H. Jtnilta. IMMM • m& H. Mmf|i Ml. Ml. liti. --------------------------------------------------------------------------i-----—^—s—:-----.------------------^---------------*----------9-------------- — ■ I a^av ■■ aa a^a^B a^aa a^a^n a^a^B a^a^a^a^aT a^a^al aY a^an ^1 a^aal ^B a% a% a^a^B I ^1 * aa B a^a^H a^a^B a^a^al a^a^ai a^a^B a^a^av ,ifc"l" *■■* *■■ a>a>t«*is»#, fca^aaaaall aa*a*ja ta pramka. Mi ar«« t Proator l «/« x 54 m/m za navadne In nule oglate 80 vit,, tt : -ridne razglase 1*20 K, z« poslano tat reklame 2 K. — Pri naroOht nad 10 objav popott Vprašanjem glede teemtov naj se prtio* znamka ta odgovor. ffBr^vaaittn „Slov. ITaroda" is „naroda* Tiskaraa" KaaHava ____________aUo« »t f, pritlična — Taofon it 90. •fStsteajskl *aror velja ? LiaMjaai la po poitli v Jsffonltvilli celoletno natcej plačan . K 120*«» polletno• ••*••«» 60*— S mesečno......„ 30-— V Inesaaasftrsi celoletno......K140*— polletno.......n 70*— s mesečno • . $ -. • * tt «w'™" 12— Novi naročniki naj pošljejo v pnrtč naročnino vedno XfmV T>o nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denaris 12 n2 moremo ozirati. Vrednlstre „Sler. ftareda" Knanova *Uea M. i, L auta**«!* Telefon itev. M. lamino ta*t|tstt In podpisana In sadenta* araafcavaam ajaF" Rokoplao* nt) vrate* "Vtf Posamaiiia Itevilka velja SO vinarja«. Poštnina pavfallrana. Pariz, 17. februarja. »La Temps*. ki je izrazito Italijanom prijazen list, javlja: »Kakor se zdi, so italijanski krogi zadovoljni s sklepi, ki se tičejo rešitve jadranskega vprašanja. Ministrski predsednik Nitti je na konferenci izjavil, da je Italija v svojih koncesijah šla tako daleč, kolikor I ie bilo sploh mogoče. Preostaja sedaj samo sprejem kompromisnega predloga Lloyda Oeorga in Clemen-ceaua ali pa uveljavljenje londonske pogodbe. Sicer pa ni Italiji ležeče na tem, da bi se stvar forsirala, ker drži krepko v rokah obsežno ozemlje, ki ga je dobila na temelju premirja fn ki je mnogo obsežnejše kakor ono, ki ga Italiji prisoja londonski pakt Nitti ostane v Londonu, dokler se jadransko vprašanje konč-noveljavno ne reši. V Londonu se živahno komentira vest. da je predsednik VVilson obvesti! Anglijo in Francijo, da n? priznava ultimatuma, k! je bit izročen Jugoslaviji, ker nasprotujeta tako londonski pakt, kakor tudi kompromisni predlo^z dne 20. Januarja t. 1. z a k 1 j u č -kom, ki {I h je sprejela mirovna konferenca v sporazumu z Ameriko. Ako hočejo zavezniki razveljaviti sklepe, ki iih je sprejela mirovna konferenca, si Amerika pridržuje svojo popolno svobodo glede nadaljnji akcije. Indi tauffl li MU fltar naslon za Mm Pariz, 17. februvarja. Le Temps javlja: »Ameriški veleposlanik je včeraj izročil ministru zunanjih del posebno spomenico, v kateri vlada Združenih držav pojasnjuje svoje stališče glede jadranskega vprašanja. Enako spomenico je Amerika včeraj vročila tudi angleški vladi v Londonu. Mada Združenih držav v iej spomenici kritizira Llovd Geor-gov predlog, ki ^a je najvišji svet y svoji seji dne Jo. januarja vročil jugoslovanski mirovni delegaciji. Predsednik VVilson je proučil dotični predlog in izjavlja, da ne more odobravati vodilnih misli tega projekta. Zlasti pa nasprotuje ideji, da bi se Jugosloveni postavili pred di. lemo, da moralo voliti med tem projektom ?n enostavnim u velja vi jen jem londonskega pakta. Vrhu tega je predsednik Združenih držav mnenja, da se Llovd Georgev projekt preveč razlikuje od spomenice, ki sta jo meseca decembra lanskega leta v Londonu sestavila Llovd George in Cleme^ceau s sodelovanjem ameriškega reprezentanta. Predsednik VVilson opozaria na te, da mu bo nemogoče, da bi se še v bodoče bav?! t evropskimi vprašanji- ako bi zavezniške države hotele reš*ti Jadranski problem brez sodelovanja ameriške vlade. Ameriško spomenico so temeljito proučili vsi zavezniški ministrski predsedniki, še predao je MiHerand danes zjutraj odpotoval iz Londona. Odklanjali so Llovd Georgeove izjave, ki so rušile vse njihove načrte. Ti tlačeni naroefi so si želeli ven iz avstro - madžarskih spon. klicali so po svobodi, po samoodločbi narodov. Italija je čula klic tlačenih narodov in se jim približala. Sledil je kongres in zasvetil je rimski pakt. Dr. Trumbič se je mogel razgovarja-ti z Orlandom, kakor jednak z jednakim. Tlačeni narodi so storili svojo dolžnost. Gibanje za samostojnost je sesrio globoko v ljudstvo doma in v armado na fronti. Prišlo je razsulo. Italija se je oddahnila. Rimska vlada je vrgla pod mizo »Patto di Roma« in posadila na njo »Patto di Loitdra«. Jugoslovani smo mislili, da se bo dal doseči vsprejemlfiv sporazum z Italijani, a!i prišlo je vse obratno. Italijanska vojska je vdrla v jusroslovensko ozemlje, po Krani-\ «kem je drvela tako našlo, da se v Losratcu še vstaviti ni mogla. Na Vrhniki je moral srbski oficir poučiti italijanske Čete, da so že prekoračile demarkacijsko crto. Za d i vi a1 i so Italijani nad Jusrosloveni in uvedli na zasedenem ozemlju režim, ki je v večno sramoto narodu, kateri se hoče ponašati z dva tisočletno kutturo. Italija ie pozabila na tlačene Jugoslo-vene. ki jim treba seči v roko. ored seboj vidi Jurotjtednik Nitti go- Rimski pakt. Z rimskim paktom, to je z reso- i hicijo. katero je bil sprejel kongres avstrijskih tlačenih narodov v Rimu, so se pretekli mesec bavili razni laski listi. Po svoje seveda. Prav je, ako se v sedanjem času tudf mi pogosteje spomnimo rimskeea pakta in ga postavljamo Italiji pred oči. Pred vsem treba premotriti psihološki moment med nami in v Italiji v kritični spomladi 1918. Kobariški udarec je silno bolel Italijo. Avstrijske in nemške čete so stale ob Piavt, Malodušnost je zavladala po glavah laških vodilnih politikov, v ljudstvu je potihnil vsklflc »Evviva Cadorna«. velika potrtost je objela Italiio. Prt Francozih in Anerležih ni bilo pravega umevanja njenih boli. Kazale so se celo neke tradicijonalne sim- . patf!e za Avstrifo in Llovd Oeonare ie I opetovano govori! o avtonomiji za avstrijske narode in rekel je celo. da ni cilj entente. da bi razkomadila habsburško monarhijo. Kak dan je iz francosko - angleških vrst neprijetno donelo v Italijo: zakai nismn sprejeli predlogov cesarja Karla, ki nam jih ie stavil po Sikstu Burbon-skem? To so bih* mrzli curki, ki so streznjevali italijansko vlado, da ie nehala sanjari o velikih vojnih uspehih. ^Patto di Loadra« je zbledel in stopile so na površ'e skromnejše vojne zahteve. Strašila je Italijane misel, kaj bo z laško bodočnostjo. aVo se obdrži Karlova monarhfia? Ve'iko sovraštvo do ftaffte bi vladalo v njej in razviti bi se utejmiJe razmere, pod katerimi bi. Italija neizmerno trpela. Tu so rrestonffl H*fV?H narod«. Inž. BfSfan Sernec: Vodne sile m Slovenskem in Falsftn elektrarna. Ta pogajanja so do vedi a do zaključka, da se ugotovi v Fali investicijski kapital na 18 in pol milijona švicarskih frankov, v kateri svoti je 17 milijonov nemško - avstrijskih kron že zapopadenfli. Snuje se novo delniško podjetje s kapitalom 10 milijonov frankov, od katerega prevzame tuzemska skupina, pred vsem država, polovico, a tudi to svoto švicarski bančni sindikat začasno posoja, teleti bi bilo, da prevzame država sama ves. na tuzemsko skupino spadajoči znesek, da zamore javnost socijalno stališče, po katerem bi se imelo podjetje voditi, uspešno uveljaviti. Do konca februvarja *ma ^ako belorradska vlada, kakor tudi švicarski bančni sindikat pritrditi ljiibljanskfm zaključkom. Toku časa pa vsekakor ne bi odgovarjalo, če bi se novo podjetje osnovalo na izključno kapitalistični podla??. Preskrba z električno silo je belo, a podrobno razpečavanje pre- \ žela sama. Ob času Avstrije je falska elekt-,' rarna projektirala daljnovod z 80.000 volti do Gradca, v svrho spojitve s svojim že obstoječim omrežjem te elektrarne pri Lebringu in NemSkf Bistrici - Pegau. Tam štajerski elektriški družbi primanjkuje sile, fn sicer ima že sklenjeno pogodbo za dobavo 500 kilovatov Računati pa mora še z dobavo nadaljnjih 5000 kilovatov. Drugi daljnovod je bil projektiran z napetostjo 46.000 voltov. poleg državne ceste preko Maribora - Slovenske Bistrice - Konjic na Celje. Opremo stiskalnice z napetostjo 80.000 voltov je podjetje naročilo, ter se to naročilo po izjavah zastopnikov Fale ne da več spremeniti. Sicer sprememba napetosti tudi ni potrebna, ker se s to napetostjo za novi projekt snuje za dogledni ča«. Za sedaj se projektira na Ing daljnovod visoke napetosti 90.000 voltov ob prej označeni progi, nedaleč od državne ceste preko Slovenske Bistrice in Konjic v Celje, kjer bi se. postavila transformatorska staja. \t te transformatorske staje bi se preskrbovalo z 10.000 volti mesto Celje in industrijo v njeni okolici in nape-Halo električno silo z napetostjo približno 30.000 voltov po Savinjski dolini do Šoštanja in Velenja. Daljnovod visoke napetosti 80.000 voltov bi se v Celju cepil, na eni strani ht\ šla proga preko Vranskega do Dom-1 žal, kjer bi se postavila transformatorska staja za Ljubljano. Od tam M se zgradil krog s srednjo napetostjo 30.000 voltov preko Ljubljane-Škofjei Loke, Kranja, Cerkelj, Menrfa to nazaj v Domžale, ter stranski vod v: Litijo. Na drugi strani bi šla glavna-proga iz Celja po Savinjski dolini do Zidanega mosta, kjer bi se stavila transformatorska staja za spojitev s. Trbovljami in za oreskrbo v bližini ležečih industrij. Z Zidanega mosta bi šla glavna nroga naprej po Savlni-skl dolini do Podsuseda, kjer b! stala transformatorska staja za Zagreb in okolico (Samobor). V bodočnosti bo misliti na to. da se glavne točke konzuma, za katere je smatrati Ljubljano m Zagreb, v svrho sisrurnosti obratovanja spoje z, dravskimi elektrarnami po dveh med seboj popolnoma ločenih daljnovodih. Za Zagreb bf bila druga primerna proga menda preko Ptuja - Varaždina - Krapine, za Ljubljano po Dravski dolini preko Koroške in Go reniske. vori o Italiji, ki se hoče sporazumeti z Jugosloveni, je to bridka ironija. Italijan nam je sesed - velikaš, ki hoče seveda v miru živeti s svojim manjšim sosedom, ali samo pod pogojeni, da se ta ravna po njegovi volji. Tak sporazum, tako prijateljstvo nam ponuja Nitti. Mi se za tak sporazum lepo zahvaljujemo. Ošabno stoji proti nam Italija, naslanjajoča se na Francijo in Anglijo. Vprašamo jo, ali res misli, da ima to zavezništvo tako podlago, da bo za vednu trdno in zanesljivo? Celo za časa vojne se je pokazala tuin-tam rahlost tega zavezništva, Tudi rimski pakt priča o njej. Ali misli Italija, da jej prisodi to zavezništvo veliko vlago v zgodovini, o kateri sanja noč in dan? Prav bi bilo, ako bi Italija razmišljala nekoliko o dejstvu, da je njena samostojnost prav neznatna, mena odvisnost od Francije, Anglije m Amerike pa prav velika. Ob takem razmišljevanju bi prišla do prepričan ia. da ie nespametno odbijati spravljivo roko mladega soseda in mu kratiti pravice. Ali do take razsodnosti se Italija v sedanji svoji politični blodnji ne more pospeti. Kolo časa se vrti neprestano. Kdor je zcrorej. pade dol in tako pride čas. ko se bo Italna pod kolesom časa morda še bridko kesala. da se ni sporazumela z Jugoslavijo, ko ie bi! pravi čas za to. k. tako eminentna zadeva javnosti, da se podjetje nikakor ne sme presoditf le s stališča denarnega uspeha. Merodajni kapital bi imel pri Fali svoj vpliv potom Ivicarskih za stopnikov. Protipezo za ta vpliv ne more nuditf domači kapital, temveč le javnost v svoji državni ali avtonomni organizaciji. Brez vpliva na podjetje tudi domaČi zasebni katiral gotovo ne bo. ker bodo javni zastopi rabili ogromno kredita, ki ga bodo mogli nafti le pri zasebnem kapitalu. Upnik ima pa vselej vsaj nekoliko vpliva na dolžnika. Ni dvomiti o tem, da bodo do tedaj, ko bodo glavne proge falskega omrežja dokončape, avtonomna okrajna zastopstva že delovala. Leta bi imela sama silo po svojem okraju razdeliti, omrežje v posamez-hin vaseh sama ali s pomočjo prizadetih občin zgraditi. Električno silo bi kupila od falskega podjetja na de- LISTEK. Dr. Ivan Tavčar: „Krpanova kobila**. Prej, nego odgovarjam dr. Oblaku, nekaj osebnih pripomb! Moti se dr. Oblak predvsem, če morda živi v veri, da sem jaz njegov podlistek »Ob obletnici Cankarjeve smrti« smatral za napad na svojo osebo, da sem radi tega zaSel v nekake domišljije, o katerih govori angleški filozof Marden. da sem vsled te&a zagazil v razburjenje in nato spisal svoja »Premišljevanja o Krpanovi kobili«: oziroma da sem radi tega preprečil ponatis njegovega spisa v »Slov. Narodu«. Če ima dr. Oblak to misel, le to napačna misel. Nerad pišem o svoji osebi, ali ker je dr. Oblak zašel še na drugo napačno stezo, moram postati nekoliko oseben« to se pravi, zapisati moram par kratkih pripomb. Id se tičejo zgolj Ie moje osebe. V svojem odgovoru zapisal le moj čestiti nasprotnik tudi ta-ie stavek: »Od vseh strani streljajo nan], da je človeku včasih naravnost M zanj«. Iz tega sklepam, da se rnu časih skoraj smilim, ko vidi. koliko napadalcev se »mete okrog moje ose-bice In kako mi rroze in kako me zbadalo od vseh strani. Resnica je. časih se mi prodi kakor človeku, ki se kopile v zelenem Amaconu in kateregra V hipu obda tolpa neznatnih rib, ki imajo pri malem telescu velike eobce. posute z ostrim zobovjem. Zobje so posuti ne samo po čeljustih, temveč tudi po jeziku in globoko doli po goltancu. Če prideš v vodi takim hiskinjasthn kanalijam pod zobe. t! v desetih minutah iztrgajo toliko mesa, da opešaš \n utoneš! No. jaz se ne kopljem v valovni zelenega Amacona, vendar pa me obdajajo ribe. ki imajo sicer široke igobce. ne pa takih zob. kakor jih ima Piraja v zelenem Amaconu! Te živa-lice pljuskajo okrog mojih nog, škodovati pa mi ne morejo mnogo, kvečjemu če s svojim repkom vržejo par blatnih kapelj ali nekaj umazanega peska proti meni. Največkrat me pa ne zadenejo niti kaplje, niti umazani pesekl Toda o tem nI vredna da bi človek govorit zatorej sočutje dr. Oblaka nima prave podlage, ker mora vedeti, da ao na sveta sovražniki, katerih olikan človek ne opazi —? Sedaj k stvari! Dr. Oblak mi bo morda pritrdil, da je kritika na polju slovenske literature v današnjih časih tako opešala, da je dostikrat podobna ali otroku, ali pa stari ženici, kf nosi na svojem hrbtu že toliko let, da je postala otročja. In ravno po Cankarjevi smrti so se razmere tako poslabšale, da naša kritika — skoraj bi rekel — že ni več resna. Polastili so se je mlad? ljudje, ki nastopajo z nezmotljivostjo in z našo-pirjeno ošabnostjo. da bi se človek zanje najraie skliceval na Platenovo gazelo: »Denn jeder sueht eln AH zn sein. doch jeder ist ein Nichts!« V tem pogledu je mizerija, kamorkoli se ozremo, in dostikrat ima človek, ko je prečital eledališčne in druge take kritike, občutek, kakor da fe požrl živega jefa s štrlečim! iglami! Take razmere se opažaio tudi pri literarnih kritikah: zagazili smo zopet v čase nekdaniih »Novice ki so vsakega rodoljnbčka, če je spisal kratek dopisek, posadile kot novo zvezdico na slovensko slovstveno obnebje. Da ne piSem preveč, bodi samo povedana da je naša kritika zašla v neko nenaravna zoprna skozi In skozi bolno hvalisanje, za katero bi se človek ne zmenil, če bi ne tičala v njem velika nevarnost za naše Že itak skromno slovstvo. In recite, kar hočete, v to hvalisanje so potegnili, največkrat iz političnih vzrokov — na dr. Oblaka tukaj niti iz dalje ne mislim — tudi Cankarja. Vzemimo slučaj pisatelja Vladimira Levstika. Jaz jza osebno niti ne poznam in krivica bi se mi delala, če bi se mi očitalo, da imam kako sovraštvo ali pa antipatije proti nadarjenemu možu. Med vojno je spisal svoje »Gadje gnezdo«, markantno delo. in človeku se je kar srce širilo. če je čital z vnemo in ljubeznijo ta spis mladega literata. Spisal je tudi »Zapiske Tine Gramontove«, ki se z »Gadiim gnezdom« niti iz dalje primerjati ne dajo. Pa bodisi kakor hoče, človek se tolaži, da je to slovenski literat, ki ima pred sabo še lepo prihodniost, ki bo napredoval z vsakim delom in nam ustvarjal veselje in užitek. Ali sedal ti pricapljajo naši »moderni« kritiki in med vrsticami ti povejo, da veje v »Gadjem gnezdu« nekaj Faustovega duha in pa še celo neka! Sofoklejevega duha, — »Tina Graraontova« pa ima nekaj napak. ali te napake le povečajo vrednost Levstikovega spisa —! Človek se prijemlje za glavo, ker taka kritika mora pokvariti mladega pisatelja, mora ga napihniti z domišljijo in mora ga pritirati do prepričanja: Sedaj, ko sem uspešno tekmoval z Goethejem in Sofokle-, jem. se mi ni treba ničesar več učiti in svojo slavo bom povečaval le a tem, če pišem, pišem in pišem! — Dr. Oblak je precej obširno ra*-| pravljal o različnih točkah, Id se; pravzaprav ne zadevajo mojih »Pre--mišljevanj o Krpanovi kobili«. Na-] men mojega spisa ni bil. odgovarjati samo dr. Oblakovemu spisu, moj nav: men je bil. sploh nastopiti proti ido-f latrifi. ki se ueanja s Cankarjevo' osebo. Dr. Oblak zastopa še danes! mnenje, da je Cankar največji genij.' da mu ga ni para med Hrvati in SrIH in da ga moramo vsi častili kakor, nekakega literarnega boga. Tukaj se z dr. Oblakom — in naj se prepirava vse leto — ne bova zedUIa. On misli, da ne gre tu za diktaturo klike. temveč za diktaturo lepota prepono pa je — In na to polagam naglas —. ali bo mogla lepota Cankarjevih dti vzdržati to diktatora Zase zahtevan pravica da srnam tsrsB mmmtk da Stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 19. februarja 1930. štev. 40. Ta osnutek za bodočnost bi se p« mogel graditi šele, če se je podjetje že razvilo in se zgradi še kak drug projekt ob Dravi, oairoma se druga elektrarna že tekortšča. Vse naenkrat v delo vaeti ni le finan-cljelno, temveč tudi fizično nemogoče. Glede konzuma pri projektiranem omrežju se omenja* da so prišla tozadevna raalskavanja do zaključka, da Je v tem okolišu mogoče v do-glednem času 70 do preko 100 milijonov kflovatnih ur na leto razpe-čatl. S tem bi bila rentabiliteta podjetja podana in ni dvomiti o tem, da bo v doglednem času nastala tudi potreba, zidati nadaljno elektrarno: prekone bi bila ta tudi ob Dravi ter bi Jo bilo s falskim omrežjem spojki. To se sigurno zgodi, če se dovoli izvoz sile v Nemško Avstrn.\ kar bo podjetje posebno v začetku znatno financijalno podprlo. Da omenim še množino prihranita na premogu, ki ga je mosoče s lalsko vodno silo doseči. navaiar\ 'da se da v celoti s Falo prihraniti 25.000 do 30.000 vagonov premoga na leto. Omeniti je še. da bi moralo fal-,*>ko podjetje prit! do nekega dogovora s trbovelisko dntfbo, da M se ta-moSnja moderna velika rama centrala vporabljala kot parna rezerva jza' falsko podjetfe. Vsaj delna parna Tczerva bo falskemu podjetju brez-Idvomno potrebna. Z vporabo trboveljske centrale bo pa odpadel tudi morebitni ugovor proti štajerskemu JFOdjetju. da leži Fa1a za celo omrež-ljc preveč ekscentrično in to se blizu jdržavue meie. Tozadevna podajanji 's trbovelisko družbo so neobhodno potrebna. Ako suooniramo, da delajo vse (industrije izključno s trboveljskim ^premogom, kar se ne oddaljuje izdatno od resničnih razmer, hI se z izvr-litviio tega projekta le na tovonvh stroških premoga na leto prihranilo okroglo 6 miliionov kron in bi bili transportni stroški električne sile Iz Fale pri Mariboru po celem omrežjn širšega projekta približno isti. kot današnji čisti trausoortui stroški premoga po železnici na kraj konzuma. K temu bi bilo ?e pripomniti, da 5e jako veliko industrij, ki nuratn lastnega zveznega tira z železnico in iso prisiljeni si potrebni premog prevažati v tovarno z vozovi. Pri vseh industrijah brez izieme pa pride še v poštev prevažni** nrv-moga iz vagona pod kotel. Praktično bo tedaj elekrični transport sile Vzlic ogromnim investicijskim stroš- kom cenejši kot današnji mehanični transport. Da imamo v Jugoslaviji sicer veliko premoga, da pa nismo za to urejeni, da bi ga v primemo velikem število eksploatirali ter da vse te potrebne naprave tudi v doslednem času ni mogoče vstvarfti, je obče znano. Svetovna kriza glede premoga po izjavah Andleža Howerja še doteo ne bo končana in bo vsemu človeštvu treba ogromnega napora, da doseže zopet predvojno ravnotežje proizvajanja in konzuma. P^e mog, ki ga imamo ozirom:, ki t po izvedbi projekta »alske centriJ * prihranit še od daleč ne bo zadostoval lastnim domačim potrebam, vrh tega bi bila pa zmeraj še možnost dana, ta premog izvažati v inozemstvo. V poznejši dobi, ko bodo nastopita zopet nekake normalne rarm^ re, če se smem tako izraziti, bi bil pa potom države, s pomočjo n. pr. nadzornika kotlov izva^ti na konzumente premoga pritisk, da svoje naprave, predvsem svoje ražnje tako uredijo, da morejo slabši a cenejši premog porabljati. To bi značilo le prisilno racijonelno gospodarstvo pod državnim nadzorstvom, kar bi bilo v interesu konzumentov samih. To spoznanje je minula vojska gotovo prinesla, da gospodarstvo kot tako ni zadeva posameznika, temveč skupnosti. Kar posameznik po nepotrebnem potroši, gre na račun pomanjkanja sodržavljanov oziroma vsaj na rnčtin znižanja ponudbe, vsled Česar pri istem popraše-vanjn cene rastejo. Pravilno izkoriščanje falske elektrarne Je brez-dvomno najvažnejša gospodarska zadeva slovenskega in zapaćne?a dela Jugoslavije, a tudi stara Srbija ima dovolj interesa na tem. da dobi potrebne industrijske nrodukte Čim ceneje, kar je mogoče le, če se njih proizvajanje osamosvoji od inozemskih tovarn. Po naravi sami je smatrati naše kraje za predestinirnno industrijsko središče celotne združene domovine. Da se velikanski promet falske-ga podjet^ končno še poljudno razlaga, s^ omenil, da ooVovarja 1 Konjska sila okroglo delavni moči 7 delavcev, vpoštevši 8umo delavno dobo, tedaj na dan dvajsetim. S falskim podietiem se tedaj stavi v službo našesra narodnega gospodarstva 50.000 k. s. X 20 to je 1 milijon ne-utrudtfivih delavcev. Lesce, dne 5. febr. 1920. Politične vesti. = Za »radništvo. NaČelstvo JDS je v svoii seji dne 17. februarja razpravljalo o uradniških plačah ter soglasno sklenilo, pozvati merodajne faktorje, da nemudoma ukrenejo vse potrebno, da se dosedanie draginiske doklade urad-ništvu nodališajo preko 1. marca. — Strankin načelnik dr. Vekoslav Knko-vec je odpotoval v Beograd, da osebno Sntervenira o tei stvari. Sklep strankinega načelstva se ie brzojavno sporočil ministrskemu predsedniku Davidovi ću, ministru notraniih del Prihičeviću in finančnemu ministru dr. Velikoviču. mt Protldrfavna agltacifa. V Mariboru hodilo zaupniki socilalno - demokratske stranke od hiše do hiše in razdeljujejo tiskane formulare v podpis in izpolnitev. Pri tem naglašaio, vsai tako piše marihorska »Straža«, da se ihn ne gre za nobeno strankarsko stvar, marveč da tmalo ti letaki namen, s^mo no-globiti protisrhsko propaganda Kdor uozna voditelje socijalnih demokratov v Mariboru, ki so vseskozi nem5ko-na-eijonalncga mišlienia. bo verjel, da nI [ mariborskim socijalnim demokratom ničesar boli tule, kakor delovati za blagor in napredek nase države. = Interesantan ooiav ▼ soetlalno-demokratski stranki. V sociialno - demokratski stranki se že dali Časa borita dve struii za nadvlado. So to starejši, zmernejši sociinlui demokratie na eni strani, na drugI strani na radikalci, komunisti, ki prisegalo na evangelij Trockesra in Llenina. Prve bi lahko krstili do bolgarskem vzorcu za »Široke«, druge pa za »ozke« soclial'ste. Zmernega struia ie. kakor se zdi. Se v večini, dasi ie neomeieno gospodstvo »širokih« že kolikor toliko omaiano, saj so bili poleti urisilieui. iz stranke iz-klfučiti celo vrsto živliev, ki so hoteli stranko snravitl v komunistični tir. Takrat se ie z^elo. da le bilo vnraSan^e "»tu menlSevUd — tu boHSevfkl* že končno in definitivno rešeno v nrilog širokih socHMistov. toda vse k**e na to, da so v stranki še vedno ostali elementi, ki plavalo docela v boljševičkih vodf»h. V tem mišTt>niu nas potrhde aninimft ki smo ga ataH * ngntiOn vem »Naprehu o zanimivi diskusiji ki se Je vodila v socijalno - demokratični politični organisacJH v UaMiani. To on-ročilo It tako zanimivo, da ga v eaM priobčujeino v informacijo naše javnosti. Porotllo se alasl: »Vprašanje mini* sterijalizma ie v soctjaHstičmh strankah že od nekdaj iako toorno vprašanje. Eni pravilo, da ie udeležba socijaliste* v vladi napačna, d rud oa, da ie v nujnih primerih potrebna stvar. Na omenjeni diskusiji se je razpravi i a io o ntini-sterii ali zrnu, ki se je nobijal zlasti s t ćm. češ. ne maramo, da M se delavčevi stalllče izboUšalo. ker bi pote« »sito« delavstvo ne bilo več ortstoofio socitaflstlčniio idejam. O tem stališču je oovedal svoje mnenje tudi sodrug Ostoiič iz Beograda, ki gotovo ni mini-steriialist. Ta srbski sodrug ie posetil v četrtek diskusijski večer v Ljubljani fv Iflahrovi hisO, Mer ie bilo na dnev-l »^i redu !>aš VDra?>an1e, ka* ie za našo /t^nko bolite. aH da se delavstvu godi bolise. aH slabše. Vsi ki so se nrielasili k besedi, so bili z referentom vred tetra mnenia, da ni prav. če se ponavba in izrpblia fraza: Čim slabeiše se nroleta-riiatu eodi. tem boliše za socializem. Le eden izmed nasprotnikov ie bi! nasprotnik tesn mnenia. In temu — svojemu pritateliu, ki ga ie uvedel — Je ooVov-^ril sodrmr O^to'ić. Govoril ie no-oolnoTr^a jn^nn v d?di5em crovoru. v katerem ie odločno obsodil vsa. ki oneri* ralo s to frazo in nrrvglaslf. da kaoftall-sti »*ač no^«lo. da bi se nam čhn najslabše i»od«k>» in v kan'ta'Ml^ncm Interesu ie. č> vrivalo to fra^o tudi nre^l naše vrste. Vsestr^^^^o itv^Timo defatt ml na tto tud? na srbskem nI nrorokov. k! bi govorili: $to eorie. to bnlie. dočfm moramo mi nekaterim /aslepliencem §ele razlagati, da je bolje.« = Itallianl nas svare ored tujci. »11 Piccolo« prinaša iz Zaereba precej obširen članek. V tem članku poroča med drugim tudi. da so »Zagrebačke Novine« prinesle Iz Pariza senzacionalno vest o jugoslovensko-francoskem vojaSkem sporazumu. To dejstvo govori torej za to, da ne gre za kako staro iugoslovensko oferto, ki jo je Francija zavrnila, ampak za sklenjen sporazum, ki, dasf nima ravno vrednosti vojaške ali-jance, kakor izhaja iz obeh dokumentov, katera sta te dni dvignila toliko prahu, postavlja na Jadranu Francijo na mesto bivše Avstrije, da bi ogrožala gospodstvo Italiji, katera se je bojevala za svojo zaveznico In tudi zanjo zmagala. — Jugosloven-sko Italiji sovražno časopisie ne pomišlja, prav! »Piccplo«, kakemu suženjstvu se udaja samo zato. da si zamore pridobiti eno zaveznico In škodovati Italiji. Danes gospodarijo tujci v Jugoslaviji. To si neodvisni dnevniki živo predočujejo. Zagrebška »Tribuna« prinaša namreč članek beogradskeca »Trgovinskega glasnika«, v katerem se obžaluje, da je dovolila vlada francoskim, angleškim in italijanskim podjetjem usvojiti si razna industrijska in tnrovska podietja v Jugoslaviji., Zlasti, da se napada Anglijo, da hoče po ekonomskem izčrpanju dežele nevtralizirat? Donavo. List da zahteva, da prekliče vlada tujcem dane koncesije hi opozaria Jugoslavijo, nai ne zaupa preveč dozdevnim prnateljem, ampak naj se zanaša samo na svojo lastno moč. Tuje varuštvo je, če tudi sentimentalno, vedno škodliivo in nevarno. Toda najbrže — zaključuje »Piccolo« — klic ne bo našel odmeva, ker je pameten. (Celo kampanjo, se zdi. da ie uvedlo italijansko časopisie na zelo snreten način, da s? zagotovi pomoč Franc'ie v iadranskem vprašanju. To se vidi zlasti iz dejstva, da se italijansko časopisje nikakor n^ mara zidovoMiti z demantira- niem In da zahteva vse izdatnejše dokaze o neobstoju konvencije; podporo pri kompromisu oziroma prt Izvedbi londonskega onkta In demilitarizacijo dalmatinskega obrežja In otokov. Kakor smo včeraj poročali, zahteva Italijansko časopisja čim večje garancije v obliki strategtčnfli mej. Francija naj bi bila na ta način moralno prisiljena, podpreti Italijo v njenih zahtevah z obema rokama, ali pa vsaj zavzeti popolnoma ne* vtralno stališče, ako hoče. da je Italija ne bi še nadalje sumničila. Op. uredn.) = Italijani dotža •Agencijo Havas« laži. Nedeljski »II Piccolo« poroča iz Rima, da so francoski demantiji predmet živahne diskusije v časopisju in političnih krosih. Rimski nacionalistični list »Idea Nazionaie« trdi, da Je »Agencija Havas« lagala. Millerand sam le priznal tekst prve listine, drugega dokumenta pa ne priznava. Omeiil se je samo na zatrjevanje napram Nittiju, da predmeten sporazum z Jugoslavijo ne obstoja. Ker se dokumenta nanašata — kakor zatrjuje list — na pogajanja, ki so se vrSila, ie lasno, da je Francija odgovorila na jugoslovenski predlog. Kako ie odgovorila, je povedano v drugI listini, ki ie Millerand ni dementiral. Listine so se fotografirale, tako da je možno ugotoviti, da so dokumenti avtentični in da odgovarjajo glede datumu, ki ga Je navedel Millerand, kar fe v nasprotju z lažnilvimi navedbami agencije »Havas«. Francoska vlada da se v svojih predhodnih demantiiih omejuje na to. da izključuje, da bi se bil definitivno sklenil ali podpisal resničen h pravilen vojaški sporazum proti Italiji. Beograjska vlada pa molči, ker si ne upa dementirati, dobro vedoč, da gre za dokumente, ki jih ie ona predložita in sprejela- — K temu dodaja *Piccolo«, da ne samo, da juuosloven-ska vlada ni dementirala avtentičnosti dokumentov, marveč da obstojajo tudi razni simptomi, ki dokazujejo, da je hilo iufcoslovensko časonlsle popolnoma poučeno o ohstoiu pogodbe, oziroma vsai o predstoječem sklepa pogajanj. Obžaluje, da kažejo italijanski uradni krogi premalo zanimanja za organe iavneira mnenja v Jutroslaviil. Italijanski politični krogi bi bili davno ?e lahko vedeli, da i§če Jugoslavija med velesilam' opore, da bi mogla uveljaviti svoio nadvlado na Jadranu. Avstrijska dedščina obstoil v Jugoslaviji ne samo v razžaljeni politični mentalitet! Italijanskega naroda, amoak tudi v praktičnem konceptu: organizirati moč. katere bi se mogla posluževati Jugoslavija nroti Italiji, ki jo smatra kot svojo smrtno sovražnico. = Zanimiv političen doeodek v Rusfll. Tz Odese smo dobili ta-le do- pis: Koncem meseca decembra so se vršile v Odesi občinske volitve po novem zakonu, na temelju katerega Je imelo volilno pravico vse mestno prebivalstvo, ki stalno prebiva v mestu, tudi ženske. Socljali-stlčne stranka so se zvezale z židovskim »Btmdonu- raCunajno, da jim je s tem zmaga zagotovljena, to tembolj, ker se je nahaja! ves volilni aparat v njihovih rokah. Toda vkljub strastni volilni agitaciji, ki so jo socijalisti izvajali z om-omnimi sredstvi, je zmagal krščanski d^lavm blok. okrog katerega so se zbrali n samo rusko - pravoslavno mestno prebivalstvo, marveč tudi Poljak** nemški kolonisti in drugi nežid' i elementi. Temu bloku so se pridružili tudi vsi monarhistični življi. Katerih število v Rusiji narašča od d* n do dne. Rezultat volitev je bil ta. da si je krščanski blok izmed 120 mandatov priboril 87, doČim je odpadlo na socijalistični blok samo 33 mest, ki so se na temelhi posebnega dogovora razdelila med republikance, socijaliste in Žide. Za Žtmana (grn-ot-skim golovoju) je bil izvoljen bivši 'ekaterinoslavskl mivernator K o I o-dov. za predsednilca mestne dume na poslanec gosudars+vene dume (parlamenta) Kelenovskil (nacljona-list). Dasi ie krScanski delavni blok vodil volilno borbo pod nestrankarsko zastavo, stoieč na stališču, da se ima v občinskem svetu delati samo mestna gospodarska politika, vendar ie zrnata te oreanizacile ▼ mesto, kier tvorilo ?Ać\c Af\% vseira prebivalstva, nad vse značilna In podaja jas^n dokaz, da je v javnosti že nast?! vseonči preokret v ooli*7č-nem rnišlieniu ruskega naroda. Karakteristično ie tudi dejstvo, da le veČina delavstva glasovala za krščanski blok ter se kategorično odpovedala ne samo bo^ševikom, marveč tv.dl vobČo socijalistom. = 2e beže? Iz ffaa^a poročajo, da so v He's'ncrforsT! prijeli več nem-Sdfi častnikov, ki jih zahteva antpn-ta pred sodišče, M pa so nameravali meči k boljševiški armadi. Med be-jsrunci sta bila tudi nemška generala Ludendorf in Bfi!ow. Iz Haaga poročajo tudi. da je hessenskl veliki vojvoda s svojimi sinovi in sedmerimi nemškim srenerali utekel na Ho-landsko. da se odtegnejo sodbf. N^m bo sledila pač še cela vrsta najvišjih zločincev svetovne vojne. Tilefonstio m Drzoiavno porotna. UEN1NOVA RUSIJA ZA SLOVENCE? LDU. Trst, 16. februarja. Včerajšnja »Edinost« prinaša dopis Iz Florence. ki se bavi z vtisi zadnjega zasedania italijanske poslanske zbornice. Med drugim navaja dopis sledeče: Ko je v seji dne 6. t. m. poslanec Colanna di Cesaro (nečak Son-"inov in prijatelj Scialoje) očital Nittiju. da je preveč popustil Imperi-ialističnim zaveznikom, je toplo priporočal približanje Italife k sovjetski Rusiji in prebral med splošno po-zornostto vse zbornice pismo ruskega komisarja za zunanje posle Člčerlna, naslovljeno na Italijansko vlado, kler nravi Člčerfn. da bi rn-ske?a naroda nič ne ločilo od ttalf-tanskesra, oosebno če bi se nredila vsa vnraSania. ki zadevajo Slovence. Ta del nlsma le tako važen za umevnnle ruskega ?*at!§5a nanram Jadranskemu vprašaniu, da na je Atzenzla Štefani zatafUa. Dejstvo le t«**«*!. I. ds* se P"stte živo ranima za potek pogajanj med Ja?o§lovenI In Italijani, 2. da Leninova Rusija nI pozabila bratske krvi. kf veže vse Slo« vane: 3. da razmere v zasedenem ozemlin niso le rrrrtrsata zadeva lta> Hie, pač pa tvorilo točko razorav-llant ne samo pri entenrl. amoak tudi ta Rnslfo, ki je izklfučena od mirova ne konference: 4. da ie razmerje med Itaillo In Rušilo v ozki zvezi z ure* ditvljo tpf»šanfc ^1 zadevno Slovence. Posledice teh dejstev so jasne, končuje dopis. Ali jih bodo v Rimu pravično cenili In nooštevali? Največje zlo za vso Italijo bi bilo, če bi jih ne vpoštevaii. VESTI O WILSONOVl NOTL LDU. Pariz, 17. februarja. DKU. Kakor poroča »Dailv Mail« Iz New Torka, je \Vilsonov tajnik Tumu!ty izjavil, da predsednik v svojem sporočilu zavezniškim vladam v zadevi rešitve jadranskega vprašanja nI pretil, da se ne udeležuje več r*§e-vanla zac*ev erstente, marveč da Je je ne bo vzdržala, dajem pa drusrim popolno svobodo, da so za mnenje, da jo bo vzdržala. Pravda teh dveh mnenj bo končana takrat, ko mene že davno ne bo več na svetu in ko bo dr. Oblak prišel v leta. Pri katerih bo opazil, da se majejo marsikateri stebri, na katere se je prejšnje čase opiral. Ne URovarjam, če se hvali Cankarja, sem pa proti vsakemu hvalisanju. V tem tiči razlika med mano fn dr. Oblakom. In takoj tudi priznam, da sva oba veliko pisala, da se pa nI doseglo soglasje. Zatorej se ne bom spuščal v tisto podrobnost, s katero je pisal dr. Oblak svoj odgovor. Cesti« nasprotnik je ostal pri svojem prepričanju. In jaz ostajam pri svojem! Čermi bi torej prelivala črnilo? Dr. Oblak hvatL In to hvalo prenaša tudi na druge. Se celo na mene. pisatelja. Dal ml le toliko lepih besed, da sem ž njo lahko napolni! vse shrambe hi shrambice. tako da bo po mefl smrti te hvale Se dosti ostala In tu, gospoda, moram opozoriti, da se pri nas v literaturi danes preveč hvali! Vsaka figa. ki se vrže na literarni trg. se ponre) sere v ma-stn najmastneiše hvale. Če prkfeS J danes m naš literarni trs. ae ti iodl kakor da si prišel h kaki romarski cerkvi, kjer se je povsod kurilo m cvrlo in reklamo vpilo za tisto, kar je vreščalo v ponvah. Take hvale še nismo doživeli. In če jo bere človek sam o svojih delih, mu stvar tudi ni všeč, ker si je dobro v svesti, da ie tisto, kar je se vrl v svoji ponvi, pretirano pohvalieno. To bolestno hvalisanje opažam predvsem pri Cankarjevih čestilcih. posebno od njegove smrti sem. V zadnjem časn sem čital kritiko o neki slovenski knjtei, kjer stavila g. kritik Cankarja nekako v Isto vrsto z Bvronom. Proti taki pretira-nosti, ki nas mora osmešiti pred vsem svetom, če se bo ta svet enkrat podučil o malih eksistencah, katere smo lazile po slovenski literaturi, mora vsak pameten človek protestirati. Z njo se ničesar ne doseže, ž njo se le ustvaria slab In ma-lovr^den zarod slovenskih nisateliev in ničvreden zarod slovenskih kritikov. Solanih kritikov nam ie ootre-ba, ne pa samo kritičnih krlčačev. ne samo literarnih kobfHc kf škrhv llejo po slovstvenih travjcah, ker drug*£nefa daru nimalo! — Dr. Oblak me vprafule, čemu da sem si pri svojih »premlSlleva-aJOu bival ravno »Krpanovo koM- lo«. pozablja pa, da je on v svojem spisu ravno »Krpanovo kobilo« kot nekaj posebnega navajal. Zatorej se ne sme čuditi. Če sem se tudi jaz lotil te »kobile«, ki po mojem mnenju — prosim, da se tukaj ne ozira na mojo Impulzivnost in ne na mojo starost! — ni nič posebnega. Da sem stopil v ta literarni boj. k temu me nI prisililo samo pretirano hvalisanje Cankarjevih spisov, k temu me te prisilila predvsem okoliščina, da njegovi čestilci ne najdejo niti najmanjše pege na teh spisih in da ku-iejo v zvezde vse spise skupaj hi vsak spis posebej. laz občudujem dosti Cankarjevih del. so pa med njegovimi spisi tudi taki. ki me puščajo hladnega in v katerih ne opazim leoote. najmani pa take leoote, da bi jo smel posaditi na stol diktature. In serfai nai'va*nej*e! »Naprele-va« rednkcHa in dr. Oblak — oba <:ta silno J**** ^a me. da ^em nisal o trojnem poPtičnem prepričanju pokojnega Cankarja. Cankar je v »Krpanovi kobili« — katero Imeimlem političen spis in k*»tera bo kot noHH-čen spis v ne^ai Wh nozabllena — imenoval svoje poetične nasprotnike »Oeslndel«. Pisal le tudi posebno delca o človeka z dvojnim prepriča- njem, in ker je rad veliko govoril, se je par mesecev pozneje izvedelo, koga je hotel mrcvariti s tem »dvojnim« prepričanjem. Resnica je: o mrtvih, ki počivajo v grobovih, nil nisi bene. To pa velja le za zasebno življenje dotičnika. Literati in politiki so, kar se tiče zasebnega življenja, v grobu ravnotako nedotakljivi, fcakor vsak drug človek; za spise, ki Jih pusti za sabo, in za dela. M niso spadala v zasebno življenje, pa odgovarja vsakdo tudi v svojem grobu. Za psovke, kakor je »Oesindel«, je Cankar odgovoren tudi 5e v zemlji, vsaj toliko časa, dokler žive tisti, katerim Je ta »Oesindel« metal v obraz. Lord Jeffriss počiva v zemlji že sto- in stoletja, a 5e danes Je opravičen 5zrek, da je bil kot sodnik največji Ionov. Var iih je a^le^ka zemlja rodila. 7atorel se ml čudimo. d^» se redakcija »Naprela« In 6r. Oblak spravljata v Jezo radi te^a če sem zapisal, da Cankar ni bi l~g?t!m!r*n. t^nra aH onemu oč'tatl dvojno politično prepričanje, ker je sam menla-val svoje politično prepričanje. Ne ^elahno se ne£neWh kakor smo: kar le pisatell zanihal sa to Je odgovoren, in slabo bi bilo. če bi se v tem pogledu morala opuščati vsaka kriti* ka radi tega, ker leži pisatelj že pri Sv. Križu! — Iz vse pisave dr. Oblakove uvl-dim, da mož ostaja pri svojem navdušenju, o katerem nisem nikdar dvomil, da bi ne bilo čisto in resnično. Sklepam pa iz tega odgovora, da tudi on ne misli, da bi se ne smelo pisati kritike o Cankarju, oziroma ne misli, da bi se morale pisati samo take kritike, katere diktira zgolj le navdušenje In samo navduScnje. S tem sem pravzaprav dosegel tisto, kar sem hotel doseči. Zahvaljujem se dr. Oblaku za dostojni način njegove pisave in upam, da se morda Se kdaj srečava, bodisi v »Napreju«, bodisi v »Slov. Narodu«, fn da se bova mirno razgovarjala o zakonih lepote, hi če hoče, tudi o posamnih de* lih na^^a Ivana Cankarja. Odvaditi pa se bo moral dr. Oblak sumu. da £* vse. ^ar sp;?em, v zvezi z mojo ljubo osobico. Svet In dr. Oblak sta dan^s nr^nričana, da vse. kar spiSem, »»hala iz te zavezniki sodili o n!<*n* ^nbri volil, drugače bodo pa pretresali ukrepe. ki b* b'li nofrpKn^ ako sp to r*r z^o-di. Neresnično je torel, ako se trdi. IteiNireiHU AnovlniL — D* Aononzlo nima več privlačne sile. LDU B a k a r, 17. febr. Včeraj so metali D Annunzijevi aeroplani letake nad mestom, v katerih pozivlje D*Annunzfo vojake brigade Reginaf, ki so se imeli vrniti v Italijo, naj se pridružijo njemu. Vojaki so se vkreali na parobrodu v MartinščicI in častniki so dali nalog, da mora parobrod pristati na Reki. da bi se vojaki priključil! D'Annunzi-jevim četam. No. na Reki se je izkrcalo samo nekoliko častnikov in dvoje do troie vojakov.- dočim vsi drugi niso hoteli z ladje. Po brezuspešnem nagovarianju in pretniah je parobrod z vo'aM zapustil Reko. — Pobesnel D* A^mmzlo. LDU Bakar, 17. februarja. Te dni ie preminula mati dr. Zanelle, živečega v prognanstvu v Italiji. Rodbina je storila vse mogoče, da se dr. Zanelli vrne domov, da Hi bil poslednje ure pri umirajoči materi. D' Annunzio oa ni hotel izdati dovoljenja za njegov povratek. Zato ie poslala dr. Za-nellova sestra pismo U Annunziu, v katerem ga imennie pobesnelo zver. ki ie došla na Reko. da uniči to me- sto. Pismo je na Reki naredilo globok vtis. — Komedija v Šibeniku. LDU. Split, 16. februvarja. (DDU.) V Šibenik se je vrnil divizijski general Viora. Italijani so ga sprejeli s cvetjem. GeneraJ Viora je zasedel hišo predsednika pokrajinske vlade dr. Krstlja in dal izobesiti zastavo. Popoldne je svirala na obali italijanska vojaška godba, ko je priplul v luko italijanski parnik s 1200 vojaki. Itali-janaši so klicali: »Doli Trumbič! Smrt Jugoslaviji in Trumbiču!« Po mestu so vozili oklopni avtomobili. — Zadrški U*flfe»nas1. LDU. Split, 16. februvarja. (DDU.) Iz Rima se je vrnila v Zader deputacija italijana-šev. Pri tej priliki je Ziliotto izjavil, da se Italijani ne morejo nadejati drugega, nego le široke avtonomije za Zader, toda Jugoslaviji Dr. Pi-ni pa ie detal svojim pristašem, da bo končni rezultat slab. Včeraj je parnik »Berenice« pripeljal v Šibenik okrog 500 vojakov, ki so jih sprejele vojaške oblasti in dve godbi. Vzklikalo se je d* Annunziu. Koroška glasovalna cona H in B. Pišejo nam: Z napetostjo pričakujejo gotovi krogi na Koroškem plebiscit, o katerem še do danes ni duha ne sb'ha. Izčrpali so že vse rezerve svoje umazane in nesramne agitacije a z žalostjo v srcu gledajo sedni na ravno nasproten vspeh kakor so si ga predstavljali. Kakor Vezuv bljuvale so redakcije Celovških Štimic in »Karntner - Landmann-schaft« žveplo in ogenj v obliki le-tnkov, brošur in nesrarrnih člankov, kar jih je pred poštenim ljudstvom na celem Koroškem še boli spravilo ob kredit, kakor so bili poprej. Sami pošteni N^mci sramujejo se dejanj teh svoi;h roiakov. ki bi hoteli na vsak nnčin za par Judeževih grošev prodati ta košček Koroške, ki je nepobitno slovenska last, ban-krotni Avstriji, ki vsak dan Čaka, da jo okupira Antantina voiska. Vsak razsodni Nemec ve, da se Avstrija ne bode mkdar t^konala iz dolgov, v katere je zabredH. a vsak razsoden Neirec ve. kaj i v te:r s.Uca.iu v taki '..^.'pirani i rrlavi čaka. Plača. Mačat m zapet plačaj, a ti delavec in kmet pa delajta kakor črna živina da plačata dolgove, ki vama jih je zapustila vaša preljuba Avstrija. — Nesramnih letakov ni več, vsaj toliko ne kakor do zdaj. ker v coni B se nekaj kuha. Ljudstvo se oboro-žuje, a tokrat ne zato, da ohrani prihod Jugoslovenskih čet. ampak zato, da ta prihod izsili ter da napodi ti-^ste hujskajoče nemčurske kroge v 'blaženo Avstrijo in s tem odprejo Jugoslovenski vojski prost vhod v cono B. 2e prihajajo v Jugoslavijo v srce segajoče prošnje teh hujska-čev za sprejem v to poprej toli ob-sovraženo državo; že se plazijo po kolenih s povzdignienimi rokami: Jugoslavija pomagaj! Sprejmi nas v svoie okrilje. Konec tragikomedije na Koroškem se bliža; bliža se bolj hitro in popolnoma na drug način, kakor so si predstavliali Celovški hujskači, ki hočejo sedaj biti prvi v Jugoslaviji. Vedeli smo, da bode tako prišlo, ker drugače ni moglo priti. Iz vietniStua o Indiji. že skoro izpregledal in da se nahajam že pod kolesi mogočne nove. brez vsakega dvoma pogiobliene smeri, ki fe obrnjena v notranjost Človečke ćv*e fn nteno čustvovale, zamerah plitvo nanlzovanje zunanjih dogodkov v marij ?V\ boli nsjho-locrTjfio !it**T*»pH»n» zve"* « — Ifar sn tiče moio starosti, se sklicmem na besede Schlpiermacherleve: »Da^s dn em Tor w"rest zu weissap"en aus der Zejt auf die Kraft des flejstes, dessen Mnss jene nunmer s^^n kann. P?n leeres Vonrtefl ist dps Alter. die srhnoede Frucht von čem trflben Wahn. dass der Oeist abhflrge von Koerner«. — Kar pa se tfče sodbe o »novi smeri In njenega zametavanja nanizovanja zunanjih dogodkov«. Iz rekel je dr. Oblak sodbo, ki je poool-noma zgrešena. Umetnost je večna. oblike njene se snremlnlajo; In fie se spreminjalo obVke. ne more se trditi, da le postna umetnost drug«. V^aka obrka je fabko umetna. In tako fe* še danes ^nmerleva »llllada«. k? t> samo »nanTzovanle zunanilh dogodkov*. Ad^n nslvečllh umotvorov. In če 2e bere dr. Oblak at^IeSke Mozofe nni h*rt> tudi Toma* Moo-rovo *\ allo Rokh«. ki le velik ro-mant?ren umotvor. Ali m'^\\ mož\ce je zaHublien v Cankarja, da so predvsem raditeg* •poetične povtiti«. M katerih je tako bogatR angleška l»te ratura, izc*utKfie znački »»met^osti, k^r je nast^^'ia Mfrei. ki vl^^" na kliniko Človeško d"«£o in do«:t*Vrat se-rira nri t**m n^^^i t?Vpm slovstventku, ki mn bo vilkdar ptra-vKna, ki pa tudi m bo prezrla itfa-go vili Uk K temu velezanimivemu članku bivšega slovenskega interniranca moramo dodati nekaj popravka, vsaj kar se tiče prihoda tega ujetniškega vlaka v Ljubljano. Poročevalec pravi, da so se čudili, kako malo so se naSi merodajni krogi pobrigali za to, da bi potnikom olajšali težave. PriSli so baje, kakor čeda živine brez pastirja. Dalje je bilo prvo povelje, da bodo morali prenočiti v vlaku samem. K temu ugotavljamo: Okrog 3. popoldne ie bilo oblastvom sporočeno, da pride proti večeru, baje okrog 6. vlak s približno 1000 bivSimi internirane! Iz angleSkih kolonij. Vlada in mestni magistrat sta na to popolnoma nepričakovano vest nemudoma razvila živahno delo, da se doječem more dati vsaj Izdatno toplo večerjo. Kaka težava obstoja o tem, v par urah in dandanes dobiti za tako Število ljudi potrebno meso in kruh In potem še večerjo skuhati, si lahko vsakdo sam predstavlja in pravi čudež Je, da se Je ob ne-umornem delu civilne in volaSke oblasti posrečilo potem dati vsem priMecem krepko in obilno močnato Juho z lepo množino vkuhanega govejega mesa ttr vsakemu pol Struce dobrega svežega kruha. Pošli trpini so bili s tem tudi očivldno prav zadovoljni, saj že niso bili dobili, odkar so zapustili v Trstu ladio In so Jih vlekli preko Koroške, ničesar gorkega Jesti. Meso ie dalo deželno mesto za klavno živino, kruh In moko deloma mestna občina, deloma pa vojaška pekarna. Brez vednega telefoniranja bi se stvar itak ne bi bila dala kollkortrllko pravočasno vredfti Pes ic d« so* morali prl-šloci nrenočltl v svojem vlaku: toda pisec naj si. predno pozabavlja, pride ogledat Ljubiiano in nal v tavem nenadnem slučaju, o katerem nihče nič vedel nI. v prfliod-nje sam odloči k i e naj naenkrat v našem mestu orenočl lOOrt novih Hudi. ko Je v LJubllanl s predkrail 5e vedno prostora le za so ono prebivalcev, kakor pred vojsko, v resnici Jih pa tukaj živi zdaj okrog 100.000! Bol»e še vedno, prenočevati v vagonih, kjer so kloni In Je na ozkem prostoru kotfkorto- ■ liko gorkeje In Ima le vsak svoj kotiček. I nego pa v kaki leseni barak) brez postelj, brea kurjave, brez slamnjač — če bi bilo tako barako sploh najti. Da bi se bilo pa 1000 drugih ljudi za ono noč pognalo na cesto, tega pač pisec sam ne more misliti? — Na kolodvoru so bili zastopniki deželne v'»ade (urada za vračajoče se ujetnike) In mestnega magistrata, ki so dalall ljudem potrebna pojasnila, kako Je pri nas. Posebej se Mh je opozorilo, naj ne zamerijo, Če bo večerja šele po 10. zvečer gotova (vlak Je prišel šele pred 8. zvečer) in se Um le na prijazen način pojasnilo, da se Je storilo prav vse, kar Je bilo v par urah sploh doseči mogoče Došleci so to rudi povsem razumeli in niso prav nič godrnjali. Vojaštvo fe dalo na razpolaeo svoje kuhar'e, k1 so delali, kar so le mogli. V zadnjem hrpu, toda Še pravočasno, se Je dognalo, đa večina došlecev nima nobene posode za led In da manjka rudi zadosti Žlic. Nek! tukajšnji batalion je bil na telefonlčno prošnjo tako dobrohoten, da Je takoj dvignil Iz postelje pHmerno število vojakov, ki so nanesli večlo množino volašlrfn Jedilnih skodelic, kolikor so jih oač Imeli. Ker se le vračainčim se Intemirancem zlntraj dal Še "orek čal. so vojaki celo noč bdel! na kolodvoru, da so zjutraj mogli Še o pravem času prinesti nosodo nazaj v volašnlco, ker lo ha^allon rabi za lastni zalutrek flospod kolodvorski restavrater Horak Je bil, kakor vedno o takih priifkah, rudi sedaj po možnosti uslužen In ie posodil 100 krožnikov tn 100 žlic. Priznati se mora. da so težko preizkušeni možle kazali na'večjo potmi Jen Je In mirno ter dostofno Čakali na večerjo ttr se v redu vrstili prt prejemanju. Splofen vtis za domačina le Ml. da prlšlecl popolnoma uvidevajo ogromne težave, v katerih Živimo mi sami tn zlasti da so dobro pojmili najboljšo našo voljo In razumevalo, da smo Jih po sedanjih motnostih kar najbolje sprejeli. j Ms u'etn!*rva v Indiji« je napisal Inženir Ljubša, kar Je pod đotfčnfm! članki pomotoma Izostalo. Opomba ured.) Toka Žigoa: Et tn..* Strašen đoUm. Di'ak zmstrmrt diftkm, (•Stav. H&rpđm n. ftdr. 1929.) ~ Ti nrl'atell. kaj s! občutil, ko si to Cltal? TI znanec, kal si mislih ko si to čltal? ti neznanec kaj si dejal, ko si to čita!? Pomislite vi vsi. nriiatelfl. znanci in neznanci: di'ak ie zastrupil dijaka, da bi mn nobral d**ar! AH se zavete obto*h«\ frf lezi y teb b-sedab:? AH ste CntfH. da vam Je nadfo wkal nefw»n»n t**Wra 'V dušo, ko ste zvedeli to zfcjgbp? Ali Wtt||B i I w j IBM i OPBBOOI L |h HA nekai bniestn««*a. neizraznega v notranjosti: o Boa! Ne? Prijatelji« znanci, neznanci — ne? T*rilateII. fe vidim, kako se hočeš Izviti: »No. nekaj sem pafi občutit kot.. .« Stol! Znanec, že 4rem. kako hočeš t* sramu, da si preletel tiste vrste v (*asorrfslh brez srca. orlkritf svojo hladnost š frazo ... Stoj! HmgNOC* ia skuta* kak* kofial svojo brezčutnost popraviti z Už-» jO . . . Stoj! Ne aovorite sedaj vi vsi, ki vam ni duša klonila v brezmejni boli. ko ste zvedeli strašno, za vas »brezpomembno« dosrodbo! Vi vsi. ki se slepite, da ste boljši in poStenejSl kot oni. kf je zastrupil svojega bližnjega: ko bi vam pogledal kdo v dno duše ...? 2e zopet lažete, da ne! In vendar je res! Kdo izmed vaf je Sel kdaj po ulici in je srečal bed« nega hromca. ki je trepetal v zimskem mrazu? Vsi! In kaj ste storili? Dali ste mu — denarja, da bi porekli ljudje, ki so šil za vami: Glejte dobrotnika! Tako ste pokazali svoja »usmiljenje« do revnega bližnjega. Veste li, kaj ste takrat storili? Lagali ste samemu sebi! Da, ker ste si govorili, da ste dali iz sočutja, a dali ste le zato, da ne poreče svet: brezčuten je! A siromaka, ki ste ga obdarili, je peke! vaš denar: kajti trd je bil vaš izraz, ko ste dajali, oči so bile hladne za revščino, ki Je trepetala pred vami, roka je bila mrzla kot led: srceni govorilo, samo hladen, mrzel razum ie govoril! Da ste dali siromaku roko, samo gorko. prisrčno roko, ki bi govorila brez besed vaše sočutje, bi dali stokrat več! In potem, ko ste Šli mimo, ste pozabili nanj. ki sevam je še pred sekundo »smilil v dno srca«, kakor ste si lagali takrat! Sli ste v kavarno, v toplo sobo, k obedu, v gledališče, na ples, maškerado — in tam ste mislili samo nase. Jaz, jaz in zopet jaz — to je vse vaše mišljenje In neha-nje! In taki ste bfli tudi takrat, ko st* čitali ono poročilo. Zmajali ste z rameni, češ, pokvarjen svet! A niste pomislili, da ste s tem podpisali svojo obsodbo, kajti vedite, da le oni dijak samo izraz današnjega človeštva! In če se še štejete medenj. s! morate priznati, da ste vi tudi del one Dokvarjenosti in zmote, ki se Je ttdejstvila v ditakovem dejanju. VI ste z vašo hladnostjo in brezsrčnost-jo. z vašim nizkim pehanjem za denarjem in uživanjem, z valo moderno hlperkultiiro in civilizacijo zapisali in podžieali v onem nesrečnev žu grozni pohlep po denarju. In ¥ žrtev tega pohlepa ste s svojim fa-čunaniem z dušami položili Isto prokletstvo, ker tudi on — tretjelofe* — je bil že obsojen med ono bedno množico, ki Jo dnevno psulete z vo-rižnikf In pliuiete nanjo! Ne samo ta dva dilaka sta kriva — v! vsf.urlfcN telji. fcnaneji In neznanci, vi vsi! i Ko je umiral Caesar pod bodal zarotnikov, mu je bila zadnja to!a-žilna misel Brutus. A ko le tudi ta potetrnll bodalo, je Caesar Žalostno vzkliknil: Et tu, mi Brute! . . . Talci* je bilo tudi meni danes: Tudi tf, mla*1 dina! TI, o kateri pravijo, da s! sem* bodočnosti, unanfe te ponos naroda — tudi ti, mladina!... O. kdo Izmed vas, k? ste čitali ono strašno vest M1 pomislil na vse to? Kdo? ' Zopet hočete lagati! Vsf.vprel vpfi^te: Jaz! Jaz! Jaz! Ne fn m, nlkdo izmed vas, k! sedaj kričite! O vi brezsrrViežI! »Stotfsoč! padajot al! lih vidiš? Ne vidiš Jfh. nftl ena solze še nisi nrelU zanje. Ce bi te zotf zabole!, b! begal breziunen po Izbi, b! vzdihoval In k1el.«(fcankar, Podo« be Iz sani) Da. erolst ri ti, prijatelj, znanec m neznanec! Tn ko bo sodni dvor »sodil« nesrečneea mladeniča, bo »sodi!« tudi tebe. družba! Tedaj boste zooet rovoril! besede, beseda, besede In ne boste pomislili, da sta v! sami krivd! Zato vam kličem: Ni sodite, da ne boste solen!! Pojdite V svoie zaklenjene kamrice, dvignit* Iz nllh vs*. kar j* milega hi umazanega, da borotn«ku po«!?, s katerimi f»a je bil udaril po plavi... Kravji m<**eMr, ftlinčaf) I. M . ie na preb'va^em Po-Ijan napravil mnogo gabava, nežnemu snofu pa straha. V Mavnicl so t?a iznaidMiv? mesarji maskirali v »vraga«. Očividci oravijo, da ie bila ; r.sno-^va mask^ lzv?rna, naravnost klasična za »Mof*qta«. Ta »M°';°to« le d»vial po PoManah in ie prišel v \'n$,n1^rr) ^ffrVsV PPI TP "'r>r>'r*:*'xr|lll Celo na Vodnikov tfif. Predstavo pa ie . r^klkjčfl na p^liciii. k-?^r je pofofil 40 K koitoraHa. — T^k^m noč? ie ^rišlo po ra^mb po«tilr»ah in ulioah do malih f^nrrniani. Po«**bno s*ra- v-t^p ?n nil r»oT«Tn| r?»zcrr^'nč AV>btW Klančak na Rftartlaovl ce^ti. Ti'dl Vllhae! JnHlč le b;l rpz^'^^t tn |e ^o- ^tOm i^mal vino. Priicla Stf^ n'^O'lo, vsak 1nr* K kamri, »Vse r^z^r^lače v *as^n!0^'" Vfanl ie daroval m^sto v^noa na krsto umH^^a tekarnarla Bohinca znesek 200 K v prd medicinskim fondom. — potisno pr^»van5*» o J<*nskt tif\rtio*i cur+i V nedelo ?7 t. m oh 15. nri se vrši ria TnrlišVi^p trtni st. 3. to je v posfoniu Kmetiiske o*TTi7pe v 1M. na^ctrrmiiT poučno pre-davanfe o Ženski domači obrti, v SJovenm in o nalogi osrednietra zavoda 7^ ?^n«:Vo domačo obrf v Lh?b-jiani. Predaval bori« sr. it^n Vocr*»l-nik, nao'zorskih činkarsV;h šol na Slovenskem. K temu predavanju se uljudno v3^?tn *rtM^ ;n dekleta. — V Mnrf^^fco so dovoff^ne vsake vrstrt brzoia^rke. prlstolb'na IS par ali 72 vin. rd besede, nribl-tek 4 krone za vsako brzojavko. lTsmeriatl le te hrzotevke v Lh'bl'a-no radi meine kontrole, a T InbMana jih nsm^rin b»-»7i7iemno v 7a^reb. — Pri itfPoclovenskem oosfanf-šfvtt v Pragi dobi nameščenle pomožna sHa, veSča srbobrvatsk^ira in češkega jezika ter stenografije. Plača po domovom. — Tovorni orome* na lwf^' fe» leznlel. Padi izvanredne^a velikega n^rnaniknnia nr^mocra In da se omo-gočl odtok nakopičenega tovora, se nkine s ta^oi^nio veljavo do všteva ?S. fobrivaria 10*^0 celotni tovorni nrom°t na vs^h avstralskih ^rf^^h in privatnm ^^l^^njcah tor«! tu*! «a vseh avstrijskih iiižno*eV»zn?šk;h nropah. Prosto ie le b'ago or^a^eno V spTpnmn Marrnvn'b notr^'r^n nod točVo i a in b. 3 h izvz^m^f dn^a za Vnriavo. od ti c bencin, p^tem v točkah 5, 6. ?n. ^4. TO nadal'e inttra-'"rsmi voj^šVi t»*ancnnrtr Os^pno m r^olon'a - tran^r»ortf »n k^nečno vse ▼ dirpkm-mf tovornem? list* oborem-llene ooSmtce v prehodnem nrometu ^a in iz -Ceh^slovaške. T^v^r, ki se nahaia žn ni potn. s« orloo^ffe n^orej. — 7o»°etno no*!r*##MtV to***»*ra. ^rs1«d odloVa npravne^a orlnora mo-nonofsk^ nora ve in odV>r*renta *w*nč-"ega ministrstva se r**vfo oć 2fS. svečana t. 1. ria'le prodalal d«rarentnf tobak, tobak za nipo m etearete trn - ribli^no 10—^0^ dražle kakor doslej. Naifm«Ki turški tob*V. ki le stal Josipi 4« K 100 g. bo stal .1? K, 1H* fnrSfc; trvf*«*V. zavol?#k no 7% g 6 K. 'dosM 5 V\ Ani hercegovski gavojk *»k no 2R g S K Moslel 4 lf>. sred-ni*»f?Tii tnrški 7avr»fč>k DO 2$ g 3 If. naifineiši ozr*k1 no 2% g I If SO v tdoslei 1 K tO v). domaČi tobak ca n?po ?.S g PO v: cifrarefe bodo stale m s»o«r e«Hntov^ke 60 v komad, dame 28 v Vomad. ?norflre 24 v komad. nt blejsko zbirko na Bledu svoto K 70 — I2G0 sfa«flrnm!ft frtrarnlc te Mto ukradenih v »Učltellski tkkarof«. — Nesreča. V torek dopoldne sta se v Wolfnvih ulicah snHMila dva voia-ška vnrefna konia. V diviem diru sta novorila dehvca !n*be. Po-5korfr>vancu le nndil orvo Trfravnifko nomoč *osn. 6r. F»ntferf. Odpeljali so ra v defelno hotnl^nico. — Z?*oefnvec. ?e včeral ^mo Vratno zajezili kr^tacljo šoferja Pdi K^leše. ki le M! areHrar* na podlaci Iznoverrh dijaka P. Kol^Sa Je •^fndotra d?«?»ka večkrat nanalnl silil ira fe tat-oreknč da le v^a^ih ]car ople Četftmke Scania r^ti rlf»<^V l7r>il. fte v sobnto pr^d crrorn$m Čm^m je KolpJ5a «j»it| v d?lak^ da je bspfl če-♦rtinVo Scania na dušek. Ka^ar je b?l ć;*nk alVobollziran, ie zaperiivec zlr^rah?! svoio ^rt<»v. Kole'o vsi oH-s?!^lo Vot labkofvca. — Rav. nad-z^rn'k Hab6 ie včerai ves dan zasliševal Kofešo v polir*M«:k;n zanorib. — Kol«?5a priznava. B«l Je verifnik »n je ^mn od veri^niStva ?lvel Bale v Kamniku uprizarjal berlinske orgije. — Zacon*rna smrt. Ne dal^č od kavarne »Central« In Jubilejnega mostu so Ha«*** n^^i v stH'c' 1 ntb-lianice mrtveca človeka. Na Uce mesta Je prišla fe dopoldne preicko-vatna kom'sila z rriravnilrom. da nre-We vzmk smrti V nHanostl Je na-dH v struco. Ob 7. zbiraj je bil se corak. Dokumentov pri nJem niso našli. — Umrl Je na operadU v def. bolnici p Pndolf *>ulc, oskrbni na onekami KranHke stavbne družbe na Viču. Bodi m" blac spomin! — Umrla le v Sent Vidu nart f.iublfano ga. Mariia Mat-lan roj. Čeme. Pogreb *e vrši v petek ob ft. ziirtraj. — V SenlčH pH Medvodah je nmrla gosoa Ivanka ?chwelcer r^i. Trampuš. soproga oro*. stra*m. Pocreb se vr*i v p*tek ob 0. url na farno pokooaHSče v Presko pri Medvodah. Blag Jfm spomin! RnltOTfl. StrartovaM »Netoplrhi« fe navtlk njegovi Častitljivi starosU «c dandanes vee-ao zagotovljen uspeh. Kadarkoli se pOavi v primerni 0©IIW V LJubljani smo ga zadnji« videli pred vofao v Bohoslavovl relljl; včerajšnjo predstavo pa le vodil aospod Povhe. Dasi nI bila na vfflm v posamea-nostllu )e Ml vendarle v celoti njen dolem Jako povollen. zlisU v drniem dejanju, kjer |e kazal salon princa Orlovskega astre/no opremo In kjer ao poleg aoUsncnlh pevskm točk učinkovale baletne piodnfccHc. Ma|-veCle poeornosU fe bila delelna tospodlč-na Zlkova. elegantna gledališka pojava, ki le v glasbenem oalra dlstmgiilraao obvladovala svojo vlogo, v nastopanja pa tudi srečno uveljavljala svetsko damo. Oo-spodicna Thaierleva k Imela kot Ade-la dokaj lepih momentov, atesti ker le ožlv-IJala svoje pevske točke z ftvfm temperamentom. OospodICna Medvedova le nasbipala kot princ OHovskll v vrto pogojeni maski, btatfrano. kakor le bfto trena, ter tod! okusno absoMrala svofo malo pevsko partijo. Izmed Igralcev le NI gospod Trbahovte kot Clsenstem Ispočetka dober, pozneje pa le omagal nt aa uf povsem kazal aa Mkoftvaea, a vendarle vseskozi svessaaaa Človeka. Alfreda le pel gospod nT o v a C slmpstfcmi, hrral na le prele seno In sptob brez mfrnnVe rVank goapooa Pov-keta fe Ml dobra zadet tembolj ker af m^agajogoino treba, da nI bw taoi doneo pet. Proacba le gospod Plut prtkrafa ponafvec za pustni torek ta za galertlsbo obemstvo* vzmed orneeca oaebfa nat bosta ae omeofe-na gospoda PeCek m MobartC IV. ee^mue te nai aoatf aeneu »ar sa a^usif ^uaa* na> mmnaf vnisjn e^aauie rmnsfnv u'mwi» cUe v tem defaufu, al lm ta aa^iua'raf ne— faim mofstar. goapod r* o n a u. aa sas)smaie, aaamiua pffsuaula aa st le aa a'in'onsi let^ cof cTvnb maUjn nm^aUV bi eaeea nmaMai ase— salca. kur se le o*ujUmva! z ajrarfornostia* rirueaiar u^d vodstvom ajnmmau rir^žov^ todl posesa vua vucer asvajal avuf del s tamperameotao gotovostjo. —a— Nafta aaufua krtUke. Iz krogov abiv aentov ta nam pile: LJubljana Je pri pevcik fe od nekdaj zaaaa kot mesto aetzprGsnth krma. Jeklen in samozavesten mora biti, kdor |o boca prenesti Krinke pretekle se* aoae aa aa vecmoma gibale stvarno, V le-soaall sezoni pa to niso ve« kritike, temveč sistematična gonja proti operi In sedanjemu sera opere Predbedva se mn mnogo, toda ee le to opravljeno. Je veliko vpraSanle. Mnenja smo, da ne. Naj se pomisli, s kakim naporom se le po petletni pa vel otvorilo nase gledališče: kaMne zapreke so se mu stavile Kdo pa Je to te*ko nalogo IrpeliaP V prvi vrsti se im*mo zahvaliti f. Oovekariu In r Rukavini Pa bodo ref M da. sai hf trdo drugi to tudi Izpelfal VpraKanJe pa Je. te bi kdo drugi to delo tako navrlo zmogel. In če N ga. kako bi Izpadlo. Sedanji let opere pa Je storjeno delo Se popolni! in uredil ter se mu ta zasluga za naSo opero ne more kratiti. Predbaclva se mu. da radi njegove »nezmo*no*tf# vlada v operi stagnaclla Pa se nI vnrlzortlo vrf oper, bode pač krivo oomanflranle notnega materllata In drncrih potreMČIn, katere *e ^edai ne moreio nadomestiti: dalle »e potreba pomisfitf. da |e večina solistov Neslovencev. katerim d«»1a — kakor fe ored volno — nn* |eHk ori ^tud'lu velike ovire fn dekoracPe. kostime, rekvizite, kfe dobltf? Te In slišne ovire so nač krive, da ne gre Sttid!) hftrele Izpod rok kakor M «te felclo. Zato in ulično %e oa ne more delati odgovornega ooemega *efa. Da g pt»lravina prooaglra nenemUke opere, mn na Itelemo samo v čast. kalti kdo dmgl hI morda vor|7a»ial nemške opere, v katerili s« mogoče čuti boli domačega kot v teh od ravnatelj vorlzorlenih. Vs| nedostatki v letn^nji sezoni *o ??i torei na ra^m ooer-ne*ra ^eta ne g?ed*» na to ali l^h fe v resnici Vrfv ali ne. Tudi on nI pri gledališču v^^amognčen In nima vedno proste roke Padi tega pa se ne sme zvslftl vseh neoV statkov na niega kaitl znano nam le. koliko se ravno on trudi, da se ooera spopolnl in da se nedo«tatkl odnravilo črez noč pa se pri tako velikem aoaratu to ne more zgoditi V.hlill smo. ća napadi ponehalo, toda vedno hn»-gt>če tudi zavist Gospoda ravnatelja pa prosimo, da s svojo veSčo roko In agflnostjo nadalje vodi naSo opero od stopnje do step-rje v popolno zadovoljnost za njim stoječe velike garde abonentov. V prid Združenja gfedaltSklk Igralcev SfIS v LJubljani se vrli dne 25. februarja v dramskem gletafiseu premijera VVHHam Shakespeareove veseloigre v 5. dejanHh »Renefkl trgovec«, prevel Oton Zupančič (11. Izpremenjena Izdala). V vlogi Zida Shv-loka nastopi reži Ser gosp. Osipovlć - Suva-lov. k! Je Igro nanovo uprizoril ter Jo opremil z baletom, pevskimi točkami, karnevalskimi scenami tz beneSklh karnevalov Itd. V karnevalskUi scensfi sodelujejo Iz prilazno*« v pevskih točkah: Zlkova. Medvedova, Drvota, Stepn!owsk1, K ivač !td. V ha-lem, katerega Je naStudlral baletni mojster V Pohan, pletejo »tarancllo« prfma-b^le-rme Iz na Se opere. Ker Je fe sedaj veliko povpraševanje po vstopnicah, opozarjamo, 4m se začne predorodafa od đne 22. februarfa dalle pri dnevni blagajni dramskega gledališča. Konfe^ee nosnorf arslf 'h or-gantzacff y Zagrebu« Na Ironf^renel flrrvsfvviarclrlli or. wni7ad| v 7aflrrebu je bila sprejeta ta-le revorucHa: 1. Prosvl^điifn protiv sprovede cievaivacfonoar principa kao osnovke *a rje^enfe kmii ot-kttnf Iz nekmeta r»*i?Vf>vni dinar namerna banke Vrall*vme SrHle 1 da ae wofr«n r**i*int* rnvrvMene zaml*-fMk nrMrJf f» |rrr>rwvetf Samn 4**n*n te- ftifnn manta 1**h**c* n«d bHo k^Hm lavsnm. T*m^ e> s* m^^are^r1. fna- rV w>ni»wotn**n 9.*vr*.-ta na krm»«>m»i r»odrrirMn dH^nrafl *• n nraven st»H?^Ja danafnl* a*n- 3. Tražimo, da se onemogući ak« tlvnim funkcionarima I odbornicima novčanične banke inkompatibilno yodjenie financijskog, trgovačkog itd. državnih resorta u povodu če<*a dolazi državna ekonomska i flnansij-ska politika n zavisnost od posebnih interesa navčanične banke. Bospod^PsbB vesti. — g Obdelovanje veleposestnl-rimerih ne vpoštevajo; zato se opozarjalo vsi oni, ki so zemljo dobili In io žele kot sottp^avičenci dobit! še v bodoče, da se bodo tozadevne odredbe izvajale najstrožje. Vsi Interesenti, predstaviteljl malokmečkih družin kot zakupniki se o tem obveščalo potem »Uradnega Lista« in domačega časopisja. Vabijo se duhovščina, učlteljstvo. županstva In drugi prijatelji kmečkega ljudstva, da ga oouče ter skušajo uveriti, da je v Interesu poedinca in v interesn sploš-nostl. da ne ostane neobdelan niti naimanjši košček zemlje. Veleposestniška oskrbništva, odnosno veleposestniki sami se poživljajo, da potom nadzornika, kjer obstoja, sicer pa naravnost glavnemu poverjeniku ministrstva za agrarno reformo v Ljubljani: 1. predložijo popis (Ime In natančen naslov) vseh onih zakupnikov, ki doslej niso obdelali zemlje; 2. za vsakogar, koliko je zemlje dobil v zakup, a koliko je ni obdelal (v hektarih in arih): 3. obenem za vsakogar izkažejo, koliko zemlje Je že prej (razen v zakup dobljene) obdeloval in koliko od te zemlle je neobdelane; 4. navedejo razloge, radi katerih nI obdelal zemlje: 5. poročajo, koliko zemlje je ostalo končno neobdelane. Vse to se namreč ne nanaša samo na zemljo, ki je oddana v začasni zakup, nego tudi na zemljo, katero so dotičniki obdelovali že prej. Poživljajo se vsa županstva in-teresiranih občin, da pri teh poizvedbah vestno sodelujejo ter veleposestniška oskrhništva, odnosno državne nadzornike pri tem delu podpirajo. Zahtevana poročila morajo sonndofsati, oziroma uradno potrditi t"di dotična žunanstva, kl so za njih nravPnost in točnost sor*fcovorna. Poročila morajo biti predložena ne-nreklic*^ f*^ 10. ^nrita 1920. — g Našim kmetovalcem. Minula J**sen ni bila povoljna za sejanje. Raditega je ostala znatna površina zemlje, zlasti v naših južnih pokrajinah, neposejana. Ker je v največjem interesu države, kakor tudi vsakega pojedinega- državljana, da pridemo do kar naiviši^era Žltnecra donosa v tem letu, poživlja ministrstvo za prehrano In obnovo dežel vsa oblastva, vse kmetiiske organizacije In lastnike eemlflšč, da zastavijo vse sile, da se zemlja zaseje kar narveč z Jarim žitom In tako nadomesti, kar se Je zamudilo v minuli Jeseni. Minl-stvo hoče dobaviti iz aktivnih pokrajin potrebno množino semenskega žita. 2ltnl zavod bo Izvedel dovoz te*a žita In ga izročil slovenski kmetski drržhi. d* m razdrli med kmetovalce. Naročila za semensko žito naj se tedaj posililo slovenski Kmetijski družbi v LJubljani BORZE. LTHJ. Cirtfi, 16. febmarla. (C. T. U.) Izplačila na Dunaj 2.30, Berlin 6.15. Prago 6.25. V JLDU, Dmt»« »A f^brnarja, it. T: U.) ZaT^b 24S—260, BndlihUe-ita 110—120, Praga 290—310, SHS Krosa! BttaHAVfli iBtajaa štev. 40. .SLOVENSKI NAROD* dne 19. februarja 1920. — ... - ~ —.»—^—^^— Stran 5. najnoueiSa porotna. TROZVEZA VSTRAJA NAPRAM JUGOSLAVIJI V SVOJIH ZAHTEVAH. Trsu 17. februvarja. »11 Picroto dclla Sora<; poroča iz Panza, da so-tfnSata Llovd neoirc in MUI^rand s staTTš e^ Tta!"te in r»a to potrdita tu d: v odgovoru na VVilsonovo noto. (kVo s: Beograd ne sprejel pariškega t -o^T<^a sta prfpravtTenl Anglijo i C';a pomagati Italiji pri \z- } londonskega pakta. Millerand yd Oeorge zavračata VVilsono 'olžitve napram Italiji. V noti :a po vda rila, da je zastavila Ua-1' u v svetovni vojni vse svoje moči ir navedeta število nie^ih žrtev. Dojim se odpošlje ta koTekriven odsro-v<*r \VHsona, je predal IJovd Oeor-kot predsednik pariške konferen-Trumblču pismo, v katerem zatrjuje, da vstrajata Anglija in Francija na svojem stelifčtt. \Vilsomva noia se presoja v Franciji na splošno nesimpatično. Prišla je v toliko ne-rnčakovano, ker se je sodilo, da se VVilson ne namerava več vmešavati »d Italijo in Jugoslavijo. V drwih * >£ih se presoja nota s stališča, dn le V/ilson porabiti priliko, da od-*e Evropi nttdalffio ameriško sode-anie, : " se pa sonat nrtttL [BANJA RAD! BODOČE VLADE. Zagreb, 18. febmarja. Po poročilib, \ 'ib je nfelel »Obeof« iz Beograda. ie Proti j Dri repen tu v avdiienci. Vsled a se smatra za verjetno, da bo oo-ien niemn mandat za sestavo nove-kabirreta. VesmĆ je svoj min dat vr-včeraj popoldne. V demokratskih srih se govori, da se Protiću ne bo rečifa sestava širiega koalicijskega tt^ineta hi da bo do tem brezuspešnem poskusu aooet poverlcna sestava Davi* doviču aH Draškoviću. Nadalie se ooro-ča. da ie prišel dr. Korošec iz osebnih motivov v navzkrižie z opozironatno parlamentarno zaiednico. »Pravda« trdi. da dr RoroSČeva skuniua radlteta ne vstopi v kabinet ki bi o-teoruieta za to. da se krona zameni al Dari z novo dinarsko novčanico, stari srbski dinar na v razmerju 1 : 4. IVFSPOI 4SJA V OPOZICIJI. Zagreb, IS. febrvaria. »Jutranl! Ust« poroča, da si v Narodnem kl«»nn niso sTo?nj irlede vstopa v vlado. Poslanec* dr. Sumita da ie odločno nroti temu. Nastala so namreč ne«Jo^las*a med radikalci fn Narodnim klubom slede rezdetefrii posamrtnN nortfeliev. Narodni klub gaMfjva nekatere oofne reaorie zate, radikalci Da so OftotavtleiH, d riti mu le nekatera brezpomembna mesta KAJ BQD^ O^GOVOm? | ZAVEZNIK! VVIISONU? Trst 17. februarja, ^fl Piccofo della Sera- ooroča iz Pnriza: »V di-o!omat?čnf?i krojrfh se trd?, da bo nota, s katero odgovorijo zavezniki VVilsonu. Dovdarjala, da se je delovanje zaveznikov od 9. decembra dalje razvilo v reševanju jadranskega vprašania na ujroden način tako 70 Ttftlffo kot z?» Jn^osla viio. <> tem da se ie bil napravIL velik korak proti koiszhr?eliivi m as mamr nlkovveto to relitev, t! oojedr> seglo b veliKIm trudom, Io moti ITALIJANI H&?K£fi^ «°J SENATA MtOTI WILW>W. Trat 17. februarja. »H Plccolo delil *era* prinaša iz Londona poročilo, da «e Ur'al Lanatfiiov odatoa v N«w Yor-ku zelo neugoden vtis. Lansln* da 16 uživa* v Zedlnienlh drtavaii snlo^no za-upartte. ker ie nekak« brzdlal Wilsona. Zelo tefko bo na iti mu naslednika, ker le prividno, da neCe imeti W*m* v beli niš dru«e«a kot samo vrSi'ce svoie vo-Ife. Dfemlstla Lanstnra ^e prtrisule v Klavnem nesporazum! i eni u 7jWMsonom v iaaranskem voraJanlu, v druirl vrsti pa .^de nesosrlasiu v zadevi ratifikacije mirovne DOtrodbc. Lanstncmva demlsMa bo brez dvoma komnliciraH bol senata z VVlKonom. V Ameriki In osobito v VVasliincrtomj ie moč^a strnia. ki ie nasprotna Wilsonov* diktaturi. V posa-meznrstih se ta hip snominia. da ni oriše! VVashnietrm v izvaianftt svoie moči tudi v času osvobodilne voine. ko le bila diktatura bolj potrebna netro kedai-koti. v navzkrižie s svoUntl svetovalci. Vedno ie posipaj niihov vjas in ni ni* koli ničesar ukreml. v Čemur ne bi bil ime! nllhovesa odobrenia. LftftatfcftM** demisiia bo Imela veliko odmeva v tn-natu in v državi. V tem so si vsi listi. ki niso ve^aM na tfeAMMk*. edini. I ANmNOOV NASI.EDNIK. VVashin^ion, }5. fehrunria V«M nesporazumlienia s predsednikom Wil-sonom ie dosedanii državni tainlk Lan-sinc podal demisiio. V političnih krofih se imentiie kot Lansincrov naslednik Frank Polk. M le znan^ re t mirovne konference, na kateri le !_ansinga oo niecrovem odhodu nadomestil. Govori se pa, da spreime državno fainištvo vsled Slbkesra zdravia samo začasno. V državnem den^rtementu nI pa Še ntč znano, za katero osebo se bo odločil Wilson. jpjgjjiii ial t* jpSBgii Steza sospodtai fina dne 30. februarja ob 5. po|»oWne na magistratu 11. nadstropje syp|e telo, h kater! se vabijo vse odbor niča. 01 jal zbor »Narodne Oalerlle« se trsi v Aetrtie; dne I*, februarja ob S. popoldne v metal poavetovalnici — Od bor o v a seja pa na istem mestu ob 4. popoldne HI se goepodlt ndbornllti prosijo, da se seje zanesljivo udeleže. StareBl^a n a kad društva »Ilirija« % Pragi. Kot zadnji predsedn'k nazaaaiam. da t« praSk$ prHcfia vrnila društveno prentne ' **_nie. ki se ie začasno sp.avilo pri ak*d đnuirvii »TutfAftlavIla« v Prattt na s« odloči, komu prina»e dMtveno premolenle, vr-III se k<\ začetkom mnrca sestanek «tare*fn v Liublianl ter viMm gg. starešine, da mi naenarfdo svoie naslove, ozir ma, da oni. M W fie uteirhlH Miti izrazilo pred sestankom pismeno **nte mnenle. — Mirko (lorl-š e k, Ljubljana, ResHeva cesta 7/IL p f*v*Mr!¥&f! *^« t Prodata sl.^dkorla za zamudnike Iz 1. do V. okraja, zamudniki fz I. do V. ottraia d-ihe sladkor po sledečem redu: K. okraj v nt tek, dne 20. februarja dopoldne; Tf. okfai v petek, dne 20. februarja popoldne: 1!1. okraj v soboto, dne 21 februarja dopoldne; IV. okraj v soboto, dne ?! februaria popoldne: V. okra} v ponedeljek, a'ne 23 febru-aiia dopoldne Za Vi do IX. Okraj £6 prlVfi-časno obiavi t Zasebno uradnIStvol Dfu^rVo ži^eb-nrjta uradništva ^loventjfe v Lfiibljani Je df,bflo SO parov crnih čevljev it 41—4* Par stane 250 It. Kd^r na Cevlie reftektl-s. rai se nemudoma zgtasi v društveni pisarni ntt uradnih nrah. Oddajali se bodo ie prori ttkojšnjemu plačilu. — Društvo ««4eb. ufa^-n?5tva. f Samopomoč v Ljnbmljani je dnbila z4 svojo ČUine večjo množino rjavih, lepo izdelanih čevljev za dečke (deklice) št. 26 do 35, ter čevlje, rjave in črne, za moške po znižanih cenah, čevlji se delijo vsak daa ▼ zadružni pisarni. Vodnikov trg 5t. 5\ — CenejSa jnoka. Vsi ljubljanski člani, ki so ffe prejeli irrelro bre2 »Izkaznice« za eenel* io prehrano« nai se prilično atlase oh 2. popoldne v aedrufnl pisarni Vsi člani ki nimajo »Izkaznice^, naj se zztase takoj »sto-taVp v pisarni. Vsak prinest s seboj Člansko toUiaieo. i»<&lzv#iS^e. Kdo kaj ve o mojem možu Antona Zupančiču Iz V ršn je core. OdSel ic v prlčetku vojne s 17 pešpnlkom v Galicijo. Bil je riet: pTwn?dnftkrat fe prsa! iz Rusije dne 17. nktnbra 1917 Od teea časa nI več glasu 0 njem. Njegova tedanja adresa se je cla-sila: A. t, vojni plen C t In k a. Kubanska oblasta KaukaSko ode!. Ža slučaj, da bi kdo Onih gospodov, ki so se vrnili Iz l^usije. kal vedel P n|em, naj isto Masovni? sporočiti niezovl žerrt MinW Zupančič. VISnfa zora ^0. katera radevulie povrne vse eventualne KtroSke. 1188 ------■ ■ -!ii ^umi n —aaa—a— Glavrtl urednik: Rasto PustosUmšek. Odcovornl urednik: Božidar Vodeb. Muči Vaš glavobol? Zobobol? Trganje v udrh? Malo FeTlerievejra pra-vesra Et^a fluida, fn odpravljene so bolečine! 6 dvoinatih ali 2 veliki speciial-ni_ steklenici tA K. Pellerlev Elza tolni črtnJk, en komad 3 K 50 v. Želodec Vam nI v refia? Nekaj pravih FelT6rTevI!i IHža-krofcHic! Te so dobre! rt škatluc \? K. Prav; balsam 12 stektenift 30 K. Prava švedska tinktura 1 Velika steklenica 12 K. — Omot In poštnini M&ebej, n najceneje. Evajen V. felter, Sfiibjca donia, Elza trg, št 238, Hrvatska. i jlnroa mm mm Kolin- ili frCT T tfrfc|g& 1241 itlirni hi5i oddaljeni in minut od lil.llll lin! Liubliane, se radi pc-e prociasta. Naslov pove upravni-Slov. Narovid. 1277 n ptnn] in ^^^ kom- ^idne ope [ d|J! d ke oddm. Ponudbe pod % »peka* ooltoo e ece Liobljia« 1. 1273 se spretna Httfe &**L i tog 6. Predstavite se od 3 — o ure. 1270 ■ r DOBulna nm za rabi Jenkova cika št. I mm PižgratailL -.270: sko mogoče zraven pTimsrno do- I mačo brano išče trgivski sotru-Vstopim tudi k sostanovalcu Po-: ped .Sostanovalec 1267* na uprav^ NaToda. 126" fina z meSuDim JHagoi \X' vanjem $e takoj da v zakup v njgradcu. Gl »ni trg 3L nascrrti . Naslov v upravniitvn I27i i tn acet'lenski aparat, vpor^ben SE za razsvetl avo 1 — -0 !u- tudš već ter za avto^enlča* va- ; xa dobro delovanje 'n Drvovr- matenjal se jamči Prikižden za stnjska podictja, restavracije i.td, .iba jaku rreprosta. Anton flaatar, ater Ljubnaoa Mestni trg 9. 1268 Pialil slrol MWm. v flora stanip. proda tako] leipilt, BerovHe. tlđartfafUt sieurno 3« i do 4 HP lTlvlWl moCen, 220 voltov iso-imenski tok se kupi Penidbo ni»- To-^a n«i zt ćrcslofiiio v Ma»Iperg«. p«§ta Ptnjska gora. J249 ^*fii3?l/i namn?n»b ^ Ie* 5tar ^ kr.r-mujaiK! S'J.NUiii som za rezanje, išče službe takoj ai; pozreje. Kas ov po-e upr. Slov. Naroda. I2^C nai lirSSšii:l?rIirkve m mutaktarni trgovini. Naiiaje j^re v ka^D irč-to: Liub'jir.0, Cel s, M f'Mr i!i drjgani. Ponndtie na ppravnktv S overukec^t Naroda poi .Frw ^oč 126!-. 1261 Sli J.Ui Ponudbe z^ zahtevo plače in l navedbo zadniega s u5bov*nja na Oskrbnittvo graščine v Ribnici. Dolenjsko Rafftrrft ffthn eventualno s hrano rro-mUClMl *UlU ti dobrem plačilu išče takoj poStn? uradnik. Mo e rreskrbcti živil. I on^dbe pod »Pošta 1271" m uprav. Slov. Nareda. 1271 19Hloiana strto i to h?,V3i. s 5ca naprej t§če soliden u«adnik. Po nudoe pod .doktor W. U69- na uprav. Slov. Naroda. 1269 SnrsiTne n fareifc nisarniSka ml i večletno prakso za veijo trgovino i rranufakturnim blag'»m. Ponudbe pod „BoljSa m«Č I27S* na upravništvo .Slo-v*ns^ee^ Naroda* ri7^> P ? < A* j! V ji išče služne v trgov nt meli UB ul'0 Sanega bbgs. Ponurbr« nn naslov adoli Jesin ač»t'lj 'rbavje 2. 12(1 JMi raHKU č$r&sr& dbe pod: „L;obljar.a 1242" na upravn Slovenskega Naroda. 1242 oiroi iMiSEBT dobro ohranjeno, «=e t«->o| kuoi. Ponud Hc s ceno na fotografa Hibser, Ljabiiana Viliazar e? trg 7. 1266 Pnpsfatnmt m %M\\ laniai v picm-rTu 130 m in š ro'^osti O.'H) m. sroda Jneosiovanska indusuija olja in oarv torama Pođgrad. 1262 tti MM* ^fUBf^ Pu?a ifta cčsta kre^ča ftia! rffvne, ner- apcne, cslabele odiasle in otroke. Naročila oroti oovxetiu. 1080 l/iurnv 75 iflhe /ahnkant^chtk .Ai-RailUlV ta 'UllC ^tonbra-d« rdeči in beli sveže do** i. Goniimoort M J. Nerat Maiioor, Co^oaska alica 58» 1214 uVjrhnil? strokovnjak vseh panog go UiKiUHifl, spodarstva m gozdrstva, 'pecaiist v vinoreji in sadjereji, išče službe. Naslov v upiavi lista. 1233 Ifntaflfn ^tjm, vjeftu i marljiv«, tra-UUiiUllla, ži malo kućanstvo od dviiu osoba. Plača 160 K ako 2avri]*di i vile Mjesto je odmah ta imati. TrgOtlDB maslaca« Zagret. mfcoHpeva ti. aKti? M *mt™asT kubinio in drvarnico se zamenja aa stanovanje z eno sobo, kuhinjo in drva nico Ponudbe na upravo tega Usta pod .Kuhinja 1234". ^ 1234 Uih n urtnm li^ria vi sok opri t1 i čna se llia I IIIBIH zamenja, stoječa v cet?-skem predmestju, za siičen objekt v ljubljanskem predmestju. Naslov pove upravni£tvo SI. Naroda. 1120. Kopojem »Mrti p^Blnvrš* porcelan, mfn-aturc 'U slično. Ponudbe pod: .Starine 1237« na upravništvo Slovenskega Naroda. 1237 Knjigovodla io karespoident l dolgoletno prakso, rertektnm znanjem srbohrvaščine, nemščine in laSči-ne, tudi dober za francosko korespondenco, 5eh rftmenitl službo. Vprašanja na naslov lista nod .Samostalen 1259". IrsoviM ili lokal za troeflis z mešanim blagom, v promet' em kraju se vzame v najem. Ponudbe pol: «t50.00u 1198" na nprav. Slovenskega Nar da 1198 tfftafonill« ?■• kupujem vsako množino. PllalliCI EJ kakor tudi vsakovrsten mehki okrogel te-an In rezan les, prosto vagon. Ponudbe na na si: I? u Sreettijak St Peter, Sav. loma. H46 lM^9s»firp tM delikatesna trgovino mHTfllU ko|a hoće raditi i pomoti sve druge poslove « a«.ći i paziti ■ cijelo kućanstvo jednog osamljenog tr govca tiebam. Ttaži se veliko poštenje t marljivost U kud je cijela opskrba a plaća po dogovora Ponude sa fotogra-f jom i da*;ne uvjete daje trgovina ma-s aea i delikatesa. Zagreb, Nikollćeva 1 ' Mjesto |e odmah nraana , 1228 laaT* Broiura ~^6 M NTin nli" e bite v ponatisu • Do%i et v „afa-wšai kaMavBl" p aVvvl aa»t Pre-acmova u.tca 7. — Coaa s poštnino a>#* K Nan novanie v hiSi. — Poizve se: Cesta as Kddellevo 8. (nasproti piisilne delavnice). R8lit!:liSliljl * n^s^nrnTo7,$tve\čaa" vseh pisarniških deli se pod atio do-bnmi pogoji tako) sprejma. Ponudbe na uprav. »Slovenskega Naroda« pod .Roatsrtstfaja S00.-IS90* 1320 Odpoinoi za d novanje. V Maverlu rri Crnomli« dam v svoji hi5i stanovanje zastonj In ptafo pO dogovoru, kdor obdela moj mali v no- giad Ponudbe A. Kajftf, Koeef Je. 1215 ^. II llluim »m.....HHMIIIIIIItHMUMIHIHMIMHtl^, fl Pripali ulm nm si. občinstvu i Ivan Carman i i iidelovatelj asnjatih dokolenic i H 1*. Slika it 42. ! ^^WlM««»Wt«WM,M«,WIH«MMtllllM«IH»ltt»>t*MIWMI«y Zo gostilničarje! Proda se kredenCna omara, nekaj atolov in podolgovata kuhinjska misa fcr odda v naieaa fOsrttlsitAaralia hosw eaatia. Poizve se ¥a>ansikaiv trg t t m«»tr. lat*.__________________^243 O p ravnik (disponanp mlajša moč, - opolaooia zmožen hrvat-krga in nemške«« jezika, se >i£e za takojn|i vstoo. Prednost imajo oni v mlinarski aH žitni stroki. Natančne ponudbe z navedbo plačo na PjaCkavaekf ariia aa valjke 4, š\ Dlakava, Sataaija. 12-5 Domovina taauiia aal aavaaja lata ssaprai ta*-•rat aa aaalaai in sker oŠ aaaedeljktk. sređak ia tetkib Trikrat poSUjana stane •••■»• 3 ■• Upma .JDOMOVIlfT' fe preskr. hela, da bo pr naSd list po«eg pr^gle dov vsem dogodkov Izvirne domaČe, zagrebške, beograjske in aVape najBP te,!e kratjavacTla kla^aaim ftttL Mesečno četrt-, pol* ali celoletno a-ročnlno ie rotii|a*l aa naslov: Uprav-niStvo ^DOMOVINE*4, Ljubljana, SoUna lin asmndlte prilike Fino toaletno milo „SCHICHT" 120 gramov teže rafpotlra pe noftnem r^vfetnj leo§ roR#-A. JELEMCt Trtic. Manj kot 6 kosov se ne pO.^tet 1195 •i. i ■ - — i Cevi •• ta drenažo travnikov 6 cm, S cm, 10 cm in 13 Cm iirine se prodajo. 1238 Olga Jesenko, Gelfa. • *■..... ~»-*——* * ■ Kolesa rabljena, kupuje J. GOREČ, Ljubljana, Gosposvetska cesta 14. Pfva jugoslovanska tatarska delavnica Aloialf anaaaaa Seienbur^ova nI. fe«Kr«; zlato in srehro.% sfe rttporočam vel ko »togo zlatnine, sre-brntne, ur, britiantov t. t. d. vsa po* f navila in nova dela se izvrSujejov astni delavn-ci točno in solidno. 792S Hramtii sodi zrn pivo v najboljšem stanju, ▼ velikosti 35 do 68 hI, 63 komadov $ Skupno vsebino okoli 3' 00 bi, se naloženi na gomje-avstrijski ŽelezniSki postaji, takoj prodajo Vet pove g Franc Sitar, taloga piva ▼ Llakljaal, tiska. 1204 iliiaiii. ria m sailiM inMjsli pod-letle ztodn s9o oh iož. žel se koal. Ponudqe na AnonČni zavod 0. letcljak Ljubljana, Cankarjevo nabr, 5. 1317 I : Prloia bosanske: JllUB ••" asa« lila Vb a as a v satollfc p« 18 hUofr. & - C«aia>lsisiai Bnitlioai« Kakaa) Kavni prislatak Koaiak Rstaa UkaHI Sampaaiae alaaalaaa nlaa Mandelnl Ros In« Mlava ParaaHiftlkl Mi . JafaaUinlH RazpolHia po celem krallestvu od 5 kg naprti poštnine prosto. ----------------------------------------------------------------------------------- - - --------------------------------------------------■ Vsegtmogočnl je poklica? k Sebi našo nadvse ljubljeno, skrbno mamico jnarifo jvtatjanroj. Cerne ki je danes, torek. 17. februarja IQ}0 po kratki holefn'. previđena s sv. zakramenti, ob s/410. uri zvečer m rno v Gospodu zaspala Pogreb nepozabne ratnice se vrSi v petek, 20 tebruana ob 8. uri dopoldne i* bile žalosti v SenL Vida 26, na ond^tno pokopa h?če. Sv. ma5e zaduSnlce se bodo brale v župni cerkvi. V Šaat. Vida, dne 17. februarja 1920. 1278 Žaln'očl. j Zahvala. Za obtle dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti naše ljubljene tete, gospe Elze Haussnbichler za darovane vence in pa obilo spremstvo na zadnji poti se vsem najtskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo pevskemu 2boru za ganljivo ialoStinkO. ¥ aVatiOttf dne 15- svečana 1920. ifb4 ataalBlOtt OStlU. I\Ct. ... 1 Blaga|n!čarka dobi stalno službo. Naslov O j upravništvu »Slov. Naroda" 1199 ----------------------—_-----------------------m Fotografski pomočnik j dober retuSer ta negativ in pozitiv, kl -ie Etnozen tudi v posnetku, se takoj sprejme, tstotam se sprejme tudi atenee s primerno idiako izobrazbo. Ponudbe ntk Poigral. Umet. tavod Fraajs Orabiets Ljubljana. lllft.1 I Zobozdravnik I, M. 0. Dr.ianelif Ii, se i« nastanil aa Klada. 1; Ord. od 9—12f 15-17. I: njj II Konverzacijo aoaS i laikega Jezika! išče gospod, slovnično dobro podkovan, manjka mu le vaje v govoru. Reflektira | sa 1« na osebo, kf bi ime ta čas 1 đo 2~ uri popoludne za konver^adio. Ponudba)' ped .Laska keavcnacija.im# na nprav. tega lista. 1236 okrog 80 kakto prav dobrega belega štajerskega hatožanskega v na. Cena o doenvoru. Fraae Remie, Lfabljaaa, Gosiasretska cesta I, II. aadstrsije 1098 Valentin Maček I tovarna slamnikov] v Domftalah« 732 1 mmaummmriiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin i j Sprejemam v popravita • •!••• • •■••tu.....wt»».ii»til IMIKIMHHHI vsakovrstne slamnike tuđi itiobuke za gospode in . ...»........•...•.••••••.••■.•..•••.••••••••.. dame. Vsako soboto na MMWIWHIIHMI.....IHItHHMUMI......»■ Sv. Jakoba trgu v Llub- IMIfllitrti.....,i,iiiiliiTiii»»tu«iil»iili»tt liani. Oblike na vpogled. iriMIll.......HI'MII.....tlillKiitirillUM a« {gumi) Pirefli Michetin Gvodrich ____ JSF* dobavlja tako! ^H J. GOJtC, lila Stran 6. .SLOVENSKI NAROD« dne 19. februarja 1920. —————^—— _------------------------------------- _ __| r MLJni Ucv. 40« SPEINCU8KI ODDELEK* Prevažanje vsakovrstnega blaga na mariborskem trgu, špedicija vseh vrst, aacariojanja, prevozi z nabiralnimi vozovi na vse strani, selitve s patentiranimi vozovi, vskladiščenja raznega blaga in pohištva. mmimmbim Imli ****§* * J««Mtevljl „BALKAN" Trgovska, špedidjska in konbijsfca deta. dražba. — MARIBOR Reuerjeva aL 1« TelefeB Muiaib. 375* BLAGOVNI ODDELEK i Prodaja vsakovrstnega kolonijalnega blaga na debelo, import ter eksport, prekmorike kupčije. KOMISIJA: Prevzame se vseh vrst blago v a^odajo. ''aJoga poh stva fn tapetniška delavnica : BRATA SEVER: ijobljao*. GeeoesfeUa* cesta (Keiiiej) priporoči vsakovrstno p o h i S t v o po ;mernlh cenah. Vabimo »a ogted. Iv. Jax in iin »•n»}»k- cm*« M. IS, Ljobljuu. Šivalni stroji ► iasfroii_Mpl€t«iie. Izbom3 konstrufcc:;a In elegantna izvršitev iz tcvarne v Lincu-Ujtanovfjfi L 186* Vezeaje eančaje *fez- li.itftfimiimmnifTiLm ==- plaćao. =^= Pisalni strofi „Adler" CenJkJ zaetooj te fr&nuo. KOlCScI '* prrfrt tovarn Pftrfctf p, gtyrta, ITaHenrad. IDRIJA" Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin. liijffl, Mpn aL 5. Barvila za obleke ..TEKLA**. Pral praški. Čistila za slamnike „STRO BIK". Nadomestilo tobaka. **adonv stilo toaletnega mila. „BO/NI PRA SEK'* najboljše sredstvo za nego v-f Je pel ti. Preizkusno dobra sredstv proti ttoljen. — Parf.ml ta dišave Sredstva za konzerviranje jajc — — Koncesiionirana zalega stropov »aroćlte a* te borite Anton Komatar nsesar in posestnik 1258 I Mici Komata'- vd. Kalan j pocestnic« j poročena. j Skorja Loka. 15. svečana 1920. i j Prodaja strojev (1-50 TVčno iz ^a'?gr Prevozna paraa lokomobila * %. , i 2 fraMferaitJija i milei tim rwie*£;a h£^ «£ . ; 5200 125 voltov, 50 Per. 70 in 50 K V A., 32.000 n 25.000 jugoslov. K i Brzojav*; EMIL HOMIGMANN A Ca., Ges. m. to. H. WW— OU Lfit»Hchga»»e. ———^— 1893. SOL j JU množin turfi cele vagone odda importna ter eksportna tvrdka FERDO SERT, MARIBOR __________Koroška cesta JL 21._________ea Skaboform S! zopet dobiva! Proti srbenju, svrabu, Iišajein, nečistostim kože zahtevajte v naj-bližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno 5r. plescht originalno Skabafonnovo mazilo. Ne maže, ne pi:šča barve, brez duha. Po \ieranfu pader „Skaboform. Dobiva se po vseh lekarnah. Generalna zaloga za Ljubljano in okolico ■■*■ rz=— ..ari Zlatem jelenu" nT. M«ril in #m._______ Za g k s p o r t. 6 Pl 0« venafi' feetciMV Mtir štabnenf z voznim sestavom Nal-! soUdnejSa konstrukcija Iz visoko-vrednega materijala. Enostavna uporaba, lahko prev zno. Naj-povoljnejsa to najzanesljivejša pogonska sila za vse gospodarske stroje, mline, žage itd. Mesafoo 30 ie m fcomooo tata* o»- bsvftffc iz seJaltsta Wm. Samnrodala za kš.cHeiim te Kanonite Alfred Koraus failstofllil. WIEN I., Etisabethstrasse 20. Brzojavni naslov: Jo ffko era us Wlaiu 80* i' Eterično jelkino olje rek*, in jelke* Okatrakl priporočam lekarnam, dro^. zdraviliščem itd. ftiiii-»eo eek (miccos) i roz^mn { st, na dobno »n debelo onim, Id razpoiagaio s ..adko.-,em; aaaao osovco te kcaa?oslc|Jo za izdelavo pokaiic so vedno razDoložl; ve za socav carje. 1 Potnik Srečko, Ifcfcjfaaa, Slomčkova nL 27. ff ■•■ • | ty* v CcIovcj. obs q£c9 iz enegj odnosno lllll IIAlllIl Itlalll dveh n»d*tropij;'v eni teh se nah3ia 'lili III lil Hali «ttavraci.a s ceo gostiln 4ko APra>. Ji lir IIVI III lllll in po odo, s kepr^čem, senčnatim \t J ■ Ej ■ Lil III Illl totT1 in ^"oro za zeienjad, velikimi ■ ^ w ^ ■ ^aiBi»aiai UIHI kletmi in hlevi z električno razsvetlfavo ripravno tudi za kako tfovino aH « hrt — te zamenjati v Jugoslavni najraje L*ubr;anl Ce'ju ali Maifbora event tudi z ve/jm posestvom na dele i v tem •koHSo. Ponudbe na apratnJSt* Slov. Naroda pod SlfiO. .Dve bili I0fl". I^ilan V. KO V a Će vić, trgovac u Stolcu u Hercegovini, ima na prodaju circa 100 hektolitara glasovitoga stolačkoga crnoga vina. vome vina treba, neka se obrati na spomenutoga. 1129 Ribje olje = pristno norveško je sveže došlo. Drogerifa jSAMITAS1 Cel}ec Zaloga parket©/. Dobavljam na debelo in drobno. Prevzemam tudi pddadanje ter vsa v t: stroko spadajoča dela co kulantnlh cenah. 1026 Jos. Puh. Ljubljana, GradaSka al. 22. Dumić, Gitvle & Pitarević trgovaiko druitvo ta uvoz i izvoz Zavret* Zrinievac 15. 3ra*ito, ptonlcu* kukuruz, tmH I ost^te fltarice. Si-Talca, svffeto, saiputit kavu I Mtalaa kolonijalnu rotou na veliko nudi uz a^ieamrfMnlla uvjete. 99S Bez konkurencije Konkurencije! I JUGOSUVENSKA IND0STRUA PAPIRA telef.br. e-38 CtfSTAV«U6MAWN tclef.br. eas Brzojavi^JiprNtkoiič^/a 3. ZAGREB NIKofičeva ul. 3. ■«;ceiwI5s dobava in boca!21fcfetflfta: raali trst aanirfa kater: tfakatnaaa. »isaliteaa. Ikancantnega, fakumaatnags. kanceatatf a beton ;tl papirnatih prtov, papiria za peli« (Jteteža) trsovildh in kart:, om?'?? wb?. kafet in estatona v to stroka spatfa-•T»PB bfPOB. LES »s^ms^ •»■■•aFe *t> »!•*• za 2a?o. Po* nčbe s cenona naslov Ivana SsaVkn, tavaraa poa%a4ov te nnrma ta«, L tdOtana« »nonlkova amtai M. «au 107 : W rodbine • skupno ilćcjo stanovanje, obs* je& te 6 — 7 aob» bnhinje, ' polne onfee, a vsenrt pritfkltrhsn ter efekt leno razsvetl'avo v al! na pereferfif Ljubi) «ae, xa ta kof a!i pozneje. Oskrba s knrja\*o in posebna -.r \ grada osebi, Id stanovanje okrbi zagoto*>'ljens. 5poro£nasepfoaijap«a.Kar)aTa tt t. k^c'ojiiriiu flg »OJfjrennl trg fc | Speč; i'ua kro zći r.t za dane io gespođe po nalnovejšib ttodelib S.Fcioti2!k, ^cbljan^, Self3lnrfnail.fi/Liit Za dane in gospode »odero* oprea»f|etj ■odo! salon prte vrste Za aaroeo aa. M prinesejo bia-o,ivi nostrelbi. Obračaaje. •I Btoderriiranje oblek, irdetovat Je oaifof bl Slaoicleaveul nJ^gantnega s«o>tau V33k dan ob 5. uri £aj» Francoski, botan&ki tlkerP. — Pristni amerikanski drioks. G H A Z, Burggasse M>. 8. ; krožno žago a!i s sekalntco za les, prevozne, odda naje.;; 'eili jtiiss 89ro esd Mmttinenlaoer Kart a Co., (topirar Pajd KErti Ufien IV.. SchOnburgstrasse 14. kub tvornica riji d. i Za^r£b. iT Mačiću* tro tor. 2 L kat ud*a trgovcima samo na veliko Kušlio rabijo kao razne vrsti košulja, $aća, noč-mfj kofjlja, erukvica (mekanih man-£eta} i mekanih ogrlica ■obal odto preporuka tvoje bogato sadsi svakovrsne Manctaktnrne robe k?o engleskih tkanina, potstava Sifona, kretor^a, zefire, panuc končanih tkanina Ltd. Nanjčbe pou^e^em obavljaju *e kretom poŠto. M^flecai za izradbu projekta za gradnju jednog svratištri i kupališta u Zagrebu. | Dioničarsko društvo za izgradnju svratišta ! kupališta | u Zagrebu, Ilica br. 5 raspisuje natječaj za izradbo > projekta za gradnju hotela i kupališta u Zagrebu, koji I se imade podići na mjestu, koje leži u Ilici, Gundu-1 lićevoj ulici i Samostanskaj ulici time, da interesenti mogu odnosne natječajne uvjete podići u Prvoj hrvatskoj štedionici u Zagrebu. Raspisane nagrade jesu slijedećet 1 prva nagrada K 30.000*— 1 druga nagrada , 20 000'— 1 treća nagrada , 10.000'— Hfanfio Unfflre n i7rtis sm i Imuni i fir i '»* —^———■——n*p f^CELERITAS"^ g Juqosiavensho odpremnicKo imporftio iexporino d. d. -C Ilica 82 Zagreb Telef. 6-45 l^gpdruzptce Zemun Safdf^b.ManbĐr^efn.tn""^"?!"^^ Prima: sve zbirne i vagonske otpreme iz njemačke Avstrije za djelu Jugoslaviju i obratno. ZBIRNI PROMETI ^■'en—Zagreb, Zagreb—Zomni—3eorjrađf afoTt sad. Wien—Zagreb, Zagreb—Sarajevo—Mostar« KUPDJE i PRODAJE: sve vrsti robe na vlastiti račun kao što i n komisiju. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ___________________________ __ I itd«—ih»*aiM»>m.iw. aajar* Stritarjewa ulica itev« 2* "^al —-a^«^*.*«,000.00..t^z^m [ Podružnice v Splita, Ceama, Trsta, Sarajera, 6arkiv Cafe Nariboro Borovljah ter ekspozitura v Ptuju. j vloge na knjiiicu in tokoii rmtun proti Mojodnojniu otMreoOomoaalai aaaej • aa prodale vsa vrs*e vednostnih papirjev, valut ___ in dovoljuje pav vsakovrstne KREDITE ~*f i «MM«MaMMMaH.MMMa«Ma«Hi Za taKrtai m oer»v«na Vatatti K •#!!•(._