FOR A FREE SLOVENIA LETNIK XLII NOVEMBER 1991 I would suggest... that Canada first of all recognize Croatia and Slovenia Second, it should declare that the country called Yugoslavia no longer exists and ask its ambassador to go home! Q >1g m) ŠT.11 NO. 11 KOMAJ ZAZNANI PREMIKI Slovenski narod je letos 25. junija s proklamacijo o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije vsemu svetu jasno in odločno povedal, da hoče biti na zemlji, katero lasti in poseduje že tisoč let in čez, sam gospodar in sam ustvarjati pogoje narodne rasti na vseh področjih slovenskega narodnega življenja. S tem zgodovinskim premikom iz splošno kulturnega na izrazito politično področje, smo Slovenci postali politični narod. Ta prehod je slovenski narod zavestno izvajal postopoma: upošteval in hkrati opiral na federativno ustavno določbo, ki izrecno omenja in dopušča narodom Jugoslavije pravico do odcepitve; s svobodnimi volitvami odstranil petinštirideset let trajajočo komunistično diktaturo in upeljal parlamentarno demokracijo; 23. decembra 1990 izvedel plebiscit, s katerim je z ogromno večino zadostil pogojem in zahtevam zdaj že globalno priznanega, a žal, vsebinsko še ne v polni meri izvajanega načela o samoodločbi narodov in 25. junija letos pa proklamiral slovensko državno neodvisnost. Že pred in med nevedenimi zdaj že pomembnimi zgodovinskimi dogodki so slovenski predstavniki skušali z razgovori, na civiliziran način, urediti z zvezno federativno jugoslovansko vlado v Belgradu vse potrebno za osamosvojitev. Brez uspeha! Sledila je najprej popolna gospodarska blokada Slovenije, nezakonit odvzem njenih gospodarskih izpostav v različnih delih Jugoslavije, največ v Srbiji in končno vojna. Jugoslovanska ljudska armada je po proklamaciji slovenske državne neodvisnosti napadla republiko Slovenijo. Ta nesmiselen napad je poleg gospodarskega razdejanja terjal tudi nepotrebne človeške žrtve. Živi narodni zavesti, ki je v tistih kritičnih junijskih dogodkih vse Slovence, kjerkoli že žive, zedinila, da smo bili, brez ozira na različne ideološke poglede, edini, gre prvenstvena zasluga, da smo iz te sicer kratkotrajne, slovenskemu narodu vsiljene vojne izšli zmagovalci. Z Brionskimi razgovori je slovenski narod prvikrat v naši stoletja dolgi zgodovini stopil na mednarodno pozornico in s podpisi svojih svobodno izbranih predstavnikov pristal na trimesečni moratorij. V tem času se je začela umikati iz Slovenije JLA. Koncem oktobra so odšli poslednji oddelki, in kar je bilo pričakovati, s svojim umikom še povečali razdejanje. Z mednarodnega stališča gledano je danes predvsem važno, da je na tem zgodovinsko prehodnem ozemlju, v Sloveniji, mir, in da se slovenska demokratično izbrana vlada vsestransko, prepričevalno in uspešno prizadeva za gospodarsko izboljšanje. Gre torej za dostojno, politično dozorelo predstavitev svetu. Ne s prosjačenjem, ker ne zmoremo, pač pa z vsestransko dejansko gospodarsko zmogljivostjo in trezno preudarnostjo šele lahko upravičeno pričakujemo, da bo mednarodno priznanje sledilo. V tem kritičnem trenutku slovenskega narodnega življenja pričakujemo, da bosta sleherna Slovenka in Slovenec, brez godrnjanja, z resnim delom in zadržanjem, doprinesla odgovoren delež za lepšo in pravičnejšo bodočnost slovenskega naroda, v kar trdno upamo: svobodni, mednarodno priznani državi SLOVENIJI! Jugoslavija je še članica Združenih narodov in drugih mednarodnih ustanov. Vendar Jugoslavija več ne obstoja in jo je, - z ozirom na zdaj že več mesecev trajajočo vojno na Hrvatskem, dalje makedonski referendumski odločitvi po samostojnosti, razkrajajočim dogodkom v Bosni in Hercegovini, še ne rešenim, akutnem albanskem vprašanju na Kosovem, v zadnjih dnevih muslimanski zahtevi v Sandžaku, protestnem romunskem nastopu na severu in končno vsled srbske bumeranške politike nasploh, -tudi v bodoče težko predvidevati. To danes, sicer z obotavljanjem, uvidevajo že zapadne evropske države, Anglija, Združene države Amerike, Avstralija in dr.. Ta globalna uvidevanja o neživljenjskosti Jugoslavije so zaenkrat še komaj zaznatna, večkrat dvoumna aH pa nejasno nakazana. Tragika pri vsem tem pa je še to, da zapadne evropske države, Anglija in Amerika priznavajo načelo o samoodločbi narodov obstoječim,umetnim državnim tvorbam, v tem primeru Jugoslaviji in Sovjetski zvezi..., ki sta več aH manj umetni, zato neživljenjski politični tvorbi, ne pa, kar bi dejansko morale, v njih živečim narodom. Premiki so danes v republiki Sloveniji vidni: predvsem v uspešni državni upravi z vpeljavo potnih listov, z uvedbo novega denarja, s prevzemom zadnjih federalnih oblasti v Sloveniji, z vzpostavljanjem diplomatskih zastopnikov v svetu i. t. d.. In ves ta spontan in hkrati odločen preobrat: osamosvojitev z istočasno proglasitvijo nove države Republike Slovenije, ki je po svoji stvaritvi v popolnem soglasju z naravnim pravom in principom o samoodločbi narodov, bo težko, če že skoraj nemogoče trajno zanikati! L. Jamnik News Release Secretary o( State for External Affairs "Vi e .V«. "«M- Communique Secrétaire d'État aux Affaires extérieures No. 239 October 25, 1991 CANADA CONDEMNS ATTACK ON DUBROVNIK The Secretary of State for External Affairs, the Honourable Barbara McDougall, denounced today the attack: by the Yugoslav federal army on the City of Dubrovnik. "The attack on Dubrovnik by the Yugoslav federal army is an intolerable and wanton use of violence against innocent civilians and a city of immense historical value, not only to Yugoslavia, but to the whole world," said Mrs. McDougall. "Canada's Delegation to today's United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization (UNESCO) meeting in Paris condemned in the strongest terms the senseless targeting of this world heritage site. It is time for all parties involved to respect the cease-fires they have signed and to negotiate a settlement to this tragic conflict." The Minister released notes used by the Canadian Delegation at an extraordinary session of the 26th General Conference of UNESCO in Paris. J%\ Y For further information, media representatives may contact: Media Relations Office External Affairs and International Trade Canada (613) 995-1874 NOTES FOR AN INTERVENTION BY THE CANADIAN DELEGATION TO THE 26TH GENERAL CONFERENCE OF UNESCO CONCERNING PROTECTION OF THE HERITAGE OF THE CITY OF DUBROVNIK The Canadian Delegation wishes to draw the Commission's attention to what it feels is a matter of extreme importance. The Government of Canada is very concerned about reports indicating that the fighting in Yugoslavia threatens to permanently damage the historic district of the City of Dubrovnik. The Canadian Delegation points out that in addition to being an altogether indefensible act, the destruction of the historic district of the City of Dubrovnik violates the principles of the Convention on the Protection of the Cultural Heritage in the Event of an Armed Conflict (Convention of The Hague, 1954), and of the Convention on the Protection of the World Cultural and Natural Heritage (1972). Conversely, the Canadian Delegation welcomes and fully supports the joint declaration of the United Nations Secretary-General and the UNESCO Director-General and their plea to stop the fighting in order to avoid a deterioration of the situation and to prevent additional destruction from occurr ir.g. Canada condemns this senseless destruction and invites the UNESCO General Conference and all countries to join with it in insisting on the cessation of these deplorable acts that are causing the loss of human lives, the displacement of thousands of citizens and the destruction of cultural wealth of inestimable value. *. a \>5HV slovenska DRŽAVA FOR A FREE SLOVENIA Subscription rates: $15.00 per year $ 1.50 single issue Advertising: $ .45 per agata line 1987 -1988 Member of Multilingual Press Association of Ontario Member of Canadian Multilingual Press Federation Owned and published monthly by Slovenian National Federation of Canada Lastnik in izdajatelji Slovenska Narodna Zveza v Kanadi 646 Euclid Ave., Toronto. Ontario M6G 2T5 Edited by Editorial Board Urejuje konzorcij Slovenske Države Zastopnika: Martin Duh Calle 105, # 4311 1653 Villa Ballester Argentina Ludvik Jamnik 79 Watson Avenue Toronto, Ontario M6S 4E2 Canada TELEPHONE & FAX #: (416)-766-4848 Letna naročnina: Za Kanado in ZDA $15.00, za Argentino in Brazilijo po dogovoru, Anglija, Avstrija, Avstralija, Francija in druge države $12.00 U.S. Po letalski pošti po dogovoru. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. Slomškovo priznanje zaslužnim mohorjanom Eden izmed temeljev Mohorjeve družbe so mnogi sodelavci, ki s svojim tihim delom prispevajo pomemben delež k uspehu Mohorjeve. Nekatere izmed njih je Mohorjeva družba odlikovala s Slomškovim priznanjem. Priznanje so dobili: Franc Rehsmann, Št. Jakob v Rožu Amalija Brumnik, Dobrla vas Micka Žlinder, Št. Rupert pri Velikovcu Lovro Petričig, Št. Ilj Vinko Zaletel, Vogrče Matevž Igerc, Suha Ludvik Jank, Radiše Franc Linhart, Libuče Franc Oitzl, Brnca Tomaž Holmar, Obirsko s. Lamberta Lučovnik, Pli-berk Alojzij Luskar, Kamen Štefan Žerdin, Celovec Štefan Massner, Žel. Kapla p. Ivan Tomažič, Dunaj Janko Tolmajer, Sp. Rute Janez in Marija Prosen, Cleveland, ZDA Anton in Ana Gaber, Chicago, ZDA rev. John Lavrih, Wichita, ZDA Frank in Mara Osredkar, Toronto, Kanada rev. Janez Kopač, Toronto, Kanada Jožica Jakopič, Wickliffe, ZDA rev. Karel Ceglar, Hamilton, Kanada Ludvik Ceglar, Saou Roque S. P., Brazilija prof. dr. Edi Gobec, Wil- loughby Hills, ZDA dr. Branko Rozman, Ljubljana, Slovenija dr. Mate Reosmann, ' Euclid, ZDA dr. Miloš Krofta, Lenox, ZDA VSEH MRTVIH DAN NA TISTO TIHO DOMOVANJE... Ko zlatorumeni plašč odpadajočega listja pokriva zemljo in na visokih kanadskih planjavah naletava prvi sneg, ko jesen pospravlja bogastvo polj in vrtov, ko vrtnice in gorečnice še z zadnjim žamim cvetjem razveseljujejo naše oči, ko se leto nagiba h koncu, nas praznik Vseh svetih in vernih duš spominja smisla in konca slehernega zemskega življenja.... Po lepi krščanski navadi obiščemo grobove svojih dragih. S svežimi krizantenami jih okrasimo in prižgemo svečo v blag spomin, v molitvi prosimo Boga za njihov večni mir. Iz rojstva, otroštva, v polnost in zlato dobo naših let, k zadnjemu utripu srca gre naša pot in potem k Stvarniku življenja in smrti po plačilo za svoja dela. Tako nas uči naša vera, kjer najdemo moči in polnost našega bivanja na zemlji. Za praznik Vseh svetih in vernih duš poro maj mo spet k znanim in neznanim grobovom....Iz mladih let mi je ostal v spominu spomenik padlih v prvi svetovni vojni. Vsako leto je bila na pokopališču pri njem slovesna komemoracija. Prebirali smo imena in leta rojstva... Sami mladi slovenski fantje, padli za interese tuje velike države. Spoštljiva, težka misel je legla v mlado srce____ In potem se je zgodilo nekaj strašnega.... Po slovenski zemlji je zdivjala človeška zver, ubijala in ščuvala brata proti bratu, rušila z ljubeznijo in pridnimi rokami zgrajene domove, uničevala družine in iz prelepega koščka zemlje pod Triglavom izkopala grobove vsepovsod____ Danes po šestinštiridesetih letih stoji križ v Kočevskem rogu, od Svete Ane pri Tehaijih pozvanja zvon k spravni Že četrtič smo zbrani tu na ljubljanskih Žalah za vse svete. Prvič, leta 1988, je tej deželi še vladal komunistični režim. Takrat se je še moralo paziti na besede. Potem je bila posejana lipa, kije kmalu postala Lipa sprave. Neznanec se je večkrat znesel na njenem krhkem stebelcu. Mi pa nismo popustili. Dovolj dolgo je bilo. Dolgih 45 let je trajalo obdobje, za katerega je veljalo, da tisoči nikoli niso živeli na tej slovenski zemlji - na svoji zemlji! Rodili so se, živeli so, nato pa jih je Kajnova roka pometla s tega sveta tako temeljito, kot da jih na tem svetu nikoli ni bilo. V zadnjih dveh letih sem obiskal na desetine krajev, kjer so množična grobišča. Nikjer ni bilo niti najmanjšega sledu, da so le nekaj deset centimetrov globlje človeške kosti. Ponekod je le rahla kotanja, ali rahla gomila pričala o tem. Če mi ne bi vsakikrat kdo točno pokazal mesta, grobišča ne bi bilo mogoče odkriti, niti zanj vedeti. Bog je poskrbel za priče. Bog skrbi tudi za rablje... Vendar, še so neodkrita grobišča! Še veliko jih je. Naš molitvi, za Šentvidom nad Ljubljano na svetem kraju mučencev gori luč, v tišini škofjeloških hribov so skoraj pol stoletja s cvetjem okrašeni skriti grobovi in še in še....Moj Bog, koliko trpljenja, bolečin in smrti je moral prestati naš mali narod zaradi zvestobe Bogu in pravi svobodi! Pokleknimo in molimo! Iz ugodnosti varnega sveta, ki nam krade smisel za višje vrednote, iz ozkih, nesmiselnih tekmovanj vseh vrst, ki kradejo moči in veselje za skupne ideale, se vrnimo za Vse svete in verne duše k častitljivim krajem, kjer v božjem miru počivajo naši dragi! ...Šestinštirideset in več let....Bili so mladi fantje, - pošteni, polni upov in mladostnih sanj, v dvajsetih, tridesetih letih, bili so tam možje in očetje, slovenske zemlje čuvaiji...in potem še njih dekleta, mlade žene in LIPA SPRAVE 1. november 1991 neskončni moralni dolg je, da vsa, ki so že odkrita, in teh je več deset, in še tista neodkrita, duhovnik posveti, tako da vsa grobišča in grobovi postanejo posvečeni kraji, da vsi, ki so nekoč živeli na tej zemlji, potem pa jih je "nekdo" zbrisal s te zemlje in jih 45 let dušil v črni zemlji, dobijo svoje grobove in so deležni spomina. Grobove in grobišča, ki so in vedno bolj postajajo romarska svetišča slovenskih mučencev. Naši potomci bi nam nekoč očitali, če svojega dolga do naših svojcev in prednikov ne bomo opravili. Enako je z resnico... Kje smo danes? Vsekakor ne dalj, kot nekje na prvi polovici poti. Po svoji grozljivi polpreteklosti smo, žal, le površno pobrskali. Sedaj jo spet večina hoče dušiti v črni zemlji. Ali ni bilo teh 45 let grozljivo dolgih? Dogodki med vojno in po vojni so večna slovenska tema. Sami sebi in svoji domovini delamo silo, če jo spet hočemo pozabiti. Izkrivljenci v tem narodu so nam naložili težko breme. Ne mečimo ga z ramen... Pri slovenski skupščini obstaja komisija za raziskavo medvojnih in povojnih pobojev. Danes na žalost moram povedati, da bi bilo za naše mučence veliko boljše, če te otroci, starci, slovenske zemlje cvet in nada. Na žrtvenik svobode so padala izmučena življenja tisočev najboljših. Kako naj pozabimo to vnebovpijočo resnico. Saj imamo še zdrav spomin, pamet in zbujajočo vest, ki kliče po pravici in zadoščenju mrtvih. V slovenskih gozdovih, v dolinah in prepadih ustvaija čas Večno simfonijo. Nad grobovi naših mučencev je odprto pravično in sveto nebo. Tam prebiva zdaj straža slovenskega naroda. Napremagljivi, izčiščeni v zadnjem zemskem trpljenu prosijo pravičnega Sodnika za svoje ljudstvo, da bi v krščanskem miru živelo svobodno na svoji zemlji pod Triglavom. Ljudje se zbirajo k grobovom mučencev. Na božjo pot v Kočevski Rog, k Sveti Ani pri Tehaijih, pod Toško čelo za Ljubljano in drugod po Sloveniji bodo romali. Pokleknimo in molimo! Prosimo, da kri naših mučencev postane seme novih kristjanov, da njih trpljenje omeči srca onih, ki sovražijo in nočejo resnice, da vsi bili bi bratje, sestre, medseboj, živeli v slogi, miru in spoštovanju, da bi bili vredni njih žrtev. Molimo še za vse druge žrtve rdeče revolucije na Slovenskem, padle v boju za lažno ideologijo, talce in jetnike umrle v zaporih, zapuščene matere in očete, žene in otroke, ki jim je človeška zloba uničila življenje in družine! Daj Bog, da bi se po tem trpljenju izčistila naša srca, da bi znali prav živeti! Slovenskim domobrancem večna slava! Anica Resnik komisije ne bi bilo, saj je ljudem dala lažno upanje...Ta komisija namreč ni naredila nič. Danes noben slovenski časopis noče raziskovalno pisati o naši polpreteklosti. Lansko leto se je po njej malo pobrskalo, nato pa smo jo pustili tako, razbrskano. Naši otroci morajo v osnovni šoli še vedno častiti revolucijo. Resnica v osnovni šoli še vedno nima mesta. Ali nam je zaradi takega obnašanja kaj boljše? Kdaj bomo poromali na kraje, kjer počivajo ljudje "brezimen": Kostanjevica na Krki, Brežiško polje, Sidol v Tuhinjski dolini, pri Oplotnici na Štajerskem, na Hočkem Pohorju itd. itd.? Tu na, ljubljanskih Žalah je grobnica ljubljanskih škofov. Škof Rožman še vedno počiva v daljni ameriški zemlji. Kdaj ga bomo prepeljali v njegovo domovino, sem na Žale? Kje je grob slovenskega generala Rupnika? Kje dr. Lamberta Ehrlicha, Kiklja, Župca, Narteja Velikonje itd. itd.? Grobovi slovenskih partizanov in komunistov obstajajo, grobov slovenskih dalje na str. 6 SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA 646 Euclid Ave., Toronto M6G 2T5 Tel. 532-4746 747 Brown's Line, Toronto, Tel. 252-6527 John E. Krck's Slovenian Credit Union OFFICE HOURS MONDAY TUESDAY WEDNESDAY THURSDAY FRIDAY SATURDAY 10 a.m. - 4 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 10 a.m. - 4 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 10 a.m. -1 p.m. NEW TORONTO TUESDAY 1 p.m. - 8 p.m. THURSDAY 1 p.m. - 8 p.m. FRIDAY 10 a.m.-8 p.m. SATURDAY 9 a.m. - 12 noon BITI ČLAN HRANILNICE — JE V KORIST TEBI IN V POMOČ PRIJATELJU! Ali Vam prejšna služba dolguje plačilo? Ali Vam pripada plača za nazaj, plača za počitnice, ali končna plača? Je podjetje propadlo? Vam ni delodajalec plačal? Imejte upanje. Če je Vaša izjava veljavna, Ontario Employee Wage Protection Program (Program Za Zaščito Plačila za Ontarijske Uslužbence), bo plačal kar Vam pripada. . .do $5,000. Informacije? V Torontu, kličite 326-6293. Vse drugje, kličite brezplačno 1-800-268-9036. The Employee Wage Protection Program ® Ontario Ministry of Labour Kadar delate, bi morali biti plačani. IZ TUJEGA TISKA THE WALL STREET JOURNAL THURSDAY, NOVEMBER 14, 1991 Act Now in Yugoslavia By Alois Mock For months Yugoslavia has been the scene of bloody conflict. Thousands o[ people have lost their lives; lens of thousands have been drive» from their homes as refugees. Towns and villages have been reduced to rubble and ashes; every day Irreplaceable cultural treasures are being destroyed. Even Dubrovnik, one of Europe's cultural jewels, Is threatened with destruction. All this Is happening In the heart of I!u-rope-In the middle of that "Europe of democracy. peace and unity." to which the heads of state and government of 35 nations ceremonially committed themselves less than two years ago in the Charter of Paris. Day after day I receive Innumerable letters from the scene of the conflict. What they all have In common Is the despairing question: "Where la the New Europe? Why is it abandoning us?" • Europe to the Test I believe that the dire conflict in Yugoslavia is putting Europe to the test. The EC Is now faced with the necessity of translating its often projected aim of a common security policy Into concrete practice. Europe's politicians will have to demonstrate what significance they attach to the principles of self-determination, democracy and human rights. And Europe will have to show whether It can take c;ire of its own security. Since the death of the dictator Tito, the people of Yugoslavia have sought freedom. They have demanded their basic political rights and freedoms, and, simultaneously the various nationalities that make up Yugoslavia have demanded their national freedom. Unfortunately, the process of democratic renewal took place only at the level of individual republics-except for the Republic of Serbia, where the communists remained In power, albeit within a somewhat altered framework. At the level of the Yugoslav federation absolutely nothing changed; the undemocratic structures remained unaltered. Yugoslavia's political landscape has for a considerable time shown the tectonic symptoms of an earthquake region: Everything was In movement underground, within the republics, while the overlying federal layer stayed completely inflexible. From the very beginning, Austria has observed the developments In her southeastern neighbor with the greatest concern. We became alarmed as early as 1990, when the Republic of Serbia erected an Initial barrier to the democratic renewal of Yugoslavia by depriving the autonomous provinces of Kosovo and Vojvodina of their powers. This action was accompanied by flagrant and continuing violations of the human rights of the Albanian majority population in Kosovo. As a result, Kosovo is now possibly the most dangerous powder keg In the Yugoslavian minefield. An explosion here could endanger the security of the entire Balkans. • Some have accused Austria of pursuing Us own interests in Yugoslavia. Some have < ""i voiced absurd allegations of Austrian •.cal nostalgia. In fact, however, we cr:L rally had only one desire: That the peoples of Yugoslavia would succeed by their combined efforts in creating a stable Yugoslr via, a Yugoslavia based on democracy, human rights and social market economy. In the course of the year 1991, however, the centripetal forces In Yugoslavia became weaker and weaker, and finally disappeared. Therefore, In the light of the major acts of aggression at the beginning of May, 1 decided to make an operational proposal. I suggested setting up a "Council of Sages." This body of European mediators would have kept the lines of dialogue open between the Yugoslav republics and the central government, while developing new security mechanisms to prevent the continual outbreak of local or regional conflict. My reasoning was governed by one consideration above all: As long as people In Yugoslavia continued to talk they were not likely to shoot. Unfortunately, the Yugoslav side politely but firmly rejected this suggestion'. Federal Prime Minister Ante Markovic. and Foreign Minister Budltnlr Loncar both held the opinion that it was unnecessary to Internationalize the crisis; they waited to solve it by their own efforts. U.S. Secretary of State James Baker met with a similar reaction In June when he proposed that a group of international constitutional experts draw up proposals for a renewal of Yugoslavia. Similarly, ef- The Yugoslav army has learned that it has to fear no practical consequences when it ignores agreements with the European Community. forts by the republics of Slovenia and Croatia to negotiate with the central government had also met with no response. And so Croatia and Slovenia finally decided to go their own way. The declarations of independence on .lune 25 were based on democratic decisions by the peoples of those republics, and are a convincing expression of the right to self-determi- nation. The ensuing military operations by the Yugoslav federal army against Slovenia In fact sealed the fate of the Yugoslav federation. By now, any attempt to maintain Yugoslavia as a coherent state must be seen as absolutely hopeless. The even bloodier conflict in Croatla-whlch still remains beyond any form of control-has only served to confirm this. The so-called "People's Army" has long since ceased to be an army of the peoples of Yugoslavia. It has thrown off any vestige of political control. Time and again it has disregarded armistice agreements negotiated by the political authorities. And Minister of Defense Veljko Kadljevlc flatly refused to obey the demand for his resignation expressed by his own head of government, Mr. Markovic. There no longer exists even a formal legal federal authority. The so-called "Serbian bloc" Is now acting alone within the collective state presidium i.e. with the exclusion of Croatia, Slovenia, Bosnla-Herze-govlna and Macedonia. In the manner of a coup d'etat, tills group has declared themselves to be the sole authority In Yugoslavia. and accordingly has attempted to assume the functions of both government and parliament. How has the International community behaved In the face of all these developments? Unfortunately, I believe that the International reactions to date can only be described as "too little and too late." The international community at first completely underestimated the strength of will among the Slovenes and Croats to take the path of independence. Ignoring all the evidence of clearly escalating disintegration Ignoring all the hostilities, the human,vie tlms and the material destruction,.the In ternational community, continued ;to 'bei lleve that "the territorial Integrity of Yu: goslavla" could be maintained. This, however, would have been possible only on tlie basis of voluntary consensus among 1 the, peoples of Yugoslavia. And all this time the armed conflict never, ceased. The European Community did, in fact, succeed In helping to . calm the situation , during the Initial phase. With the first three "troika" missions and the Brlonl agreement the EC succeeded in obtaining the withdrawal of the Yugoslav army trom Slovenia. This initial success has" often been overlooked in the light of the many setbacks the EC has had to accept In Its at; tempt to mediate in Croatia. But it was shown ihen that consistent action can produce results. In the meantime, however, the Yugoslav army has learned that It has to fear no practical consequences when it Ignores agreements with the European Community. Announcements from several EC member countries that they would give diplomatic recognition to Slovenia and Croatia if- the fighting were not stopped have remained Ineffective. The .Community now has agreed on concrete sanctions. However, it remains to be seen;,whethei; they will be sufficiently sharp to Induce thel People's Army to modify Its attitude ■."The nonchalance of the Yugoslav military leaders toward agreements with the European Community has been repeatedly demonstrated, On Oct. 10, the President of the' EC Council, Hans van den Broek of the Netherlands, announced that he had negotiated an agreement between the;'presldents;of Croatia and Serbia, Franjo Tudjman'tmd Slobodan1 Milosevic, and federal defense minister Kadljevlc,, on the withdrawal of the army from Croatia. 'This was flatly contradicted just a few hours later .by, a communique from the Yugoslav Peopled Army tliat stated that a withdrawal,was out of the question. ' J ...... End the Killing The disintegration, of , Yugoslavia'now, seems to he Inevitable','At the moment Eu: rope must have one principal alm::To'use every possible political and ewinomic means to put an end to the killing,,the misery of refugees>and the destruction of en{ tire regions. We must not accept mat the principles proclaimed by 35 heads,of state and. government in the Charter, of; Paris can be openly flouted. With Security Council Resolution 713 the United Nations lent Its'authority to all International efforts to obtain a solution to the Yugoslav'confllct^and those of the European Community in par" ticular. It Is precisely those actors on the inter/: national scene that place special value on democracy, peace and human rights-Hie U.S., the European Community.and;the other countries of the : West-that'iare called upon to ensure the maintenance of armistice agreements 1 in ' Yugoslavia through appropriate political arid economic measures, and to provide^effective,Interna* tlonal guarantees for,the protection'of ml; norltles and ethnic groups within the pres; ent area of Yugoslavia. They are, however; also called upon to offer International recognition to those peoples of Yugoslavia who have exercised their right to self-determination by democratic means, Mr. Mock is foreign minister o/ Austria. 25.12.1990 zgodovinski dan Poziv kardinala Kuharica: „Ustavite končno to brutalno * i a vojno I Hrvaški primas kardinal Franjo Kuharic je znova pozval politike v Evropi in po vsem svetu, „naj store vse, kar je mogoče, da se ustavi ta brutalna vojna na Hrvaškem". Jugoslovansko vlado naj bi končno postavili pod tak pritisk, da bo ustavila svojo agresijo in umaknila svoje čete iz Hrvaške, je dejal zagrebški nadškof za avstrijsko katoliško poročeval-no agencijo Kathpress. Priznanje suverenosti Slovenije, Hrvaške in vseh republik, ki to želijo, bi bilo po mnenju zagrebškega nadškofa „korak k okrepitvi miru". Svetovna javnost očitno še vedno ni doumela, da na Hrvaškem vlada „resnična vojna", s tisoči mrtvih in ranjenih in več kot 300.000 begunci, je tožil Kuharic. Samo mednarodni pritisk lahko „osvobodi od te vojne, kije rana na telesu Evrope". Mir bo mogoč samo tedaj, če se bodo spoštovale meje med republikami. Cerkev želi, da bi lahko „vsi občani na Hrvaškem živeli v miru, vseeno kakšne narodnosti in kakšne religiozne veroizpovedi", je podčrtal kardinal. Papež Janez Pavel II. je po besedah hrvaškega pri masa „storil vse, kar je mogel", da bi Jugoslavijo privedel na pot miru. Vernike po vsem svetu je pozval, naj molijo za konec vojne. Tudi po diplomatski poti je pozval vse vlade, naj priznajo Hrvaško in Slovenijo. KAJ PRAVIJO DRUGI O NAS ? Slovenci so delaven in samozavesten narod. Karkoli že se bo zgodilo in nastalo iz razpadajo če Jugoslavije, se bo Slovenija, najbolj severno ležeča republika, osamosvojila. Lahko se bo pridružila drugim državicam, ki bodo nastale po razpadu Jugoslavije, v neko ohlapno konfederacijo, kar pa ne bo spremenilo njene neodvisnosti. Kakšna naj bi bila ta nova državica na južnem delu Srednje Evrope? Kakšen je ta narod, ki si je v teh par letih izvojeval lastno državico? Sosedje poznajo Slovence kot marljive, varčne in ljubitelje reda. Iz tega sledi, da se bo ta državica pravilno razvijala. Nikomur se ni treba bati neodgovornega upravljanja Slovenije, saj je v preteklih letih sorazmerno veliko doprinesla k dohodkom in deviznemu pritoku v Jugoslaviji. Slovenci skrbno ravnajo z denatjem in sicer tako uspešno, da jih v ostali Jugoslaviji smatrajo celo za skopušne. Le redkokdaj bo Slovenec iz bahavosti razmetaval denar, kar pa se večkrat dogaja pri drugih narodih na Balkanu. Slovenske banke so bile celo v komunističnih časih zelo uspešne pri njihovem poslovanju zaradi razumnega gospodarstva. Delavnost in organizacijska sposobnost Slovencev je v njihovi republiki blažila uničujoče posledice komunističnega režima. Socializem se je najbolje obnesel v Sloveniji, kar so priznale tudi druge republike; to pa radi tega, ker Slovencem ni niti leninistična ideologija, niti nacionalna zavest, preprečila realističnega gledanja na položaj. Simpatija do socializma je pri Slovencih do neke mere resnična, ker je izmed njih prišel Boris Kidrič, zaslepljeni komunistični dogmatik, ki je v prvih letih komunistične Jugoslavije vodil blazno nacionalizacijo podjetij in industrializacijo kot načrtno politiko povojne Jugoslavije. Drugi Slovenec pa je bil Edvard Kardelj, sicer načitan, vendar enostransko usmerjen in prepričan, da je bil glavni beograjski ideolog, čeprav se je mnogo drugih partijcev potegovalo za ta naslov. Slovenci si očitajo, da so se podvrgli komunistični nadvladi. Tudi v tem je nekaj resnice. Slovenci niso po naravi uporni, dolgo časa se skušajo ravnati po predpisih vlade, toda ko jim začne presedati, se uprejo z vso silo in se ne boje žrtev. To je tudi izkusila katoliška cerkev v času reformacijskega gibanja na Slovenskem, katerega je vodil Primož Trubar, veliki slovenski protestant in ustanovitelj slovenskega knjižnega jezika v katerega je prevedel sv. pismo. Umrl je kot izgnanec v Nemčiji kot župnik v Derenginu pri Tubingu. S pomo čjo Habsburžanov je uspela protireformacija, kije zaprla vse protestantske cerkve in izgnala njihove duhovnike. Zato so mnogi Slovenci v tistem času potovali čez Muro, k nedeljski službi božji, kjer je strpna madžarska oblast dovolila luteransko bogoslužje. /Frankfurter Allgemeine Zeitung, april 16, 1991./ Slovenski kmečki upori niso bili nič manjši v Sloveniji kot kje drugje v Evropi. Ko je nemški nacionalsocializem začel s ponemčevanjem in preganjanjem Slovencev, je nastal odpor, v katerem so sprva sodelovale številne politične stranke. Leta 1968.pa so vodilni slovenski komunisti, s tedanjim predsednikom slovenske republike Stanetom Kavčičem, začeli boj, istočasno z dogajanji na Hrvaškem, proti srbsko-komunisti čni nadvladi v Beogradu. Ker je bilo v Sloveniji mirno, ostali svet ni opazil, da so se Slovenci zelo oddaljili od komunizma, že zaradi tega, ker so vzorni katoličani. Cerkve so ob nedeljah in praznikih polne, kar lahko opazimo samo še na Poljskem in Irskem. Politični klerikalizem, ki je v prejšnjih časih imel zaslombo v slovenskem narodu, je imel voditelja v duhovniku Antonu Korošcu, ki je bil v medvojnem času vplivni politik v Jugoslaviji. V 20-tih in 30-tih letih 19. stoletja je imel klerikalizem na slovensko inteligenco večji vpliv kot pa svobodomiselnost. Tudi v komunistični Jugoslaviji je imel Veren človek večjo možnost postati profesor na ljubljanski univerzi kot na zagrebški. V tem času so komunisti po vaseh in javnih poslopjih pisali z veliko vnemo ateistične parole in vse vasi imenovane po svetnikih kot npr. Sv. Bernard, so bile preimenovane na samo Bernard, kar pa jim kljub temu ni nič pomagalo. V začetku beograjske nadvlade je družila Slovence skrb za obstoj naroda. Slovenci so mali dvo-milijonski narod in njihova domovina ima morje, alpsko gorovje, valovito gričevje ter del panonske ravnine. Na severu in zapadu meji na dve močni kulturi: nemško-avstrijsko in italijansko. Strah da bi jih ti dve kulturi prevladali, je močno ukoreninjen. To je tudi eden vzrokov, da so se po prvi svetovni vojni naslonili na srbsko kraljestvo Jugoslavije, kateri so ostali zvesti vkljub hudim razočaranjem. V drugi svetovni vojni, ko so si Nemci in Italijani razdelili Slovenijo, so Slovenci potrdili pripadnost k Jugoslaviji tudi prav zaradi tega, in pa, ker je že od začetka 20. stoletja vladal duh panslavizma med slovanskimi narodi. Komunistična oblast je bila za Slovenijo že od vsega začetka velika nesreča. Gotovo se je nekaj Slovencev dalo preslepiti, ker so mislili, da jim bo Titova Jugoslavija pridobila Trst in njegovo zaledje. Ze v 60. letih pa je začela nejevolja radi centralisti čne oblasti in strah, da bo srbski imperializem zatrl slovensko kulturo. Borili so se z vso silo za televizijsko postajo v svojem jeziku. Srbi so jih smatrali v zgodovinskem pomenu le za južnoslovanski privesek. Zavedli so se, da po narodnosti in svojem jeziku pripadajo k zapadnim Slovanom. Z železno voljo so si v tem času komunizma priborili in obdržali svojo narodnost. Vedno bolj so začeli dvomiti v trajnost Jugoslavije. Zavedali so se tudi, da v tem beograjskem-socialisti čno-balkanskem zgrešenem gospodarstvu nikdar ne bodo dosegli stopnje srednje-evropske ekonomije. Sloveniji nič ne pomaga, če ima najvišjo produktivnost v državi, če ima najbolj moderne tovarne, ko pa jim je bil uspešni gospodarski sistem prepovedan. Če pa bi kljub temu uspeli, bi morali velik del dobička poslati v centralno vodstvo za pomoč zaostalim republikam. Slovence so drugi Jugoslovani nazivali "Nemce",kar pomeni, da so pametni, ne odobravajo pa , da so "drugačni" od njih. Tako mnenje vzbuja pri Slovencih mešane občutke, ker je slovensko mišljenje o Nemcih razdvojeno. Skozi stoletja so živeli pod pokroviteljstvom Frankov, nato pa habsburške Avstrije, kar jih je obvarovalo precej nesreč, ne pa turških vpadov. V tem podložniškem stanu si niso mogli ustvariti svoje državnosti. Radi tega so se oklenili svojega jezika. Slovensko so govorili skozi stoletja le kmetje, v uradih pa nemško. V prvi polovici 19.stoletja se je prebudila zavest za slovenski jezik. Temu so nasprotovali nemško govoreči meščani, katerih stan je vedno naraščal, v glavnem zaradi industrializacije. Ko je Napoleonov maršal Marmont za kratek čas ustanovil provinco Ilirijo, je odločil, naj se v šolah poučuje v slovenščini; manjkalo pa je učiteljev, ki bi bili za to sposobni. Največji slovenski pesnik, dr. France Prešeren, je pesnil v slovenskem jeziku. Univerz na slovenskem ni bilo, radi tega so Slovenci študirali v Gradzu, Dunaju, Zagrebu ali Pragi. Mnogo Slovencev je doseglo visoka mesta v dunajski administraciji, vendar so s tem prekinili zvezo s slovenskim narodom. Katoliška konservativna slovenska ljudska stranka je pripadala pokretu, ki se je boril za južnoslovansko enakopravnost in narodno eksistenco v avstro-ogrski monarhiji. Glavni predstavnik tega pokreta pri Slovencih je bil duhovnik dr. Anton Korošec, ki pa se je že 1. 1917 začel odvračati od Avstrije. Po končani prvi svetovni vojni so se Slovenci v narodno-samozavestni omami zoperstavili vsemu, kar je bilo avstrijskega ali nemškega. Nemci v Ljubljani, Mariboru in Kočevju so bili zapostavljeni. Mnogi so zato zapustili Slovenijo in se izselili v Avstrijo. Slovenski filozofi, teologi, umetniki in pisatelji so se naslanjali v dvajsetih in tridesetih letih na Francijo, kar je tudi dokaz protinemške miselnosti. S pojavom boljševizma se je to nadaljevalo med drugo svetovno vojno. V zadnjem desetletju se Slovenci spet srečujejo z nemškim svetom. V evropsko skupnost želijo priti kot samostojen narod. Prevod: O. M. SPOMENICE SLOVENSKIH PREDSTAVNIKOV SKUPŠČINA REPUBLIKE SLOVENIJE "izvršni svet PREDSEDNIK Your Excellency, ZA MEDNARODNO PRIZNANJE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, 23 October 1991 Allow me to inform You, Your Excellency, that the Federal Authorities continue to interfere with the economic relations of the Republic of Slovenia and the world. The National Bank of Yugoslavia has recently adopted a decision to withdraw from commercial banks of Slovenia and Croatia, authorization for foreign operations. As you may know, all correspondents of the National Bank of Yugoslavia, together with all correspondents of Yugoslav authorized commercial banks, have been informed of this decision with the aim of disrupting payment transactions with commercial banks of the Republic of Slovenia and to divert these transactions to banks outside Slovenia and Croatia. I earnestly hope that you will treat this message with all gravity and help prevent potential problems in the normal course of payments between and among your and Slovenian banks, this being a Crucial part of our economic cooperation. I am sure that, in your actions concerning this matter, you will also bear in mind that payment transactions between and among Slovenian banks and banks abroad have always been prompt and that we have duly met all our foreign obligations, to creditors from your country as well as to the National Bank of Yugoslavia. It is our desire, however, as we have repeatedly expressed, to reach an agreement on the legal succession and, within this framework, on thè division of resources and property, rights and obligations of the SFRY/~- Please accept, Your Excellency, the assurances of my highest consideration. Lojze Peterle PRESIDENT His Excellency Mr. martin Brian Mulroney Prime Minister of Canada PARLIAMENT OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA PRESIDENT Ljubljana, 23 October 1991 Your Excellency, On the basis of the plébiscité decision of the citizens of Slovenia, the Parliament of the Republic of Slovenia proclaimed sovereignty and independence of the Republic of Slovenia on 25 June 1991. The Government of the Republic of Slovenia pleaded for the international recognition of the Republic of Slovenia with all states and international organizations. Enclosed please find our request addressed to the Government of Canada. Slovenia has, following the military intervention of the Yugoslav Army, accepted the Biioni Joint Declaration of 7 July 1991 in its desire for peace and political settlement of all open issues between the Republic of Slovenia and the federal authorities of the former SFR Yugoslavia and deferred the implementation and execution of the decision on independènçe for three months. This period expired on 7 October 1991^- After this date, the Republic of Slovenia has executed the conclusions on sovereignty and independence and fulfils a J 1 conditions for international recognition. On behalf of the Parliament of the Republic of Slovenia, 1 herewith request the Parliament of Canada to consider and discuss the issue of the recognition of the Republic of Slovenia and the establishment of diplomatic relations between our two countries. Please accept. Your Excellency, the renewed assurances of my highest consideration. His ExceJlency Mr. Guy Charbonneau President of the Senate I lie Parliament of Canada REPUBLIC Of SLOVENIA MINISTRY FOR FOREIGN AFFAIRS LJUBLJANA. GREGORČIČEVA 2S TEL 36 bl J?<-K1 - FAX : 38 61 213 357 Ljubljana, June 25, 1991 Your Excellency, On behalf of the Government of the Republic of Slovenia and in my capacity as Minister for Foreign Affairs, I have the honour to inform you that at it's session on June 25, 1991, the Parliament of the Republic of Slovenia adopted the Declaration of Independence, Constitutional Charter and Constitutional Law by which the independence of Slovenia is proclaimed and enforced. The proclamation of independence is based on the results of the Plebiscite held on December 23, 1990. The Republic of Slovenia is therefore pleading for recognition' as sovereign state. We kindly ask Your Excellency to submit this request for recognition to your Government We would like to assure you that we will take all necesn sary measures actively to maintain established forms of coopera= tion between our countries. We kindly expect the same from your side We believe in the successful development of our relations in the future. Although the Republic of Slovenia is assuming all prerooa^ tives and authorities which have been partly delegated to federal institutions in the past, we are still prepared to negotiate with sovereign Yugoslav republics on all questions of mutual intern est. Please find enclosed the documents cited above. Her Excellency .Minister for Foreign Affairs Mrs. Barbara McDougall / Secretary of State for External /■' / Affairs of Canada Dr. Dimitrij Rupel Independence. This decision was based on the will of the Slovenian nation expressed at the plebiscite held in December, 1990. The Assembly of the Republic of Slovenia has also accepted the declaration that the foreign policy of the Republic of Slovenia will be peaceful and based on the principles of the Charter and other documents of the United Nations Organisation. The state of Slovenia has also constitutionally bound itself to implement all international obligations. The Republic of Slovenija, in the same letter to the Secretary General of the UNO, also expressed its desire to become a full member of the UNO, since it is prepared and actually capable of meeting all the requirements of the Charter of the UNO and other resolutions of the bodies of the UNO, as well as expressing an interest in opening an observer mission at the seat of the UNO in New York and in Geneva. The military intervention of the Yugoslav People's Army,which followed the Declaration of Independence, was an utterly ruthless and violent manner of postponing its realization. It caused many human victims and enormous material damage (approx. 2,7 billion USD). The Republic of Slovenia has constantly supported the proposals and activities of the European Community in its efforts towards a peaceful solution to the Yugoslav crisis. On the initiative of the European Community, it accepted the Brioni Declaration and the three month moratorium on the implementation of acts of independence. This moratorium was to enable negotiations on dissociation and a peaceful solution to the Yugoslav crisis. Despite the numerous initiatives of the Republic of Slovenia, no negotiations at all materialized, while Slovenia, has for its part fulfilled all the key points of the Brioni Declaration. Now, after the expiry of the moratorium, Slovenia is continuing with the process of achieving independence, of acquiring full economic independence and international recognition. It has introduced its own currency unit and has set out on the path of monetary emancipation. It is indicative that eleven European countries have already recognized the Slovenian passport and some countries are already establishing a selective approach in bilateral relations with Slovenia, especially in the economic field. By decision of its parliament, the Republic of Slovenia continued, ¡.liter the expiry of the moratorium on October 7,1991, with constructive participation at the Peace Conference on Yugoslavia in The Hague, with the status of an independent, sovereign and inheritor state. At ' the Conference.it supports peace in the region of former SFRY and the guarantee of the legitimate interest of all nations and republics, as well as the ordering of questions of succession and the division of property, obligations, and debts. § PRESIDENCY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA PRESIDENT Ljubljana, October 23, 1991 Dear Mr.President, Allow me to adress you with the wish that, before the planned meeting of the Security Council of the United Nations Organization, the members of this important body of the United Nations Organization succeed in their efforts to find a peaceful solution to the Yugoslav crisis. The Republic of Slovenia has high regard for the role of the United Nations and its activities to date in the termination of crises throughout the world. We also sincerely welcomed the personal envoy of the Secretary General of the UN, Mr.Cyrus Vance, who has already informed the Secretary General about actual conditions in former Yugoslavia. We expect the report on his visit to Yugoslavia to make an important contribution to the clarification of our problems and to the assurance of peace in this region at the coming Conference of the Security Council of the United Nations. Respected Mr. President, we are aware of the impact the coming meeting of the Security Council will have on the solution of the Yugoslav crisis, for time is running out, while the general situation is worsening daily. We have difficulty in understanding why, despite ten signed agreements on a cease-fire, the invasion of Croatia continues unabated, its effects are more and more tragic each day and also ever more irreparable in terms of the future coexistence of the nations involved in this war. I particularly wish to lay stress on the mass exodus of people, people have had their homes destroyed because of this war, people whose future is now so utterly uncertain. At this moment there are approximately 30.000 refugees in Slovenia alone,and the total of all refugees, according to Mr. Vance's estimate, will be over 4 00.000 by the end of the year. I hope that you understand that from the purely humanitarian aspect, this problem is becoming ever more difficult for Slovenia with its 2 million inhabitants. We believe that the first task is to stop this senseless war in the heart of Europe and establish peace, which is critical for the stabilization of political conditions ' and the restoration of trust among the independent, sovereign and autonomous republics on the territory of former Yugoslavia. The Republic of Slovenia has already notified the Secretary General, on June 25, 1991, that the Assembly of the Republjc of Slovenia has accepted the constitutional law on the dissociation of the Republic of Slovenia from the Socialist Federal Republic of Yugoslavia and the complete achievement of independence, together with the Declaration of I wish particularly to stress, respected Mr. President, that Slovenia honors the interests and already accepted decisions of the Yugoslav republics on their future life and relations among them. We do not want to obstruct the establishment and development of this cooperation in any way whatsoever. The Republic of Slovenia, as an independent and sovereign state, wishes, and sees its best interest in cooperation as a sovereign state with the republics/states of the former SFRY or their community, if such be established on the basis of mutual interest, mutual recognition, respect and equal rights. I also expressed this view at the meeting in The Hague on October 18, 1991. At The Hague Conference,we have constantly supported the great efforts made by Lord Carrington and his colleagues, together with the European Community and the President of the Council of Ministers, Mr. H. Van den Broek, in their search for a political solution to the Yugoslav crisis. At the last meeting, we also gave agreement in principle to the general specifications of the document submitted "Measures for the general ordering of the crisis", above all to the point which mentions the recognition of the independent republics on the basis of existing borders. Five republics and the European Community have now recognized that Yugoslavia no longer exists, that the federal bodies no longer have legitimacy, and that the essential precondition for the further coexistence of free and independent republics is respect for the human rights of minorities and the inviolability of borders. With respect to the critical stress on human rights in the solution of the Yugoslav crisis, we believe that Slovenia has to date itself maintained international standards of human rights in its legislation and practice. It will continue to do so, as well as simultaneously providing for the development of internal and international control of such respect. The Assembly of the Republic of Slovenia has also expressed the desire of Slovenia for access to international instruments in the field of human rights, including the European Convention on human rights, in order for it to accept the authority of the European Commission and the European Court for Human Rights as agencies of controls In view of the worsening political and economic situation on the entire territory of former Yugoslavia, Mr, Vance's concern is far from groundless. I am convinced, Mr. President, that the UNO, in accordance with Security Council Resolution No. 713 on Yugoslavia can further contribute to the establishment of conditions for a permanent solution to the Yugoslav crisis. We are counting nere on the support and understanding of all members of the UNO and the entire system of the UNO. I ask you, Mr. President,to direct your attention, power and creativity, and the influence of the Security Council, into nadaljevanje s str. 5 efforts towards an immediate cessation of armed conflict in the Republic of Croatia, so as to create the basis for an internationally recognized Slovenia and all those republics which so desire, and to enable agreement on future cooperation on the territory of former Yugoslavia. In the hope that your personal engagement an the coming conference of the Security Council of the UNO will contribute to a solution of the Yugoslav crisis as soon as possible please accept, Mr. President, the assurances of my highest consideration. H.E. Mr.Chinmaya Rajaninath -GHAREKHAN The President of the Security Council of the United Nations Ambassador Extraordinary and Plenipotentiary Permantent Representative of India to the United Nations Milan Kučan PRESIDENT i i REPUBLIC OF SLOVENIA Ministry for Foreign Affairs Your Excellency, Ljubljana, 6 November 199T Despite all the well-intentioned endeavors of the international community, the fighting in Croatia has still not been halted, thus rendering impossible the initiatives for a peaceful political solution to the Yugoslav crisis. The Republic of Slovenia comprehends the demands expressed by an ever-increasing number of nations for the introduction of economic sanctions against those forces within Yugoslavia which are blocking and -opposing- the efforts to bring a cessation of hostilities, and which are flouting the accepted cease-fire agreements. This is why we further support the efforts of the UN to impose economic sanctions, particularly an embargo on oil imports, as a means of obliging the aggressors in Yugoslavia to honor the agreements reached, and signed, at the Hague Conference on Yugoslavia. We note with grave concern that the Yugoslav diplomats have been spreading certain allegations concerning the role of Slovenia in the Yugoslav crisis. The underlying aim of this defamation is to ensure that Slovenia would also be subject to the oil embargo if the United Nations were to pass a resolution on economic sanctions against those responsible for provoking armed conflict in Yugoslavia. At several recent international meetings, it has already clearly been established who is mainly responsible for the present painful situation in Yugoslavia. It may suffice here to mention only the speech of the State Secretary of the USA, Mr James Baker, to the UN Security Council on the adoption oif Resolution 713, and the Declaration on Yugoslavia by the EC Council of Ministers on 27 August 1991. To impose nonselective sanctions, or "linear" penalties, on all the republics - including those which are not directly involved in the present conflict between Serbia and Croatia - would be contradictory to the aims and the logic of economic sanctions which, ultimately, should be punitory measures, designed to bring the aggressor to reason. At this point, I should like briefly to draw your attention to the role which Slovenia ha3 already played in attempting to find a solution to the Yugoslav crisis. Slovenia has faithfully fulfilled all its obligations stemming from the international initiatives towards a peaceful settlement of the crisis in Yugoslavia. Slovenia did its utmost to cooperate with the EC monitor mission which was sent here following the signing of the Brioni Declaration on 7 July 1351. V.s ars new gritifled to note that both the members of the mission and the EC leaders have been positively appreciative of our cooperation and of the results achieved through our joint attempts to stabilize the situation. However, in direct contradiction to the Brioni Declaration -which established the initial framework for settling the Yugoslav crisis, with the active involvement of the EC -during the three-month moratorium on the implementation of our already-proclaimed independence (from 7 July to 7 October 1991), an economic war began to be waged against Slovenia by the various organs and institutions of the former Federal Government. Slovenia was excluded from the monetary and foreign exchange system, as well as from economic policy. The Federal Ministry for Foreign Economic Relations and the Yugoslav Chamber- of Economy both adopted a discriminatory approach towards Slovenian businesses and economic subjects. In Serbia and Montenegro, and in parts of Bosnia and Herzegovina, organized confiscation began - and is still continuing - of Slovene premises and property. It is this economic warfare which the Yugoslav diplomatic authorities, now exclusively under the control of Serbia, are attempting to extend to the international arena. One of the preconditions for the success of international economic sanctions is that there should be a differentiated approach towards the Yugoslav republics, taking into account their fulfilment of commitments and their honoring of cease-fire and other signed agreements. In this respect, Slovenia has thoroughly and conscientiously fulfilled all its obligations. It is, therefore, quite unacceptable and unjust that Slovenia should have to endure the aggression of other forces in Yugoslavia, the flagrant violation of human rights and minority rights, together with the flouting of democratic principles, all of which has been inflicted by the leadership of some Yugoslav republics, on whom Slovenia's protests have had no effect. As the Yugoslav crisis intensifies, Slovenia has continued to abide consistently by these principles. It was Slovenia which launched the concept of the democratic transformation of Yugoslav society as a whole, and which criticized the breach of human rights in, for instance, Kosovo. The price which Slovenia had to pay for this outspokenness was the loss of her market in Yugoslavia, and an economic blockade. It would therefore be all the more absurd, if Slovenia, though no fault of her own, were to be further punished by the international community. Throughout these times, the Republic of Slovenia has strived to achieve a mutually agreed settlement of the present problems within the Yugoslav Federation, and to ensure that the commitments undertaken .are. honored. Unfortunately, however, the many proposals we have made in recent months for finding a peaceful solution to the Yugoslav crisis and for reaching a consensus seem to have fallen upon deaf ears . Nevertheless, we remain convinced that the aid of the international community is essential to solving this crisis. This is why we have not only signed the Brioni Declaration, but have also actively participated in the work of The Hague Conference on Yugoslavia, which .was initiated by the EC. Furthermore, following the expiry of the three-month moratorium, Slovenia has continued to cooperate at The Hague peace conference and to be actively involved in the collective endeavors to reach a peaceful solution to the conflict between Serbia and Croatia, and in the attempts to solve the Yugoslav crisis as a whole. We are firmly persuaded that the Yugoslav crisis can be settled only once an effective peace-agreement has been reached. It is becoming increasingly clear that- the attacking forces in Yugoslavia will not desist until the international community makes it firmly clear, through decisive measures, that their hostile aims cannot be achieved by force. We feel that stringent measures should be taken against the attackers and against those republics which fail to respect the peace agreements and which are determined forcibly to change the borders. Furthermore, we consider that economic sanctions should be selectively imposed and they should apply to those who are chiefly responsible for the present situation, and those who have broken the previously-signed agreements. Within Yugoslavia, Slovenia is neither an aggresror nor a trader in arms. Please accept, Your Excellency, the assurances of my highest consideration. His Excellency Mr. Javi§r Perez de Cuellar Secretary General of the United Nations Dimitriy Rupel I N I S T E R PREDSEDSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE PREDSEDNIK Your Lordship, Ljubljana, 4 November 199J Allow me first to express my gratitude for all your efforts to stop the war in Yugoslavia and for Your endeavours in helping to find such solutions of the Yugoslav crisis to which all of the Republics of former Yugoslavia could agree. May I also express our appreciation for the latest changes of the "Treaty Provisions for the Convention" in particular those in Chapter I wnich have expressed more precisely the possible different solutions for the Republics which would wish - following the recognition of their indeoendence - to establish a voluntary association or even common state, and those wishing full recognition of their independence and sovereignty. Given this clear distinction, the Republic of Slovenia, bearing in mind the general settlement, also sees the possibility of realizing its decision, clearly expressed at the plebiscite, to Become an independent and sovereign state - a state which 'will neither be a part of SFRY nor , will be institutionally linked nith other Republics. He do expect, as envisaged in the cover note of your latest proposal, that the discussion on the issues of state succession of the former SFRY will begin soon . In order to make an effective contribution to the negotiations within the framework of the Conference in The Hague we prepared the amendments to the document "Treaty Provisions for the Convention" (3 November 1991). Please, find these amendments enclosed ■ It would be highly appreciated if these amendments could be circulated to the participants at the Conference in due time. Your Lordship, may I take this opportunity to draw Your attention to the fact that, in addition to the tragic armed warfare on the territory of Yugoslavia, a veritable economic war is being waged against Slovenia. This is causing irreparable material damage; it is endangering the future of an increasing number of Slovene companies and individuals - in particular disrupting normal commercial and economic relations - thus worsening the already very difficult economic situation in the Republic of Slovenia. Immense investment over many years will be required to re-establish former level of relations among the economies of the Republics, to revive the economy and return it to a level which would allow for normal economic development and cooperation. As you are aware, the Republic of Slovenia has made every effort to fulfil its obligations under the "Brioni Declaration". However, at the same time, the Federal bodies of SFRY and institutions in some Republics started an economic war against the Republic of Slovenia. After the expiry of the moratorium, this war has continued, and even intensified. On the days of 9 and 11 October the Government of the SFRY and the self-appointed "Presidency" of the SFRY called upon all other Federal bodies to take sanctions against the Republic of Slovenia. We are facing an escalation of this pressure in the filds of the monetary system, foreign trade, customs control, commercial traffic and other areas. Please find a few of the most evident and concrete measures taken against the Republic of Slovenia in the Enclosure II. ■ j-T • nadalj evan.ie s s . As the last units of the Yugoslav Army have finally been withdrawn from Slovene territory on 25 October it became evident that the purpose of these present measures against Slovenia is to achieve - by means of economic and other pressures - whatever the Yugoslav army failed to achieve by the attack it launched against Slovenia in June this year. For all the above reasons and in order to enable a rational discussion on the maintaining of economic links among the Republics of former SFRY, I believe that it is necessary, within the framework of The Hague conference, to reach a "truce" in this economic war which is harmful to all. At the same time, thé Republic of Slovenia is looking to its economic partners and to the EC member-states for pragmatic solutions to the specific concrete problems referred to above. Please accept, my Lord, the renewed assurances of my highest consideration. The Right Honourable Lord Carrir.gton-:. . Milan Kučan Chairman of.. the-y.Cbriference on. Yugos lavia The -Haijue. + DR. POŠTOVAN MATEJ Iz Primorskega leksikona po faš. pozdravljati, so mu prepovedali vstop v cenzurni urad, ki ga je vodil Carlo Tigoli (poznejši glavni ur. videmskega dnevnika II Mes-saggero Veneto). iPod nem. okupacijo so cenzuro odpravili, toda vsak ur. je z glavo jamčil za svoje članke. Takoj po vstaji v varšavskem getu je general Rupnik poklical k sebi 12 vidnejših, zaveznikom naklonjenih Ljubljančanov (med njimi je bil tudi P.) in jim grozilno rekel: »Memento Varšava, memento «Pariz! Ce se bo v Lj. zgodilo kaj podobnega, bom imel za odgovorne vas.« 2e naslednjo noč so aretirali dr. Puca in ga odpeljali v Dachau, nato pa vsak teden po enega izmed dvanajsterice. Prav na dan, ko so part, zasedli Trst, so aretirali P. in mu očitali »tudi druge grehe«. V Dachau ga niso mogli več odpeljati, ampak si ga je posebej pridržal SS-esovski gen. Rosener, ki je zaradi skorajšnjega premirja v It. mislil na beg. P. je bil izpuščen iz zaporov in takoj je odšel z ženo v Celovec, od tam pa v taborišče Monigo pri Trevisu, nato pa v Rim, kjer je bil .takrat njegov svak dr. Miha Krek. Po treh mes. so ga Angleži odpeljali iz Rima v Trst in ga nastavili na trž. zavezniškem tiskovnem uradu (AIS). Tu so iz angl. in ital. prevajali novice in članke ter jih pošiljali vsem slov. časopisom, ki so izhajali v Trstu, Gor. in Clcu. 1947 so ga prestavili na USIS. Ostal je v istem uradu, le da ni bil več odvisen od ZVU, ampak naravnost od amer, zunanjega ministrstva, in to vse do odhoda zaveznikov iz Trsta 1954. Zadnjih šest let je bil šef slov. odseka tega urada. 'Poleg dela v uradu je v imenu Amerikancev nadziral še slov. poročila na trž. radiu; do 1972 je bil ur., potem do upokojitve 1977 načelnik govorjenih sporedov RAITrstA. Po prihodu v Trst je pisal članike v SlovPrim. in kasneje v KatG ter v nekatere revije, Sodeloval je itudi s skupino, ki je v Trstu obnavljala nekdanjo Krščansko-socialno zvezo, in imel več predavanj zlasti narodnoobrambnega in social, značaja. Ko je bil načelnik zavezniškega tisk. urada, je opustil polit, delovanje, ker je bil urad pluralističnega značaja. Po odhodu zaveznikov in po pridobitvi ital. državljanstva 1960 je na vabilo slov. demokratičnih in zlasti katol. podit, delavcev začel spet polit, delovati. Sodeloval je pri ustanovitvi m nato pri vodstvu Slovenske skupnosti ter pri sestavi njenega prvotnega programa. Bil je večkrat polit. tajn. Slovenske skupnosti in skoro vedno vodilno sodeloval pri njenih akcijah. Zmagala je tudi njegova ideja, da mora matična domovina podpirati vse polit, skupine v zamejstvu, in tako je SSk navezala stike s predstavniki matične domovine, ki jih prej ni imela. Dvakrat je predaval na študijskih dneh Draga: Dialog v svetu (1966) in Slov. zamejski katoličani in njihovo javno delovanje po koncilu (1967). Prim.: Osebni podatki; .Nadja Maganja, Trieste 1945-1949. Nascita del movimento politico auto-nomo sloveno, Tr. 1980, 105. __Jeni. Hon.Alan Redway.PC (Don Valley East): Earlier today I received a telegram from a good friend of mine and a constituent., MIRO MIHELIČ. It. read: "In the fortcoming debate, stand up and demand the imme diate recognition of Slovenia. Let Canada be first.. Slovenia fulfils all conditions and more. She has democratic government., undisputed borders, necessary infrastructure, its own currency and no enemies. Recognition will improve the prospect for peace. Absence of recognition will imperil the economic survival. " Dr. Matej Postovan POŠTOVAN Matej, kulturni in polit, delavec, r. 19. sept. 1912i v Ivanjševcih, obč. Gornja Radgo-na,živel v Trstii. Oče Jožef, posestnik in gozdar, mati Alojzija Vcbcrič. Osn. š. v bližnji Negovi, klas. gimn. v Mrbu, matura jun. 1933. Vpisal se je na Pravno fak. lj. U, a se mu je študij nekoliko zavlekel, ker je deloval v raznih akademskih društvih. Diplomiral je mar. 1939, doktoriral 30. okt. 1939. Na U se. je najprej vpisal v Slov. katol. akad. društvo Zarja, pozneje se je prepisal v akad. klub Straža. Ko je ta klub začel izdajati svoj list Straža v viharju (od 1. nov. 1934 do 1941), je bil dve leti njen odgov. ur. (2. in 3. letnik). Štiri leta je vodil Vincenci-jevo konferenco za akademike, ki je zbirala denarna in druga sredstva za pomoč revnejšim študentom. Večkrat je bil izvoljen v odb. Akademske akcije za vseučiližko knjižnico, ki se je pozneje razširila v akcijo za izpopolnitev slov. univ. ter je bila obenem nekakšna reprezentanca vseuč. študentov, ker reprezentance v formalnem smislu univ. ni imela. Tako je P. skupaj s Cirilom Zebotom izposloval v Bgdu pri dr. A. Korošcu in finanč. ministru Letici prvih pet milijonov din. za slov. univ. knjižnico, kolikor je bilo takrat potrebno za zidavo palače po načrtih arh. J. Plečnika. Od 1934 do 1936 je 'bil P. tudi preds. Akademske zveze, reprezentančne organizacije, v kateri so 'bila včlanjena vsa takrat obstoječa katol. akad. društva na slov. univ. (Danica, Zarja, Borba, Društvo slov. bo-goslovcev in Društvo katol. akademičark Savica). Sodeloval je tudi v vodstvu Slov. dijaške zveze (SDZ), v kateri so bili včlanjeni slov. katol. srednješolci, a so jo vodili akademiki. Med študijem je veliko pisal v dij. liste in občasno v dnevnik Slovence. Se pred diplomo je odšel v Bgd. Nastavljen je bil v senatni knjižnici, toda takoj imenovan za osohnega tajn. preds. senata dr. A. Korošca (febr. 1939). Na tem mestu je ostal do promocije, ko je bil 1. nov. 1939 poklican k vojakom. Po vojaškem roku se je vrnil v Lj. in se zaposlil kot ur. Slovenca, kjer je ostal do konca apr. 1945, ko ga je aretirala Gcstapo. Med okupacijo je urejal zunanjepolit. stran. Med ital. okupacijo je moral nositi na cenzuro krtačne odtise Slovenca, ker pa ni hotel KANADSKI PARLAMENT IN VOJNA V HRVATSKI Gospod Jesse Flis, kanadski federalni poslanec za Parkdale-High Park in uradni Liberalni so-kritik za Zunanje zadeve, Kanadčan poljskega rodu in velik prijatelj Slovencev, je v zadnjih mesecih naslovil na kanadski parlament in vlado več pozivov naj ta javno zahteva takojšnjo ustavitev sramotnega in- neciviliziranega napada "Jugoslovanske armade" na Republiko Hrvatsko. Predvsem je predlagal, naj kanadska vlada javno zahteva čete Združenih narodov za vzdrževanje miru na Hrvatski. Skupno z Hon.Lloyd Axworthy-jem (Lib) je dne 23.sept zahteval nujno izredno sejo odbora za Zunanje zadeve v zadevi Jugo-Hrvatskega konflikta.Rezultat vseh teh pozivov je bilo izredno zasedanje kanadskega Parlamenta, dne 18. novembra, ki je trajalo štiri ure, od 8.zvečer do polnoči. Ker so bili v tej debati omenje ni večkrat tudi Slovenci, bomo nekaj izjav poslancev priobčili vernatim iz uradnega Hansarda (zapisnika) za ta dan, da bodo Slovenci v Kanadi na prihodnjih volitvah lahko vedeli kdo so njihovi prijatelji. Moramo pa takoj pripomniti, da so s to debato odlašali vse do časa, ko je ministerski predsednik Hon.Brian Mulroney, z ženo Mili, bil v Parizu na frankofonski konferenci. Pri debati je aktivno sodelovalo 23 poslancev: Devet iz PC stranke, 9 Liberalcev, štirje iz NDP in eden neodvisen. Čeprav iz različnih strank, so si bili v glavnem vsi edini, da je sramota, da Kanada in ostali svobodni svet ne napravi ničesar, da se ta brezumna morija neha. Skoraj vsi so priznali, da Jugoslavija dejansko ne obstoja več. Skoraj vsi so zagovarjali idejo, naj Kanada čimprej da mednarodno priznanj e suveren ima Republikama Hrvaški in Sloveniji. Temu je oporekala Hon.Barbara McDougal1, minister za Zunanje zadeve Kanade, ces, da za tako priznanje se ni cas. Dalo bi namreč po njenem mnenju signal za prenehanje mirovnih pogovorov in pustilo nadaljevanje sile in nasilja. Da bi tako priznanj e lahko dalo moronskim generalom in politikom signal, da ne uživajo vec tihega pristanka Zapadnih velesil za njihovo barbarsko početj e,j i seveda ni prišlo na misel. V ostalem je pa še vedno za govarjala stalisce Zapadno-evropskih in ameriških "graditeljev NOVEGA REDA", katerim je beseda " samoodločba" le hipokritska fraza, ki jo uporabljajo pri svojih egoističnih, mračnih in skritih načrtih. Hon.Mr. Friesen.P.C. Surrey-White Rock: "All these (Balkan) peoples have reached the conclusi on that Yugoslavia as we know it. can no longer continue to exist. A new arrangement between Yugoslav republics must, be found. . . .The Slovenes feel that their situation is relatively simple. They account for 90 per cent of the population of Slovenia and a vast, majority voted by referendum to form an indepen dent, republic. .. .On the other hand is the gratuitous use of violence by the Yugoslav federal army, which is out of control of the government and which has its own political agenda. . .A diplomatic offensive unprecedented in Europe has been mounted by the Nether land Minister Vanden Broek and his colleagues in an effort to stop the fighting. They have developed compromise solutions which have had some positive results. The violence has quelled in Slovenia and the federal forces have withdrawn from the Republic. ... We strongly oppose the attempts of the Yugoslav army and ultra-nationalistic militia (Cetniks op.ur.) to seek to mo-difythe ethnic make-up of certain regions by force, thus causing the exodus of tens—vf thousands of people. " Mr.Svend J.Robinson (NDP) Burnaby-Kingsway: Surely as a Parliament that must, be the basis of our understanding that Yugoslavia ni longer exists as a nation. We must recognize that the people of the republics of Yugoslavia, whether it. be in Slovenia and Croatia which voted overwhelmingly, 94 per cent., for independence in a referendum proclaiming. . . sovereignty of the republisc, Yugoslavia is no more. Mr.John Brewin (NDP) Victoria: "There are reports that (Canadian aid) is not getting through. It is said to be routedthrough International Red Cross. That, aid should be routed through Slovenia, to be sure that it. gets in to the people of Croatia who need it. " nadaljevanje s str. domobrancev, slovenskih rodoljubov, pa še vedno ni... Zbrani smo ob Lipi sprave. Danes se spominjamo vseh rajnih, ki leže v domači zemlji širom po Sloveniji, in tistih, ki počivajo v tuji zemlji po svetu. Velika večina od njih še vedno nima blagoslovljenega zadnjega počivališča. Zato se jih ob različnih datumih v letu spominjamo na enem kraju - ob Lipi sprave na ljubljanskih Žalah. Danes si lahko rečemo: Veliko smo storili, precej pa nas še čaka. Vsaj nekaj je povsem gotovo. Nam živim se ni treba bati ničesara več, naši mrtvi mučenci pa niso več sami. Obiskujemo jih po slovenski deželi ali pa se jih spominjamo ob Lipi sprave. Mnogi med njimi so bili veliki ljudje.________ IvoŽajdela. PISMO IZ DOMOVINE Naslednje pismo je bilo poslano našemu sodelavcu dr. Planinšiču, profesorju političnih ved na California State University. Avtor pisma je J. Grakali č, profesor glasbene umetnosti, zborovodja in violončelist na gimnaziji v Brežicah in po rodu Hrvat. Datirano je 8. oktobra -1991. Danes - mislim, da je tudi simbolično - sem prejel Vaše obširno pismo na prvi dan SLOVENSKE DRŽAVNOSTI! Kot že veste, je Slovenija od danes naprej doživela tisto, za kar so tisoče generacij krvavele, plačale s svojimi življenji, dokazovale na vseh mogočih področjih, da je tisti mali narod pod Triglavom le sposoben samostojno živeti, da ima svojo tisočletno kulturo, preteklost in ozemlje tam daleč od Karantanije do današnjih dni. Moram Vam priznati, da sem vesel in da se je vsem Slovencem daleč naokrog po zemeljski obli zaiskrila solza v očeh; tudi tistim, ki so bili prepri čani, da zaradi starosti ali bolezni ne bodo doživeli tega dne, ko bo prvič v zgodovini zaplapolala trikolora z imenom REPUBLIKA SLOVENUA. Verjamem, da bi vsi, ki so padli na tak ali oni način, bili nepopisno srečni - saj tudi so, ker vsemogočni Bog sigurno vse vidi in čuti in je končno dodelil pot pravičnosti temu kulturnemu in ponosnemu narodu v srcu Evrope, ki v svoji petnajst stoletni zgodovini ni nikdar klonil pred domačim ali tujim sovražnikom, ampak vedno znova zažarel v siju svobode. In kot sem Vam pisal v predzadnjem pismu, je to narod, ki je dal izjemno velik prispevek svetovni literaturi in znanosti, vendar je šolski sistem, v katerem smo živeli in učili skoraj 50 let, komaj omenjal zgodovinska obdobja, kaj šele posameznike, ki so svojčas v kulturni Evropi pomenili mejnike, globoko zasajene v evropsko tkivo: od prvih korakov Karantancev, 9. stoletja, Ars antique, nove, Renesanse tja do Moderne in konca 20. stoletja. Jugo-armada hoče Slovenijo in Hrvatsko, dve kulturno in gospodarsko najrazvitejši republiki, ki se hočeta izvleči iz temnice narodov, kot je bila dosedanja Jugoslavija, ki želita končno zaživeti svojo polno svobodo ter ustvaijati za dobrobit svojih narodov brez balasta ostalega dela države, ki ju je nenehno izčrpaval, s popolnim uničenjem spraviti na kolena. Toda ne bo jim uspelo, ker se proti narodu, ki brani svojo domovino, ne da uspeti. Zapadna Evropa in Združene Države ne poznajo Balkana ter se ne zavedajo, da sta Slovenija in Hrvatska bili vedno del Evrope in da nas od ostalega dela Balkana ločijo vera, kultura, tokovi zahodnoevropske civilizacije, veliki prispevki fundamentalni evropski in svetovni znanosti in umetnosti. Velikokrat se ne zavedamo veličine naših ljudi kot so: Trubar, Dalmatin, Kopitar, Vlačič, Janez Svetokriški, Valvazor, Linhart, pa preko Deva, Zoisa do Vodnika, oz. do skupine, ki je oblikovala avstrijsko renesanso itd. Boškovič, Držic, Vrančic, J. Dalmatinac, Radovan, Klovic, Bajamonti itd. Prva violina renesansne glasbe je vsekakor Jakob-Galllus-Petelin na področju modetta. Tu vsekakor ne smemo pozabiti na celo plejado današnjih univerzitetnih profesoijev doma in po celi zemeljski obli, ki nosijo glas o dveh malih narodih izrednih sposobnosti in kreativne ustvaijalnosti, kar je seveda rezultat zgodovinskega podedovanja in evropske pripadnosti, ne pa jugovsodnjaškega primitivizma. Dokler se ne bodo generacije mladih seznanile s temi došežki in znale ceniti svoj rod, toliko časa jih tudi drugi narodi ne bodo spoštovali. Večkrat nas je moral kulturni ali pa znanstveni svet opozoriti na recimo Gallusa-Petelina, da je naš rojak, Kranje; po rodu, kar je tudi latinski priimek Carniolus. Žalostno, vendar resnično in od takrat ga izvajamo na koncertnih odrih itd. Nimate pojma, kakšne borbe sem imel v dosedanjem režimskem okolju, ko sem dokazoval svojim dijakom o neštetih generacijah naših velikanov, ki jih skrivamo in pred nje vrivamo tuja imena. Menim, da tega ne bo več in da bo vsak zaveden Slovenec lahko pariral tujcu in mu ponosno odgovoril z našimi rojaki. Marsikdo bo presenečen, da je omenjeni Slovenec, ker so ga prav zaradi zaničevanja z naše strani imeli za svojega. Žal moram reči, da nekateri pripadniki drugih narodov, ki žive v Sloveniji že več kot trideset let, nočejo spregovoriti slovenske besede, in se čudijo posledicam tega, ker jih okolje ne mara. V tem je tudi obrazložitev mojega znanja slovenskega jezika. ******** Končam to pismo, k:r ga želim poslati z današnjim žigom -ZGODOVINSKI PRVI DAN SLOVENSKE DRŽAVNOSTI: OSMI OKTOBER TISOČ DEVETSTOENAINDEVEDESET! S spoštovanjem Profesor Grakali č KNJIGE Slovenec 15.10. 1991 Stane Kos, Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, 2. del Samozaložba, Buenos Aires, 1991 Končno jc izšel težko pričakovani 2. del Stalinistične revolucije na Slovenskem 1941-1945. Prvi del, ki je izšel leta 1984, je obravnaval obdobje od leta 1918 do kapitulacije Italije septembra 1943. Prav 1. del Stalinistične revolucije je zelo pomemben, saj (po)kaže na bistvo: kdo jc v Sloveniji sprožil in izvajal krvavo državljansko vojno (revolucijo). Stalinistična revolucija je do sedaj glavno sintetično delo, ki gaje napisala (pogojno rečeno) protikomunistična stran. Celih 40 let jc bila »druga stran medalje« objavljana lc v kratkih zapisih po različnih emigrantskih publikacijah. Res, slovenska politična emigracija jc izdala izredno veliko knjig na to temo, vendar so bile vse pd vrsti tematsko specializirane na določen problem. Najpomembneje pa jc, daje bilo vse to za Slovcnce v Sloveniji prepovedano. Zbiranje gradiva za Stalinistično revolucijo jc bilo garaško delo, ki je trajalo štirinajst let. Ker so bili režimski arhivi nedostopni, se je moral pisec opirati le na režimsko in emigrantsko literaturo ter na lastno arhivsko gradivo, ki j>a je zaradi objektivnih okoliščin dosti skromnejše, kot režimsko. Čeprav arhivov, ki so (bili nedostopni) v Sloveniji, ni bilo mogoče uporabiti Jc treba povedati, da slovenskemu zgodovinopisju v prihodnosti ne bo treba vsebinsko spreminjati Stalinistične revolucije, kvečjemu bo šlo za manjše popravke in dopolnila. Zato še vedno ne razumem, kako je lahko sredi 80. let neki mlajši slovenski zgodovinar v Teleksu oholo izjavil, da knjiga Stalinistična revolucija 1. del nima nobene vrednosti. Garaško delo zbiranja in sintetiziranja gradiva za Stalinistično revolucijo jc opravil v Argentini živeči Nikolaj Jeločnik (Stane Kos jc psevdonim zaradi obdobja komunističnega režima), pomagal mu jc Janez Grum, oba dela pa je založil Branko Rozman. Drugi del Stalinistične revolucije obravnava obdobje od septembra 1943 do konca vojne. Knjiga je napisana zelo pregledno, lahko bi rekel, da skoraj v enciklopcdijskem stilu. Vsebuje sedem poglavij: Po 8. septembru 1943 zasede nemška vojska vso Slovenijo; Revolucija po zlomu Italije; Slovenski protircvolucijski odpor; Rcvolucija in odpor proti njej na prelomu 1943/44; Na pohodu v vroče poletje; Zadnja vojna zima in predvečer zavezniške zmage: Zavezniška zmaga v Evropi in njen odmev na slovenskih tleh; in epilog: Domobranska predaja Angležem in angleška izdaja domobrancev. Vsako naštelo poglavje jc razdeljeno v vrsto krajših, zelo preglednih podpoglavij. V Stalinistični revoluciji bo lahko vsak, ki ga slovenska tragična zgodovina v naši polpreteklosti vsaj malo zanima, našel vrsto pomembnega. ključnega (za razumevan je današnjih dogodkov v Sloveniji) in seveda tudi zanimivega branja. Med celo vrsto opisov lahko v 2. delu beremo o bistvu domobranstva, o domobranski prisegi, črni roki, usodi civilne ilegale, o glavnih domobranskih bojih s partizani, o Rupnikovem rfačrtu za umik domobrancev, o poteku in ozadju angleške predaje domobrancev v množično smrt... Mogoče bo kdo pogrešal podrobnejše opise dogodkov »na terenu«, mislim predvsetn na opise bojev med domobranskimi udarnimi bataljoni z revolucijsko agresivno usmerjenimi partizanskimi enotami, saj se Stalinistična revolucija bolj posveča političnim zakulisjem. Vsebino pričujoče knjige bi moral poznati vsak slovenski intelektualec, da o zgodovinarjih ne govorim. Šele to je knjiga, ki na podlagi dejstev postavi na glavo vse dosedanje partijsko zgodovinopisje. Poznati bi jo morali uredniki Enciklopedije Slovenije, da ta ne bi bila več popolnoma komunistično pristranska (torej v nekaterih geslih neresnična), kot je bila doslej. To je knjiga, mimo katere profesoiji zgodovine ne bodo mogli, še posebej v današnjem vmesnem obdobju, ko so še vedno v uporabi stari učbeniki, ker novih še ni. Izid Stalinistične revolucije na Slovenskem 1941-1942,2. del, je za vse tiste, ki hočejo razumeti slovensko polpreteklost in sedanjost, velik dogodek. «> Ivo ŽAjOKLA 150-LETNICA TORONTSKE NADŠKOFIJE 'Senate of t/ie< ////wcrwùj. o/ ^for-1//£> S^aca/ù/y (¡/-¡¡TTieo/ocju/s (v/ac/fs tot/l be- /ic/d o/v Satwx/cuf, SO jVovesriAer-, {$ 2:30 />.m. //is'Sù. 6/tMr c/v 60 J}-. J/o£€/i/i dtreeù ¡^Toronto-, O/iiarco At this year's convocation at the University of St. Michael's College to mark the 150th anniversary of the establishment of the Catholic Archdiocese of Toronto, three persons will receive honorary doctorates: His Grace Archbishop Aloysius Ambrozic, D.D. Sister Olga Wamke, I.B.V.M., D.S.L. Sister Mary Zimmerman, C.SJ., D.S.L. The Mass was concelebrated by 30 bishops from across the country, above, with Archbishop Aloysius Ambrozic. centre, along with two cardinals. Gerald Emmetl Cardinal Ca.1er and Louis-Albert Cardinal Vachon. Otvoritveno proslavljanje 150.obletnice torontske nadškofije sv. Mihaela je bilo lepo predstavljeno po televiziji vsem kanadČanom v nedeljo, 6.oktobra s svečano pontifikalno mašo , ki jo je koncelebriralo 30 Škofov, nadškofov in kardinalov s prezvišenim dr. Alojzijem AmbrožiČem, torontskim nadškofom, slavnostnim govornikom v stolici 29.septembra. bkofiji, ki skrbi za katoličane v deželi različnih veroizpovedi iskreno čestitamo in želimo nadaljnih uspehov njenemu vodstvu, ki poziva k življenju v veri. Republic of Slovenia Special Counsellor of the Ministry of Foreign Affairs • Canada Urednistvo Toronto, November 11, 1991 SLOVENSKA DRZAVA c/o Hr. luka Jamnik 79 Watson Ave., Toronto, Ontario TD WHOM IT MAY CONCERN : The Ministry for Foreign Affairs of the Republic of Slovenia is advising all those dealing with legal proceedings for Slovenian heirs, regarding their inheritance, to stop the proceedings through DKP SFRV (Yugoslav Consular Affairs), until they will be provided with neu directives from the Ministry through the office of the Republic of Slovenia In Toronto. Respectfully yours, J^XÛ. . i) Or, Verblc Special Counsellor SLOVENSKA GOSPODARSKA DELEGACIJA V Kanado je prispela 9 članska gospodarska delegacija iz Maribora. Delegacijo sestavljajo: 1. Rous Anton, predsednik Izvršnega sveta občine Maribor, 2. Pušenjak Smiljan, član IS občine Maribor za informacije, 3. Podjetnika: - mag. Peter Hreščak, predstavnik Maribeksa 4. -Kočuvan Branko, predsednik EEK Holding Videm ob Ščavnici, 5. prof. dr. Ojnik Stanislav, Humanitas, predstojnik Teološke fakultete Maribor, 6. Kraševec Mirko, teolog, ekonom Škofijskega ordinariata Maribor, 7. prof. Gajšt Drago, uradni prevajalec. Član delegacije je tudi prof. dr. Ludvik Toplak, predsednik Družbenopolitičnega zbora Skupščine Republike Slovenije. Cilj obiska te delegacije je proučitev možnosti gospodarskega sodelovanja med Mariborom,Republiko Slovenije nasploh, s kanadskimi gospodarskimi krogi. Ob tej priliki bodo obiskali nekatera kanadska in tudi slovenska podjetja. Sestali se bodo tudi s torontskim nadškofom Dr. Alojzijem Ambrožičem, s člani Kanadsko-slovenske gospodarske zbornice in slovenskim uradnim predstavnikom slovenskega zunanjega ministra, dr. Z. Verbičem. Izvedba obiska te gospodarske delegacije je v rokah gg. Wolfa VValterja, Jože Dermastja, s tesnim sodelovanjem senatorja Cogger-ja. Torontski poročevalec. Iz urada posebnega svetovalca slovenskega zunanjega ministra Republike Slovenije. Rupel sprejel predstavnika v Kanadi LJUBLJANA. I. novembra - Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je včeraj sprejel posebnega pooblaščenca Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije v Kanadi dr. Zlatka Verbiča. Med drugim sta govorila o najprimernejši obliki zastopanja interesov Republike Slovenije v Kanadi bri ko bo Slovenija priznana. Spričo velikega števila slovenskih izseljencev v Kanadi, bo Slovenija po vsej verjetnosti morala odpretj svoje predstavništvo tudi v tej državi. Dr. Zlatko Veroii je slovenskega zunanjega ministra seznanil s stališči kanadske vlade in političnih strank do jugoslovanske krize in o perspektivah *a priznanje Republike Slovenije. ■Delo" 21.11.1991.