacije rek i in potokov. Dana ie tudi možnost, da ;dobi mestna občina ljubljanska v svrho iregulacije Ljubljanice večje posojilo pri Državni hipotekami banki. V vurašanju regulacije Ljubljanice je občina nastopala skupno z deputacijo, ki k> ie odposlal v Beograd odbor za osuševanje ljubljanskega Barja.
Dosežen je bil tudi sporazum glede nadaljnega izplačila, kaldrmme. Občina prejme letos približno 2 in ool milijona Din. Ta znesek se vporabi za dovršitev tlakovainih del velike Masarvkove ce-jste ob glavnem kolodvoru ter za tlakovanje gornjega dela Reslieve ceste. Mestni gradbeni urad izdeluie glede tlakovanja in olepšave cest obširen, za 10 let določen načrt. Dosedanji zakon-jski predpisi glede kaldrmine se najbrže
s sedanjim finančnim zakonom v go-
v tem oziru, da se kaldnnina. ki jo pobirajo nekatere carinarnice, ne vporabi samo za ceste dotične občine, kjer stoje carinarnice, marveč se kaklrmina vporabi tudi za ceste, ki vodiio iz prometnih krajev v občino in presegajo njen teritorij.
Povodom bivanja g. komisarja v Beogradu sta bila končno dosežena tudi sporazuma glede gradnje velikega poslopja za carinarnico ob glavnem kolodvoru in glede gradnje palače za podružnico Poštne hranilnice v Ljubljani na Aleksandrovi cesti na parceli, ki jo je že pred leti prodala mestna občina čekovnemu uradu.
. Glede 6% obligacijskega posojila, katerega subskripcija ugodno napreduje (samo privatniki so doslej podpisali 4 milijone Din) je bilo doseženo, da se od finančnega ministra priznajo obligacije tega posojila za pupilarnovarne papirje in da se jih smejo podjetniki, odnosno drugi posluževati kot kauciie Dri javnih dobavah in delih. Obligacije bodo davka proste. Ministrstvo za sociialno politiko je obljubilo, da bo tudi ono podpisalo večji znesek posojila.
Finančnemu ministru je bila predložena spomenica glede davčne prostosti novih hiš, za katere .ie določena doba 20 let dalje spomenica, da se Ljubljana uvrsti v I. razred draginjskih doklad. kar je zlasti utemeljeno z ozirom na obmejni položaj Ljubljane in na kulturne in socijalne razmere.
Na vprašanje, kaj je z občinskimi volitvami, je g. Mencinger odvrnil, da o tem ni slišal v Beogradu ničesar. Iz dejstva pa, da bo v kratkem imenovan gerentski sosvet, sklepa, da vlada ob* činskih volitev v Ljubljani se ne misli tako kmalu razpisati. Po informacijah g. vladnega komisarja dozdaj v notra* njem ministrstvu še tudi ni nobenega predloga za eventualno spremembo se* daj veljavnega občinskega volilnega reda.
Vesti, ki nam jih prinaša g. Al en* cinger, so torej v marsikakcm oziru povoljne in razveseljive. 2al pa po* znamo .že toliko obljub raznih ministr* stev, ki so ostale samo obljube, da smo za enkrat še skeptični in bomo peli hvalo centralni vladi Šele potem, ko bo beseda meso postala.
Zanimivosti iz naših kraten
Skomine po pisateljskih tantijemah. — Nočni lov na volka sredi Valjeva. — Ženska izpoved tako in drugače.
Dramski pisci navadno doživljajo s svojimi deli najrazličnejše neprilike, ;toda pri nas kakor menda na vsem jsvetu je edinstven slučaj popularnega pisatelja g. Bore Stankoviča. avtorja narodne igre »Koštana«.. Njega toži ciganka Marika Jeminovič iz vranjskega okraja, kjer jo poznajo pod imenom Koštana, in zahteva zdai na stara leta del tantrjem.
Zadeva je čitateljem že znana. Ciganka Koštana trdi, da je služila pisatelju Stankoviču za model ter da je po njenem pripovedovanju spravil na oder njeno življenje. S tem je zaslužil mnogo tantrjem — ciganka ie zračunala. da letno po 20.000 Din. V mlaiših letih je bila samo ponosna, da se proslavlja njeno ime, zdaj pa, ko je stara, zahteva svojo »pravico«, svoj delež. Zanjo se je zavzel radikalski poslanec Vlajko Ko-cič in ciganka je najprej poslala prosvetnemu ministrstvu prošnjo, končno pa še svojega moža Makšuta. ki je v Beogradu na prav ciganski način oblegal s svojo torbo poslance in ministre.
Intervencije pa so ostale brezuspešne. Poslanec Vlajko Kocič bi spor rad izgladi! na ta način, da skuša aranžirati benefrčno predstavo »Koštane« v prUog
Ladislav Vladyka: 28
Skrivnost mrtvašnice
Slednjič je Mila odprla oči in se zgrozila nad temo, ki jo je obdajala od vseh strani. Krčevito je prijela Kova-nka za roke in ga vprašala:
— Kaj je bilo to. Jarko, za božjo voljo, kaj je bilo? Teklo ie čez polje kakor pes, a vendar ni bil pes. Bilo je belo in lajalo ie.
Bal se je, da bi se znova ne onesvestila in zato jo je skušal pomiriti.
— Prestrašena si. halucinacije imaš, samo zdelo se ti ie.
Božal jo je po čelu-.— Vročico imaš in zato ni čuda, da si videla nočno prikazen.
— Ne, ni se mi zdelo. Jarko, videla sem. res je bilo belo in lajalo je.
— Pomeniva se spotoma. Zdaj pa hitro na noge, saj ni daleč do doma. OdpoČijeŠ se in naspiš, jutri bo pa vse dobro.
Pomagal ji ie vstati in počasi sta odšla proti vili Kolena so se ii Šibila in na križpotju, kjer zavije pot od pokopališča k montolski cesti, mu je zopet omedlela.
stari ciganki.
Medtem pa ima sam avtor g. Bora Stankovič o celi stvari čisto drugo mnenje. Te dni je sprejel novinarie. in jim med drugim izjavil:
— Koštano, ki je v mojih mladih letih plesala in prepevala po svatbah, sem prvič videl v Vranjski Banii, ko se je moja drama »Koštana« že igrala v beogradskem Narodnem gledališču. Vsa njena pripovedovanja so obstojala v tem, da sem jo včasi počastil z rakijo in da je od moje žene ter od drugih dobila kake nogavice ali staro obleko. Ce bi ona po pripovedovanju svoiih vrstnikov vedela, zakaj so jo imenovali Koštano (kostanj), bi se odrekla tega priimka, še manj pa bi zahtevala krivo potrdilo, da je ravno ona bila ta konstanj. Analogno bi lahko vsak človek v Vranji ki se zove Mitko. imel pravico da zahteva tantijemo od moie drame«.
Pisatelj je prepričan, da ie Koštano nekdo nahujskal, posebno odkar se je zaznalo, da se »Koštana« vorizarja v Ameriki, odkoder bo pisatelj prejel 1 milijon dolarjev.
Bogati rentnik Košta Koštan v Va-Ijevu je vzgojil mladega volka. Precej
Ta čas so prihiteli mimo delavci iz opekarne, ki jih je naprosil, da so mu pomagali odnesti onesveščeno Milo domov.
Med prenosom se sploh ni zavedla, kar je bila mena sreča.
IX.
Opoldanski listi so poročali naslednji dan v bistvu sledeče:
Zagonetno odkritje v Košireh, kjer so našli koncem aprila ob cesti, vodeči iz Košir v Motoi, nago devojko, čije truplo so prejšnji dan prepeljali v mrtvašnico košifskega pokopališča, je doživela senzacijonalno reprizo.
Policija je bila takrat, koncem aprila, brez moči, zdravniki so stali pred dejstvom, da je mrtvo dekle še dva dni po svoji smrti krvavelo. Zato novinarjem niso mogli dati zadovoljivega pojasnila. Zelo ostri spori med zdravniki so kmalu utihnili, ker se ie začela javnost zanimati za novo agrarno afero. Marsikaj, kar so izpovedale priče, je bilo ovrženo, in vso zadevo so skušali zdravniki pozneje pojasniti s pomočjo nekrofilije. Zločinca niso našli in naša policija ga še vedno zaman išče-Upamo, da si to oot naši zdravniki in policija ne bodo mogli pomagati z običajnimi izgovori.
ga je udomačit zredil pa tako. da ie bil z 9 meseci velik kakor tele.
Nedavno noč je volka menda popadla divja želja po svobodi. Trgal se je tako dolgo, da se je utrgal z verigo vred — pa hajd v ornih poskokih z dvorišča po mestu. Rožljal je kakor sam vrag. Prebivalci so se budili in kakor signal je šel po mestu en sam krik:
— Volk! Volk!
Medtem, ko so se posamezni lovci spravili na ulico, je volk pohitel v artiljerijsko vojašnico. Vojak na straži se ga ni ustrašil, vendar ga tudi ni pogodil s strelom. Volk se ie vrnil v mesto, kjer so ga panduri sprejeli s svinčen-kamL Ves podivjan se ie volk zagnal v nekega delavca in ga podrl na tla, nato pa nekega poštnega uslužbenca popa-del za nogo. Ko je divjal dalic, so ga začeli obstreljevati razni meščani. Pri-hitel je tudi neki vojak, ki ie oddal naj-sigurnejši strel, da je volk divie zatulil. Ranjen na osmih mestih Da se z naporom zadnjih sil rešil s trga in se vrnil nazaj na domače dvorišče, kjer se je splazil do svojega bivališča in izdihnil.
Kakor dva golobčka sta še pred mesecem živela v Beogradu bančni uradnik Marko Dominkovič in njegova zaročenka. Ona ga ie vsak večer pričakovala in mu izkazovala vse ljubez-njlvosti, da so stariši kakor vsi drugi, ki so ju poznali, zanesljivo pričakovali da še v letošnjem predpustu stopita pred oltar.
Ali kakor se to prav često dogaja med mladimi zaljubljenci, sta se tudi Marko Doniinkovič in njegova ljubica nekega večera sporekla. Nesreča je bila v tem, da se je izprožil samokres in da je bilo dekle precej občutno ranjeno. Prepeljali so jo v bolnico, fanta pa zaprli. Pri zasliševanju je dekle izpovedalo, da je Marko v nagli iezi proti njej naperil samokres in io ustrelil. Z napetostjo se je pričakovala glavna razprava, ki pa je prinesla nenadejan preokret.
Včeraj pred sodniki je dekle kratko-malo pobilo vse svoje prvotne navedbe. Stvar je bila taka. da ie Marko hotel ubiti samega sebe in ko ie ona skušala to preprečiti se je med prerivanjem izprožil samokres ter io slučajno ranil. Sodniki so torej Dominkoviča oprostili in se bo poroka lahko v kratkem vršila, ako ne bodo dekleta prijeli za ušesa radi prvotnih napačnih navedb. Pa tudi fant si bo menda pre-mislil.__
Slovenski upravni svetnik Narodne banke
Stališče Ljubljanske kreditne banke.
Ljubljanska kreditna banka je najmoč^ nej&i slovenski delničar Narodne banke. Za* to je bil njen pokojni predsednik dr. Trii* ler, kakor pred njim dr. Tavčar, rudi član upravnega sveta Narodne banke. Na zad* njem občnem zboru Narodne banke pa v upravni svet ni bil izvoljen sedanji pred* sednik Ljubljanske kreditne banke, g. dr. Defranceschi, ampak g. Ivan Jelačin, kakor smo to že poT očali. Umevno je, da je to dejstvo vzbudilo veliko pozornost in da je o njem razpravljalo tudi časopisje. «Jutro» je parkrat apeliralo na vodstvo Ljubljanske kreditne banke, da zadevo pojasni, in ban« ka je sedaj razposlala listom sledeč komu* nike:
«Z ozirom na članke v «Jutru» št. 5S, 59 in 62, si usoja podpisana Ljubljanska kreditna banka sporočiti sledeče:
a) Ljubljanska kreditna banka nima niti
Eravice postavljati kandidate, niti kakršno* oli ingerenco na izvolitev članov v uprav* ni odbor Narodne banke Kraljene SHS.
b) Ljubljanska kreditna banka je izrekla v dopisu na predsedstvo Narodne banke željo, da bi bil izvoljen v upravo Narodne banke na mesto umrlega dr. Karla Trii* lerja Djen sedanji predsednik. Ker se občni zbor Narodne banke ni oziral na to željo, je ta zadeva za Ljubljansko kreditno banko končan a.»
tz tega komunikeja je razvidno, da je ^Ljubljanska kreditna banka* tudi to pot kandidirala v upravni svet Narodne banke svojega predsednika g dr. Defranceschija, da pa je kljub ttmu g. Jelačin, ki je tudi član upravnega sveta Lj. far. banke in je kot tak v Ljubljani glasoval za kandidaturo g. Defranceschija. potem sam sprejel proti njemu mesto v upravnem svetu Narodne banke. Umevno je, da je radi tega nastala v upravnem    svetu Lj. kr. banke
Vrnimo se k novemu dogodku, ki sega daleč preko običajne.* novinarske senzaciie.
Nekako ob enajstih ponoči so telefonirali iz opekarne Klikovke policiji (koseškemu komisarijatu), da ie bil izvršen v krajni vili nove naselbine Lan-dronke, ki je doslej edina obliudena, roparski napad, pri katerem ie bil napadalec ustrelien.
Policija je odšla takoi tja in ugotovila naslednje podrobnosti:
Dvodružinska hiša. kjer zavzema eno polovico znani praški bankir Pavel Hora s svojo gospodinjo, drugo pa družabnik bančnega zavoda Hora i. dr. Karel Horalek, je postala pozorišče grozne tragedije. Tik pred enajsto uro je začel na vrtu. ki je obema strankama skupen, domaČi pes srdito lajati. Med njegovo lajanje so se kmalu nato pomešali grozni glasovi, nekaka mešanica lajanja in tulenia.
Po nesrečnem naključni se mudi Karel Horalek te dni v inozemstvu, njegove soproge pa ni bilo doma. ker je odšla zvečer v gledališče. Doma je ostala samo služkinja, ki ie čakala na njen novratek.
Dekle se je ustrašilo ropota na vrtu in se ni upalo pogledati, kdo je. Šele ko se je začulo strašno lajanje, ie za-
mofina situacija, glede katere pa iz komunike] a ni razvidno, kako jo namerava banka razčistiti.
Prošvetu
Repetoar Narodnega gledališča
DRAMA: Začetek ob 20. uri sveder. Sreda, 16.: Gobsek. A. Četrtek, 17.: Božji človek. E Petek, 18.: Jaz in ti, premijera, izv. Sobota, 19.: Božji človek. Ljudska predstava
po znižanih, cenah. Izv. Nedelja, 20.: Jaz in ti. Izv. Ponedeljek. 21.: Gobsek. B
OPERA: Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Torek, 15.: Prodana nevesta. C
Sreda. 16.: Tannhauser. Red B
Četrtek. 17.: Zaprto.
Petek, 18.: Figarova svatba. A
Sobota, 19.: ob 15. Grofica Marica. Lfndska predstava po znižanih cenah. Izv.
Nedelja, 20.: ob 15. Terezina. Ljudska predstava po znižanih cenah. lev. Ob 20. ^Taj-da^. Izv.
Ponedeljek, 21.: Zaprto.
Klavirski koncert Poženelove. Po velikem dirindaju se oddahneš v majhni, intimni družbi. Tako smo se oddahnili včeraj pri
klavirskem večeru Poženelove jm> »Devetih in po >Tajdir. Jadviga Pozenelova je proti vse-
mu pričakovanju zbrala na svoj veder za intimen klavirski koncert   dosti   prijaznih jn
hvaležnih poslušalcev. Prinesla je v prvem, klasikom posvečenem delu Bachovo Partito št. 1 in Beethovnovo as-dur sonato op. 26 s priljubljenimi varijacijami,   v drugem delu
pa Francoza Debuesvja in dve stvari de Se-veraca, h koneu pa Španca Albeniza. Igrala je po vzoru svoje slavno učiteljice Bianche Selve ves koncert iz not ter se strogo držala načina njenega igranja, ne da bi jo pa dosezala v poglobitvi interpretacije. ZIa=jti prvi, klasični del je bil nekam hladen^ in ne vedno veren, dočim je v drugem, neprimerno bolj zanimivem delu našla v poslušalcih s sigurnim nastopom in temperamentom ter poglobljeno igro živahen odmev. Čudim se, da ni pianistka uporabila novega klavirja Konservatorija tes se raje zadovoljila z baje manj vrednim, ki jo je pri podajanju prav gotovo moral ovirati. Zelo simpatična gdč. Pozenelova jo prejela celo vrsto krasnih cvetlic. Iskreno bi želeli, da se nam prezentira večkrat in to v prvi vrsti z novo klavirsko glasbo, ker se po tolikem Beethovnu v resnici bojimo zmešnjav in dezorijentacije pri naši povprečni koncertni publiki.
Iz gledališke pisarne. V petek, 18. t. m. je v drami premijera igre »Jaz in ti«, ki jo jo napisal ameriški avtor F. Barry. Dramo je nastudiral za naš oder režiser g. Milan Skrbinšek. Premijera se vrši izven abonmaja.
— Jutri, v sredo se poje za abonente reda B Wagnerjeva opera :>Tainnhauser< v običajni naži zasedbi le s spremembo, da ]X>jo Venero ga. Vika Caleta. — Pri današnji predstavi 3 Prodane nevestev, ki se poje z abonente reda. C, poje vlogo Marinke ga. Ribičeva. Janka g. Banovec in Kecala g. Zupan.
Večpr hrvatske pesmi v mariborski Ljudski univerzi je tehtno izpolnil ciklus o hrvatski literaturi. Zagrebški basist g. Hr-žič si je izbral pester spored starejših in sedanjih pred sta viteljev hrvatske vokalne glasbe. S svojim gromkim bas-baritonom je navdušil zlasti mladino, ki je to pot zasedla dvorano, živahno izzivan, je dodal še krasno arijo iz opere »Ples v maskah c. K tej prireditvi je potrebna še ena ugotovitev: Dočim sta bila Beethovnova večera nabito polna, to pot meščanske publike malone sploh ni bilo. Nemci vedo ceniti svoje kulturne borce. Pri nas se mnogo teoretizira o kulturnem zbližanju Jueroslovenov, v praksi pa izgleda to vse drusrače!
Ciklus predavanj o Beethovnu. Ravnateljstvo državnega koruservatorija je priredilo žo dvoje predavanj o Beethovnu in sicer prvo pred koncertom Sevčikovesa kvarteta, drugo pred prvo izvedbo 9. simfonije, tretje predavanje pa se vrši v petek, dne 18. t. m. ob 6. pop. pred koncertom dr. Cerina. Tudi tokrat predava dvorni svetnik dr. Maituani, in sicer ima njegovo zadnje predavanje sledeče oddelke: 1. Obris Beethovnovega življenja. Glasbeni pouk.   Stik z vplivnimi sloji.
— Njegovo gmotno stanje. 2. Beethovnovo svetovno naziranje kol podlaga duševnega delovanja. 3. Beethoven in slovanstvo; pomen tega razmerja. 4. Beethovnovi glasbo-tvori. 5. Beethovnove kompozicije pri Slovencih in Hrvatih (negovanje njegove glasbe). Brez dvoma bo to predavanje najzanimivejše in ravnateljstvo vabi tako konserva-toriste kakor ostalo občinstvo, ki se zanima za ta predmet, k predavanju. Predavanje se vrši v petek 18. t. m. oh 6. uri zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice.
Cerinovo iivajanje Beethovnovo 0. simfonije. Vljudno prosimo vse one, ki so rezervirali vstopnice za koncert 19. marca, da iste dvignejo do srede večera v Matični knjigarni. Od četrtka dalje bo predprodaja z istimi prosto razpolagala. Pripominjamo le, da vlada za koncert veliko zanimanje in da je dvorana razen stojišč skoro popolnoma razprodana.
čelo razbijati po steni med domačo vilo in sosedno hišo.
Karel Hora je Šel zvečer zgodaj spat, ker so ga nujni opravki čez dan utrudili. Dvojni ropot ga je zdramil iz sladkega sna. Njegova napol gluha gospodinja ni ničesar slišala.
Prebujeni Hora je odprl okno, da se prepriča, kdo tako pozno razgraja na vrtu. Njegove, zaspane oči so zagledale, kako se domači pes - čuvai uri svoji leseni hišici bori z nečem belim. Hori se je zdelo, da razločuje v temi človeško postavo. Zato je planil v predsobo, od koder je napeljena električna razsvetljava do vrat na dvorišče. Prižgal je luč in se vrnil v prvo nadstropje k odprtemu oknu. Tu se mu ie nudil grozen prizor.
Na dvorišču je sedel nag moški, samo glavo ie imel obvezano kakor s turbanom. Renčal ie in tulil, ne da bi se zmenil za električno luč nad vrati. Hora je videl, kako sedeči mož grize in trga domačega psa. ki je bil že v zadnjih izdihljaiih.
Ves presenečen in prestrašen je Hora zaklical:
— Kaj pa počenjate, maharadža?
Človek na dvorišču ie zatulil, vrgel okrvavljenega psa proč in skočil po vseh štirih k pasji hišici, kamor se je
šBeiežnica
KOLEDAR.
Danes: Torek, 15. marca 1937; katoličani: Za barij a; pravoslavni: 2. marca, Tevdot.
Jutri; Sreda, 16. marca 1927; katolijm : Herbert; pravoslavni: 3. marca, Evtropije.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Gledališče: Drama: zaprta. — Opera: «Prodam nevesta*. C.
Kinematografi: Marica: «Vra?ji otok . Dvor: »Modema Dubarv*. Ideal: *Gola žena*.
Predavanja: Ob 20. v knjižnici na Rimski cesti: Jaša Gerčar: cDelovanje in po-vratek iugosl. dobrovoljcev iz Rusi i c . DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Bahovec, Kongresni irg; Um ir, Sv. Petra c; Hočevar, Sp. Šiška.
Jutri: Sušnik, Marijin irg, Kuiai, Ui>-sposvetska c.
Solnee zaide danes ob 18.05, vz;de jutri ob 6.12 in zaide ob 18.06.
Državni proračun v tonah in na vozovih
Poslanec Zagorac je te dni v JW rodni skupščini pripovedoval, kako /c svojim seljakom razlagal veličino našega državnega proračuna. Govoril je takosle:
— Kakor znano, tehta tisoč dinar--jev v kovanem novcu ravno 5 Zato znaša teža našega proračuna v kovanem denarju okrog 60 milijonov kg. Ker pa je 1000 kg toliko kakor cn;t tona. znaša teža našega proračunu f>0 tisoč ton.
— ^lAro bi teh 60.000 ton hoteli pre peljati z železnico, bi v to svrho potre: hovali 180 tovornih vlakov. Vsi bi se čudili* ko bi videli, da mi za prevov našega proračuna potrebujemo tak»y ogromno število vlakov. A kaj bi Sete bilo, ako bi ta proračun hoteli nato-voriti na kmetske vozove!
— Ako računamo, da na kmetski voz lahko natovorimo pet metertkih. stoiov, bi za prevoz proračuna potre bovali 120.000 vozov. Ako b': vse tc vozove postavili v eno vrsto drugega za drugim, bi dolžina te povorke merila nič več in nič manj kakor 1200 kh lometrov, a to je ravno toliko, kolikor meri razdalje od Ljubljane preko Zagreba, Beograda, Kiša in Skopija do Gjevgjelije. To se pravi, da bi vozni sprevod našega proračuna sega/ od enega kraja države tik do drugega . . .
Poslanec Zagorac bi bil lahko svo s jo razlago napravil še efektnejšo, ako bi vzel večje vozove. Postavim, kakor jih imamo pri nas. Pri nas potegnejo konjiči z lahkoto deset in več meter skih stotov, ali zato pa naši kmetje težko vlečejo davčna bremena. Če bi torej poslanec Zagorac vzel naše vozove, bi povorka bila ravno za polovico krajša, zato pa pol izdatnejša. Segal j bi od Ljubljane do Beograda —
Poverjenikom „Vodnikove družbe"
Nujno pozivamo poverjenike, da nemu= doma store dolžnost, ki so jo prevzeli, to je, nabero člane in pošljejo nabiralne polt; družbinemu vodstvu. Delo poverjenikov je letos tem lažje, ker jim je kader lanskih članov itak znan. Članarino pri teh hod<» lahko dobili, saj so knjige za leto \92r>. tako lepe, da bo vsak izmed njih prav rad so ostal član tudi v bodoče. Gre torej SMJOe» za to, da poverjeniki pridobe čim največ novih članov. Tudi to ne more biti težka naloga, saj so lanske knjige najuspešneje i propaganda za družbo, stari člani, ako jih znajo poverjeniki spretno organizirati, pa lahko postanejo najboljši agitatorji za pri* dobivanje novih društvenikov. Zato Iahk-.> spreten poverjenik letos nabere vsaj 50 od stotkov članov več, kakor lani. Dru/bino vodstvo je sklenilo odlikovati 15 poverje* rtikov, ki nabero največ članov na ta na* čin, da priobčimo njih slike v ^Vodnikovi pratiki* za leto 1928., poverjenike pu, ki nabero letos 50 odstotkov novih članov več kakor lani, najmanj pa v celem 40, ob* darovati z veliko, krasno sliko v barvotisku, ki bo v okras vsakemu salonu.
To pa velja samo za slučaj, ako pošljejir dotični poverjeniki družbini pisarni nabiral* ne pote in denar do 25. tega meseca.
V Ljubljani, dne 12. marca 1927.
Vodstvo <xVodnikove družbe*. r, -..-r—,---1— i, i ——i—
hotel skriti. Toda odprtina ie bila zanj premajhna. Nato se ie stisnil v kot in si začel lizati okrvavljene roke. Moro je obšla nepopisna srroza.
Ni se mogel več obvladati. Začel je besno streljati v zagonetnega človeka, ki ga jc večkrat zadel tako. da je obležal na mestu mrtev.
Na kraj strašne nočne tragedije so prihiteli kmalu čuvaii iz naselbine Landronke ter delavci iz opekarn Klikovke in Bečkovc. Takoi so telefonirali po policiio.
Prispel je tudi zdravnik, ki je mogel samo ugotoviti smrt. Sklenjeno je bilo pustiti truplo na dvorišču do prihoda sodne komisije. Tu je pa posegel vmes bankir Hora, ki je energično zahteval, naj truplo takoj odstranijo. Ko je redarstvo njegovo zahtevo odklonilo, jc obljubil navzočim delavcem bogato nagrado, ako odstranijo truplo.
Ker je zašel bankir v svoiem zagovoru v protislovja in ker ie sam priznal, da blaznež ni ogrožal niegovega življenja, so ga aretirali in odvedli v preiskovalni zapor. Pri aretaciii je besnel in žalil redarstvo. Posebno sumljivo se je zdelo njegovo prizadevanje, da bi bilo truplo za vsako ceno odstranjeno.
8829
60
•K LtubljanU dne 15.
192%.
-obtožnice,   ki dajejo ulici jmmm veliko-mestno ttce. Upamo, da wb bodo s tako sveti javo lahko kmalu pomaVio toA
— Imenovanje. Vctcnnana inšpektor pri
'.vlikeu: županu v Ljubljani g. Hugon Turk >e s kraljevim ukazom imenovan za oblastnega v c t. referenta podunavske oblasti y Smederevu.
— Nov komisar TPD. Od vlade RR imenovani vladni komisar Trboveljske pre-niogokopne družbe g. Albin Prepeluh je odstavljen in na njegovo mesto imenovan prejšnji komisar rudarski glavar inžener S^ergar.
—- Pokret medicincev. V nedeljo se je vršil v Beogradu izredni občni zbor medicincev, na katerem je bila po daljši debati sprejeta resolucija, ki med drugim zahteva, da se novi osnutek zakona o podaljšanju in -zpremembi medicinskih študij na naših fakultetah ne sme nana<šati na one medicince, ki so se vpisali pred uveljavi j en jem te zakonske odredbe. Ako te$ zahtevi ne bo u-^reženo, prično beogradski medicine! štrajkati.
— Kriza naših gledališč. V umetniškem oddelku prosvetnega ministrstva sestavljajo že delj časa načrt, kako bi se dala odstraniti akutna kriza naših gledaKšč. Načrt bo kmalu izdelan in prosvetni minister na-jnerava zastaviti vse sile, da ga izvede. Ker x?nematografi zelo vplivajo na poset gleda-fcšc, so zaceli v prosvetnem ministrstvu razmišljati o omejitvi njihovega delovanja.
— Novi pravilniki o lekarnah In droge-rijah. V ministrstvu narodnega zdravja izdelujejo nove pravilnike o lekarnah in dro-gerijah. Pravilniki bodo te dni podpisani, jra kar stopijo v veljavo.
— Nove znamke. Poštno ministrstvo je odredilo, da pridejo nove poštne znamke za rrankiranje po 15, 20 in 30 Din takoj v promet. Stare znamke ostanejo v prometu, dokler se ne porabijo.
— Pregled lekarn. Lekarniški oddelek iianistrstva narodnega zdravja je sklenil, da se bo vrši1 te dni v Beogradu in drugih večjih mestih pregled lekarn. V ta namen je določena posebna komisija.
— Občni zbor rezervnih oficirjev v Beogradu. Beogradski pododbor udruženja rezervnih oficirjev in ratnikov je imel v nedeljo v Oficirskem domu občni zbor. Iz poročila uprave je razvidno, da znaša premo-
enje udruženja 5,109.237.:?? T>in. Vračunano ni stavbišče z3 Ratnički dom, ki ga je dobilo udruženje od beogradske občine in
- je vredno 9 milijonov dinarjev. Od 14.000
ezervnih oficirjev je včlanjenih v udruženi« 12.000. Po končan: diskusiji so se vr-
■\e vok'rve delegatov za letošnji kongres "czervnib oficirjev.
— Občni zbor kolov jahačev. V prostorih beogradskega Jockej'-kluba se je vršil v nederjo občni zbor delegatov kolov ja-ffačev iz cele države. Predsedoval je predsednik Donavskega kola jahačev dr. Velizar Jankovič. Kolo jahačev in vozačev v Ljub-■janl sta zastopala dr. Fric Lukman in podpolkovnik Milan Znjc. Predsednik je v svo-fen govoru omenil, da jc dobilo Dunavsko A-ok) jahačev od poljedelskega ministrstva oOO.OOO Din podpore, ki bo razdeljena med r*oedina kola. Zbor je razpravljal o proble-m&\ konjskega sporta in konjereje, ki se v naS državi še vedno preveč zanemarja, členjeno je bilo poslati finančnejnu ministrstvu spomenico z zahtevo, da bi bile konjske dirke oproščene državne takse.
— Brzojfavnoteleionski odsek v Celju. S 1. marcem t. 1. se ustanovi v Celju poseben brzojavnoteleionski odsek, v katerega delokrog bodo spadali srezi Celje, Slovenj-eradec. Konjice. Šmarje, Brežice in Laško.
— Jugoslovenska tujsko-prometna razstava na dunajskem velesejmu. V okvirju erošnjega dunajskega velesejma je priredil higoskivenski tujsko-prometni urad na Dunaju malo, a zelo učinkovito propagandno razstavo jugoslovenskiii. pokrajinsko najza-■Tnivejšili pokrajin. Razstava je bila v so-Hoto, 12. t m. slovesno otvori ena. Slovesne otvoritve so se udelcžiri med drugimi tudi :ugosiovenski poslanik dr. Milojevič, generala konzul Banjic, ter številni zastopniki dunajskega tiska. Goste je pozdravil trgovinski ataše AL Simić. Po otvoritvi se je vršil skupen ogled razstave. Posebno pozornost vzbujajo slike Josipa Danilovca, 5jrupina  Jadranske  plovitbe  in  razni ioto-
-?iski posnetki iz rasrnih i trg oslov en skl h ?>okraj4n. Tujsko-prometni urad je uredil »a sejmišču posebno pisarno, kjer daje interesentom brezplačne informacije. Razsta-"i je tudi med obiskovalci vzbudila veliko Pozornost in bo nedvomno rodila zaželjeni Tfspeh.
— Proračun krusevaške oblastne skupščine. V nedeljo je oblastni odbor v Krajeven predložil plentnnu proračun za prvo leta Proračun znaša 3300.000 Din. Od tega •>dpade 1300.000 Din na investicije. V podrobna* debati je večina predlagala, naj se "loločiio dnevnice oblastnim poslancem po 200 Din, članom odbora mesečne plače po JOD0 Din. Opozicija je predlagala SO Din dnevnic in 1500 Din plače članom oblastnega odbora. Končno je bil dosežen kompromis, tako da bodo znašale dnevnice po 150 r>io, mesečne plače članov oblastnega od-V*ra pa po 3500 Din.
— Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Trbov-3o vpokoieni poslovodja TiPD g. Dominik
Torv. Pokojni je dolgi leta vestno in mar-"iivo opravljal svojo shržbo in bil na glasu kot simpatičen, iznačaien mož. Pogreb bo v red o ob štirih popoldne na farno pokop ali-oe v Trbovljah. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožaHe!
— Za »Kolo jftgoslovenskih sester« v Ljubljani ie nabrala v veseli družbi gospa Margareta Wurzbacti 100 Din.
— Po odgotm sta bUa odpravljena v domovinski občini Afojzfja R., brezposelna
'užTcmja iz Srnartnega pri Litiji in Iv. Zaje, brezposelni hlapec iz Mokronoga. Brez vseh sredstev ste se potikala okrog. Trdila sta. da sta iskala sluzfre In zaslužka, katerega pa nista -mogia dobiti. Pač žalostno znamenje sedan^h fcrrtJčnih časov.
Iz Ljubljane
—T; PreUafcovanje Dunajske ceste. Državna upirava je dovolila za pretlakovanje Dunajske ceste 100.000 Din. Ker za to nizko svoto ni hotel dela prevzeti noben privatni podjetnik, je pretlakovanje prevzela mestna občina sama.
—lj J. N. A. D. Jadran priredi v četrtek 17. t. m. ob 20. v društveni čitalnici predavanje; predava starešina dr. Stojan Bajič o temi: »Aktualna mednarodna vprašanja«, tov. Marijan Zajec, cand. iur., pa bo predvajal skiopfične slike o »Sedežu in delovanja Društva narodov«. Vabijo se vsi Jadra-naši, da se tega predavanja polnoštevilno udeleže!
—U Kako se odzivija naša javnost prosvetnemu delu Atene? Prvo predavanje ciklusa »Zdravstvo« se je vršilo pred skoraj prazno dvorano, drugo predavanje ciklusa »Estetika« se je odpovedale, ker se poleg odboruic ni odzval sploh nikdo. Predavanja so se naznanila vsem dnevnikom, po vseh srednjih šolah se je dostavilo osebno pismena naznanila, vabilo se ie nadalje nad 30 ženskih in spoTtnih organizacij, za kričečo kino-reklamo nam seveda primanjkuje sredstev.   Odlična   predavatelja, oblastni zdravstveni referent dr. Maver in akade-mični slikar prof. Šantel sta izbrala doslej neobdelane teme, društvo je nabavilo povsem nove skioptačne slike, — delo Srednje tehnične šole, — preskrbelo lepe prostore, določilo primerno večerno uro in vendar je doživelo to razočaranje. Atena bo vztrajala in nadaljevala svoje delo. Upamo, da bodo tudi merodajni faktorji pravilno ocenili požrtvovalni trud gg. predavateljev in društva ter opozorili pravočasno svoje kroge, da se odzovejo. Čudimo se tudi, kje je ostalo naše članstvo. Najmlajšim oproščamo. je pa tudi mnogo onih, za katere ravno smo pripravile vse. Prihodnja predavanja se vrše: 16. t. m. v mali dvorani Narod, doma od pol 7. do pol 8. ure zv. ciklus »Sport«: 1. tema: Sport in šola, predava prof. dr. Šarabon; 17. t. m. istotam od 6. do 7. ure ciklus »Zdravstvo«: Odpadki In smeti«, predava obl. ref. dr. Maver. Prva tema ciklusa »Estetika«: »Domača umetna obrt kot sredstvo za vzgojo k lepoti«,   predava prof. Šantel 18. t m. od pol 7. do pol 8. ure zv. na Srednji tehnični šoli. 273-n —lj Pretepi in izgredi. Ker se bliža pomlad, postaja mlada kri kipeča in razgreta. Zato   policijska kronika beleži več pretepov radi deklet, izgredov po gostilnah in sličnih deliktov. Na Bregu v drevoredu so se trije mladeniči v nedeljo ponoči pretepali. Lahkonogi krojaček France se jc branil s škarjami ter svojega tooariša sunil ž njimi nad levo oko.   —   Na Selu sta dva kurjača kemične tovarne napadla kovača v kurilnici na glavnem kolodvoru Franceta Z., ki je spremljal domov svojo zaročenko Pavlo.    Eden od obeh  napadalcev je za-vpil «Kai pa ti tukaj delaš?» ter ga vrgel v blato, a kovač je pri tem izgubil Še srebrno uro. Oba kurjača bosta imela sitnosti pred kazenskim sodnikom.
—lj Drobna policijska kronika. Zadnje dneve ima policaja obilo opravka z berači in vlaČugami, katerih se je v LJubljano zopet veliko nateplo. Včeraj ie bilo sedem aretacij. Radi tatvine zlatnine, vredne 3800 Din, je bil aretiran Anton-K. — Trije veseljaki so morali noč prespan* v hladnem zaporu, ker so brezobzirno kalili nočni mir in se nedostojno vedli v svoji totalni pijanosti. Neki Simon je bil aretiran radi telesne poškodbe; dve izgubljenki Kristine a in Lucija ter berač Širne so bili prijeti. Ovadena je šivilja Marija, ker je prikrila najdeno svoto denarja. Prijavljeni so trije ponočnjaki radi kaljenja nočnega miru, neka mladenka pa radi odprave plodu. Zaplenjen je bil en samokres, 8 voznikov pa ovadenih radi prestopka cestnopolicijskega reda.
vee^e nnee.
—m Nevarni pri. Kgnb famo, da je ▼ |( Marfijoru razglašen, strogi pat? zapor, se Mati po mesta in okolici še vodno mnogo psov brez nagobčnikov. Včeraj sta fcfia od takih psov ogriaapa dva otroka. Otroka so oddali v zdravniško oskrbo, lastniki psov pa bodo občutno kaznovani.
Iz Maribora
—m Seja občinskega sveta se vrši v četrtek ob 17. uri v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je razprava o mestnem proračunu, ki je prišel iz ravnovesja, ker ee je izkazalo, da je državno uradni št vo oproščeno plačevanja občinskih doklad. Občinski svet mora zato iskati novih dohodkov, da bo mogel vršiti svojo nalogo. Kakor pa na drugi strani zatrjuje društvo h'Snih posestnikov, je finančna delegacija tozadevni odlok sistirala, kar ee v uradniških krogih zdi neverjetno, ker je to zakonska določba, ki jo je mogoče spremeniti samo z zakonom.
—m Novo pokopališče. Razširjenje mest. nega pokopališča je postajalo od leta do leta aktuakiejše. Že lansko leto so se vršila tozadevna pogajanja med mestno občino in cerkvenim uradom, ki pa niso imela zaželje-nega uspeha. Sedaj je bilo to vprašanje rešeno tako, da je frančiškanska župnija nakupila poleg sedanjega pokopališča na Po-brežju 30 ha polja, kjer bo uredila pokopališče za svojo taro. S tem bo znatno razbremenjeno mestno pokopališče in je torej to v-prašanje za dolgo dobo let rešeno.
—m Utopljenec v Dravi. Včeraj dopoldne je naplavila Drava v bližini državnega mostu v Mariboru neznanega utopljenca, ki jo moral že delj časa ležati v vodi. Na bregu ee je kmalu zbrala gruča radovednežev. Identitete utopljenca doslej ni bilo mogoče ugotoviti. Truplo so prepeljali v mrtvašnico. Gre za neznanega moškega v starosti okrog 50 let. Domneva se, da je kak ponesrečen Kpmvar.
—m Prosta stanovanja. Pri mariborskem stanovanjskem sodišču je razpisanih dvoje prostih stanovanj, in sicer eno trisobno in eno štirisobno. Interesenti si stanovanja ogledajo in v lože prošnje najkasneje do četrtka opoldne pri stanovanjskem sodišču, Slomškov trg 5.
—m Velikomestaa razsvetljava Aleksandrove ceste. Snoči so na Alcskandrovi cesti v Mariboru prvič zaMestele nove električne
Iz Celja
Obrtniški praznik. Občestoveneko obrtno društvo v Celju bo priredilo tudi letos na dan sv. Jožeta obrtniški praznik. Ob 8. uri zjutraj bo v farni cerkvi maša, ob 10. uri bo v mali dvorani Celjskega doma predavanje. Ob 8. uri zvečer bo v mali dvorani Celjskega doma koncert in družabni večer.
—c Beethovnova 9. simfonija za soli, zbor in veliki orkester pod taktirkama gg. dr. Cerina in ravnatelja Joa Hladka iz Maribora se bo izvajala v Celju dne 10. aprila v veliki dvorani Celjskega doma.
—c Imenovanje. G. Ivo Šorli, inženir pri celjski progovni sekciji, je imenovan za inšpektorja pri inspekciji dela v Mariboru.
1000 KITAJCEV, 800 INDIJANCEV 1300 bivolov in čez 10.000 različnih divjih živali
iz Terasa vidimo v velefilmu •PLAMENI VRANEGo, ki pri* kazuje junaški sen o pobratim* stvu morja...
Izpred sodišča
SAJ XI TAKO HUDO MISLIL.
Predsednik kazenskega senata: >Francelj, tam pri D. M. v Polju, kjer ste doma, ste lani razžalili Jako in Rezo in ete bili obsojeni na 150 Din globe?<
Delavec Francelj: >Da, nekaj takega je bilo. Res sem bil obsojen, ker sem razžalil dve tako visoki osebi.c
Predsednik: »Le malo se brzdajte! Torej tedaj ste bili obsojeni. Mesto da bi bili lepo molčali, ste jeli vpiti nad obema, še preden ste zapustili sodnijo, da sta Jaka in Reza krivično prisegla.«:
Obtoženi: »Saj ne tajim. Jezen sem bil in razburjen, ker sem bil obsojen.<c
Predsednik: ^Vidite, France, tako-le je hudo na tem svetu; zadnjič ste radi žaljenja časti plačali globo in vam ni bilo všeč. Morda boste danes bolj zadovoljni, saj boste sedeli dva dni, ker ste Jaki in Rezi očitali krivo prisego!«
Obtoženi: :To bo pa hudo; saj s svojo žalitvijo nisem tako hudo mislil. Nikar me ne zaprite, saj nimam časa sedeti!«
Predsednik: »Na to bi bili morali prej misliti, zdaj je prepozno.«
France (cHlhajajoč): >Pa naj bo! Ampak z babami se ne bom nikoli več kregal !< KOMUNISTIČNI KOLEDAR.
Lani je ovadila ljubljanska policija sodišču delavca Ivana S. iz Ljubljane in Ka-rola G., Češ da ji je prišlo v roke neko Ivanovo pismo, v ko jeni naroča pri uredništvu lista »Lavoralorec v Trstu 10 izvodov komunističnega koledarja za leto 1922 in 40 komadov lista »Delo«. V pismu opozarja Ivan š. iu~ednišlvo, naj odpravi pošiljko tako, da ne bo vidna.
Policija je nato pribavila en izvod koledarja, ki £a je leta 1922. uredil tedaj v Trstu bivajoči K. G., ki biva zdaj v Ljubljani. Koledar je bil pisan v komunističnem duhu.
Ivan ž. je bil že zadnjič oproščen, a zdaj se je moral zagovarjati tudi K. G.
Ker je obtoženi tajil, da bi bil avtor kateregakoli članka v koledarju in ker je uredil koledar že julija leta 1922., torej predno je bil pravomočen zakon o zaščiti države, ki je izšel šele 2. avgusta 1922, je bil tudi K. G. oproščen.
Sab
Šahovski turnir v Newyorku
Krasen uspeh dr. Vidmarja. — Ogorčena  borba  za drugo in tretje mesto.
Svetovni šahovski turnir v ?{ewyorku prehaja v zaključno fazo. Boj med posameznimi mojstri je ogorčen, zlasti srdita je postala borba za drugo in tretje mesto, za kateri se bore Aljehin, Niemcović in Vidmar. V tretjem turnusu se je situacija bistveno spremenila. Capablanca je sicer šo vedno na čelu, toda Niemcović, njegov najnevarnejši tekmec v prvem in drugem turnusu, je začel pešati. Genijalni kombinator podlega svoji nervozno^ i.
Bolj nevaren je Capablanci Aljehin, ki se je z 8 točkami usidral na drugo mesto, pa tudi nas prvak dr. Vidmar prehaja v odlično formo in je skoraj verjetno, da se bo med njim in Aljehinom bil gigantski dvoboj za drugo odnosno tretje mesto. Niemcović stoji za enkrat paralelno z obema na isti višini, njegovi izgledi pa po zadnjih debaklih sodeč niso preveč rožnati. Krepko se je zopet afirmiral Spielmana, ki je Marshalla zopet potisnil na zadnje mesto.
V soboto se je odigrajo XIV. kolo. Vidmar je otvoril proti Niemcoviću z damskim kmetom. Prešel je kmalu v koncentrični liana pad na nasprot. kralja in prisilil Niemco-vića h kapitulaciji. Škotsko je bila otvorjena partija Spiermami — Marsfaall. Spielmann si je zgradil sigurno pozicijo in je nasprotnika kmalu stri. Partija Cs^ablanca-Aljehin je končala remi po nezanimivi borbi, v kateri sta oba nasprotnika igrala skrajno previdno.
V nedeljo se je odigralo zadnje kolo tretjega turnusa. VidLmar je ponovil uspeh prejšnjega dne in jo gladko porazil Marshalla. Branil se je proti Marshallu na francoski način, prebil pa je Marshallovo fronto v sredini in ga prisilil, da se je vdal. S tem je naš prvak rehabilitiral svoj prvi poraz po Marshallu.
Partija Spielmann-Aljehin je končala remi, dasi je imel Spielmann igro že v rokah. Med Capablanco in Niemcovičem se je bil hud boj, partija pa je bila po ]>eturni borbi prekinjena v boljši poziciji za Capablanco.
Stanje ]>o XV. kolu ie sledeče: Capablanca 10 (t). Aljehm S, "Niemoovi*5 7 in pol (1), Vidmar 7 in pol. Spielmann 6, Marshall 5. —
Včeraj so odigrali viseče partije tretjega turnusa; izidi nami ie niso znani.
Vlsolin pesem o najlepših Jusotfovenkah
Štefica Vidaaćeva in Sonja Jovanovićeva sta odkrili svetu lepoto jugoslavenske rase. — Okus se ne drži «suhe» mode. —
Pipa kot najnovejši ženski sport.
Povodom povratka štefice Vidači* ćeve iz Berlina priobčuje beogradska «Politika» daljšo kozerijo o pomenu njene zmage v Berlinu in o lepoti ju* goslovenskih žena in deklet. Izvajanja uglednega beogradskega lista so morda malo preveč optimistična, malo preti* rana, jedro resnice pa je le v njih. Vse kakor pa so zanimiva in zato podaja* mo njihov zaključek tudi našim čita* teljicam. Evo, kaj pravi «Politika»:
Po zmagi Štefice Vidačičeve priče* njajo Jugoslovenke pridobivati glas svetovnih lepotic. Pred dobrim letom so na velikem konkurzu v Berlinu iz* birali najlepšo in naj okusne je oblečeno damo. Med stoterimi, ki so bile druga lepša od druge, je odločitev dosegla visoko lepo blondinko. In ta najlepša devojka Berlina je bila Srbkinja, po imenu Sonja Jovanovićeva, Ta naša lepa rojakinja je na ta način dobila naslov ockraljice mode»; na glavo so ji namestili krono, jo ogrnili s kraljev* skim hermelinom ter jo posadili na prestol.
Ko jc zdaj bila objavljena zmaga Što fice Vidačičeve, so se Berlinčani začu* dili:
— Najprej Srbkinja, zdaj Hrvatica! Prva lani, druga letos! Prihodnje leto pa moramo izvoliti Slovenko. Čudno, kaj v ostalem svetu ni lepih žensk? In kakšna mora biti ta zagonetna kralje* vina SHS, ki rodi same lepe in naj lep* še ženske?
Mi smo lahko ponosni. Najlepše ženske starega sveta so naše krvi. Do sedaj smo v tujini sloveli po narodnih pesmih, nato po junaštvu in borbah za svobodo, zdaj pa po lepih ženskah.
Zanimivo pa je, da v današnji dobi. ko številne ženske stradajo za polnimi mizami, samo da bi postale suhljate in vitke ter s tem lepe in moderne, pa dve damici, ki sta bili izvoljeni za naj* lepši, nista mršavi. Nasprotno, prej bi se lahko reklo, da sta precej zaokro* ženi. Ali se menja okus, ki je doslej zahteval, da mora ženska biti suha ka*
kor fižolov kol? V naših balkanskih deželah je ženski svet posebno težko izpolnjeval to zahtevo mode, ali rcci= mo: dosedanje mode. One, ki so verno sledile modnim žurnalom, niso smele jesti niti kruha, pri obedu in vecerj: so prekinjale sredi jela, ko so baš ime* le najbolji apetit, pile so nekak ogaben čaj za shujšanje, srebale so citrone, a vse sladke dobrote taga sveta so zanjo značile strah in trepet opasnih izkuš; njav.
Ako se je sedaj okus zares izpre* menil, bodo naše ženske blagoslavljale Sonjo kakor Štefico. Oni sta prvi po* kazali svetu in tistim, ki tam gori prcd= pisujejo modo, da je tudi zaokrožena ženska lahko lepa, ali celo najlepša ... Oni sta s svojo ljubkostjo razbili fa* mo, da mora lepa ženska biti suha. Onedve značita početek nove dobe v današnji modi. In Stcfici se ne more očitati, da ni dobro rejena in da kot ^najlepša ženska Evrope« ne bi znala predpisovati mode. Zamislite si samo, da je ona iz Berlina prišla s pipo. To je dovolj, da sc zgrozijo vsi oni izpred vojne, navdušujejo pa se lahko oni izza vojne. Pipa za dame je zdaj der-nier cri. Mala Zagrebčanka vam bo sicer iskreno priznala:
— S pipo v ustih sem se dala samo fotografirati. V ostalem pa ne pušim, četudi je pipa zdaj posebno moderna. Vedno se mi kolca in me obide huda slabost...
Smola pa je v tem, da jc Štefica hote ali nehote postala ena izmed onih. ki določa, kaj sc bo nosilo, kaj jedlo in kaj pušilo. In če se sedaj po njeni zaslugi pojavlja našemu ženskemu s ve tu spas pred gladovanjem, jih bo ona bržčas rešila tudi pred pipo. Kajti dru* gače bi se pri nas, kjer vsaka norost hipoma zmaga, pa naj bo to Čarlston ali oxfordske hlače, v enem mesecu vse naše dame na promenadi in na plesu pojavljale s pipami ter pušilc ta* ko dolgo, dokler ne bi gagale in orna* gale.
Gospodarstvo
Kriza našega poljedelstva
Kakor tirno že včeraj kratko poročali, se jo vršil v nedeljo v prostorih Saveza srbskih poljedelskih zadrug redni občni zbor glavnega zadružnega saveza SHS. Predsedoval je dr. Bervaldi iz Splita. Glavni referent dr. Prohazka je v svojem referatu omenjal, da izhod iz poljedelske in splošne gospodarske krize ne vodi preko principa štednje za vsako ceno, marveč preko principa produktivne štednje, zlasti pa preko principa dela. Ako hočemo preboleti težko gospodarsko krizo, moramo v prvi vrsti poskrbeti za zaposlitev vseh delovnih moči.
Kot drugi referent je nastopil ing. Ste-pan Pošti6. ki je na podlagi statističnih tabel nazorno dokazal, da je kriza našega poljedelstva zelo težka. Glavne vzroke vidi referent v slabem carinskem sistemu", državnih trošarinah in monopolskih taksah, pretiranih davčnih bremenih itd.
Po referatih se je razvila živahna debata, v katero je posegel tudi poljedelski minister, ki je obljubil storiti vse, da se položaj našega poljedelstva zboljša
Končno je bila sprejeta resolucija, v kateri zbor z zadovoljstvom ugotavlja, da so tudi druge gospodarske panoge uvidele, da izvira splošna kriza iz krize našega poljedelstva. Občni zbor zahteva, da se takoj preneha z brezobzirno zaščitno politiko industrije. Država naj ščiti industrijo s podporami, nagradami in drugimi olajšavami, ki ne bodo ogrožale rentabilnosti poljedelske proizvodnje, ne pa s carinami in tix>šarittami. Naša država mora voditi v prvi vrsti dobro agrarno politiko. Izhod iz sedanje krize je v preorijentaciji našega poljedelstva v skladu s potrebami svetovnega trga. Davčni sistem, zlasti posredni davki, so krivi, da se poljedelstvo ne rentira in ne razvija tako, kakor bi bilo v interesu države. Tudi naša proračunska politika se mora preorijentirati. Resolucija končno zahteva, naj vlada čimprej predloži Narodni skupščini zakon o zadružništvu.
—g Znižanje tarife za prevoz h molja. Glavni savez poljedelskih zadrug je izročil prometnemu ministru spomenico, v kateri zahteva, naj se tarife za prevoz hmelja znižajo. Hmelj je eden najvažnejših izvoznih pridelkov našega poljedelstva in zato je treba hmeljarstvo podpirati, ako hočemo v d oglednem času preboleti poljedelsko krizo.
—g Prispevek k našemu državnemu gospodarstvu. Ker mnoge državne oblasti ne izpolnjujejo svojih obveznosti napram strankam, se često dogaja, d aupniki državne oblasti tožijo. Tako pride do procesov, in ako državna oblast tožbo izgubi, izda sodišče nalog za rubež era rja. Sodišče poseže v takem slučaju po najbližjem državnem podjetju, ki ima kaj denarja ali premoženja. Tako je prišla na vrsto tudi državna tkalnica preprog v Sarajevu, ki je morala poravnati dolgove raznih državnih oblasti, dasi sama nima dolgov. Tkalnici so zaplenili večjo koHčino preprog, vrednih nad pol milijona dinarjev. Terjatve upnikov napram državnim oblastem pa znašajo komaj 100.000 Din. Tkalnica je morala poravnati dolgove postnega, pravosodnega, notranjega in vojnega niinistrstva in sedaj je njen obstoj ogrožen.
—g Pogledi na gospodarsko leto 1926 je naslov knjigi, ki jo je izdala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Publikacija je v bistvu pregledno poročilo za leto 1926 in ima sledečo vsebino: Uvodna beseda, finančna vprašanja, socijalna politika, trgovinska politika, železnice, carinstvo, poštni in telefonski promet, gos?rx>dajrska zakonodaja, stanovska organizacija, strokovno šolstvo, trgovski in obrtni naraščaj, kreditna vprašanja, pregled o potrdilih in svedočbah, katere je izdala zbornica leta 1926, trgovski in zadružni registri.
_g Gospodarski polomi na Dunaju. Nad
Avstrijo je prišel nov val krahov. Vsak dan beležijo listi kako novo insolvenco, med njimi tudi tvrdke, ki so spadale na Dunaju med najsolidnejše in najuglednejše. Samo včeraj so napovedale insolvenco štiri tvrdke: tovarna za krojaški pribor Freistadtl (pasiva 20 milijonov dinarjev), tovarna pliša Kari Hetzer, veletrgovina s sukancem Boschan in konfekcijska tvrdka Mautner. Skupna pasiva teh firm znašajo okrog 40 milijonov, aktiva v najboljšem slučaju 15 milijonov dinarjev.
—g Dunajski pomladanski vel esejem je bil v nedeljo otvorjen. Prvi dan ga je radi slabega vremena obiskalo samo 16.000 ljudi.
—g Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Dne 14. t. m. se je vršila bilančna seja upravnega sveta Ljubljanske kreditno banke v Ljubljani, na kateri je bila odobrena bilanca za 26. poslovno leto zavoda. Bilanca se v splošnem giblje v istih številkah kot bilanca za leto 1925, izkazuje pa zopet precejšnje naraščanje vlog, na preko Din 227 milijonov. Cisti dobiček za leto 1926 znaša 6 milifrmov 282.064.5O Občnemu zboru, ki se bo vršil 0. aprila t. L, se bo predlagalo izplačilo 8 odstotne dividende, to je 12 Din na delnico (lani 10 odstotkov oziroma 15 Din), dotiranje rezerv s cca. Din 1300.000 in po odbitku statutarnih dotacij in običajnih naklonil, prenos ostanka cca. Din 100.000 na novi račun.
—g Jugoslovenska banka d. d. Zagreb. Na svoji seji od 11. t. m. je upravni svet to banke potrdil bilanco za leto 1926. Bilanca z.i leto 1926 izkazuje Din 11,481.522.87 Čistega dobička na delniško glavnico od 100,000.0()O Din. Rednemu letnemu obcaemu zboru, ki se bo vršil dne 28. marca t. L ob 4. uri popoldne v prostorih zavoda v Zagrebu, se bo predložilo izplačilo dividende od 9 odstotkov, to je 9 Din na vsako delnico. Nadalje se bo predlagalo, da se rezervnemu zakladu dotira znesek od Din 850.000 Din, penzijskemu fondu pa Din 600.000 kot vsako leto. Po teh dotacijah bodo lastna sredstva banke znašala Din 126,806.004.55, a penzijski fond Din 4,133.042.70. Zavod ima svojo podružnico v Ljubljani v palači ^Ljubljanski dvor^:. 27t-n
—g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. marca t. 1. ponudbe za dobavo 1 opalografa in raznega materijala do 21. marca t. 1. glede oddaje del v kamnolomu; do 22. marca t. 1. gle*i dobave pločevine za kritje vozov, razne;_r;i platna, raznih tapet, pljuvalnikov, borovih plohov, brusnih kamnov, cinkove pločevine, lokom otivnih ognjenih cevi, kolu in ih obro-Čev, terpentina, sahni jaka, trdilnega praška, krvolužne soli in kostne moke, bakrenih plošč, okroglega železa, drobno zrnatega železa, pločevine v snopih ter železne pločevine. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcij«'.
Redni občni zbor
Tiskovne zadruge, r. z. z o- z. v Ljubljani.
se vrši 24. marca 1927 ob 20. uri v Ljub* Ijani, Kazina, 7. nadstropje (prostori Zveze kulturnih društev) — s sledečim dnevnim redom:
1. poročilo načelstva;
2. čitanje revizijskega poročila;
3. poročilo o računskem zaključku*
4. poročilo preglednikov;
5. razdelitev prebitka;
6. volitev načelstva in računskih pre glednikov;
7. sprememba pravil;
8. slučajnosti.
Vabimo vas, da se kot ćian zadruge občnega zbora zanesljivo udeležite.
Načelstvo.
To in ono
Piramida napoveduje rajno
V znani londonski palači Albert Hali se je vršil te dni prvi občni zbor privržencev nove verske sekte «Bri« tanski Izrael*. Nauk te sekte temelji v glavnem na svetopisemskih prorok* bah in napovedih bodočnosti, ki jih je odkril ustanovitelj sekte Davidson na stenah velike piramide v Egiptu. Da* vidson je napisal o prorokbah na pira* midi celo knjigo, v kateri trdi. da so graditelji piramide napisali s hieroglifi na stenah razne prorokbe, tičoče se dogodkov do konca 20. stoletja. Vse prorokbe, zlasti one o začetku in kon* cu svetovne vojne, so se baje točno iz* polnile.
V svoji knjigi o skrivnosti te pira« mide piše Davidson. da je iz napisov spoznal, da pričakuje svet drugega od* rešenika. Predno pa pride drugi odre* Senik, bomo imeli še dve vojni. Prva izbruhne med 22. in 30. majem 1928., druga pa med 15. in 16. novembrom 1936. Prorokbe na piramidi so baje ta* ko podrobne, da je Davidson v hiero* glifih prečital, da se združijo v zadnji svetovni vojni vse velesile pod geslom komunizma proti Angliji.
Privrženci omenjene sekte so z za* nfmanjem poslušali te nerazveseljive prorokbe egiptovske piramide, Ker so pa angleški državljani kljub svojemu verskemu fanatizmu dobri patrijoti. se ra usodo Anglije ne boje.
Prazan - sovjetski agent na Kitajskem
Povodom poseta Borodinove soproge v Londonu priobčujejo angleški listi •zanimiv življenjepis o Jakobu Borodinu, ki igra sedaj kot sovjetski poslanik na Kitajskem zelo važno vlogo. Pravo Bo-rodinovo ime je baje Mihael Grusen-berg. Mož se je skrival že pod 7 izmišljenimi imeni. Kot Georg Bro\vn je bil v avgustu 1922 v 01asgo\vu obsojen na 6 mesecev ječe in na izgon in sicer radi kršitve zakona o evidenci tujcev.
Angleška tajna policija je pripisovala njegovi aretaciji veliko važnost, ker ie bil mož označen kot nevaren komunistični emisar, poslan v Anglijo, da bi organiziral punt Ko so ga zaprli, je sovjetska trgovska misija nastopila proti njegovemu izgonu. Nekaj časa je bil tudi sovjetski vohun v Angliji. Pred odhodom v Glasgow je hujskal v VValesu rudarje, da bi začeli stavkati. Kako je prišel v Anglijo, ni znano. Vse kaže, da ga je sovjetska vlada poslala pod tujim imenom in sicer z naročiiom, naj sodeluje pri organizaciji angleške komunistične stranke in pripravlja teren za socijalno revolucijo. Mož je bil v stalnih stikih s -tajnikom angleške rudarske federacije Cookom.
Po izjavi nekega angleškega misijonarja, ki se je vrnil letos v januarju U Kitajske, je Borodin sodeloval tudi pri izgredih v Hangkovu ter dosegel, da so morali Angleži prepustiti svodo koncesijo kitajskim potnikom. Njegovo delovanje na Kitajskem je v znamenju sovraštva do Anglije. Sedaj organizira in vodi kantonsko propagando. Predno se je pridružil boljševikom, je bil novinar. Rojen je bil v Pragi in vzgojen na nemških šolah. Svoje študije je končal na Harvardovi univerzi v Zedinjenih dr-žavalu
Kupčija z dekleti v Miskolczu
Nedavno smo poročali, da so prišle oblasti v Miskolczu na Madžarskem na sled ogabni kupčiji z dekleti. Na čelu lepe drthfbe je bil sam šef državne posredovalnice za delo dr. Franc Szfk-szav, v umazano afero pa je bilo vpletenih še več drugih odličnih oseb, predvsem pa uradništvo državne borze dela.
Pred sodiščem v Miskolczu se vrši te dni razprava proti glavnim akterjem družbe, ki je izigravala nesrečna dekleta in iz njih nesreče kovala zase kapital. Obtoženi so dr. Franc Szikszav in Fr. Meszaros, vodji posredovalnice za delo, uradnik Melhijor VVeissberger, lastnik javne hiše Koloman Grossmann in njegova žena »posestnik Toth in kletar Desider Eisen.
Pri razpravi je Grossmann izpovedal, da mu je Toth nasvetoval, naj se obrne na državno borzo dela v svrho dobave čednih deklet za svoje »podjetje«. Bil je često v omenjenem uradu in je prosil, naj mu pošiljajo brezposelna dekleta. Uradniki so dobro vedeli, kam so dekleta namenjena. Kletar Eisen je igral vlogo posredovalca in je žrtve odvajal k Grossmannu v Mezocsath.
Zanimiva je bila tudi izpoved pod-oficijala VVeissbergerja, ki je priznal, da je tudi budimpeštanske lokale »zalagal« s »svežim blagom«. Dekleta je dobavljal tudi Grossmann, bil pa je u-verjen, da je ta lastnik kavarne in ne javne hiše. V ostalem se je ravnal po navodilih svojih predpostavljenih. Nasprotno pa je Grossmann ponovno izjavil, da je v uradu zahteval izrecno dekleta za javne hiše. VVeissberger da je celo pošiljal slugo na dom raznih deklet in jih povabil v urad državne borze dela.
Tudi Meszaros se dela pri razpravi nedolžnega in zatrjuje, da je bil uver-jen, da je Grossmann rabil dekleta za gostilno. Glavni obtoženec dr. Franc Scikszay je odločno zavračal očitek obtožbe, da se je bavil s kupčijo z dekleti; še manj pa je res, da so se v uradu prirejale orgije. Z dekleti se je zgolj šalil. »Imeli smo velik špas,« je cinično zaključil.
Razprava se je nato vršila tajno, zaslišanih je bilo več deklet, žrtev držav-
ne borze dela. Neka mladenka, kateri je uspel beg iz javne hiše, je izpovedala, da sta jo Scikszay in Meszaros pretepla, ker je druga dekleta svarila, naj ne gredo k Grossmannu.
Razprava proti obtožencem bo trajala približno pet dni. Vzbudila je po vsej Evropi ogromno pozornost in v Miskolcz je prišla cela vrsta novinarjev iz večjih evropskih mest.
Rodbinske tragedije
Na Laaerbergu pri Dunaju se je v soboto odigrala strašna rodbinska tra* gedija. Tesar Janez Cozik je odšel v soboto v bolniško blagajno v svrho rontgeniziranja. Žena je skozi okno pogledala za njim. To ga je tako zbod* io, "da se je vrnil domov in nahrulil že* no, da ne trpi, da za njim vohuni. V bolniško blagajno ni šel več, ampak je ženi rekel, da bo ona kriva, če ne bo mogel delati. Žena je nato mirno pri* pomnila, da najbrž pri ljubici ni imel sreče in da se je zbal njenega moža. Ko je žena med prepirom stopila v kopalnico in nadaljevala s psovanjem, je moža pograbila besnost. Zgrabil je ženo za vrat in jo parkrat treščil ob tla, nato pa ji je porinil pest v usta, tako da se je zadušila. Po izvršenem zločinu je odšel v bolniško blagajno, ne da bi se brigal za nesrečno ženo, ki je ta čas umrla.
Sosedje so na policiji izpovedali, da je Cozik vedno grdo ravnal z ženo. Nekoč ji je dal strupa, in zahteval, naj ga izpije. Drugič je zahteval, naj skoči v vodo ali pa si prereže žile na rokah.
Morilca so izročili sodišču. •
Poročali smo že o podlem in zavrat* nem zločinu železniškega uradnika HoUererja, ki je v Badnu pri Dunaju treščil svojo ženo v prepad, da bi se je iznebil in obenem dobil za njo še visoko zavarovalnino. Nesrečna žena, ki je padla okoli 50 metrov globoko, si je pretresla možgane, ostala pa je pri živ* ljenje. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je več dni ležala v nezavesti. Šele v nede* i jo se je zavedla. Preiskovalni sodnik ji je povedal, da je njen mož v zaporu. Hollererjeva je ostala popolnoma apa* tična in izjavila, da ničesar ne ve. Ne spominja se, da jo je mož treščil v pre* pad. Ostala je tudi popolnoma ravno* dušna, ko so ji povedali, da je mož svoj zločin priznal. Revici se je ornra* čil um.
*
Pretresljiva rodbinska tragedija se je odigrala te dni tudi v Arzlu pri Ino* mostu. Ustreljenega so našli v stano* vanju pekovskega pomočnika Hasla* cherja iz Celovca. Sprva so vsi mislili, da je izvršil samomor, ker je imel sa* mokres v roki. Preiskava pa je poka* zala, da samokres ni bil izstreljen, pač pa so v sobi našli še en samokres v katerem je marrjka! en naboj. Policija je aretirala pomočnikovo ženo, ki je osumljena umora. Žena je popolnoma slepa.
Kje je msrilec Lecian ?
Vse kaže, da je vojaški begunec Lecian, ki je, kakor smo-že poročali, ustrelil orožnlškega stražmojstra, po* begnil iz Češkoslovaške in se skriva najbrž na Dunaju. V soboto so ga baje videli na Dunaju z nekim drugim sum* Ijivim tipom. Dunajski listi so prinesli tudi njegovo sliko in pozvali javnost, naj pomaga zločinca izslediti. Orožni* Štvo na Aloravskem išče sedaj njegove prijatelje, ki so mu omogočili, da se je več mesecev skrival. V petek se je pripeljal v Brno iz Kunovic neki šofer, ki je na policiji izjavil, da je prišel v sredo k njemu neznan moški brez klo* buka in suknje ter mu izjavil, da je oboje izgubil med vožnjo v vlaku. Ob* lasti domnevajo, da je bil to morilec Lecian. Neznanec je najel avto in se odpeljal v Brno.
Spotoma je šofer prosil neznanega potnika, naj mu da vžigalico, da si prižge cigareto. Neznanec mu je po* molil vžigalice z levo roko. Iz tega se da sklepati, da je imel levo roko zdra* vo. Morilec Lecian je pa bil v boju z orožniki ranjen v levo roko. Brnska policija je bila v soboto obveščena, da Lecian ni zapustil Slovaške in da so ga videli v mestu Uh. Hradiški. Kma* lu nato je prejela policija brzojavko, da Leciana tudi na Dunaju ni, marveč da se je odpeljal z jutranjim vlakom proti Boskovicam.
Češkoslovaške in avstrijske oblasti so napele vse sile, da izslede drznega vojaškega begunca. Toda vse njihovo prizadevanje je zaman. Ranjeni mo* rilec se zna tako spretno skrivati, da mu ne morejo do živega. Baje je pobegnil iz Brna v Prago.
Demonstracije proti filmu
Na Dunaju so pretekli teden predvajali film »Ukročeni markiz«, ki smo ga nedavno videli v Ljubljani v kinu Matica. Film je radi lepih naravnih posnetkov iz Španije, še bolj pa radi svoje romantično-sentunentalne vsebine zelo ugajal in privabil v kino izredno veliko število publike. Vsi, ki so ga videli, bodo pač malo začudeno pogledali, ako jim povemo, da so film na Dunaju iz-žvižgali in da je njegovo predvajanje povzročilo ponovne demonstracije, pri katerih je morala posredovati policija. Stavimo, da bo le prav mali del uganil, kaj je bil vzrok ogorčenja.
Stvar je bila ta-le:
Dunajčani imajo med neštetimi drugimi organizacijami tudi posebno »Društvo za varstvo živali« (»Tierschutz-verein«). To društvo je v svojem delokrogu tako agilno, kakor nobeno društvo v varstvo zaščite potrebnih ljudi, čeprav je teh na Dunaju gotovo več kakor zaščite potrebnih živali. Svoje a-gente ima društvo povsod in je zlasti v večnem hudem boju z mesarji in lovci. Doseglo je že tudi prav lepe uspehe in odstranilo res že marsikako grdo razvado v ravnanju z živino.
Včasi pa se gospodje tudi malo zalotijo, kakor se jim je to zgodilo ravno pri filmu o ukročenem markizu. Velik del filmskega dejanja se vrši v Španiji, Španije pa si v Srednji Evropi za enkrat pač ne moremo misliti brez biko-borbe. Tako je tudi v tem filmu spretno vpleten naravni posnetek te španske narodne prireditve, dasiravno z dejanjem nima nikake zveze.
In ta vstavek je bil kamen spodtike za dunajske zaščitnike živali, češ da poveličuje barbarsko trpinčenje živali. Poslali so v vse kine, ki so film predvajali, svoje patrulje, ki so začele kravali-zirati, čim se je pojavil na platnu prizor bikoborbe. Policija, ki dela sicer z Društvom za varstvo živali roko v roki, ie morala to pot nastopiti proti njemu in je njegove demonstrirajoče člane odstranila od predstav. Zato so se ti zadovoljili že s tem, da so pokazali svoje ogorčenje in prihodnje dni predvajanj filma niso več ovirali.
KLJUČ
najboljscnajtrpežne/še^ zato najcenejše,
X 60 kandidatov za krvnika. Praški krvnik je bil nedavno vpokojen in njegovo mesto je bilo razpisano. Za poklic krvnika je dosedaj vlažilo prošnjo 59 oseb, med njimi tudi en svečenik i d celo neka ženska, Ki v svoji prošnji pripominja, da je žena danes zastopana že v vseh poklicih in zato pač ni ovire, da ne bi bila tudi med krvniki.
X Poplave v Franciji. V Franciji že več tednov neprestano dežuje in nastale so strahovite poplave. Mesto Cahors je popolnoma pod vodo, ljudje se vozijo s čolni po ulicah. Mesto je brez luči in brez vode. Mesto Risac je istotako pod vodo, tu pa jc utonilo več oseb V Monsegaru je kolodvor popolnoma odrezan od sveta. Vojaško letališče Bordeauxa je pod vodo. Železniški promet Pariz-Rordeaux je popolnoma ukinjen, ker se je v bližini kraja Carbon-Blanc utrgala ogromna plast zemlje in zasula velik del proge
X Drzen napad bandiiov. V bližini Pitts-burga v Ameriki je bil te dni izvršen neverjetno drzen roparski napad. Banditi so na dveh mestih z dinamitom razgnall cesto in uastali jami zakrili s smrečjem. Vedeli so namreč, da ceste v najkrajšem času pasi-rata dva avtomobila, vozeča denar za rudarje bližnjega rudnika Oba avtomobila sta res treščila v nastavljeno past. Banditi sn odnesli 102.000 dolarjev, t. j. okoli 5,700.000 dinarjev.
je najdelicioznejši švicarski sir v Škatlah. Zastopstvo:
Fr. Srdar & Cc, Zagreb, Ilica 91.
Brez posebnega obvestila,
Tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, svak, brat in stric, gospod
Dominik Tory
poslovodja Trboveljske premog oko pite družbe v pokoju
danes popoldne preminul.
Pogreb pokojnika se bo vršil v sredo, 16. marca ob 4. popoldne na farno pokopališče v Trbovljah.
Trbovlie-Ljubljana, 14. marca 1927.
Marija Tory, soproga. Rihard in Josip, sinova. Elca Heutmann in ftlija Moli, hčerki. Josip Moli, zet. lieda in MIci Tory» sinahi. Bojan, Tugomir, Savo, Ljubo, Nada in Savica, vnuki in vnukinje. Joslpina Šentjurc, sestra.
m- ■
EX53BXSEEEEBEBEEEEEBEB3BR
Makulaturni papir
kg d Din 5--prodaia uprava ,sSlov. Naroda"
Samo Se danes se predvaja
Vrazii otok
Največji in najboljši detektivsko - pustolovni in senzacionalni film sedanjosti!!
«VRA2J1 OTOK* je velefilm tisoč sen* zaci jI Kolosalne in do skrajnosti napete so scene, ki se vrste v mrzličnem tempu druga za drugo: Borba dveh pomornic. — Salon nad kletko z divjimi levi — Eksplozija vražjega otoka. — Smrtnonc* varni skok z visoke pečine v morje in skok Čez raztopljeno železo. — Boj z divjimi levi. — Skrivnosti kleti velikega kneza. —- Divja dirka v zraku, na vodi Le pod vodo. — Skrivnostna družba *Ok* topus* itd., itd. itd. — Velefilm *Vražji otok* daleč prekaša vse dosedanje v tem genre*u prikazano!
Danes ob 4M pol 6,, pol 8, in 9.
Prednaznanilo:   »FRANCOSKA MESA* LINA», milijonski velefilm sijaja, greha in razkošja!
Vse dosedanje   predstave popolnoma razprodane 1   Preskrbi te  si pravočasno vstopnice!
Elitni Kino Matica, najudob-nejši kino v Ljubljani. Tel. 124
Važno za posestnike!
Zaradi izpraznitve nekaterih parcel v naši drevesnici nudi? mo plemenite jablane triletne in plemenite črešnje dveletne v več najboljših vrstah po na* Sem izboru po ceni Din 8.— do Din 12.—. kakor je kvaliteta.
Ne zamudite prilike in ©skrbite si že sedaj, ko je najbolj* ša priložnost za sadenje z naj* cenejšim, pa vendar strokovno najboljše odgojenim sadjem iz Drevesnice «Vrtj> Džamonja in drug. družba z o. z., Maribor.
601
Lepa soba
se odda takoj dvema gospo* doma ali gospodičnama. oziro» ma zakonskemu paru. — Na* slov pove uprava ^Slovenskega Naroda«. 634
oasGiariiriiHrurii
WA KEFIEL D
(cl&VI&{
V____/ **qtor on
Zastopstvo i en*gros*prodaja:
„TEBir
Zagreb, Preradovićeva 18.
TeL 27-04._
5HHBBBHBSH
Dobra šteparica
za gornja dela z daljšo prakso išče stalno mesto ali pa vzame delo na dom. — Vida Zidan, Ljubljana, Zalokarjeva 6. 632
Dobro domačo hrano
išče za takoj gospodična. — Ponudbe pod »Dobro in snaž* no/626» na upravo »Slovenske* ga Naroda*.
Orogerijskega pomočnika
spretnega, poštenega, z dobri* mi referencami, če mogoče t znanjem francoskega in nem* škega jezika — sprejmemo. — Plača dobra io najboljši pogo* ji. Vstop lahko takoj.
ANGLEŠKA DROGERIJA, Beograd, Vuka Karadjiča 14.
602
Sveže ribje olje
najboljše   znamke   se   dobi v
lekarni dr. G. Piccoli,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 6. Naročila se  točno izvršujejo.
500 Din nagrade
dam dotičnemu, ki mi preskrbi stalno službo skladiščnika ali sluge. — Naslov pove uprava «Slov. Naroda».
Stanovanje
1—2 sob s kuhinjo išče miren zakonski par v novi ali stari hiši. — Ponudbe pod «Stano* vanje/636» na upravo «Sloven« skega Naroda*.
BSSBESBSBBrS
Gripe, prehlaje, revme
nas najbolj  sigurno obvaruje
«BRAZAY» francosko žganje.
zak. zašč. Dobiva se povsod.
co-L
TRIKO-PERILC
za moške, žene in otroke, volna v raznih barvah, rokavice, nogavice, dokolenice, nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kloti, sifoni, žepni robci, Dalice, vilice, noži, Škarje, potrebščine za Šivilje, krojače, čevljarje in brivce edino le pri tvrdki
JosiD Peteline
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika,
Najnižje cene! Na veliko io malo.
Urejuje: Josip Zupančič. — Z* «Narodno tiskamo* Fran Jezertek. — Za inseretni del listo: Oton Chriatof. — Vsi v
Razglas
Direkcija državnih železnic v Ljubljani odda na temelju čl. 86/8 zakona o drž. računovodstvu in čl 20 »Pravilnika za izvršitev določil iz oddelka «B* pogodbe io dobave*, ter od* loka št. 110.228/26 od 20. L 1926. v najetem kamnolomu pri postajališču Gozd v žeL km 21. 2/3 ob progi Planica*Ljub» Ijana. dela za pridobivanje kamenja v sanacijske svrbe, do nadaljnjega  vskupni   količini   ca. 2200 m3.
Običajni ter specijalni pogoji so dražiteljem na vpogled in se oddajo proti plačilu 20.— Din pri gradbenem oddelku Direkcije drž. železnic v Ljubljani, ter pri progovnih sekci* jah Jesenice. Novo mesto. Zidani most, Celje in Maribor, kor. proga.
Ponudbe morajo odgovarjati točno gornjim pogojem, ter morajo biti kolkovano s petdinarsko taksno marko, p ^dlo* žiti pa se imajo v zapečatenih kuvertah s točno navodbo predmeta in številke do dne 21 I1L pri glavnem ekspeditu Direkcije drž. žeL v Ljubljani
aBBĐBĐBBBBSĐBBBĐBEBBE
Šivalni stroji!
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne.
15 letna garancija.
Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
Pisalni stroji «Adler».
Kolesa iz prvih tovarn eDurkopp*. «Styria*. *Waffenrad»   (Orožno   kolo).   — Pletilni
stroji vedno v zalogi. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. — Daje se tudi na obroke. — Ceniki zastonj
Ivan J« in i Ljubljana, Gosposvetska cesta 2 MHrSHHHraHHSHraHEBKHHHHG
■■I ■ IT—T-T—    I i    i,   i i, .....,|||
Ljubljani.