Glasilo Občine Mengeš
november 2023, letnik XXX, številka 10

Novo digitalno stičišče v Mengšu
Dr. Jošt Sodnik – Poplavna varnost v Mengšu
Béla Szomi: Biti dober učitelj je poslanstvo
Evropsko srečanje mladih tudi v Mengšu
Aktivnosti Rdečega križa po poplavah
Vabila sv. Miklavža

OGLASI

VABILO
Sklicujem zbor krajanov Loke pri Mengšu,

ki bo v sredo, 22. novembra 2023 ob 18. uri
v Gasilskem domu Loka pri Mengšu.
Bogo Ropotar, Župan Občine Mengeš
Vljudno vabljeni
SVETOVANJE, IZMERA, DOBAVA,
MONTAŽA Z GARANCIJO
Kakovosti dajemo prednost.

1
T: +386 3

470 724

www.montaza-posavec.si | Montaža Posavec

2

Mengšan - november 2023

UVODNIKK

KAZALO
Uvodnik ...................................................... 3
Občina ........................................................ 4
Osrednji intervju ...................................... 14
Mengeški utrip .......................................... 18
Loka pri Mengšu ..................................... 26
Topole ...................................................... 28
Kultura .................................................... 30
Zanimivi Mengšani .................................. 32
Zanimivo .................................................. 35
Šport ......................................................... 37
Pisma bralcev ........................................... 41
Zahvale ..................................................... 42
Nagradna križanka .................................... 43

SODELUJTE V MENGŠANU
Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju
v občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s
polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in
dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče
preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo
uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi
pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja,
spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja
nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se
ne honorirajo. Treba jih je oddati v formatih .doc
brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik.
Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu
članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v formatu .jpg, in velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite
stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja.
Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s
presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo
številko je zadnji dan v mesecu. Prispevek, oddan
po tem roku, ne bo objavljen v tekoči številki. Hvala
za vaš trud!
Prispevke in oglase oddajte najkasneje do 30.
novembra 2023

MENGŠAN

JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ
Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234
Mengeš, www.menges.si.
Odgovorna urednica: Urška Vahtar, 031 880 824,
e-pošta: mengsan@menges.si • Uredniški odbor:
Branko Lipar, Frančiška Hunjet, Milica Tomšič •
Uredniški svet: Rok Burja, Aleš Janežič, Franc Hribar,
Mojca Likar, Sandi Jaklič, Milan Kralj • Lektoriranje:
Karin Geršak, Oranžna nit, Jaka Geltar s. p. • Grafični
prelom: Handi Behrič, Artline d. o. o. • Tisk: Schwarz
d. o. o. • Distribucija: Pošta Slovenije d. o. o. • Oglasi
in zahvale: Občina Mengeš, telefon: 01 7247 106,
e-pošta: irena.kosec@menges.si • Naklada 3.300
izvodov • Revija izide enajstkrat na leto, je brezplačna
in jo dobijo praviloma vsak drugi petek v mesecu vsa
gospodinjstva v občini Mengeš. Vpisana je v razvid
medijev MK pod zaporedno številko 357 • Spletna
izdaja Mengšana ISSN 2536-3999 • Fotografija na
naslovnici, zadnji strani: Urška Vahtar. Naslednja
številka Mengšana izide 15. decembra 2023.

Mengeš, mesto
perspektivnih mladih
V duhu Svetovnega dneva otroka, ki bo 20. novembra, bi rada izpostavila pravice naših otrok in mladih. Otroci so samostojne osebnosti, hkrati
pa potrebujejo posebno skrb in zaščito. Mladi so pomembni soustvarjalci
sedanjosti in s tem tudi prihodnosti, če jim le prisluhnemo in jim damo
dovolj možnost. AIA – Mladinski center Mengeš je ena od pomembnih
točk v Mengšu, ki s številnimi dejavnostmi in dogodki poskuša ojačati
njihov glas in jim dati možnost, da aktivno in avtonomno sodelujejo na
različnih področjih. Tudi sama sodelujem s centrom že od samega začetka
leta 2009.
Kot diplomirana trenerka plesa in absolventka magisterija iz predšolske vzgoje
se še kako zavedam, kako pomembno je otroke spodbujati k aktivni participaciji
in izražanju ustvarjalnosti. Prav tako sem spoznala, kako veliko nam mladi lahko
dajo, če jih preprosto poslušamo. Zato poskušamo z vsakodnevnim delovanjem
na svojih plesnih vajah mladim ponuditi možnost lastnega izražanja in razumevanja sebe preko giba. Hkrati jim pomagamo krepiti tisto pravo, zdravo samozavest ter jih naučiti pomena skupnosti, medsebojnega sodelovanja in solidarnosti.
Mladi so tako soustvarjalci naših plesov, videospotov in zaključnih predstav, ki so
tako vedno čarobne, zabavne in polne igrivosti. Izredno ponosna sem na številne
mlade, ki jih spremljam že od njihovih predšolskih let. Močno verjamem, da bodo
še veliko doprinesli tako našemu Mengšu kot Sloveniji. Mengeš tako vidim kot
mesto perspektivnih mladih in se že veselim, kaj vse bodo ustvarili v prihodnosti.
Ob zaključku bi izpostavila tisto, na kar me vsakodnevno opominjajo otroci. Pomembno je ohraniti radovednost, pogum in optimističen pogled na svet, na kar
odrasli pogosto pozabimo. Kljub težkim situacijam in preprekam, ki nam jih prinese življenje, se lahko spomnimo, da sta ta radost in moč v prav vsakem od nas.
Zato nikoli ne smemo obupati, saj lahko vedno stopimo skupaj in ustvarimo še
boljšo prihodnost.
Sanja Tomšič

Mengšan - november 2023

3

OBČINA

Žalni slovesnosti v
Loki pri Mengšu in
na Zalokah v Mengšu
V torek, 31. oktobra, ko v Sloveniji obeležujemo dan reformacije, sta v Mengšu potekali že tradicionalni žalni
slovesnosti, s katerima se ob dnevu spomina na mrtve
s svečanostjo poklonimo vsem, ki so umrli v vojni ali
zaradi vojne.
Prva žalna slovesnost se je v svečanem duhu odvila v Loki
pri Mengšu, pri spomeniku padlim borcem NOB, druga pa
je potekala uro pozneje, ob spomeniku talcem na Zalokah.
Žrtvam vojn in vojnega nasilja so se z glasbenim vložkom
poklonili člani Mengeške godbe in člani Moškega komornega
zbora Mengeški zvon, kot slavnostna govornica pa je ceno,
ki so jo padli plačali s krvjo, izpostavila Frančiška Hunjet. Ob
oba spomenika sta se položila tudi venca, za kar je poskrbelo
Združenje borcev za vrednote NOB Mengeš.
Kulturni program obeh slovesnosti je pripravila Zveza kulturnih
društev Občine Mengeš. Po zaključenem uradnem delu so se
nastopajoči na žalnih sejah udeležili pogostitve v gasilskem
domu, ki jo je pripravilo Prostovoljno gasilsko društvo Mengeš.
Občina Mengeš in Zveza kulturnih društev Občine Mengeš
se vsem prisotnim najlepše zahvaljujeta za udeležbo, vsem
nastopajočim pa za sodelovanje na žalnih slovesnostih.

Polaganje venca ob spomenik talcem

Besedilo in foto: Barbara Kopač za Občinsko upravo

Mengeška godba

Govor slavnostne govornice Frančiške Hunjet na
komemoracijah 31. oktobra 2023

Spomin na vse žrtve vojne,
nam vsem v opomin

Položen venec ob spomeniku padlim borcem NOB

4

Mengšan - november 2023

Danes smo se zbrali tu, da se poklonimo vsem padlim borcem, ki so za svobodo in za to, da smemo danes govoriti
slovensko, biti na svojem gospodar in živeti tako, kot želimo
sami, darovali tisto najdragocenejše, kar so imeli, svoje življenje. Brez njihovega poguma bi bili Slovenke in Slovenci

Častni občan
Matej Blejec
je praznoval 90 let
V soboto, 21. oktobra, je Matej Blejec, častni občan
in spoštovani prebivalec Mengša, praznoval svoj 90.
rojstni dan. Ob tej pomembni priložnosti ga je obiskal
in mu izrekel iskrene čestitke tudi župan Bogo Ropotar.

Slavnostna govornica obeh žalnih slovesnosti
Frančiška Hunjet

danes morda le narod, o katerem bi brali v zgodovinskih
člankih. Vsa pričevanja, ki označujejo tisti čas, in pesmi, ki
so napisane, so le obliž na rano tistim, ki so izgubili svoje
najdražje.
Srečanja ob spomenikih so namenjena, da nas spominjajo in
opominjajo na to, kar se ne sme nikoli več ponoviti.
Mir, ki ga danes uživamo, je bil plačan s krvjo in smrtjo
številnih nedolžnih ljudi, katerih »napaka« je bila le, da so
ljubili svojo domovino. Četudi se v Evropi zaklinjamo »nikoli
več vojne«, smo pozabili na tisto temeljno vrednoto, na človečnost, tudi morda na povsem nepoznanega človeka, ki v
nekem trenutku potrebuje našo pomoč. To, da sta človečnost
in človeškost bistvo tudi v boju, so vedeli tudi naši partizani
in partizanke, ki so odšli v gozdove, da obranijo svojo domovino. In borili so se za prav tak svet, za svet, kjer bo človek
središče vsega. Branili so svoje domove, branili svoj narod.
Tako, kot so ga vsaka na svoj način že generacije pred njimi
in kot ga bodo, v to trdno verjamem, tudi vse naslednje.
Prešeren ni bil le naš največji pesnik. Njegove preroške besede bodo še stoletja edina in prava resnica vsakega Slovenca:

Gospod Matej Blejec je svoje življenje posvetil čebelarstvu.
Bil je ključna osebnost pri ustanovitvi Čebelarskega društva
Mengeš, ki ga je tudi vodil kot prvi predsednik. Pod njegovim
vodstvom se je društvo razvijalo in rastlo, s strokovnimi
nasveti pa je pripomoglo k uspešnemu čebelarjenju v regiji.
Njegova predanost družbenemu delovanju, spodbujanju prostovoljnega dela in povezovanju društev z lokalno skupnostjo
je pustila trajen pečat v naših čudovitih krajih.
Gospod Blejec, ob tem posebnem jubileju vam iskreno
čestitamo ter vam želimo zdravja in obilo sreče!
Besedilo in foto: Barbara Kopač za Občinsko upravo

»Matej Blejec, častni
občan Občine Mengeš,
je praznoval 90 let. Ob
častitljivem jubileju mu
je čestitke izrekel tudi
Bogo Ropotar, župan
Občine Mengeš.«

Edinost, sreča, sprava
K nam naj nazaj se vrnejo.
Otrok, kar ima Slava,
Vsi naj si v roke sežejo.
De oblast in z njo čast,
Ko pred, spet naša boste last!
Človeštvo nima dovolj solza, da bi z njimi spralo vse gorje
vojne. Vse žrtve pa živijo naprej v naših spominih in nam
tako pomagajo živeti. Z nami so, dajejo nam pogum, da se
spopadamo z novimi izzivi, ki jih pred nas postavlja življenje.
Župančič je napisal:
Bodočnost je vera,
Kdor zanjo umira,
Se dvigne v življenje,
Ko pade v smrt.
Slava jim!
Mengšan - november 2023

5

OBČINA

Četrtkov večer
praznuje 70 let
Pozor, vsi ljubitelji narodno-zabavne glasbe in oddaje
Četrtkov večer.
Vabljeni, da proslavite neprecenljivo glasbeno dediščino najstarejše glasbene oddaje na Radiu Slovenija, ki letos praznuje
svojo 70. obletnico. Častitljivi jubilej bo obeležen v okviru
slavnostne oddaje, ki bo potekala 23. novembra 2023, ob
20.00, v Kulturnem domu Mengeš, z neposrednim prenosom
v program Radia Slovenija. Nastopili bodo številni glasbeniki,
ki so zaznamovali zgodovino oddaje. Med nastopajočimi bodo
Alpski kvintet, Ansambel Ana ur'co al' pej dvej, Ansambel

Vabilo na srečanje
starejših občanov
V preddverju Kulturnega doma Mengeš bo
2. decembra, ob 12. uri, potekalo srečanje
starejših občanov. Prisrčno vabljeni vsi, starejši
od 75 let, da v družbi vrstnikov preživite ta dan
in ustvarite nove spomine.

6

Mengšan - november 2023

Braneta Klavžarja, Robert Smolnikar Trio, Bratje Smrtnik in
Andrej Toplišek Septet.
Vstopnine ni. V okviru dogodka se bodo zbirali prostovoljni
prispevki, ki bodo namenjeni za prizadete v letošnjih poplavah.
Četrtkov večer že sedem desetletij ohranja bogato narodno-zabavno dediščino in predstavlja glasbo manjših vokalnih
zasedb. Odlikujejo jo izjemni posnetki iz radijskega arhiva,
predstavitve najnovejših dosežkov na področju narodno-zabavne glasbe, portreti najpomembnejših ustvarjalcev in gostovanje najkakovostnejših izvajalcev v živo. Oddajo pripravljata
napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček.
Vsak četrtek ob 20. uri vas popeljeta v svet narodno-zabavne
glasbe na Radiu Slovenija.
Vabljeni, da se pridružite edinstveni oddaji Četrtkov večer in
ste del nepozabnega večera, polnega narodno-zabavne glasbe,
zabave in spominov!
Besedilo: Občinska uprava • Foto: RTV Slovenija

Prosimo za prijave do srede, 29. novembra 2023, na tajništvu Kulturnega
doma Mengeš ali na telefonski številki
01/724-7100.

Besedilo: Občinska uprava

S sprejemom novih
cen tudi v prihodnje
zagotovljene
kakovostne
in zanesljive
komunalne storitve
Občinski svet Občine Mengeš je na 6. redni seji
potrdil nove cene komunalnih storitev, ki pričnejo
veljati s 1. 11. 2023 in bodo prvič obračunane na
položnicah, ki jih bodo uporabniki prejeli v začetku
decembra.

Razlog za spremembo cen so višje cene
energentov, materiala, storitev in višji stroški dela
Zaradi visokega dviga cen vodovodnega materiala, gradbenih in drugih storitev, cen energentov pa tudi minimalne plače je bil dvig cen komunalnih storitev za zagotavljanje nadaljnjega nemotenega izvajanja javnih služb
in normalnega poslovanja Javnega komunalnega podjetja Prodnik neizogiben. Cene vodarine in storitev odvajanja komunalne odpadne vode so se v občini Mengeš
nazadnje spremenile leta 2013. Z ukrepi racionalizacije
poslovanja je Javnemu komunalnemu podjetju Prodnik
v vseh teh letih kljub nenehni rasti stroškov uspelo ohraniti ceno in hkrati zagotavljati zanesljivost vodovodnega
in kanalizacijskega sistema, kar se je še posebej izkazalo
ob izrednih vremenskih razmerah, na primer ob lanski
suši, še bolj pa ob letošnjih katastrofalnih poplavah,
ko je bila občanom ves čas zagotovljena nemotena vodooskrba.
Vedno višji stroški dela, materiala in storitev, ki vplivajo
na poslovanje podjetja, so privedli do razmer, ko je bilo
zvišanje cen komunalnih storitev nujno za ohranjanje
enakega nivoja kakovosti in zagotavljanje nadaljnjega
nemotenega izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo, odvajanja odpadne vode in ravnanja z odpadki.

Sanacija učilnic
na OŠ Mengeš
v teku
Avgustovske poplave so pustile posledice tudi na Osnovni
šoli Mengeš. Vsi prostori v kletni etaži šole so bili poplavljeni, kar je dodatno povečalo prostorsko stisko, s katero
so se na šoli spopadali že prej. Kljub temu so se zaposleni
z velikim zanosom lotili nujnih ukrepov za čimprejšnjo
ponovno vzpostavitev učnih prostorov.
Izsuševanje prostorov, čiščenje, sušenje in odstranjevanje poškodovanega pohištva in opreme je trajalo skoraj dva meseca.
Ključna dela, ki so bila izvedena, so bila v prvi vrsti usmerjena v
ponovno vzpostavitev učnih prostorov, da bi omogočili nemoteno izvajanje pouka v jesenskem deževnem obdobju. Z večjimi
skupinami učencev so izvajali aktivnosti na prostem do ponovne
zagotovitve minimalnih ustreznih prostorov za vse šolarje.
Sanacijska dela so zajemala različne naloge, od dezinfekcije
prostorov do obnove talnih oblog, stavbnega pohištva in infrastrukturnih elementov. V nadaljnjih korakih bo sledila obnova
učilnic, Športne dvorane Mengeš in drugih prostorov, ki so bili
v poplavah bolj poškodovani. Občina že izvaja vse potrebne
aktivnosti dobave in vgradnje športnega poda do meseca decembra, kar bo omogočalo ponovno izvajanje športnega pouka.
Poplave so sicer upočasnile izvedbo gradbenih projektov za širitev šolskih prostorov, ki so se začeli že v letu 2022. Kljub temu je
pričetek izgradnje novega prizidka predviden še v letu 2023. Cilj
je vzpostaviti kuhinjo in jedilnico, zagotoviti dodatne učilnice,
kabinete in knjižnico v veznem hodniku ter preurediti del šole.
Besedilo: Občinska uprava

Za povprečno gospodinjstvo bo mesečna položnica višja za okoli 4,5 evra
Znesek računa za komunalne storitve je odvisen od porabe vode in velikosti zabojnikov za odpadke, ki so v
uporabi na odjemnem mestu. Za povprečno gospodinjstvo pa bo mesečna položnica z uveljavitvijo novih cen
višja za okoli 4,5 evra.
Besedilo: Javno komunalno podjetje Prodnik

Mengšan - november 2023

7

OBČINA

Novi zobozdravstveni
in pediatrični
programi v ZD
Domžale
Na območju Občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče
in Trzin število prebivalcev narašča, zato za zagotavljanje dostopnosti do storitev zdravstvenega varstva
Zdravstveni dom (ZD) Domžale pridobiva nove programe.
Z letošnjim letom so v ZD Domžale pridobili dva programa odraslega in en program otroškega zobozdravstva, na
pediatričnem področju pa so vzpostavili en nov program
pediatrije v Domžalah in zaposlili dodatno pediatrinjo v
Zdravstveni postaji Lukovica.
Novi programi so na voljo tudi občankam in občanom Mengša. Za vpis k prostim zobozdravnikom pokličite na enotno
telefonsko številko in se dogovorite za prvi pregled. Ob prvem
pregledu podpišite izjavo o izbiri osebnega zobozdravnika.
Za vpis otrok k pediatrom se osebno oglasite v ambulanti v ordinacijskem času, kjer za opredelitev pri pediatrinji podpišete
pristopno izjavo.
Poleg novih programov je ZD Domžale za lažjo dostopnost
do izbranega osebnega družinskega zdravnika vzpostavil
sprejemni klicni center. Tu medicinske sestre sprejemajo vse
klice, namenjene posameznim ambulantam, zabeležijo potrebe pacienta in nudijo osnovne informacije, po potrebi pa klic
prevežejo v ambulanto k medicinski sestri ali v nujnih primerih k zdravniku.avo in z njim sodelujemo pri vseh trenutnih
aktivnostih.
Besedilo: Občinska uprava • Foto: Zdravstveni dom Domžale

Na podlagi 37. člena Statuta Zveze kulturnih društev Občine
Mengeš (ZKDOM) in na podlagi sklepa Izvršnega odbora
ZKDOM objavljamo

JAVNI RAZPIS
za zbiranje predlogov za podelitev priznanj
na področju ljubiteljske kulture
v letu 2023
1. Predlagatelji po tem razpisu so lahko kulturna društva,
ki delujejo v občini Mengeš, za svoje člane ali sekcije, in
posamezniki, ki lahko predlagajo enega ali več občanov
občine Mengeš, ki delujejo na kulturnem področju občine.

2. IO ZKDOM bo zbiral predloge za:
• ZLATO priznanje za izjemne dosežke na področju
ljubiteljske kulturne dejavnosti – nad 25 let dela na
področju ljubiteljske kulturne dejavnosti ali za življenjsko
delo (podeljeno bo eno priznanje);
• SREBRNO priznanje za izjemne dosežke na področju
ljubiteljske kulturne dejavnosti – od 10 do 25 let dela na
področju ljubiteljske kulturne dejavnosti (podeljeno bo eno
priznanje);
• BRONASTO priznanje za 10-letno uspešno delo na
področju ljubiteljske kulturne dejavnosti (podeljeno bo eno
priznanje).
3. Priznanje ZKDOM lahko prejmejo posamezniki ali
skupine, predvsem za izjemne dosežke ustvarjalnega in
poustvarjalnega dela na področju ljubiteljskih kulturnih
dejavnosti. Priznanje je lahko podeljeno tudi za izjemne
dosežke pri organizacijskem delu, pri razvijanju novih oblik
in vsebin delovanja, pri delu na področju kulturne vzgoje
in izobraževanja, pri raziskovalnem delu, pri organiziranju
strokovno svetovalnega in mentorskega dela, pri razvijanju
kulturnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po
svetu, pri publicističnem delu in pri ohranjanju nacionalne
kulturne dediščine.

4. Predlog za podelitev priznanj mora vsebovati naslednje:
• podatke o predlagatelju;
• podatke o kandidatu;
• utemeljitev.

»Zdravstveni dom Domžale omogoča vpis k prostim
zobozdravnikom.«

5. Priznanja bodo podeljena na slavnostni akademiji
v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Vloge
za podelitev priznanj je treba nasloviti na ZKDOM do
15. januarja 2024, do 12. ure, in sicer na elektronski
naslov: bostjan.svete@siol.net.

IO ZKDOM
Predsednik: Boštjan Svete
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV OBČINE MENGEŠ.

»Za vpis otrok k pediatrom se je treba osebno oglasiti v
izbrani ambulanti v ordinacijskem času.«

8

Mengšan - november 2023

»Bogo Ropotar, župan Občine Mengeš, v družbi treh finalistov izbora Tovarna leta 2023 – podjetij Trimo,
Roletarstvo Medle in ROTO – Pavlinjek.«

Mengeš gostil
zaključno prireditev
Tovarna leta 2023

Namen Tovarne leta je podpirati razvoj slovenskih industrijskih podjetij in izpostavljati najboljše prakse, graditi skupnost in slaviti zaposlene za njihov trud in prispevek k blaginji Slovenije. Zato se na tem dogodku proslavlja podjetja,
ki so usmerjena v prihodnost, so odprta za nove napredne
tehnologije in zavezana trajnostnemu razvoju, hkrati pa skrbijo za svoje zaposlene in so okoljsko odgovorna.
Besedilo: Občinska uprava • Foto: Finance

V Kulturnem domu Mengeš se je 18. oktobra odvil zaključek
projekta Tovarna leta 2023, slovesna prireditev v organizaciji časnika Finance in podelitev prestižnega naziva Tovarna
leta najboljšemu slovenskemu proizvodnemu podjetju.
Letošnji dobitnik naziva je ROTO – Pavlinjek, mednarodno
podjetje za proizvodnjo izdelkov iz plastičnih mas s sedežem
v Murski Soboti. Proizvajajo več kot 4.000 različnih izdelkov
za kmetijstvo, vrt, šport in ekologijo kot tudi številne vgradne
dele za različne industrije, kot so avtomobilska, navtična in
mnoge druge.
Prireditev je potekala v Občini Mengeš, saj je dogodek gostila družba Novartis, dobitnica naziva Tovarna leta 2022 za
obrat Biološke učinkovine Mengeš. Ugleden naziv potrjuje,
da je Mengeš mesto tako obrtniških dejavnosti kot tudi inovativnih globalnih podjetij.

»Tina Štrukelj, podžupanja Občine Mengeš, v
pogovoru z zmagovalcem letošnjega izbora Tovarna
leta.«
Mengšan - november 2023

9

OBČINA
»Vremenske razmere in frekvenca pojavljanja
ekstremnih dogodkov se spreminjajo, temu bo treba
prilagoditi naše posege.«

Poplavna varnost v
Mengšu
Dr. Jošt Sodnik, priznan strokovnjak s
področja urejanja hudournikov, povirij in
vodotokov
Urejanje voda in vodotokov je v Republiki Sloveniji
v pristojnosti Direkcije za vode, ki je organ v sestavi
Ministrstva za naravne vire in prostor. Občina Mengeš
kljub temu proaktivno in strokovno, v okviru svojih
pristojnosti, pristopa h krepitvi poplavne varnosti občine. V pripravi je strokovna študija, ki bo predstavljala
osnovo oz. podlago za oblikovanje nadaljnjih ukrepov
za zmanjševanje poplavne ogroženosti občine Mengeš.
Strokovno študijo bo izdelalo podjetje TEMPOS, okoljsko gradbeništvo, katerega lastnik in direktor je dr.
Jošt Sodnik, univ. dipl. inž. grad., priznan strokovnjak
s področja urejanja hudournikov, povirij in vodotokov.
Z njim smo se za tokratnega Mengšana pogovarjali o
poplavni varnosti ter vplivu spremenjenih vremenskih
razmer na okolje in življenje.
Letošnje katastrofalne poplave, ko so pretoki marsikje presegali 100-letno povratno dobo, so zaznamovale tudi občino

10

Mengšan - november 2023

Mengeš. Dr. Sodnik, ste priznan strokovnjak s področja urejanja hudournikov, povirij in vodotokov. Kako skozi svoje strokovne oči komentirate posledice avgustovskih neurij?
Ko govorimo o poplavnem dogodku avgusta letos, se moramo
zavedati, da je šlo za res ekstremen dogodek, katerega posledice so katastrofalne in bodo še dolgo zaznamovale prizadeta
območja. Poškodovana je gospodarska javna infrastruktura,
vodna infrastruktura, ceste in zasebna lastnina.
Po drugi strani se moramo zavedati, da je stroka vedela, da do
takih dogodkov lahko pride. Verjetno pa smo vsi po tihem upali, da ne bo. Dogodki s tako ali podobno intenziteto so upoštevani v strokovnih podlagah (500-letne vode), niso pa ureditve
in ukrepi za zmanjševanje poplavne nevarnosti načrtovani na
take dogodke. Podobno je na področju potresov. Vsi vemo, da
je del Slovenije ogrožen zaradi potresov, predvsem starejši,
večetažni objekti v Ljubljani, ampak upamo, da se tak potres
še nekaj časa ne bo zgodil.
Vemo, kje so težave in kje so rešitve, ni pa nekega resnega interesa za reševanje oz. za reševanje ni zagotovljenih finančnih
sredstev. Podobno je tudi pri ostalih naravnih nesrečah. Nimamo dolgoročne strategije za zmanjševanje ogroženosti, ki pa
jo z nepremišljenimi posegi in umeščanjem v prostor samo
dodatno povečujemo. Kot zaključek bi rekel, da upam, da smo
se iz te katastrofe avgusta letos, ki po mojem mnenju samo po
nekem srečnem naključju ni terjala več življenj, kaj naučili in
da bomo v bodoče k reševanju te problematike pristopali bolj
sistematično in dolgoročno.
V okviru letošnjih poplav je v pogovorih krožilo veliko strokovnih izrazov, med drugim tudi izraz »poplavne mape«. Nam
lahko na kratko pojasnite, kaj so poplavne mape, kdo jih mora
imeti izdelane, kaj pomenijo?
Govora je o t. i. poplavnih kartah oz. pravilno rečeno kartah
poplavne nevarnosti. Namen kart nevarnosti je prikaz nevarnosti, ki lahko nastane v prostoru zaradi pojava poplav. Leta
2007 je bil sprejet pravilnik, ki predpisuje metodologijo za
izdelavo teh podlag. Na podlagi kart poplavne nevarnosti se
potem odloča glede posegov v prostor. Karte Direkcija za vode
zahteva v postopku izdaje vodnega soglasja za vsak poseg na
potencialno poplavno ogroženo območje. Tako od zasebnih
investitorjev kot tudi za večje državne projekte, kot so ceste,
železnice itd. Izdelajo jih lahko pooblaščeni inženirji gradbene
stroke, specialisti za hidrotehniko oz. vodarstvo.
Lokalne skupnosti (občine) jih običajno izdelajo za potrebe
sprejemanja OPN, ni pa to bilo obvezno, če ni bilo predvidenih posegov na potencialno poplavno ogroženih območjih.
Prvotni plan je sicer bil, da bi karte poplavne nevarnosti za vsa
potencialno ogrožena območja zagotovila država, ampak ta
ideja ni nikoli zaživela. Razlog je verjetno konstantno pomanjkanje sredstev na področju vodarstva in dejstvo, da se morajo
te karte z vsakim posegom v prostor, ki ima vpliv na poplavne
razmere, novelirati. Običajno se delajo za obstoječe in predvideno stanje, tako za manjše kot večje posege. Na koncu je
izdelava kart poplavne nevarnosti ostala na plečih pobudnika
posega v prostor oz. investitorja.
Očitno je, da se vremenske razmere spreminjajo, s tem pa tudi
njihov vpliv na okolje in življenje ljudi. Kaj te spremenjene razmere pomenijo za urejanje vodotokov?
V zadnjem obdobju je pogostost ekstremnih vremenskih pojavov res večja, ampak ne smemo pozabiti, da so se tudi v
preteklosti pojavljale ekstremne poplave. Naš problem je, da
smo te dogodke zanemarjali oz. predvsem zanemarjali vodotoke in hudournike vsaj zadnjih 30 let. Stroka je bila finančno

podhranjena, zadeve so se delale po principu gašenja požarov.
Sanacija na sanacijo, zelo malo preventive, čeprav je jasno,
da se vsak vloženi evro v preventivo ob poplavah vrne večkratno v obliki manjše škode. In ravno to nas sedaj tepe po glavi,
ker nimamo postavljenih strategij za zmanjševanje poplavne
ogroženosti na ravni povodij.
Za primer, zadnja strokovna podlaga v smislu vodnogospodarskih smernic za zgornjo Savo je datirana v začetek 90-ih
let. Drugje je verjetno precej podobno. Najbolje je zaradi poplav v 90-ih verjetno z dokumentacijo in strategijami zmanjševanja poplavne ogroženosti pokrito porečje Savinje. In tam
bosta verjetno ravno zaradi tega odprava posledic in hkrati
načrtovanje dolgoročnih ukrepov najbolj efektivna. Posebej je
treba poudariti zanemarjanje hudournikov, ki so sicer za samo
občino Mengeš manj aktualni, ampak vseeno. Vsi vemo, da
so hudourniki na Savi Dolinki v preteklosti že povzročali težave. Za del Kranjske Gore je jasno, da je bil v preteklosti zasut
z nanosi Pišnice. Podobno je s hudourniki Hladnik, Suhelj in
Trebiža. Ampak mi smo to gladko potisnili v pozabo in veselo
umeščali objekte ob te hudournike. Predstavljajte si, da danes
del Kranjske Gore zasuje hudourniški masni tok in nanese 2–3
m grušča. Spet bi bilo veliko debate o spremembah vremena,
čeprav je povsem jasno, da se je vse to že dogajalo, samo mi
smo to pozabili in ignorirali pri svojih posegih v prostor. Problem je samo človek, ki je na nevarna območja zgradil objekte
in se odločil (včasih bolj včasih manj pametno), kje bo od sedaj naprej tekla voda.
Dejstvo je, da se vremenske razmere in predvsem frekvenca pojavljanja ekstremnih dogodkov spreminjajo in bo treba
temu prilagoditi naše posege, ampak moje mnenje je, da sta
ključen problem še vedno naše umeščanje objektov v prostor
in neprimerna gradnja.
Predvsem zatečeno stanje in umeščanje v preteklosti. Danes
se to dela bolj premišljeno, na podlagi strokovnih podlag, in
kot lahko vidite, je večina objektov, poškodovanih v poplavah,
starejšega datuma. Vsi objekti, legalno zgrajeni v zadnjih 15
letih, so oz. bi vsaj morali biti grajeni izven poplavnih območij oz. na poplavnih območjih z upoštevanjem omilitvenih in
varovalnih ukrepov, zaradi katerih so manj ranljivi na poplave.
Ampak spet se moramo zavedati, da se velika večina ukrepov načrtuje na dogodke s 100-letno povratno dobo. In ko se
zgodi dogodek, podoben temu avgusta letos, tudi taki ukrepi niso več dovolj. Ravno tukaj se postavi vprašanje podnebnih sprememb in kako to upoštevati pri načrtovanju ukrepov.
Kakšne bodo spremenjene konice pretokov z upoštevanjem
podnebnih sprememb? Na veliko območij, kjer se je v preteklosti gradilo, danes gradnja sicer ne bi bila več dovoljena.
Prav reševanje oz. zaščita obstoječih naselij in mest trenutno
predstavljata največji izziv za stroko. Najbolj zgovoren je sicer
stavek: Dokler v prostoru ni človeka in njegovih objektov, so
poplave naraven pojav, ko pa je tam človek in škodni potencial,
poplave postanejo naravna nesreča.
Kako pa bodo te vremenske spremembe vplivale na ljudi, ki
živijo v bližini voda, ali gospodarske obrate, ki se nahajajo na
tovrstnih področjih?
Kot sem že omenil, bo treba z ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti zagotoviti neko raven varnosti. Popolne varnosti sicer na teh območjih ni. Kjer to ne bo možno, pa je treba
razmišljati o umikanju najbolj ogroženih objektov, kot je sedaj
debata v nekaterih delih zgornje Savinjske doline. Predvsem
pa je treba razmišljati dolgoročno in vzporedno s sanacijo,
postaviti strategijo na ravni povodij, ki ji bomo sledili v naslednjih 10 ali več letih, kolikor bo pač trajala obnova, ki pa je spet

"Kljub temu, da je za urejanje vodotokov
v slovenskih občinah pristojna država in
državne institucije, smo v Občini Mengeš
zavzeli proaktiven pristop. Ne čakamo,
ampak želimo v okviru svojih pristojnosti in zmožnosti pričeti krepiti poplavno
varnost občine. Prvi korak na tej poti je
študija, ki bo omogočila oblikovanje strokovnih in primernih ukrepov. Prve od njih
želimo pričeti realizirati že do naslednjega
poletja, saj v tem obdobju prihaja do povečanja ekstremnih vremenskih pojavov,"
pojasnjuje Bogo Ropotar, župan Občine
Mengeš.

pogojena z voljo države, da se ukvarja s to problematiko. Pri
vsem skupaj se je treba zavedati, da v povezavi z vodo ne bodo
problem samo poplave, ampak tudi suše. Primerjajte samo avgust 2022 in avgust 2023. Popolnoma obraten problem, pa
noben nič manj zaskrbljujoč. Kar se tiče gradnje infrastrukture
(ceste, železnice, drugo) bo treba povečati odpornost. Znamo
zgraditi ceste in mostove, ki jih ne bo odnesla voda. Večji problem kot infrastruktura na dolgi rok predstavljajo naselja in
gospodarski obrati.
Kateri bodo po vašem mnenju v prihodnosti ključni ukrepi za
zagotavljanje varnosti pred poplavami?
Že večkrat v preteklosti, kot tudi avgusta letos, se je jasno izkazalo, da samo povečevanje pretočnih profilov oz. povečevanje
pretočnosti vodotokov ni rešitev. In to iz več razlogov. Prvi je
ta, da to nekje preprosto tehnično ni izvedljivo, drugi pa, da s
tem prenesemo problem dolvodno po vodotoku in ogrožamo
druga področja.
Po mojem mnenju je ključen ukrep zadrževanje vode s suhimi
zadrževalniki. S tem ukrepom zadržimo del poplavnega vala,
znižamo konico pretoka in preprečimo poplavljanje dolvodno.
Problem pa je umeščanje takih objektov v prostor. To pri nas
traja predolgo. Primer so Železniki, kjer so bile poplave leta
2007, zadrževalnik pa se gradi danes, 16 let pozneje. Primer
JZ del Ljubljane – DPN, ki je podlaga za gradnjo zadrževalnika Razori, je bil sprejet 2004/2005 na podlagi večletnih
usklajevanj, zadrževalnik Razori se načrtuje danes, 18 let po
DPN oz. več kot 20 let po začetku izdelave strokovnih podlag.
Zato je naivno misliti, da bomo brez spremembe prostorske
zakonodaje po avgustovskih poplavah v kratkem zgradili prav
veliko zadrževalnikov. Pa čeprav so pogosto edina možnost
za zmanjšanje poplavne ogroženosti (Škofja Loka, Poljane,
Gorenja vas, cela Savinjska dolina, Mežiška dolina, Logatec,
Vipava, Šentjernej in še bi lahko naštevali). Enako, žal, velja
tudi za vašo občino. Brez zadrževanja poplavnega vala Pšate
in njenih pritokov ne moremo govoriti o nekem dolgoročnem
izboljšanju poplavne varnosti.
Poleg počasnega umeščanja v prostor so problem tudi lastniki
zemljišč, ki so slabo poučeni, kakšen bo vpliv takega objekta
Mengšan - november 2023

11

»Po mojem mnenju je ključen ukrep zadrževanje vode s suhimi zadrževalniki. S tem
ukrepom zadržimo del poplavnega vala,
znižamo konico pretoka in preprečimo poplavljanje dolvodno,« izpostavlja dr. Jošt
Sodnik.

na zemljišča, in nedorečenost teh razmerij na ravni države,
kar se tiče omejitev uporabe in potem morebitnih odškodnin v
primeru poplavljanja območja znotraj zadrževalnika.
Ključno pri vsem je to, da bo treba posvetiti več pozornosti
hudournikom, kjer se večina s poplavami povezanih problemov začne. Slovenija je hudourniška država, z izjemo Drave
in Mure imajo praktično vsi vodotoki hudourniški značaj. Več
dela bo treba vložiti v kontroliranje erozije in transporta plavin
iz povirnega dela, ki se potem odlagajo v nižje ležečih odsekih,
kjer zmanjšujejo pretočne profile vodotokov. To pomeni, da če
nam ne bo uspelo zadržati oz. kontrolirati plavin v hudournikih, nam tudi ukrepi za zadrževanje vode ne bodo pomagali
v meri, kot je bilo predvideno. Ko je struga polna proda, je
pretočnost zmanjšana in že manjši pretoki povzročajo bistveno večje težave, kot bi bilo treba. Prav to je ponovno potrdilo dogajanje avgusta letos, ko je v zgornjem toku vodotokov
pomemben del problema predstavljal odložen material (prod,
grušč, les).
V pripravi imate strokovno študijo, ki bo strokovna osnova za
oblikovanje nadaljnjih ukrepov za krepitev poplavne varnosti
občine Mengeš. Kateri so ključni dejavniki, ki jih je treba imeti
v mislih pri oblikovanju nadaljnjih varnostnih ukrepov na našem področju?
V sodelovanju z DRSV in Občino Mengeš je predvidena izdelava strokovnih podlag, ki bodo pokazale kritične točke z vidika poplavne varnosti v vaši občini in podale usmeritve, kako
dolgoročno zmanjšati poplavno ogroženost. Predvidena je
podrobna analiza obstoječega stanja z izdelavo kart razredov
poplavne nevarnosti za celo občino. Analiziran bo tudi avgustovski dogodek. Na podlagi analize obstoječega stanja bodo
določeni ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Najprej
ukrepi, ki so izvedljivi v vaši občini, in nato še ukrepi, ki jih je
treba izvesti na ravni povodja in segajo izven teritorija vaše
občine. Med te druge bi spadali predvsem potencialni visokovodni zadrževalniki. Torej ključno je, da se loči med ukrepi, ki
jih je možno izvajati na ravni občine, in tistimi, za katere je potrebno sodelovanje več občin in seveda države kot upravljavca vodotokov in investitorja v take celovite ukrepe. Pri vseh
ukrepih je treba preveriti in zagotoviti, da se stanje nikomur
ne poslabša oz. da posegi nimajo negativnega vpliva na sosednja območja. Omenjene strokovne podlage bodo usmeritev
tako za občino kot tudi državo, da vsaka na svoji ravni poskrbi
za ustrezne ukrepe. Občina na svoji infrastrukturi (ceste, mostovi), država pa na svoji (vodna infrastruktura, vodotoki, državne ceste). Poleg tega bo omenjena strokovna podlaga tudi
osnova za umeščanje morebitnih novih posegov v prostor in
morebitne spremembe prostorskih aktov.
Besedilo: Katja Kek • Foto: osebni arhiv

12

Mengšan - november 2023

Novo digitalno
stičišče v Mengšu
Obrtna zbornica Domžale je pod vodstvom Ministrstva
za digitalno preobrazbo začela z inovativnim projektom
uvajanja »Digi točk«, digitalnih stičišč, kjer se prepletajo tehnologija in digitalna podpora posameznikom in
podjetjem.
Svojo »Digi točko« je dobila tudi občina Mengeš. Od 13. novembra 2023 deluje v Krajevni Knjižnici Janeza Trdine Mengeš.
V bližnji okolici se »Digi točke« nahajajo še v Domžalah,
Lukovici, Moravčah in Trzinu.
Projekt, ki bo potekal do novembra 2024, odpira vrata v svet
digitalne prihodnosti in prinaša številne prednosti za vse nas,
saj nam bo na voljo strokovno usposobljeno osebje, ki nam
bo nudilo nasvete in informacije o različnih vidikih digitalnega
okolja.
Med glavnimi področji, na katerih bodo na »Digi točki« nudili
podporo, so:

•
•
•
•

uporaba elektronske osebne izkaznice in mobilnih
aplikacij,
prijava v elektronske storitve in elektronsko podpisovanje,
dostop do informacij o delovanju državne uprave na
portalu gov.si,
registracija in prijava na portalu SPOT za lažje poslovanje
in izkoristek digitalnih storitev.

Urnik »Digi točke«
v Krajevni Knjižnici
Janeza Trdine Mengeš:
Ponedeljek, sreda, petek:
8.00–12.00

Torek, četrtek:
13.00–16.00

Besedilo: Občinska uprava

OGLAS

V TOREK, 5. 12. 2023 OB 16.30 NAS BO
PRED ŠUŠTARŠIČEVO HIŠO
NA TRDINOVEM TRGU 5 V MENGŠU
OBISKAL SVETI MIKLAVŽ,
V TOPOLAH PRI KAPELICI
SV. LUCIJE POD PLEŠO PA OB 18.00.
VABIMO VSE PREDŠOLSKE
OTROKE IZ MENGŠA
IN TOPOL, DA SE SKUPAJ
S STARŠI UDELEŽITE
NJEGOVEGA OBISKA!

KULTURNO DRUŠTVO FRANCA JELOVŠKA MENGEŠ
PRIHOD SV. MIKLAVŽA JE S SOFINANCIRANJEM PODPRLA OBČINA MENGEŠ

VABILO

V A B I L O
Turistično društvo Dobeno
vabi vse otroke iz Dobena,
da skupaj pričakamo prihod

MIKLAVŽA.

SV. MIKLAVŽ
S SPREMSTVOM BO
OTROKE IZ LOKE
OBISKAL
V TOREK,
5. DECEMBRA 2023
OB 17.30,
V PARKU PRI
KAMNITEM MOSTU.

Prireditev bo,
3. 12. 2023 ob 17.00 uri,
na otroškem igrišču.
V primeru slabega vremena bo prireditev
pri KT Blaž.
Pridite, luštno bo.

OBDARIL BO OTROKE PRVEGA RAZREDA IN MLAJŠE,
SLADKIH BOMBONČKOV PA BOSTE DELEŽNI TUDI VEČJI OTROCI
IN ODRASLI!
ZA MIKLAVŽEVO OBDAROVANJE BOSTA POSKRBELA
KD ANTONA LOBODE LOKA
IN OBČINA MENGEŠ.

Predsednica TD Dobeno
Viktorija Vehovec

Mengšan - november 2023

13

OSREDNJI INTERVJU

Biti dober
učitelj je
poslanstvo

Béla Szomi

Prejemnik priznanja za izjemno delo pri poučevanju
in navduševanju mladih za matematiko, fiziko in
astronomijo.

14

Mengšan - november 2023

Naš sokrajan Béla Szomi je bil v septembru 2023 odlikovan
za izjemno delo pri poučevanju in navduševanju mladih
za matematiko, fiziko in astronomijo. Priznanje je dobil
kot učitelj na Osnovni šoli Domžale od Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije – DMFA Slovenije.
Da je uspešen pri delu z mladimi na področjih poučevanja matematike, fizike, astronomije, logike, šaha in tudi
novosti: razvedrilne matematike, priča več kot 100 zlatih
priznanj učenk in učencev na državnih tekmovanjih. Béla
Szomi pa ni samo to, je tudi poet, prevajalec, pisec, glasbenik. Predvsem po glasbeni dejavnosti je izjemno opazen
kulturni delavec s svojo glasbeno skupino Kontrabant.

Zasledila sem vašo objavljeno misel, da nas ljudje vidijo drugače, kot sami vidimo sebe. Kako bi se predstavili bralcem
Mengšana: kdo je Béla Szomi, ki ga lahko srečujemo tudi v
našem kraju?
Če bi bil odgovor kratek, bi odvrnil: učitelj starega kova. Glede na mojo vsestranskost bo spisek seveda dolg: sem učitelj
matematike, fizike, astronomije in logike, ob tem imam na
svoji šoli številne »krožke«: astrofizika, opazovanje meteorjev, astrofotografija, izdelovanje zeliščnih krem, preživetje
v naravi … V preostalem času sem vodja glasbene skupine
Kontrabant, ki pod tem imenom deluje že 30 let, prevajalec
priznanih madžarskih pesnikov, avtor ali soavtor številnih

strokovnih knjig za OŠ, več kot 200 skladb ter pesnik, ki je
v zadnjih letih spisal štiri zbirke – tri v slovenščini in eno v
madžarščini.
Sem tudi oče šestih otrok in dedek devetih vnukov.
Kako in kje se je začela vaša mladost?
Rojen sem v Osijeku na Hrvaškem, odraščal sem v bližini
Lendave. Oče je bil učitelj, mama šivilja, pri dedku pa je bila
na voljo kmetija, polna dela. Do sedaj sem se selil že 26-krat,
sem vesel, da sem prišel do končne postaje: Mengša. Tu je
moj dom, a moja duša domuje na Goričkem.
Od leta 2006 ste Mengšan. Zelo ste povezani tudi z Domžalami, kjer na osnovni šoli poučujete matematiko in fiziko.
Za svoje vsestransko delo v občini Domžale ste bili odlikovani tudi z bronastim občinskim priznanjem. Kaj vam pomeni
omenjeno priznanje?
Hvala bogu, da priznanja prejmemo, dokler smo še živi. A ko
jih prejmeš, se malce zamisliš nad sabo, saj to pomeni, da si
v letih, hkrati tudi, da si se izkazal. Občina Domžale mi je to
nagrado dala za moje vsestransko delovanje v kulturi in šolstvu, za presenečenje sem ob plaketi dobil tudi okoli »jurja«
nagrade, pa sem jih pohitel zapravit: takoj sem jo namenil za
opremo za astronomijo, vsako leto namreč organiziram več
astronomskih taborov in naravoslovnih delavnic na svoji parceli na Šalovskem bregu na Goričkem, največjega, okoli desetdnevnega pa okoli 11. avgusta, ko nebo preplavi meteorski dež
Perzeidov. A bi bilo zmotno zapisati, da na mojih dejavnostih
ni Mengšanov, dva že desetletje kot prostovoljca pomagata:

Vsako leto organizira več astronomskih taborov in naravoslovnih delavnic na svoji parceli na Šalovskem
bregu na Goričkem. Udeležijo se jih tudi Mengšani.
Mengšan - november 2023

15

OSREDNJI INTERVJU
“… na pripravah za astronomijo je mnogo matematičnih znanj, moji tekmovalci že v OŠ znajo npr.
izračunati, koliko časa bo trajal Sončev ali Lunin mrk, …”

Miro Hribar in Hermina Veber, ob tem so bili na mojih taborih
in izobraževanjih že tudi številni mladi iz Mengša.
Iskreno rečeno, v tem trenutku tudi tri petine benda Kontrabant živi in ustvarja v Mengšu in prav vse tri nas je »požegnala« voda iz poplave.
Ste avtor, soavtor okoli petnajstih knjig, zbirk nalog in delovnih zvezkov za OŠ in tekmovanja s področij logike, matematike, fizike in astronomije, v zadnjem obdobju pa zanimive
videoposnetke s fizikalnimi poskusi objavljate tudi na spletu.
Kaj menite o pomenu – biti dober učitelj?
Biti dober učitelj pomeni samo slednje: to ni poklic niti obrt,
temveč poslanstvo. Biti moraš strog, a pravičen, spodbujati vedoželjnost, rasti skupaj z učenci, se učiti celo življenje.
Pričakovanja trenutne družbe, staršev niso to, da učitelj prenese svoja znanja na njihove otroke in vse prej našteto, temveč je vse skupaj le še gonja za odličnimi ocenami, šolami;
dandanes v šoli ne smeš povzdigniti glasu, četudi je glas eno

redkih orodij učitelja, ki je še ostalo. Veliko učiteljev je prav
zaradi pritiskov staršev in družbe popolnoma ob avtoriteto;
ko včasih vstopim v razred, kjer ne poučujem, se ob vsem
hrupu zdi, da tam sploh ni učitelja.
Kot učitelj starega kova resno trepetam za vse ostarele, nebogljene, ki potrebujejo pomoč, saj empatija iz družbe izginja,
izginilo pa je tudi zaupanje v dobre učitelje, ki jih hvala bogu
še vedno ni malo.
»Praktično nemogoče je prešteti vsa priznanja in medalje, ki
so jih na državnih tekmovanjih iz logike, matematike, fizike,
astronomije, razvedrilne matematike in tudi v šahu dosegli
njegovi učenci in učenke,« so zapisali na utemeljitvi priznanja, ki ste ga prejeli iz rok Društva matematikov, fizikov in
astronomov Slovenije – DMFA Slovenije za leto 2023. Kateri
pogoji morajo biti izpolnjeni, da je učenec uspešen oz. doseže dobre rezultate?
Večinoma je to večletno delo, npr. šahovski krožek sem postavljal skoraj desetletje, zatem je bil pet do šest let najboljši
v Sloveniji. Enako je z logiko, razvedrilno matematiko, fiziko,
astronomijo – torej s tekmovanji na teh področjih. Uspehov
ne gradim le jaz, ampak vsi učitelji, ki so jim dali nadstandardno znanje do tedaj, ko so prišli na moje ure. Od tu naprej delam povezovalno, npr. na pripravah za astronomijo je
mnogo matematičnih znanj, moji tekmovalci že v OŠ znajo
npr. izračunati, koliko časa bo trajal Sončev ali Lunin mrk,
prehod Venere čez Sončevo ploskev, kdaj bo kakšen planet
spet v najugodnejši legi za opazovanje …
Pogoji za to, da učenec poseže po dobrih rezultatih, so: malo
nadarjenosti učenca in učitelja ter veliko truda in vloženega
časa učenca in učitelja.
Ste učitelj, mentor, glasbenik, pesnik, zeliščar in še marsikaj
drugega. Za svoje delo ste bili v letu 2019 odlikovani s plaketo
Državnega sveta za prostovoljstvo. Kaj vam prinaša tovrstno
udejstvovanje in kaj prinaša tudi mladim prostovoljcem?
Torej, za tole priznanje se moram zahvaliti Jožefu Školču in

16

Mengšan - november 2023

Miji Kordež, oba delata na ZOTKS, jaz pa sem leta in leta izobraževal učitelje, sodeloval na njihovih taborih, izvajal svoje
tabore, pisal naloge za logiko ... Hvala bogu, da te še kdo
opazi, če narediš presežek. Enkrat sem se pritožil nekemu
staršu (oba sva bila v svetu šole), da sem zaradi učiteljskega poklica in svoje pokončnosti zelo na udaru neutemeljenih
kritik, pa mi je odvrnil: »Za dobrim konjem se vedno dviguje
veliko prahu.«
Ste avtor ali soavtor več kot dvesto skladb in uglasbitev,
pesnik in prevajalec poezije ter glasbenik, ki je z različnimi
glasbenimi zasedbami posnel celo vrsto zgoščenk. Ste tudi
vodja glasbene skupine Kontrabant. Poznamo vaš tradicionalni Etno rock festival v Domžalah. Kako bi predstavili svojo
glasbeno skupino bralcem, ki vas še ne poznajo?
Kontrabant obstaja že od leta 1988, pod tem imenom pa od
poletja 1994. Glasba, ki jo pišemo, temelji na melodičnosti,

zato mi sedaj nič ni težko: ker sem v mladosti garal »kot
pes«, včasih komaj preglodal skozi dan.
Glede na vaše izkušnje z mladimi, kako bi v Mengšu lahko še
spodbudili udejstvovanja mladih, da se izrazijo na področjih,
ki so jim blizu, oziroma razvijajo tudi druge veščine, ki so
pomembne za življenje?
V Mengšu je žal ljubiteljska dejavnost bolj v ospredju, sicer
je del te tudi vrhunska, a iz tega še ne bomo dobili vrhunskih
plesalcev, glasbenikov, znanstvenikov, šahistov, astronomov,
učiteljev. Vsi mi, ki imamo dovolj vsebine, da jo prenesemo
na mlade in s tem zanetimo plamen do znanja, na svoji poti
potrebujemo večjo podporo Občine. Jaz tako npr. veliko
mladih Mengšanov pripravljam na tekmovanja iz fizike, logike, matematike, mladi čutijo, da potrebujejo več, kot jim to
določa s skopo odmerjenimi urami togi šolski prostor, zato
iščejo pri meni dodatna znanja. Žal se pri tem, da v kulturno-

Béla Szomi kot vodja glasbene skupine Kontrabant.
svetovnih ritmih, večjezičnosti, je neke vrste world music,
uglasbena besedila pa so v bistvu poezija različnih slovenskih, madžarskih in romskih pesnikov. Tako smo npr. že leta
1994 uglasbili dve pesmi od Lainščka, ki sta bili prevedeni v
romščino. Zadnje čase nastopamo in vadimo malo, vsem je
zalilo domove kot tudi moj studio. V prihajajočem letu, potem ko obnovimo domove, pa se bomo spet pognali na odre.
Zase pravite, da ste poet in da poezijo tudi uglasbite. Kje črpate ideje, energijo za delo in ustvarjanje?
To je nekaj, česar nekateri imamo. Včasih se za nas ljudi, ki
smo polni energije, bojijo, da bomo izgoreli, saj je naš opus
kot cigareta, ki jo prižgeš z obeh strani, zato gori hitreje. Zase
upam, da bom ustvarjal glasbo vsaj še deset let, poezijo pa
bom pisal (in živel) do smrti.
Predstavljajte si šestletnega fantiča, ki hodi z dvema šestlitrskima vrčema do luknje – vodnjaka in od tam do oddaljenega
brega, 300 m ravnine in 100 m hriba. Če mi to ni bilo težko,
če tedaj kot vodonosec nisem »javkal«, kaj mislite, od kod
sta moja energija in vztrajnost? Odgovor je na dlani: starši,
dedek, babica, vsi ti so vztrajali, da pomagam, delam. Prav

-izobraževalnem smislu moj prispevek k dobrobiti Slovenije
ni za prezreti, mnogim takim univerzalcem, ki imamo večjo
širino znanja, dogaja prav to. Vprašanje, ali bo nekoč družba,
skupnost v Mengšu dojela, da bodo ob sedanjem pristopu
naša znanja z našim staranjem tudi izginila, še preden nam
jih bo uspelo predati prihajajočim rodovom.
Kaj bi bralcem Mengšana in mladini še sporočili za konec
najinega pogovora?
Bralcem Mengšana: da je lepo živeti v mestu, kjer se ljudje še
vedno pozdravimo z »dober dan«, ko se srečamo, četudi se
ne poznamo. Mladino vabim na svoje tabore, če imajo dobro
zasedbo na Etno rock festival kot nastopajoče (mimogrede:
Mengšanska godba je nastopila že dvakrat), predvsem pa naprošam, da tukajšnja srenja, oblast, Zveza kulturnih društev
tudi finančno podpre delovanje mene in meni podobnih ljudi
in društev, ki v Mengšu živimo. Za dober kruh potrebujemo
tudi dobro moko in dobrega peka.
Urška Vahtar
Foto: osebni arhiv Béla Szomi, Urška Vahtar

Mengšan - november 2023

17

MENGEŠKI UTRIP

Evropsko srečanje
mladih tudi v
Mengšu
V Ljubljani in okoliških krajih bo med 28. 12. 2023 in 1. 1.
2024 potekalo že 46. Evropsko srečanje mladih (ESM).
Ta množični mednarodni mladinski dogodek, imenovan
tudi romanje zaupanja, ob koncu vsakega leta v enem od
evropskih mest organizira krščanska ekumenska skupnost
bratov iz Taizéja v sodelovanju z lokalnimi krščanskimi
Cerkvami.

krajev. Srečanje bo gostila tudi župnija Mengeš! Na zadnji
večer starega leta bo v župnijski cerkvi molitev za mir, oblikovana s taizéjskimi spevi. V župnijskem domu bo sledila
novoletna zabava s »festivalom narodov«, na katerem bodo
udeleženci srečanja predstavili svoje narodne običaje, kulturo in posebnosti.
Kdo lahko sodeluje na Evropskem srečanju mladih?
Sodeluje lahko prav vsak. Želimo si, da bi v naši župniji in
tudi širše v občini udeležencem izkazali gostoljubnost, po
kateri smo Slovenci poznani širom sveta. K sodelovanju na
srečanju, tako v župniji kot v Ljubljani, ste najbolj prisrčno
vabljeni mladi! Dogodek takšnega formata je izjemna priložnost za spoznavanje sovrstnikov iz drugih okolij in spletanje
novih prijateljstev, ki lahko segajo daleč preko meja domovine.
Potrebujemo vas!
Želimo si, da bi bili vsi udeleženci, ki bodo sprejeti v našo
župnijo, nastanjeni po domovih krajanov. Bolj kot dobro
opremljena soba za goste je pomembna srčnost. Gostitelj
je zato lahko prav vsak, ki je romarjem pripravljen ponuditi sledeče: 2 m2 za ležišče, 4 x preprost zajtrk in novoletno
kosilo. Vsak gostitelj sprejme najmanj dva romarja, število
navzgor pa ni omejeno. Čez dan bodo udeleženci srečanja
zdoma med 8. in 22. uro, saj se bodo udeleževali programa.
Vsi, ki bi bili pripravljeni pomagati pri organizaciji aktivnosti
v župniji, nam to lahko sporočite na spodaj navedeni e-poštni naslov:
- sprejem mladih v Mengšu: esm.menges@gmail.com
- o srečanju: https://taizeljubljana.si/
- o Taizéju: https://taize.fr

Udeležence srečanja bomo gostili tudi v Mengšu
Na Evropskem srečanju mladih v Ljubljani pričakujemo več
tisoč romarjev, starih od 18 do 35 let, iz vse Evrope in tudi
drugih celin. Za seboj puščajo varnost svojih domov, da bi jih
mi sprejeli medse; da bi spoznali drugo kulturo in drug način
življenja; da bi se srečali z mladimi od drugod; da bi preko
molitve, tišine, pesmi in deljenja zgodb iskali smisel življenja; da bi skupaj vstopili v novo leto 2024. Osrednje prizorišče srečanja bo Dvorana Stožice, dopoldanski program pa
bo potekal tudi v ljubljanskih župnijah in župnijah okoliških

18

Mengšan - november 2023

Taizéjska skupnost
Začetki Taizéjske skupnosti segajo v čas med drugo svetovno
vojno, ko je takrat 25-letni brat Roger zapustil rodno Švico
in se ustalil na meji med okupiranim in osvobojenim francoskim ozemljem, v idilični burgundski vasici Taizé. Med vojno je v svojem novem bivališču sprejemal begunce, v njem
pa je medtem dokončno dozorela tudi globoka želja, da bi
osnoval skupnost mož, ki bo, kot je dejal, »znamenje, da je
Bog ljubezen in le ljubezen; skupnost, v kateri bosta v središču vsega dobrota srca in preprostost«. Prvih sedem bratov

RAD BI BIL GOSTITELJ
Izpolnite in oddajte v najbližji župniji gostiteljici
(ali v Pripravljalnem centru, Stari trg 34)
Obrazec lahko pošljete tudi prek elektronske pošte
(info@taizeljubljana.si) ali ga oddate prek spleta (taizeljubljana.si).

SREČANJA
NajPROGRAM
se raziskovanje
Mengša začne
Prvi dan, četrtek, 28. december 2023

y Čez dan sprejem romarjev v Ljubljani
y Ob 18.00 večerna molitev v Stožicah

Ime:
Ulica:
Pošta:
E-pošta
Telefon:

y 13.00 opoldanska molitev po cerkvah

Rad bi gostil

ljudi. (Ni mogoče gostiti zgolj ene osebe.)

Lahko gostim ljudi, ki prispejo že 26. decembra zvečer:
da /

ne

Komentarji:

Informacije o obdelavi vaših podatkov: taizeljubljana.si/varovanje-podatkov.

se je življenju v samostanski skupnosti zaobljubilo takoj po
koncu vojne, kasneje so se jim pridružili številni drugi. Danes v skupnosti živi okoli devetdeset bratov trideset različnih
narodnosti. Zavezani so življenju v celibatu, uboščini in preprostosti srca.
V Taizéju mladi odkrivajo lepoto krščanskega skupnostnega
življenja
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so na »taizéjski grič«
spontano pričeli prihajati mladi iz različnih evropskih držav,
da bi skupaj z brati molili in iskali spravo med narodi. Ob naraščajočem številu romarjev so Taizéjski bratje kmalu prepoznali svoje poslanstvo tudi v sprejemanju mladih. Tako so se
izoblikovali tedenski programi srečanj v Taizéju, ki vključujejo
trikrat dnevno molitev s taizéjskimi spevi, razlago svetopisemskih odlomkov, pogovore v majhnih skupinah in sodelovanje
pri vsakodnevnih praktičnih opravilih. V poletnem času se na
griču tedensko zbere več tisoč mladih z vsega sveta, nekateri
tam kot prostovoljci ostanejo daljši čas. Srečanj v Taizéju in
Evropskih srečanj mladih se udeležujejo tudi številni Slovenci.
Utrinke s srečanj v Taizéju in preteklih Evropskih srečanj mladih si lahko ogledate na razstavi fotografij v ulični galeriji CikCak na Trdinovem trgu 5 (pri Šušteršičevi hiši).
Ne pozabite na gostoljubnost. Ker so bili nekateri gostoljubni, so
namreč pogostili angele, ne da bi se zavedali. (Heb, 13:2)
Evropsko srečanje mladih v Ljubljani organizira Taizéjska
skupnost v sodelovanju z Nadškofijo Ljubljana in drugimi krščanskimi Cerkvami ter ob podpori Mestne občine Ljubljana.
Srečanje podpira tudi Občina Mengeš.

Projekt Table Panorama App je nadaljevanje prej opisanega.
y 15.00 delavnice o duhovnosti, družbi,
Na območju
občin, vključenih v projekt (Mengeš, Medvode,
umetnosti in kulturi v Ljubljani
Trzin, Vodice), se je že izvedel pregled predvidenih lokacij
večerja tednih
v Stožicah
tabel,y v17.30
prihodnjih
pa se bo table tudi postavilo. Na
y
Od
19.00
do
20.30
v Stožicah
panoramskem posnetku molitev
so označene
kolesarke in pohodniške poti
ter druge
zanimive
lokacije, vredne obiska. Fizični
y 22.00
povratek
h gostiteljem
zemljevid je povezan z že obstoječo mobilno aplikacijo, kjer
vas znana osebnost povede do različnih informacij o turistični ponudbi. S prepletom digitalnega in analognega sveta je turistična ponudba približana mlajšim generacijam, ki
vsakodnevno uporabljajo mobilne aplikacije. Izdane pa bodo
tudi tiskane vsebine za vse tiste, ki jim je analogni svet še
vedno bolj blizu.
S projektom, ki se sofinancira iz Evropskega kmetijskega
sklada za razvoj podeželja, se poskuša domače in tuje goste povabiti k preživljanju prostega časa v domačem okolju
ter obisku znamenitosti, ki se nahajajo v neposredni bližini
glavnega mesta, a hkrati v zelenem podeželskem okolju. V
Mengšu bo postavljenih pet informativnih tabel. Vabljeni k
ogledu in seveda raziskovanju vaše bližnje in malo bolj oddaljene okolice.
Besedilo: Katarina Godec • Foto: Peter Simončič

Besedilo in foto: Urška Koce

Mengšan - november 2023

y
y
y
y
y

Peti d
y

v središču Ljubljane

Župnija (če je znana):

y

y Ob 16.30 obrok v Stožicah

Šest občin, povezanih v LAS Za mesto in vas, je že
Po nazaj
večernivzpostavilo
molitvi sprejem
romarjev
v župnijah
štiri yleta
skupni
spletni
portal (www.
gostiteljicah in po domovih gostiteljev
odmestadovasi.si) z namenom spodbujanja turizma.
Vabljeni k ogledu spletne strani, kjer boste našli
Drugi in tretji
dan,zapetek,
december,
in sobota,
zanimive
razloge
obisk29.
Mengša,
Domžal,
Komende,
30. december
Medvod, Trzina in Vodic. Na interaktivnem zemljevidu
molitev, nato
pogovorne
skupine
y 8.30 jutranjarazlične
so predstavljene
točke,
od kulturnih
in naravnih
in/ali
sestanki
v
župniji
gostiteljici
znamenitosti do lokacij, ki so zanimive za športne
dejavnosti.
y Piknik kosilo na poti do mestnega središča

Priimek:

Četrt

19

y
y

C

MENGEŠKI UTRIP

Prepustnost mostu in struge je še vedno zadostna

Pričetek poplavljanja 27. 10. 2023

Mengeš in poplavna
varnost
Včasih človek pomisli, da ga varajo oči, a ko sem članek
»Mengeš in poplavna varnost« avtorja Kostje Modica
prebral tretjič, sem le ugotovil, da papir prenese vse.
Idejne rešitve, natresene v članku, se sicer mogoče lepo
berejo, sploh ko se omenjajo zanemarljivi stroški, kar bi
rešilo poplavno varnost. A za koga?
Kar avtor članka, ki se celo pohvali, da je bil član pomembne
skupnosti pri upravljanju voda, predlaga županu, je seveda nesprejemljivo, saj bi se moral zavedati, da bi z reševanjem ene
težave povzročil nove, to pa s strokovnega vidika, pa tudi zdrave
kmečke pameti, nikakor ni sprejemljivo.
Pa če grem po vrsti pisanja v delu, ki se nanaša na Topole, kjer
avtor predlaga, da se nizvodno dvignejo nasipi za 30 cm, enako
betonski zid ob cesti proti gozdu. Všečna rešitev za Mengeš, a
ne za Topole, saj bi v primeru poplavnega vala, kot se je zgodil
4. avgusta, poplavilo skoraj celotno vas, glede na to, da so bili
avgusta v vodi objekti, ki odkar pomnim, pa sem že nekaj časa
na svetu, niso bili nikoli poplavljeni.
Trditev, da smo vrli Topolci (in ne Topovci, kot se je avtorju zapisalo) navrtali luknje v omenjeni betonski zid, skozi katerega je
zdaj poplavljalo, bi bila smešna, če ne bi bilo tako hudih poplavnih posledic, ki pa vsekakor niso nastale zaradi lukenj v zidu.
Te so res namenjene odtekanju meteorne vode s ceste, vendar
jih nismo navrtali Topolci, ampak jih je vgradil izvajalec del Hidrotehnik obenem s protipoplavnimi loputami, ki onemogočajo prepust vode, ki se akumulira na travniških površinah. Sam
betonski zid pa je zgrajen do višine nivoja prepustnosti mostu
čez Pšato proti gozdu, kar omogoča, da se voda preliva v strugo
toliko časa, dokler je prepustnost mostu zagotovljena. Res je, da
zid na določenem mestu ne dosega višine po projektu, reševanje zadeve pa traja že več let, če ne že celo desetletje.

20

Mengšan - november 2023

Antibiotiki in
probiotiki

OGLAS

Tudi športnega igrišča nismo dvignili in nasipali dovoza do njega, to bi moral avtor vedeti kot takratni občinski funkcionar, med
drugim tudi v vlogi predsednika in nato člana Odbora za okolje
in prostor, ko se je pripravljala projektna dokumentacija in izvajala gradnja. Igrišče je bilo zgrajeno v skladu z načrti, verjetno
ne brez soglasja upravljavca voda, in nivojsko ni nad betonskim
zidom, zato ga žal redno ogroža že običajno jesensko razlivanje
Pšate, vendar smo to Topolci že ob postavitvi vzeli v zakup.
Res pa je, da je napačno izveden dovoz do igrišča, ki je kljub
takratnim opozorilom vaščanov previsok, zato se v primeru poplavljanja preko njega prepozno prične prelivati voda nazaj v
strugo. Tu je Občina Mengeš pristopila k delni rešitvi tako, da je
znižala in uredila nivo zasebnega zemljišča ob dovozu, zato je
vsaj v tem pogledu stanje nekoliko boljše.
In kje so rešitve? Najprej je takoj treba pristopiti k čiščenju struge Pšate od Topol do Suhadol. Očistiti je treba tako brežino kot
poglobiti strugo, saj teh del doslej ni izvajal nihče, so pa nujno
potrebna, da bi vodo lahko obdržali v strugi.
Treba je začeti s sanacijskimi deli za večjo prepustnost mostov tako v Topolah kot na cesti proti Kosezam, saj so bili tokrat
mostovi tisti, ki niso dopuščali večjih pretokov. To je bil poleg
velikanske količine vode tudi razlog, da je poplavilo Mengeš, saj
se je voda pred mostom za Koseze razlila prek nasipa. Dvig ali
širitev mostov bi morala seveda temeljiti na strokovnih podlagah, ki bi zajele tudi možnost dviga brežin, ampak ne samo v
delu, ki naj bi ogrožal Mengeš, temveč celotnemu vodotoku v
občinah Mengeš in Komenda, še bolj smiselno pa se je lotiti celotnega toka Pšate in njenih pritokov. Na najbolj kritičnem delu
se je namreč voda v petek, 27. 10. 2023, spet razlila iz struge in
poplavila del kmetijskih zemljišč, kar je razvidno tudi na fotografijah. Zato se točno ve, kje nastopijo težave in kje je treba
začeti s takojšnjim reševanjem, saj tako mostovi ne bi bili ovira,
vodostaj bi bil lahko skoraj meter višji, pa ne Topole in ne Mengeš ne bi bila ogrožena.
Koliko bi to stalo? Verjetno manj kot dve hiši, ki sta bili ob poplavi v Topolah uničeni in nista primerni za bivanje. In v tem pogledu naj se gospod Kostja Modic angažira kot svetovalec županu.
In na koncu, nobena rešitev ne sme biti takšna, ki bi posledično povzročala novo škodo. Na to bomo v Topolah pozorni in
se odzvali takoj, ne samo z aktivnim vključevanjem za rešitev
v dobro vseh, ampak tudi z državljansko nepokorščino, če bo
to nujno potrebno. Ker, kogar piči kača, se boji zvite vrvi, zato
Topolci nismo več imuni na vodo, saj so nas poplave, ki so povzročale veliko materialno škodo, doletele že tretjič v samostojni občini, da ne govorim, kolikokrat pa že pred tem.

Antibiotiki so zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb. V zadnjih desetletjih so bakterije razvile odpornost proti antibiotikom, predvsem zaradi nepravilnega jemanja antibiotikov.
18. novembra obeležujemo evropski dan preudarne rabe antibiotikov. Zavedati se moramo, da antibiotike uporabljamo le
takrat, ko jih resnično potrebujemo, in le toliko časa, kot nam
predpiše zdravnik.
Vsak antibiotik lahko poruši mikrobno ravnovesje v črevesju, kar kasneje vodi do težav. Normalna črevesna mikrobiota
je sestavljena iz mikrobov (virusov, bakterij …). V njej vlada
ravnovesje dobrih in slabih mikrobov. Porušeno črevesno mikrobno ravnovesje se izraža s prebavnimi težavami (diareja) in
oslabljenim imunskim sistemom in ga zdravimo z uživanjem
probiotikov.
Probiotiki so živi mikroorganizmi (mlečnokislinske bakterije),
ki ob zadostnem količinskem vnosu ugodno vplivajo na naše
zdravje in počutje. Izboljšajo prebavo, pomagajo varovati črevesno sluznico, zagotavljajo normalno kislost v črevesju in povečajo obrambno sposobnost črevesne sluznice. Probiotiki se
nahajajo v različnih proizvodih. Najobstojnejši so v obliki liofiliziranih praškov, ki jih polnijo v kapsule, redkeje pa jih najdemo
tudi v obliki tablet. V tekoči obliki so probiotiki manj stabilni.
Pozorni moramo biti tudi na izbiro učinkovitega seva oz. rodu
vsebovanih bakterij ter na količino bakterijskih sevov, ki jih
vsebuje izbrani probiotik. Ta količina se izraža kot CFU število
(število kolonijskih enot bakterij), ki se giblje med 1 in 10 milijardami. Zavedati se moramo, da probiotiki z višjim številom
sevov niso nujno boljša izbira.
V lekarni vam bo farmacevt s pomočjo pogovora pomagal izbrati najbolj primeren probiotik za vaše težave in njihovo lajšanje.

Besedilo: Nina Porovne Černe, mag. farm.

Besedilo: Janez Koncilija • Foto: Peter Jemec

Pogled na napolnjeno strugo
Mengšan - november 2023

21

MENGEŠKI UTRIP

Indonezija, julij 2023

Predstavnici TD Mengeš na 52. Srečanju gorenjskih
turističnih delavcev na Bledu.

52. Srečanje
gorenjskih
turističnih delavcev
V soboto, 14. oktobra 2023, je na Bledu v organizaciji
Gorenjske turistične zveze in Turističnega društva Bled
potekalo že 52. Srečanje gorenjskih turističnih delavcev,
ki sva se ga udeležili tudi dve predstavnici Turističnega
društva Mengeš.
Vse udeležence so pred tamkajšnjo osnovno šolo najprej prijazno sprejeli mladi člani Turističnega krožka OŠ prof. dr. Josipa
Plemlja Bled. Postregli so nam s tradicionalno "posmodulo"
– preprostim in okusnim staroslovenskim prigrizkom, ki so
ga gospodinje nekoč pripravljale otrokom ob peki kruha. Člani
Turističnega društva Bled so nam jo pripravili v posebej za to
narejeni krušni peči z dodatkom sira in česna.
Nato smo se s turističnim vlakcem zapeljali do Mlina, od koder so nas s pletno popeljali do otoka, kjer nam je član TD Bled
povedal veliko zanimivosti o otoku in njegovih prebivalcih ter
Bledu nasploh.
V Festivalni dvorani Bled je nato sledila podelitev priznanj Gorenjske turistične zveze vsem zaslužnim društvom in njihovim posameznikom, ki so nadpovprečno aktivni ter s svojim
delom in znanjem skrbijo za promocijo in uspešno delovanje
posameznih društev. Med podelitvijo so učenci prej omenjene
OŠ pripravili krajšo igrico o zlati ptici, v več skečih pa smo
spoznali tudi življenje in delo Arnolda Riklija, znamenitega švicarskega naravnega zdravilca, ki ga štejemo za začetnika zdraviliškega turizma v Sloveniji, s svojimi zračnimi, sončnimi in
vodnimi kopelmi pa je na Bledu pustil velik pečat. V letošnjem
letu obeležujemo 200-letnico njegovega rojstva, na Bledu pa
lahko poskusite tudi okusno Riklijevo rezino.
Zaključek prijetnega popoldneva je v prijetnem vzdušju ter pogovoru in izmenjavi izkušenj s člani različnih društev potekal
v Hotelu Astoria, kjer je med večerjo tradicionalne gorenjske
plese predstavila Folklorna skupina Bled, manjkala pa ni niti
blejska kremšnita.
Besedilo in foto: Maja Keržič

22

Mengšan - november 2023

Še je čas za vpis k
mladinski in otroški
folklorni skupini
Mladinska folklorna skupina Mengeš je vstopila v novo
plesno sezono in ob tej priliki še vedno odpiramo vrata
vsem, ki bi se nam radi pridružili pri tej dejavnosti. Vaje
so vsako sredo, od 20.00 do 21.30, v šolski avli.
Obiščite nas in skupaj bomo spoznavali slovensko ljudsko izročilo, svoje korenine in našo bogato kulturno dediščino.
Hkrati pa se pri nas najde:
• obilo zabave,
• veliko novih prijateljev – doma in v tujini,
• izjemna gostovanja na mednarodnih festivalih in izmenjave s folklornimi skupinami.
Če te zanima ljudski ples, če znaš igrati na kakšen instrument,
mogoče lepo poješ ali pa si samo rad/-a v dobri družbi, je folklora pravi naslov zate.
Kako se pridružiti skupini?
Enostavno – v sredo prideš na vajo, kjer te bomo sprejeli, te seznanili z osnovnimi ritmi in počasi vpeljali v prve plesne korake.
Otroška folklorna skupina vabi k vpisu novih članov.
K vpisu vabimo vrtčevske in osnovnošolske otroke.
Če te zanima slovensko ljudsko izročilo, potem je otroška folklora Mengeš prava zate.
Pri nas dobiš:
• veliko zabave
• nove prijatelje
• glasbo in gibanje.
Včlanitev je zelo preprosta, v sredo prideš na vajo in že si član.
Vaje otroške folklorne skupine potekajo vsako sredo od 18.00
do 19.00 v avli Osnovne šole Mengeš.
Veliko tudi nastopamo, uspešno sodelujemo z vrtcem, šolo,
Občino in na prireditvah v drugih občinah.
Udeležujemo se tudi tekmovanj otroških folklornih skupin,
kjer dosegamo lepe rezultate. Lepo vabljeni.
Besedilo: Boštjan Svete, Maruša Dimc • Foto: Mladinska FS Mengeš,
Otroška FS Mengeš

Skupinska slika udeležencev in animatorjev

Utrinki iz
Mengeškega
oratorija
Sto šestdeset otrok, starosti od 6 do 14 let, iz
Mengša in sosednjih krajev, je zadnji teden v avgustu spoznavalo zgodbo J. R. R. Tolkiena – Hobit. Ob
začetku dneva so jim animatorji uprizorili odlomek
iz knjige, za tem pa so na katehezah s sovrstniki
uprizorjeno povezali z odlomkom iz Svetega pisma.
Pred malico smo z glasbeno spremljavo spremljali
molitev, ki so jo vsak dan pripravili otroci iz druge
kateheze.

Zakaji in zatoji
radovednosti
Mesec oktober se je začel s Tednom otroka, ki je z letošnjo
osrednjo temo »Zakaji in zatoji radovednosti« ponudil
pester nabor aktivnosti za otroke. V župnišču, kjer bivajo
otroci petih skupin iz Vrtca Mengeš, smo za otroke pripravili zanimive dejavnosti, s katerimi smo jim pričarali
zabaven teden. Ta neusahljiva vprašanja otrok skrbijo, da
ostajamo inovativni, polni domišljije in igrivosti.
Tako smo se v skupini Medvedki spraševali, zakaj so Medvedki
kosmati, v skupini Polži, zakaj imajo polži hišico, v skupini Metulji, zakaj imamo levi in desni copat, Zajčki pa so se vsak dan
spraševali, zakaj se je določen dogodek v tednu zgodil. Otroci

Vsak dan pa so med drugim lahko izbirali tudi, katero od
delavnic naravoslovne, ustvarjalne ali športne narave bodo
obiskali. Na koncu tedna so si lahko izdelke, ustvarjene na
delavnicah, tudi vzeli domov.
Kot zadnji del dneva so nastopile velike igre, kjer so se otroci, razdeljeni na deset skupin, potegovali za veliko nagrado
– vsak iz zmagovalne skupine je prejel sestavljanko. Popestrili so jih tudi loški gasilci, ki so nas na četrtkove »vodne
igre« prišli poškropit.
Da pa oratorij ne bi bil tako enoličen, smo se v sredo odpravili na izlet. Peljali smo se do Kodeljevega, kjer smo
imeli sveto mašo, in se za tem odšli osvežit na bazen.
Letošnji oratorij, poln veselja in zabave, se je zaključil v nedeljo z oratorijsko sveto mašo, po kateri je sledilo še druženje v župnijskem domu. Bilo je lepo in upamo, da se
vidimo tudi prihodnje leto.
Besedilo: Animatorji oratorija Mengeš • Foto: Filip Škrlep

so premagovali elastične ovire, ki smo jih poimenovali »pajkova
mreža« in so bile razpredene po celi igralnici, obiskali smo tudi
knjižnico, kjer smo poslušali pravljico, peli ob spremljavi kitare
in likovno ustvarjali. Teden smo zaključili z lutkovno predstavo
»Repa velikanka«, ki sva jo za vse otroke pripravili vzgojiteljici iz
skupine Medvedkov.
Seveda pa se s tem oktober še ni zaključil. Dodobra smo izkoristili lepo jesensko vreme in večino časa preživeli zunaj. Obiskali
smo gozd, kjer smo plezali čez korenine, spoznali gozdno ciklamo in mah. Z rokami smo tiskali tudi jesenska drevesa, se urili
v finomotoriki in izrezali bučo, ki nam je svetila v času počitka.
Mesec se je zaključil sladko. Z otroki smo pripravili sladico iz
jabolk, banan in piškotov.
Jesen predstavlja polno izhodišč za različne dejavnosti z otroki.
Že sama paleta barv, ki jih ponuja narava, je krasen vir likovnega
izražanja. Zato polni pričakovanj vstopamo v predzadnji mesec
v letu, da raziščemo nove izzive, ki prihajajo naproti.
Besedilo in foto: Mojca Zupančič

Mengšan - november 2023

23

MENGEŠKI UTRIP

Aktivnosti
Rdečega križa po
poplavah
Rdeči križ Slovenije je skupaj z območnimi in krajevnimi
organizacijami pripravljen in ukrepa ob naravnih nesrečah. Temeljni cilj ob vsaki večji naravni ali drugi nesreči
je takojšnje, ustrezno in nastalim razmeram prilagojeno
ukrepanje, ki zajema usklajen odziv vseh deležnikov
sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Žal so obsežne poplave 4. 8. 2023 prizadele tudi prostore
krajevne organizacije Rdečega križa Mengeš. Prostovoljke
so se ob poplavah takoj odzvale in vključile v pomoč pri
sanaciji prostorov najprej z odstranjevanjem poplavljenih
in uničenih stvari, pohištva, hrane, oblačil, dokumentacije
in potem s čiščenjem prostorov. Takoj smo se tudi vključili
v pomoč štabu Civilne zaščite Občine Mengeš z materialno pomočjo in dostavo vode. Skupno je bilo opravljenih
okoli 120 prostovoljnih ur. Za izsuševanje prostorov KORK
Mengeš smo priskrbeli tudi razvlažilce. Ker nas čaka daljša renovacija prostorov, smo za delovanje KORK Mengeš
pridobili nadomestne prostore v Turističnem društvu Mengeš, na Slovenski cesti 30, kjer smo trenutno še vedno vsak
četrtek med 9. in 10. uro.
V avgustu smo se vključili tudi v pomoč pri zbiranju vlog
B za prvo humanitarno državno finančno pomoč. Pri tem
smo prejeli okoli 200 vlog, ki so bile posredovane na posebno komisijo, ki jih je obravnavala in prosilcem že nakazala finančno pomoč glede na stopnjo škode. Samo pri

24

Mengšan - november 2023

tem so prostovoljke opravile okoli 80 prostovoljnih ur.
V avgustu in septembru smo kot pomoč poplavljencem
razdelili:
•
120 prehranskih paketov;
•
350 kg higienskih pripomočkov, čistila, pralni prašek;
•
Na posebnem sklicu za namen pomoč pri poplavah
občanom občine Mengeš na TRR OZRK Domžale se je
skupno nabralo 5.286,00 evrov donacijskih sredstev,
OZRK Domžale je dodal 3.000,00 evrov lastnih sredstev. Ves zbrani denar je šel za plačilo položnic najbolj
ogroženim v poplavah na območju občine Mengeš.
Skupno je bilo za ta namen plačanih položnic v višini
9.685,69 evra.
•
Delitev vrednostnih kartic Mercator za pomoč poplavljencem na območju občine Mengeš – trenutno je
bilo razdeljenih 645 kartic v vrednosti 32.250,00 evrov.
Nekaj kartic je še na voljo za tiste, ki jih še niso prejeli
in so socialno, finančno ogroženi.
•
Razdeljenih je bilo tudi 200 Merkurjevih kartic v vrednosti 20.000,00 evrov.
Pri materialni in finančni pomoči je bilo skupno opravljenih okoli 150 prostovoljnih ur. Ob tem se je v prostorih in
tudi na terenu izvajala psihosocialna pomoč skupaj s prostovoljci RKS na terenu, ki so prisluhnili ljudem in delovali
v okviru smernic – Poglej (opazuj), poslušaj, poveži.
Prostori KORK Mengeš še niso ustrezno pripravljeni za
uporabo. Trenutno tako še ostajamo v prostorih TD Mengeš, za kar se jim zahvaljujemo. Naše delovanje in programi tako lahko potekajo nemoteno naprej.
Vsi, ki so utrpeli škodo v poplavah, se lahko še obrnejo
na CSD Domžale, kjer oddajo vlogo za izredno denarno
pomoč.
Besedilo: Upravni odbor KORK Mengeš • Foto: arhiv RK Mengeš

Spominjajmo se!

Interpretacijski center kraške vegetacije

Mengeški upokojenci
v Sežani
Kras – mojstrovina narave in človeka – in Sežana je bila
naša odločitev za oktobrski izlet. Seveda so bila pogosta
vprašanja, kaj bomo počeli v Sežani, ker tam pa res ni kaj
videti. Tudi vremenska napoved ni bila spodbudna. No,
na koncu se je izkazalo, da naši kraji skrivajo zanimive
zgodbe in presenečenja, ki jih odkriješ samo tako, da
greš in se potrudiš te lepote tudi doživeti in občutiti. In
da tudi vremenska napoved ni vedno točna. Dež nas je
namočil samo ob prihodu, potem pa ves dan nismo več
odprli dežnikov.
Sežanski botanični vrt ob vili Mirassaso je tudi zgodba o družini Scaramanga, ki nam jo je slikovito predstavila ga. Marija,
ki je predana svojemu delu in skrbi za približno 160 rastlinskih
vrst z različnih koncev sveta. Po multivizijskem ogledu zgodovine Krasa smo si ogledali še interpretacijski center kraške
vegetacije, ki mu je prav posebno idejno zasnovo vdihnila
arhitektka ga. Jana Pečečnik. In potem je nehalo deževati, da
smo se lahko sprehodili po vrtu, grajenem v slogu italijanskih
meščanskih vrtov, med libanonske in sibirske cedre, vstopili
v rastlinjak iz leta 1890 in sklenili, da bomo prihodnje leto
prišli še enkrat, ko bodo cvetele vrtnice in vseh vrst hortenzije.
V vinski kleti Vinakras nas je pričakal njihov enolog g. Matej,
ki nas je navdušil s predstavitvijo vodilne kleti kraškega vinorodnega okoliša, kjer je zasajenih več kot 600 hektarjev vinogradov. V kleti že več kot 70 let pridelujejo izbrana vrhunska
vina, med katerimi je najbolj poznan teran. Njegova pridelava
je omejena na kraško planoto, kjer trte refoška svojo moč zajemajo iz rdeče zemlje in svojevrstnih podnebnih značilnosti.
Njihova vinska skrivnost in posebnost je tudi Teranton vrhunsko rdeče vino, ki dozori samo ob najboljših letnikih. Veliko
pozornosti pa posvečajo tudi beli sorti, avtohtoni vitovski
grganji. Na degustaciji smo božali brbončice z odličnimi vini,
tolminskim sirom in pršutom iz pršutarne Lokev.
Ravno prav razpoloženi smo se podali še na srečanje z
eno osrednjih osebnosti slovenske književnosti Srečkom
Kosovelom, ki se je rodil v Sežani in je danes v nekdanjem
stanovanju nadučitelja Antona Kosovela, Srečkovega očeta,
urejena njegova spominska soba. Pri komaj 22 letih je v
Tomaju, kamor so se Kosovelovi preselili, umrl za posledicami
meningitisa. Ostale pa so njegove brezčasne pesmi, ki so po
skoraj sto letih enako aktualne, kritične in vizionarske. Navdih
vsakemu od nas.

80-letnici: 24.
november Sapnica; 8.
januar Zaloke
Vojna je nečloveška še posebej do civilnih žrtev. Poboj nedolžnih prebivalcev iz maščevalnosti je zločin. V Mengšu,
pod Gobavico, so šest po krivici mučenih in ubitih odvrgli
v kraško jamo 'osvoboditelji', trideset ustreljenih talcev
pa so bili žrtve maščevanja okupatorja.
Vabljeni na pogovor, na katerem nam bo dr. Marko Žerovnik opisal
dogajanje, ki ga je doživel kot otrok. Opisano je v njegovi knjigi Po
trnovi poti. Nekaj povzetkov navajam.
Bil je lep sončen zimski dan, toda zadosti hladen, da se tanka snežna odeja ni tajala. Bilo je na sv. tri kralje, v četrtek, 4. januarja leta
1944, ko je iz naše skupine nekaj otrok odšlo na hrib do Sapnice. Nepričakovano so se hitro vrnili, bili so zelo preplašeni in vse
povprek govorili, da so blizu Sapnice našli okrvavljeno rokavico
in kako jih je do nje vodila krvava sled. Rokavico je v roki držal
najstarejši izmed njih, Sirčev Milan. Ta jo je zatem nesel domov
in pokazal oziroma jo izročil svoji materi, ki jo je nato odnesla na
mengeško žandarmerijsko postojanko. Nemški žandarji so hitro
organizirali ekipo in odšli do Sapnice. Z njimi je odšel tudi njihov
sluga, Slovenec srednjih let, ki je bil v njihovi postojanki za kurjača
in hišnika. V kraško brezno se je po vrvi najprej spustil nemški žandar, a se je zaradi močnega smradu po nekaj metrih vrnil na površje. Za njim se je spustil omenjeni sluga; da bi imel dovolj poguma,
je pred spustom v brezno spil precejšen zalogaj žganja, celo toliko,
da se je opijanil. Po približno osemnajstih metrih spusta je sluga
po vrvi preplezal do dna, kjer je naletel na trupla. V popolni temi jih
je najprej osvetlil z ročno baterijo in jih nato posamično navezoval
na vrv. Žandarji so jih potegnili ven. Izvlekli so šest trupel: štiri
skoraj gole in dve oblečeni ter bolj sveži. Žrtve je moral z vozom
na ukaz Nemcev odpeljati na mengeško pokopališče bližnji kmet
Najpavrov France, kjer jih je odložil ob Staretovi kapeli. Glas, da
trupla izmaličenih žrtev ležijo na pokopališču, se je hitro razširil po
Mengšu in bližnji okolici, z njim pa tudi strah, zlasti v Mengšu, da
bodo Nemci pobrali moške za talce najprej iz bližnjih hiš.
Kdo in od kod so bile te žrtve? Po Proglasu Okrožnega odbora
OF (Osvobodilne fronte) za kamniško okrožje so partizani v četrtek, 25. novembra 1943, likvidirali sedem ljudi: Mirana Kvartiča iz
Domžal, Alojza Plemlja iz Cerkelj, Franca Liparja iz Nasovč, Alojza
Mejača iz Komende, Marjana Severja iz Domžal, Vinka Pučka iz
Vira in Franca Polaka, ki je tedaj prebival v Mengšu. V dokumentu
ni navedeno, kje so bili usmrčeni; iz prej opisanega spoznamo, da
na Gobavici ob kraškem breznu – Sapnici, kamor so jih partizani
tudi zmetali, in morda še kje, saj se število najdenih žrtev ne ujema
povsem s Proglasom OF.
Besedilo in foto: Tomaž Štebe

Pogovor z dr. Markom Žerovnikom
»Spominjajmo se! 80-letnici: 24.
november Sapnica; 8. januar Zaloke«
bo v petek, 24. novembra, ob 19. uri, v
Knjižnjici Janeza Trdine Mengeš. Vabljeni.

Besedilo: Marija Štebe • Foto: Tončka Jelenc

Mengšan - november 2023

25

LOKA PRI MENGŠU

Gasilci so razveselili udeležence
oratorija Župnije Mengeš

Razgibana jesen
v PGD Loka pri
Mengšu
Po dokaj vremensko neugodnem zaključku poletja, ko so
bile gasilske enote močno angažirane z odpravljanjem posledic neurij, je bil vstop v jesen malo bolj miren. Navzlic
temu je treba poskrbeti tudi za izobraževanje, druženja, pa
tudi tekmovanja so dobrodošla za krepitev gasilskih veščin.

Operativna enota v iskanju žarišča
požara na objektu IQWOOD d.o.o. v
Mengšu

26

Mengšan - november 2023

Ekipa starejših gasilk na državnem tekmovanju v
Gornji Radgoni. Dosegle so 7. mesto od 36 ekip

Naša članica Kaja s soudeleženci tečaja za tehničnega
reševalca ob naravnih nesrečah

Sodelovanje na otroškem živ žavu OŠ Mengeš

Sodelujoči gasilci pri sv. maši v loški cerkvi sv.
Primoža in Felicijana, ki jo je daroval g. župnik Marko
Košir

Mladi gasilci s svojimi izdelki – strahovi iz buč

Pionirji z mentorjem Sašem na tekmovanju v Študi

Pripravniki ob podelitvi nagrad na tekmovanju v
Študi. Dosegli so drugo mesto.

Besedilo: Miro Urbanc • Foto: PGD Loka pri Mengšu

Mengšan - november 2023

27

TOPOLE
Stisk roke obeh predsednikov po podpisu pogodbe

taktično oznako GV-1, ki ima prostor za 9 gasilcev, prenosno
motorno črpalo in vso opremo za izvedbo tridelnega napada
za potrebe gašenje.
Vozilo smo uradno prevzeli v torek, 24. oktobra 2023, na Zaplani, kjer sta pogodbo o najemu podpisala predsednik PGD
Zaplana Jure Bizjan in predsednik PGD Topole Klemen Filipič.
S prevzemom vozila smo tako ponovno vzpostavili pogoje
za normalno delovanje društva, s tem pa je tudi zagotovljen
ustrezen nivo operativne pripravljenosti za izvajanje nalog gašenja, reševanja in pomoči na območju Topol in občine Mengeš.
Čisto vse skrbi pa s tem niso odpravljene, saj bo za novo vozilo treba zbrati še kar nekaj finančnih sredstev. Del naložbe
bomo pokrivali s sredstvi, ki ste jih donirali občani in podjetja,
računamo pa tudi na pomoč iz proračuna Občine Mengeš. Če
bo vse potekalo po načrtih, bi novo vozilo lahko prevzeli v oktobru 2024.
Naj se zato na tem mestu zahvalim vsem, ki ste nam do sedaj
z donacijami omogočili lažje izhodišče pri nabavi vozila, prav
tako gasilcem PGD Jarše-Rodica in Domžale za njihovo pripravljenost izposoje vozila, še posebej pa seveda gasilcem PGD
Zaplana, ki so nam vozilo velikodušno tudi odstopili.
Hvala vsem z našim pozdravom – V službi ljudstva – Na pomoč!
Besedilo: Miro Urbanc • Foto: PGD Loka pri Mengšu

Izdelovanje buč, ki
oživijo: nepozabna
noč čarovnic v PGD
Gasilci z Zaplane
priskočili na pomoč Topole
PGD Topole
Nadomestno vozilo GV-1

Če ste na cesti morda opazili gasilski kombi z oznakami
PGD Zaplana, ste se mogoče vprašali, kaj delajo gasilci z
Zaplane v mengeški občini. Nič interventnega, ne gre za
gasilce z Zaplane, saj z omenjenim vozilom od oktobra
dalje naloge gasilske službe opravljajo gasilci iz Topol.
Kot smo v Mengšanu že poročali, je bilo topolsko gasilsko
vozilo za prevoz moštva v poplavah 4. avgusta 2023 poškodovano do te mere, da ga je zavarovalnica ocenila kot ekonomsko uničeno (totalka), tako da ga je zavarovalnica dala v
odprodajo. Ker smo ostali brez vozila, je bilo treba pristopiti
k nabavi novega, a smo kaj hitro ugotovili, da pot zaradi dolgih dobavnih rokov ne bo enostavna in bo trajala najmanj eno
leto. Ker tako dolgo nismo mogli ostati brez prevoznega sredstva, smo za možnost najema vozila zaprosili gasilska društva
širom Slovenije prek družabnih omrežij. Na objavo so se takoj
javila gasilska društva Jarše-Rodica, Domžale in Zaplana, ki so
nam bila pripravljena pomagati. Ker je šlo pri prvih dveh za
omejen čas izposoje, je bila za nas najbolj ugodna celoletna
brezplačna izposoja vozila PGD Zaplana. Gre za vozilo VW s

28

Mengšan - november 2023

Topolski gasilci smo tudi letos poskrbeli za nepozabno
doživetje ob noči čarovnic, ko se je v prostorih Gasilskega
društva Topole odvijala prava čarovnija izdelovanja buč.
Delavnica, ki je potekala v torek, 31. oktobra, je privabila
23 otrok, ki so skupaj ustvarjali prav posebne buče.

AIA – Mladinski center Mengeš

KAJ SE DOGAJA?

Od 15. novembra 2023 dalje

Prijave na dogodke in dejavnosti ter več info na: fb page https://www.facebook.com/aiamladinc,
e-mailu: drustvo.aia@gmail.com, spletni strani: https://aia-mcmenges.si/, T: 070-732-070
PREDAVANJA IN DELAVNICE (brezplačno)
preko aplikacije ZOOM in v Mladinskem centru (predhodne prijave)
*Zoom predavanje UMETNOST MAJHNIH KORAKOV, v sredo, 22. 11., ob 17.00 (Andrej P.)
*Zoom predavanje KOLUMBIJA – TREKING V IZGUBLJENO MESTO, v sredo, 29. 11., ob 17.00 (Zoran F.)
*Zoom predavanje INDIJA, v sredo, 6. 12., ob 17.00 (Eva H.)
*Zoom predavanje VIETNAM – od severa do juga, v sredo, 20. 12., ob 17.00 (Zoran F.)

Ob prihodu na delavnico so otroci zagledali vrsto buč, čakajočih, da postanejo umetniška dela. Mlajši otroci so ob pomoči
svojih staršev zbrali pogum in se lotili izrezovanja pravljičnih
vzorcev na bučah. Iz njihovih značilnih nasmehov je bilo videti, kako otroci uživajo v izdelovanju buč.
Ko se je zvečerilo, so se izrezane buče prižgale in ustvarile
pravljično vzdušje. Svetloba in sence so ustvarjale čarobnost,
ki je očarala tako otroke kot odrasle. Otroci so se ob bučah tudi
fotografirali, da bi ohranili spomin na ta pravljični trenutek.
Po končani dejavnosti so otroci okusili pečen kostanj, ki je dodal pridih toplih, jesenskih dni. Njihove izrezane buče so bile
nato pripravljene na pot domov, kjer so jih s ponosom postavili pred vrata ali na okenske police.
Prava magija se je zgodila, ko so se buče po vasi prižgale in
oživele pred vsakim domom ter ustvarile pravljico pod zvezdnatim nebom. S tem smo praznovanje noči čarovnic naredili
še bolj posebno.
Besedilo: Špela Batis • Foto: Vanda Švent, Janez Koncilija

DOGODKI IN ANIMACIJE
*IZMENJEVALNICA OBLAČIL, v soboto, 18. 11., od 16.00 do 19.00, v plesni dvorani MC (Tea V.)
*Plesna predstava V DUHU ZGODBE GRINCH, v nedeljo, 10. 12., ob 12.00, v KD Mengeš (Sanja T.)
*ŽENSKI KROG, v sredo, 13. 12., ob 18.00, v Knjižnici Mengeš (Aleksandra M.)
*ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE, v soboto in v nedeljo, od 10.00 do
13.00 ali od 13.30 do 16.30, po dogovoru, izkušeni animatorji poskrbijo za prijetno in igrivo vzdušje
PLES IN VADBA
*HIP HOP: mini 2 ob ponedeljkih, od 18.00 do 19.00, in četrtkih, od 17.00 do 18.00; malčki ob sredah,
od 16.15 do 17.00; mini v ponedeljek in sredo, od 17.00 do 18.00; mlajši pionirji v torek, od 17.00 do
18.00, v sredo, od 18.00 do 19.00; starejši pionirji v torek in četrtek, od 18.00 do 19.00; mladinci v
torek in četrtek, od 19.00 do 20.00; hip hop mamice v ponedeljek, od 19.00 do 20.00, Sanja T.
*PILATES: ob sredah, od 19.00 do 20.00, Sanja T.
*JOGA: ob petkih, od 20.00 do 21.00, Maja M.
UČENJE IN SVETOVANJE
*BREZPLAČNA UČNA POMOČ: po dogovoru, na daljavo ali v MC, od 10. leta dalje, za dijake in študente

UČENJE

VSTOP PROST

NASTOPAJOČI:
ALEKSANDRA MATAN
(VOKAL)
MAŠA MATAN (VOKAL,
KITARA)
LUKA IVARTNIK (KLAVIR)
DAMIJAN OBLAK (KITARA)
NEJC NOVAK (VOKAL)
SPONZORJI DOGODKA: ŠPORTNA HIŠA LJUBLJANA, JIMMY FANTASTIC, BOOM BOX, LOACKER,
POROČNI KOTIČEK, FOTOKOPIRNICA JOCOPY, PAPIRNICA LIPA, DAVID VAVTAR, MONIKA CERAR,
VANESA JAUŠOVEC PHOTOGRAPHY, ANASTASIA OSOIANU MAKEUP ARTIST

Mengšan - november 2023

29

KULTURA

Veterani Mengeške godbe na Festivalu veteranskih
godb Slovenije.

Na 15. Festivalu
veteranskih godb
Slovenije tudi
Mengšani
V soboto, 23. septembra 2023, je v Ljubljani potekal že 15.
Festival veteranskih godb Slovenije, ki je že tradicionalno del Festivala za tretje življenjsko obdobje Slovenije.
Festivala se je udeležila tudi Veteranska sekcija Mengeške
godbe pod umetniškim vodstvom dirigenta Janeza Pera.
Sprejem in pogostitev udeležencev sta bila pred ljubljansko
mestno hišo, a se ga veterani Mengeške godbe nismo udeležili, ker v bližini ni bilo ustreznega parkirnega prostora, pa tudi
vreme ni bilo naklonjeno pešačenju.
Vreme je krojilo tudi nadaljnji potek srečanja: odpadli so nastopi posameznih orkestrov na različnih lokacijah po Ljubljani. Zaključek srečanja pred mestno hišo in nastop združenega orkestra slovenskih veteranov pa je bil izveden v prostorih
Akademije za glasbo in balet. Skupaj smo zaigrali tri dela Vinka Štrucla, saj je to leto posvečeno njegovemu spominu.
V nadaljevanju programa je po uvodnem nagovoru g. Toneta
Urbasa, podpredsednika Zveze slovenskih godb, vsak sestav
izvedel kratek program, predstavnik za Mengšane g. Bojan
Burnik pa predstavil zasedbo, kratko zgodovino in še kakšno
zanimivost.
Festival veteranskih godb je namenjen predvsem srečanju in
druženju godbenikov, toda organizacija tokratnega srečanja
žal ni bila ravno za vzgled naslednjim srečanjem.
Besedilo: Bojan Burnik, Vido Vrhovnik • Foto: godbeni arhiv

Mengeška godba na
komemoracijah
Dodobra smo že zakorakali v jesen. Za nami je še zadnja
predvidena godbena poroka v letošnjem letu – imeli smo

30

Mengšan - november 2023

Mengeški godbeniki in godbenice v novih površnikih,
ki so deževni krst odlično prestali.

kar tri. Postaja tudi vse hladneje, tako da smo mengeški
godbeniki in godbenice ravno pravi čas prejeli nove godbene površnike. Prvič smo jih preizkusili konec oktobra
na komemoracijah v Loki in Mengšu.
V torek, 31. 10. 2023, smo tradicionalno sodelovali na komemoraciji v spomin in opomin na vse padle v vojnah za našo
domovino. Najprej smo zaigrali v Loki pri Mengšu. Kljub dežju smo nastop dobro opravili. Površniki so odlično zdržali in
prestali deževni krst, na Zalokah v Mengšu pa je celo posijalo
sonce in so zadostovale le "modre uniforme". Naš godbenik
Žan Avbelj je ob obeh obeležjih še recitiral pesem.
Že naslednji dan, na vse svete, 1. novembra, pa so žalostinke v
izvedbi Mengeške godbe zazvenele še na žalni slovesnosti na
pokopališču v Mengšu.
V mesecu novembru nas čaka še nekaj nastopov, sicer pa na
vseh vajah pretežno vadimo program za bližajoča se tradicionalna božično-novoletna koncerta, ki bosta 26. 12. 2023 v Kulturnem domu Mengeš. Več informacij sledi na naših godbenih
kanalih in v decembrski številki Mengšana.
Navadno smo v decembru pred pomembnimi godbenimi obletnicami (v prihodnjem letu bomo obeležili že 140 let delovanja) nosili koledarje. Letos jih zaradi uničujočih poplav ne
bomo. S tem želimo nekoliko več prostora pustiti društvom,
ki so bila takrat direktno prizadeta. Prispevek pa nam namesto
tega lahko vseeno namenite na novoletnem koncertu ali kot 1
% vaše dohodnine.
Besedilo: Maja Keržič • Foto: Ana Omejec

Polnost
praznine
JSKD vsaki dve leti razpiše temo za regijsko oz. državno
likovno razstavo. Tema letošnjega razpisa je Polnost
praznine. Ljubiteljskim vizualnim ustvarjalcem razpisana tema vzbuja izziv, ustvarjalnost, radovednost
in željo po nadgrajevanju vizualno-likovnega znanja.
Razpis je državnega značaja, najprej se organizirajo
regijska ocenjevanja vizualnih del in regijske razstave,
najboljša dela pa predstavijo in nagradijo na razstavi
državnega nivoja.
JSKD, Območna izpostava Domžale, je organizirala ocenjevanje vizualnih del in regijsko razstavo Polnost praznine.
Razstava je bila postavljena v Galeriji Domžale, s slovesno
otvoritvijo in podelitvijo regijskih priznanj 25. septembra
2023. Razstava je potekala do 7. oktobra 2023. Selektorica
je bila kustosinja in umetnostna zgodovinarka Anamarija
Stibilj Šajn.
Na razpisu JSKD Polnost praznine je sodelovalo tudi Likovno društvo Mengeš. Na regijsko razstavo sta se uvrstili dve
naši članici, Špela Magister in Emanuela Rodica.

Likovnice v hrvaški
Istri
Od 21. do 24. septembra 2023 je potekal 29. umetniško-kulturni dogodek Ex tempore Grožnjan 2023.
Leta 1994 ga je zasnovala italijanska unija in Narodna univerza v Trstu v sodelovanju z lokalno skupnostjo Italijanov
in Občine Grožnjan. Grožnjan je majhen umetniški kraj z ozkimi uličicami, kamnitimi hiškami z galerijami in prodajalnicami ročno izdelanih spominkov. Vsako leto se tam zberejo
številni domači in tuji slikarji.
Na kulturnem dogodku smo sodelovale tudi likovnice iz
Mengša in Likovnega društva, ki je postal že kar naša tradicija, saj se ga radi udeležujemo že 16 let.
Leonida Goropevšeķ je na ogled postavila svoje slikarsko
delo v mešani tehniki – diptih »Kokoški«, Helena Testen diptih sliko »Oljka radosti«, diptih v akrilni tehniki, in
Irena Gorenc je naslikala delo v akrilni tehniki z naslovom
»Grožnjan v prihodnosti«.
Hoditi po starih tlakovcih, občudovati različna umetniška
dela je prav poseben čar, saj ti poleg lepe prireditve z razstavami lokalnih društev in degustacijami njihovih okoliških
znanih vin, dobre hrane in glasbenih vložkov Grožnjan nudi
še prekrasen razgled na dolino reke Mirne in te tako popelje
v prijeten nostalgičen občutek in na čudovit izlet.

Špela Magister se je na regijsko razstavo uvrstila z delom
Kontinuum, pri katerem je s črnino in različnimi sivinami
zelo uspešno ponazorila stalnost ponavljanja tako v našem
notranjem kot zunanjem svetu.
Emanuela Rodica v svojem delu uspešno simbolizira svobodo leta ptice, ki plete gnezdo prihodnosti, kot metaforo
prostora, v katerem se bo posameznik ugnezdil v prihodnosti.
Obema avtoricama Likovno društvo Mengeš iskreno čestita. Vse priznanje pa tudi ostalim avtoricam oz. avtorjem
regijske razstave.

Besedilo in foto: Helena Testen

Besedilo in foto: Mira Resnik

Špela Magister,
Kontinuum,
akril na platnu,
2023

Emanuela Rodica,
Prihodnost,
akril/mešana
tehnika
na platnu, 2023

Mengšan - november 2023

31

ZANIMIVI MENGŠANI

Nastop na Ženskem večeru v Mali Nedelji, 2023

Mengšane vabim
na dobrodelni
koncert
Aleksandra Matan, 27-letno dekle iz Mengša, v soboto,
18. 11. 2023, organizira samostojni dobrodelni koncert z gosti. Prostovoljne prispevke bo namenila za
svoj dom. Avgustovske poplave so namreč uničile del
družinske hiše, kjer živita tudi njen dedek in babica.
Aleksandra se poleg petja ukvarja z mnogimi aktivnostmi: od prostovoljstva, klekljanja do opravljanja
poklica diplomirane inženirke lesarstva. Sama se
opiše kot “zgovorno mlado nadobudno adrenalinsko
ustvarjalko, ki bi želela poskusiti vse, kar se da. Eno
življenje je premalo, kaj šele 24 ur na dan,” doda. Letos
se je prijavila tudi na tekmovanje za Miss Slovenije in v
septembru osvojila lento 1. spremljevalke. Aleksandra
se predstavlja bralcem Mengšana, tudi v povezavi s
svojim razmišljanjem o mlajši generaciji.
Aleksandra, ste predstavnica mladih v naši občini. Pogosto se
udejstvujete kot prostovoljka v Mladinskem centru AIA. Kje vse
vas lahko Mengšanke in Mengšani srečamo?
V Mengšu v Mladinskem centru AIA trenutno vodim Ženske
kroge. Bila sem dejavna tudi pri oratorijskih animatorjih in Backovih veziljah. Gospe iz Backovih vezilj me vedno lepo sprejmejo
in vedno so me vesele, ko jih pridem pozdravit. Trenutno nimam dovolj prostega časa, da bi jih obiskovala še naprej ter z
njimi vezla ali klekljala. Se pa v drugih generacijah počutim bolj
sprejeta kot med svojimi vrstniki. Polnijo me z energijo in drugačnostjo. Rada se družim tudi z ljudmi, ki imajo enake hobije.
Kot mlada občanka, kaj pogrešate v Mengšu?
To vprašanje je precej težko in kompleksno. Sama v Mengšu
ne pogrešam prav ničesar. Vedno sem imela vse, kar sem potrebovala, na voljo. Če pa kaj manjka, se zapeljemo v Ljubljano.

32

Mengšan - november 2023

Kaj ima Ljubljana in bi po vašem mnenju lahko imel tudi Mengeš za mlade?
Prostor za druženje. Pogrešam kakšne sobe pobega, bovling,
biljard, več prostorov za druženje, kamor bi mladi lahko prišli
ter se samo družili in pogovarjali.
Kakšno je vaše mnenje, kako bi se mladi lahko še bolj vključili
in bili aktivni v Mengšu?
Mengeš ponuja ogromno možnosti za vključevanje v družbo.
Sami pa moramo te možnosti videti in izbrati, kje se želimo
udejstvovati. Šport, glasba, umetnost, narava … možnosti je
res veliko, izbrati pa moramo tisto, kar nas veseli.
Sem pa največ mladih srečala v Mengeški godbi, s katero sem
celo pela v svojih mladih letih na enem koncertu. Mladi se družijo tudi v skupnosti animatorjev v župniji, glasbeni šoli, pevskem zboru. Veliko mladih vidim tudi v prosti igri na igrišču
pred šolo, kjer igrajo nogomet in košarko.
Kako gledate na svojo generacijo?
Velikokrat se mladi iščemo, kaj bi v življenju sploh počeli. Televizijski kanali nam ponujajo sanjske hiše in prikazujejo popolna življenja. Pravijo, da je dandanes nam mladim precej lahko.
Sama se s tem ne strinjam, saj če nismo rojeni v premožnejši
družini, moramo vzeti kredit, da najdemo svoj prostor pod soncem, oziroma imajo nekateri srečo, da podedujejo stanovanja
in hiše od svojih prednikov. Sama se trudim na vseh področjih,
da bi bilo življenje čim lepše in lažje. Ukvarjam se z različnimi
stvarmi, da bi zaslužila kakšen evro več poleg redne zaposlitve.
Naša generacija precej razmišlja o tem, kakšno življenje si sploh
želimo. Družba ima od nas določena pričakovanja, sami pa si
želimo čisto nekaj drugega. Medtem smo razpeti med sabo in
tem, kar si želi naša okolica, da bi počeli. Včasih so našim staršem in starim staršem določene stvari samoumevne, medtem
ko nihče ne pomisli na to, kaj si dejansko želimo mi mladi. Ži-

Nastop v oddaji V petek zvečer na RTV SLO1, 4. 11. 2022

vljenjski standard se iz dneva v dan dviguje, plače pa ostajajo
enake. Kako naj si mladi sploh privoščimo streho nad glavo, če
so cene stanovanj v višavah, plače pa so precej nizke, da bi si z
njimi lahko privoščili sploh kaj drugega kot najem 30 kvadratov
ali pa kredit za 30 let. S prijateljicami veliko govorimo o stanovanjskem problemu, saj smo vse že dovolj stare, da bi šle od
doma. Sprašujemo se, kam in s čigavim denarjem, če same ne
moremo zaslužiti toliko, da bi si lahko privoščile stanovanje.
Kaj menite na splošno mnenje, da so mladi preveč na internetu, družbenih omrežjih, igricah itd.?
Danes se že dojenčki rodijo skoraj s telefonom v roki. Ampak
kdo je tukaj dejansko kriv za to? Družba nas potiska v te skrajnosti, da se žal ne znamo več družiti brez telefonov. Sprašujem
se, ali sploh še kaj znamo brez njih? Igranje igric, pogovarjanje,
navigacija, fotografiranje … Še kdo danes uporablja klasičen zemljevid? Verjetno ne, ampak Google Maps. Se še kdo danes igra

na ulici “zemljo krast”? Včasih smo komaj čakali, da pridemo iz
šole domov, da stečemo pozvonit k sosedu in se igrat monopoli, ristanc, »gumitvist«, streljat z lokom. Saj ne rečem, je precej
lažje, ko se pokličemo po telefonu in se marsikaj zmenimo na
daljavo. Včasih pa bi bilo lepše, če bi se dobili na kakšnem sprehodu in se v živo pogovorili o vsakodnevnih stvareh.
Kakšna je vaša 27-letna življenjska pot?
Sem prvorojenka v družini. Pet let in pol za mano se mi je pridružila sestra Maša. Svoje mladosti se spomnim kot zelo aktivne, saj sem že s šestimi leti začela trenirati solo petje. Hodila
sem tudi na plesne vaje in pri desetih letih začela z ustvarjanjem
nakita. Skratka, ustvarjalna dušica sem že od majhnih nog. Talente sem potem samo nadgrajevala in razvijala. Ker pa sem bila
tudi v šoli pridna učenka, nisem imela nikoli veliko prijateljic. Za
to sem sedaj hvaležna, saj znam sama preživljati prosti čas in
sem hvaležna za tiste prijateljice, ki jih imam, ker so res prave.
Zaključili ste študij na Biotehniški fakulteti, Oddelek lesarstvo.
Kaj vas je pritegnilo v omenjeni študij?
Od vedno me zanima ustvarjanje. Ob razmišljanju, kam bi se
vpisala naprej na fakulteto, sem srečala sosedo, ki je študirala
lesarstvo. Rekla je, to bo zate! In sem se vpisala. Verjetno bi še
enkrat izbrala ta študij. Če bi obstajala fakulteta za cvetličarja,
pa bi po mojem izbrala ta študij. Verjetno pa je kot cvetličar
precej težje uspeti in zaslužiti kot v lesarstvu.
Na splošno menim, da med mladimi ta smer izobraževanja ni
tako priljubljena. Se mi zdi, da tehnične smeri, kar malo zamirajo. Deklet je na sploh manj v tehničnih vodah, kar je za tiste,
ki smo izobraženi v teh smereh, verjetno velik plus.
Še ne dolgo nazaj ste delali v podjetju Ikea. Sedaj ste redno zaposleni na delovnem mestu, ki se tudi pokriva s smerjo vašega
študija. Kaj vse točno počnete v službi?
Res je. S februarjem sem se zaposlila v družinskem podjetju
Lestur d.o.o. Izdelujemo notranja vrata po meri. Sama sem zaposlena na mestu v pripravi dela. Hodim po terenu, kjer pobiram mere za proizvodnjo. Hkrati naredim kakšen servis vrat, se
dogovorim za ponudbe in »uresničujem« želje strank. Kasneje
podatke o izmeri prenesem v obliko, ki gre naprej v delavnico.
Precej odgovorno delo. Če pa je potreba, skočim tudi na pomoč v delavnico ali na teren, na montažo.

Tekmovanje v klekljanju na Festivalu idrijske čipke,
2023

V septembru so vas okronali za 1. spremljevalko Miss Slovenije.
Pred tem ste prejeli naslov mlečna kraljica. Kaj vas motivira, da
se prijavite in udeležite lepotnih tekmovanj?
V prvi vrsti to niso lepotna tekmovanja. Vsako tekmovanje ima
za sabo veliko znanja in novih izkušenj. Pri nazivu mlečne kraMengšan - november 2023

33

Res je. Poplave in posledično moja situacija z bivanjsko problematiko so me ponovno spodbudile, da organiziram koncert.
Svoj prvi koncert sem organizirala že leta 2018, preden sem šla
na študijsko izmenjavo. Po tistem sem prejela ogromno vprašanj, kdaj bo naslednji.
Tudi ko se je ta koncert že pozabil, sem dobivala vedno več
vprašanj, kdaj bo kakšen moj koncert. Po poplavah sem na Instagram profilu objavila, kdo bi prišel na koncert. Bilo je ogromno odziva in sem šla v akcijo. Organiziram ga sama in lahko
priznam, da je veliko različnih detajlov pri organizaciji. Tako, da
je kar velik zalogaj.
Na koncert vabite tudi vse Mengšane, kaj lahko pričakujemo?
Koncert bo poln slovenske glasbe. Izbrala sem si pesmi, ki so
mi všeč, mi nekaj pomenijo v življenju ali pa me spominjajo na
osebe, ki so prisotne v mojem življenju. Izbrala sem razgiban
repertoar, tako da se bo za vsakega nekaj našlo. Uresničila bom
tudi nekaj glasbenih želja.

ZANIMIVI MENGŠANI

V službi
ljice sem morala imeti znanje o kravah, mleku in izdelkih Mlekarne Celeia, saj postaneš obraz in ambasadorka podjetja za
eno leto. Projekt Miss Slovenije pa že nekaj let ni samo lepotno
tekmovanje, saj se eno leto pripravljamo skozi različne izzive,
kjer podiramo tudi stereotipe, na finalno prireditev. Skozi leto
smo varile pivo, se preizkusile v kovinarski delavnici, kjer smo
vrtale, varile, krivile kovino, ličkale smo koruzo, pekle tradicionalne občinske jedi in še mnogo drugih aktivnosti. Za prijave
na projekte me motivira moja radovednost, da se rada učim in
prejemam novo znanje. Saj veste, kako pravijo, vzamejo vam
lahko vse, le znanja ne.
Kaj je najbolj zahtevno pri takšnih tekmovanjih?
Težko rečem na splošno, kaj je najtežje, saj ima vsak posameznik razvite svoje močne in šibke točke na določenih področjih.
Mislim, da je najtežje to, da moraš biti odprt za spoznavanje
novih ljudi, navezovanje stikov in komunikacijo. Včasih je naporno, saj medsebojni odnosi zahtevajo določen del človeške
energije. Širok repertoar sposobnosti pa mislim, da ni potreben, saj se skozi projekte gradiš in učiš v vseh teh izzivih in jih
hkrati razvijaš kot tekmovalka.
Ukvarjate se tudi s petjem. Organizirate dobrodelni dogodek,
kjer boste zbirali sredstva za svoj novi dom. Ujma 4. avgusta
tudi vaši družini ni prizanesla. Kako je bilo?
4. avgust nam bo ostal s precej grenkim priokusom. Nemočno
smo gledali naravo, kako briše leta in leta dela v hiši, na vrtu
in okolici. Kot bi vzeli radirko in to izbrisali. Voda je imela tako
moč, da je odprla vhodna vrata in kasneje odplaknila veliko stvari iz hiše (čevlje, posodo, obleke …). Ko je zvečer odtekla, smo s
skupnimi močmi čistili mulj, preostalo vodo, kurilno olje, ki so
ostali na tleh. Do enih zjutraj smo čistili, kolikor smo lahko. Cel
dan nismo jedli, ker enostavno nismo imeli apetita. Skratka, bilo
je res grozno, ampak smo se trudili po najboljših močeh. Po poplavah sta šla stara starša živet v zgornje stanovanje, kjer sem
prej živela jaz. Tako sedaj iščem kotiček, kjer si bom ustvarila
svoje življenje na novo. Od malega živim v Mengšu. Mengeš je
bilo moje mesto do poplav. Upam, da se čim prej vrnem nazaj.
Zaradi omenjene situacije ste organizirali tudi dobrodelni koncert v Športni hiši v Ljubljani, ki bo to soboto, 18. 11. 2023, ob
19.30.

34

Mengšan - november 2023

Večkrat zapišete tudi kakšno pesem. Pravite, da to storite zelo
na hitro in z lahkoto. Za zaključek najinega pogovora, ste za, da
bi bralkam in bralcem ustvarili kratko pesem na temo “Mladi”?
Seveda. Z veseljem.
Mladi
Kaj je tisto, kar si želimo?
Zakaj vedno nekam hitimo?
Z vsakim letom skoraj bolj pregorimo?
Ali si res vse to dopustimo?
Tok življenja je hiter in močan,
vedno ponese nas v vrtinec neznan.
Želimo si le razumevanja in podpore,
ljubezni in ne zavore.
Želimo si financ in svobode,
da postavimo se končno na svoje noge.
Le kdo uslišal v tem trenutku nas bo,
ali je to res tako težko?
Urška Vahtar
Foto: osebni arhiv Aleksandre Matan, Urška Vahtar

Po finalu in dobljeni
lenti za prvo
spremljevalko Miss
Slovenije 2023

Potrudimo se, da bo
svet vreden svojih
otrok

(Pablo Casals)

V prejšnji številki našega glasila smo ob 5. oktobru
nekaj pozornosti namenili Svetovnemu dnevu učiteljev,
tokrat pa so na vrsti otroci. Oboji so namreč dve strani
iste tematike – vzgoje in izobraževanja. Seveda njihova
vloga ni enaka niti enakovredna, to vemo. Vendar skupaj
sestavljajo celoto, enovito v svoji različnosti.
Otroci so v vsaki družbi in vsakem zgodovinskem obdobju ena
najbolj ranljivih skupin prebivalstva in zato potrebni posebne
zaščite. V vseh pogledih so v celoti odvisni od odraslih. Skoraj
vso človeško zgodovino jim je bilo namenjene malo pozornosti, razen če je šlo za korist. Otroke so prodajali ali zamenjavali
za drugo blago, bili so cenena delovna sila. Ogromno se jih je
rodilo, le malo preživelo. Šele v bližnji preteklosti so dozorele
razmere, da se te povsem nenormalne razmere uredijo vsaj v
temeljnih civilizacijskih načelih. Naj omenim dva najpomembnejša dokumenta: 20. novembra 1959 je OZN sprejela Deklaracijo o otrokovih pravicah, točno trideset let pozneje, torej
20. novembra 1989, pa še Konvencijo o otrokovih pravicah.
Datum sprejema konvencije zaznamuje Svetovni dan otroka.
Za lepšo prihodnost vseh otrok, ne glede na to, v katerem delu
sveta ali državi živijo.
Konvencija državam naroča, kako naj poskrbijo, da bodo pravice
otrok, ki jih navaja, zaščitene. Večina držav je načela deklaracije
in konvencije prenesla v svoje zakone, pričakovali bi, da se tudi
izvajajo. Ne vemo, kako je s tem, vendar nas stanje, kakršno
je danes po svetu, opozarja, da razmere otrokom nikakor niso
naklonjene. Ponekod o njihovih pravicah ni sledu, mnogokje sta
njihova varnost in življenje ogrožena. Tudi ubijajo jih.
Svet je bolj kot kdaj koli pri otrokovih in človekovih pravicah
nasploh razdeljen. Poenostavimo: Obstaja del sveta, kjer so
človekove pravice, tudi otrokove, uveljavljene, kar prispeva k
splošnemu napredku. Potem obstaja del sveta, kjer o človekovih, tudi otrokovih pravicah sicer govorijo, vendar jih ne izvajajo. Če že, so odvisne od višine premoženja posameznika oz.
njegove družine, stopnja civiliziranosti je nizka. Krivičnosti je

Mengšan - november 2023

35

ZANIMIVO

ZANIMIVO

Foto freepik.com

Ob 20. novembru, Svetovnem
dnevu otroka

veliko, vendar je skrita za lepimi besedami in frazami. Tretji del
sveta je preostali del: nizko blagostanje, nizka stopnja civiliziranosti, o človekovih, tudi otrokovih pravicah se tudi govori ne
kaj dosti. Pravica in pravičnost imata prevezane oči, varnost
otrok in njihova pravica do zdravega življenja sta zaviti v temo.
Najhuje je tam, kjer so pravice otrok odvisne od barve kože ter
nasprotij zaradi nacionalne in ideološke pripadnosti staršev.
Je potrebna nova konvencija o otrokovih pravicah? Ne, gotovo ne, le načela tiste, ki je bila sprejeta pred 34 leti, je treba
uveljaviti. A kako, če so v svetu prevladala povsem drugačna
načela in vrednote?! Moč, brezobzirnost, bogastvo, izkoriščanje …! Najvišjo ceno zmeraj plačajo nemočni: otroci, ostareli,
revni. Podobe sodobnega sveta, ki nam jih predočajo mediji,
so še vedno grozljive: podhranjeni otroci, ki se v nerazvitem
svetu opotekajo pod pretežkimi bremeni na plantažah in celo
v rudnikih, ker morajo skrbeti za osirotele, bolne in zgarane starše, nimajo zdravstvene oskrbe, kaj šele možnosti vsaj
osnovnega šolanja! Vsake toliko časa preplavijo svet novice
in fotografije otrok, žrtev norosti vojn in oboroženih spopadov. Kaj so komu storili otroci, ki morajo trpeti in umirati in
katerih krivda je edino ta, da so bili rojeni v svet, poln krivic?
Storilci zločinov nad otroki si zaslužijo najvišjo kazen. Toda
– ali bo sploh prišlo do tega? Vsakršno nasilje nad otrokom
– duševno, telesno, še posebej spolno – je nesprejemljivo in
ga nikoli ne bi smel doživeti noben otrok! Nobenega nasilja ne smemo spregledati, vsako je treba prijaviti pristojnim
organom. Kjer koli. Ne smemo si namreč delati utvar, da v
družbenih okoljih, ki veljajo za demokratična, ni nasilja. Je, le
bolj prefinjeno se izvaja.
Otroci so odraslim, kadar so le imeli možnost, že mnogokrat
povedali, kakšen svet si želijo. Nič nemogočega. Želijo si svet,
v katerem:
• bi imeli vsi enake možnosti,
• ni nasilja in diskriminacije, odnosi se urejajo v duhu sožitja in solidarnosti,
• je njihovo zdravje neodtujljiva pravica,
• imajo priložnost, da je njihov glas slišan, ko gre za izbiro
poti v prihodnost,
• imajo možnost osvojiti znanje in veščine, potrebne za življenje danes in jutri,
• si vsi prizadevajo za trajnostni razvoj in okolje, ki bo omogočalo zdrav razvoj,
• bo imel vsak otrok varno in spodbudno okolje za odraščanje ter zaščito pred kakršno koli zlorabo.
Slovenija, to že lahko rečemo, je lahko ponosno uvrščena med
države sveta, ki je načela Konvencije o otrokovih pravicah zgledno vgradila v svoj pravni red. To pa seveda ne pomeni, da
je vse idealno, da ni napak in pomanjkljivosti. Marsikaj bi bilo
lahko bolje, pa se o rešitvah težko dogovorimo. Odrasli, ki so
dolžni to urejati, so vse preveč ujetniki lastnih zmot. Njihov
zgodovinski spomin je kratek in do preteklosti nimajo dovolj
razumnega odnosa, odločajo pa o prihodnosti, ki je v glavnem
ne bodo uživali. Le-ta pripada mladim, oni bi morali imeti besedo o tem, v kakšni prihodnosti želijo živeti! Mar ni to logično?
Ko govorimo o vlogi odraslih v življenju otrok, imamo v mislih
odrasle v raznih vlogah: politike, zakonodajalce, učitelje, vzgojitelje, starše, razne mentorje in trenerje, varuhe reda, umetnike. Pa tudi čisto običajni odrasli, s katerimi se otrok srečuje na
poti v šolo ali vrtec. Vsak po svoje mu oblikuje in določa svet, v
katerem živi sedaj, obenem pa tudi vsak po dodaja kamenček
k še nejasni podobi nečesa, kar bo nekoč, v prihodnosti, življenje tega današnjega otroka.
Dr. Zdenka Zalokar Divjak, avtorica številnih pedagoških
publikacij, poudarja neprecenljivo vlogo odraslih, predvsem

ZANIMIVO
učiteljev in staršev, v otrokovem razvoju (Otroci, mladostniki
in starši): »Odrasli smo dolžni otroke pripraviti za ustvarjalno, svobodno in odgovorno življenje. Otroci tudi pričakujejo,
da bodo imeli na poti odraščanja ob sebi ljudi, ki jim bodo
z veliko ljubezni, lastnim pozitivnim zgledom in trdnostjo
omogočili, da se bodo kot posamezniki čim prej osamosvojili in bodo kos vsakdanjim nalogam. Le tako bodo doživljali
lastno zadovoljstvo v medosebnih odnosih in tudi pri delu, ki
ga bodo opravljali.«
Dr. Divjakova opozarja tudi na pasti, v katere se hitro ujamejo
starši, ki v preveliki vnemi za dobro svojih otrok pretiravajo
in jim s tem škodijo. »Odnosi med otroki in starši ne morejo biti enakovredni. V imenu ljubezni do otrok starši delajo
velike napake. Treba je razčistiti, da je ljubezen prvi pogoj za
sprejemanje otroka takega, kot je, vzgoja pa so naša prizadevanja, da se bo naš otrok osamosvojil in postal odgovoren
posameznik.« In še: «Otrok potrebuje nas odrasle ravno zaradi tega, da mu postavljamo meje. Takrat se dobro počuti,
saj mu meja pomeni varnost in sprejetost. Tudi pohvala in
kazen mu veliko pomenita. V vzgoji se odgovorno vedenje
nagrajuje in neodgovorno kaznuje.«
Vsakomur, ki bi si rad zbistril pogled na pota in stranpota
naše pedagoške teorije in prakse ter na lastna pravilna in napačna vzgojna ravnanja, toplo priporočam branje kake knjige
(npr. Šolar na poti do sebe) Viljema Ščuke, pediatra in psihoterapevta ter predavatelja – popotnika po slovenskih šolah.
Njegov poduk o tem, kako smo starši postali pravi umetniki
pri oblikovanju otrokovega življenja v podobi Indije Koromandije, je prav zanimiv. Dežele, kjer je vse le lepo, ni. Slej
ko prej bodo to ugotovili, spoznanje pa ne bo prijetno.
Za konec pa še nekaj misli ob Svetovnem dnevu otroka:
Urša Janežič: »Globalne težave nas vsak dan znova žalostijo
z vojnami, nemiri, odločitvami peščice ljudi, ki hočejo krojiti naše življenje in brutalno kršijo pravice nedolžnih ljudi,
otrok. Pravice do varnosti, življenja.
Skušam kaj narediti, da bi bilo na svetu bolje. V svoji družini,
z načinom življenja, svojim zgledom. Morda mi uspe še koga
pritegniti zraven. To na srce polagam tudi svojim otrokom.«
Mojca Reven: »Svetovni dan otroka in z njim povezane
konvencije nas odrasle opomnijo, kaj smo dolžni zagotovi-

36

Mengšan - november 2023

ti vsakemu otroku na našem planetu: pravico do šolanja in
izobrazbe, dostop do zdrave vode in hrane, pravico do samostojnega razmišljanja, duševnega zdravja. Torej osnovnestvari, ki naj bi otroka skozi njegov razvoj pripeljale do odrasle
osebe z zdravim razumom in obnašanjem. Če se bomo odrasli tega zavedali, se nam prihodnosti ni treba bati.«
Katarina Zadnikar: »Otroci niso last staršev niti niso nemočni predmeti. So subjekti s pravicami in dolžnostmi, ki so nepogrešljive za osebno rast in dobro počutje. Kjer družbene
razmere ne omogočajo normalnega razvoja otroka, je treba
narediti vse, da bo do tega prišlo. Treba si je priznati, da pravice otrok niso le odgovornost vlad in mednarodnih organizacij, ampak tudi vsakega posameznika posebej. Izpostaviti
pa moramo tudi otrokove dolžnosti, ki so pomembne pri razvoju zdrave otrokove osebnosti.«
Nives Zelenjak (pedagoginja na OŠ Mengeš): »V spomin mi
prihajajo številni otroci in najstniki, ki pridejo po pomoč in
pogovor. Pomislim tudi, kako odgovorno bi bilo od nas odraslih, da bi jim v še večji meri zagotovili pravico do otroštva.
Kaj mislim s tem?
Sem spada otrokova pravica do prostega časa, ki si ga oblikuje sam. Veliko otrok namreč pove, da ne zmorejo vsega, da so
utrujeni. Prostega časa enostavno nimajo. Pripada jim tudi
pravica, da se kdaj čas ustavi. Naš čas zanje. Da začutimo, ko
nam otrok želi kaj zaupati, ko potrebuje občutek, da ga nekdo
posluša in da je takrat pomemben le on. Tudi pravica do pridobivanja lastnih izkušenj v medosebnih odnosih brez pretiranega vpletanja odraslih je pomembna. Da si sami izborijo
mesto v skupini in si sami gradijo občutek lastne varnosti. Pa
pravica do neuspeha, napak, nepopolnosti, pravica, na primer, da je pohvaljen tudi za oceno dobro, ker dobro je vendar
dobro! Saj dober človek je dober človek, kajne? Pa pravica, da
se najstniki ne obremenjujejo s prevelikimi pričakovanji odraslih, ki jih vedno ne morejo zadovoljiti, a jih je tega strah. Še
to želim povedati: Prepotrebnih izkušenj, ki otroke opolnomočijo za spopadanje z izzivi prihodnosti, otrokom odrasli
ne moremo dati, podariti. Sami si jih morajo pridobiti. Če je
za to spoznanje potreben pogum, zberimo ga!«
Besedilo: Branko Lipar

Balinarske novičke

V vodstvu kluba smo se z organizacijo zaključka sezone zelo potrudili, saj smo želeli, da se naši člani na tem dogodku počutijo
prijetno, tudi z okušanjem odličnega bograča. Žal je bil obisk tega
dogodka bolj skromen. Izgovor nekaterih članov, »da za dogodek
niso vedeli«, ne zadrži vode, saj smo o tem obveščali že dva tedna
pred samim dogodkom.
Upam, da bo napisani očitek kaj dosegel in da naslednji obisk
tovrstnega dogodka ne bo tako »klavrn« kot letos. Mi lahko obljubimo samo še enkrat odličen brezplačni bograč in dobro voljo.
Pa balinarski srečno.
Besedilo: Marjan Tomazin • Foto: Jani Lucin

Še eno leto, in s tem konec balinarske sezone, je za nami.
Lahko zaključimo, da se je končala kar uspešno, kar se tiče
samega tekmovanja naših ekip. Če ne bi bilo neurja, ki nas
je prizadelo, pa bi lahko rekel odlično leto. Škodo, ki nam
jo je prizadela avgustovska poplava, je delno pomagala
pokriti Občina Mengeš, za kar se jim najlepše zahvaljujemo, saj so vsem pokazali, da v nesreči nismo ostali sami.
Kupiti moramo samo še dve omari v klubski sobi, potem
bomo lahko počasi pozabili, kaj nas je prizadelo.
Udeležili smo se turnirja v Komendi, kjer sta nas zastopala Janez
Ravnikar in Igor Maligoj. Turnirja na Količevem pri Budničarju sta
se udeležili moška in ženska ekipa našega kluba. Žensko ekipo
so sestavljale Mimi, Sonja, Majda in Cvetka, moško pa Dušan,
Igor, Janez in Damjan. Dekleta so osvojila pokal za 2. mesto, fantje pa so zasedli 5. mesto.
Lestvica in končni rezultati naših ekip:
1. DRŽAVNA LIGA BALINARJI:
1. mesto Planina Kranj
2. mesto Logatec		
3. mesto Mengeš Rakoll
4. mesto Bistrica Tržič
5. mesto Jadran Izola		
6. mesto Jadran Hrpelje
PODKVARJI:
1. mesto PD Komenda
2. mesto BK Mengeš		
3. mesto Sahara bar		
4. mesto Bife Juhant		
5. mesto Komenda 2		
6. mesto Fartek team		
7. mesto ŠD Loka		
8. mesto Mengeška loka
VETERANI SKUPINA A:
1. mesto Komenda 1 		
2. mesto Cerklje		
3. mesto Loka		
4. mesto Budničar		
5. mesto Mengeš 1		
6. mesto MDI Domžale
7. mesto Kamnik 1		
VETERANI SKUPINA B:
1. mesto MDI Kamnik
2. mestni rekord		
3. mesto Mengeš 3		
4. mesto Komenda 3		
5. mesto Mengeš 2		
6. mesto Gašper		
7. mesto Trzin		
8. mesto KU-BU		

12 točk
10 točk
6 točk
5 točk
5 točk
4 točke
24 točk
22 točk
16 točk
12 točk
12 točk
12 točk
8 točk
4 točke
11 točk
10 točk
9 točk
8 točk
6 točk
5 točk
3 točke

''KDOR POJE RAD - OSTAJA MLAD''

Classic

Ženski pevski zbor Stane Habe
z zborovodkinjo Andrejo Polanec
VABI
v četrtek, 23. novembra 2023, ob 19.00 uri
v KD Franca Bernika Domžale
na tradicionalni letni koncert z gosti:
Častni član zbora - skladatelj Tomaž Habe,
Pevski zbor Glasbene šole Domžale,
Vokalna skupina RŽ,
Hervin Jakončič in
Marjan Urbanija.

Location :
Program bo povezovala Draga Jeretina Anžin.

123 Anywhere St., Any City
PRISRČNO VABLJENI.
Vstopnice po 10€ so na voljo
na blagajni KD Franceta Bernika.

10 točk
10 točk
7 točk
6 točk
6 točk
6 točk
5 točk
4 točke

Zadnji vikend v oktobru pa smo organizirali vsakoletni zaključek
sezone. Za vse člane okusen bograč in turnir ona + on, kjer dekleta z žrebom izbirajo soigralca nasprotnega spola, torej turnir
dvojk. S tega zaključka je tudi fotografija.
Zmagovalci in dobitniki lepih pokalov so:
1. mesto Mimi Aleš – Srečo Kosič
2. mesto Marija Urankar – Smajli Azem
3. mesto Milena Aleš – Dušan Prijatelj
4. mesto Jani Lucin – Slavko Štojsc

Mengšan - november 2023

37

V prejšnji številki Mengšana smo objavili anketo o tem, kakšno mnenje imate
o glasilu Mengšan. Izpostaviti želimo,
da je vaše sodelovanje zelo dragoceno. Glasilo izhaja zaradi vas, občanov
in občank. Vaše kritične ocene bomo
sprejeli z vso resnostjo, predloge pa
upoštevali v največji možni meri.
Veliko vas je anketo že izpolnilo.
Hvala vam. Hvala tudi vsem tistim, ki
jo še boste.
ANKETA JE ANONIMNA in jo izpolnite v
približno 2 minutah. Če bi želeli podrobneje pojasniti svoje stališče, pripišite še
kontakt. Anketo lahko rešite v fizični obliki.
Objavljena je v oktobrskem Mengšanu
in jo pošljite na naslov Občina Mengeš,
Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, s pripisom: »Uredništvo Mengšan – anketa«, ali
jo oddate v nabiralnik Občine Mengeš z
omenjenim pripisom. Anketo lahko preprosto izpolnite tudi preko spleta – QR kode.

Hvala vsem za sodelovanje.
Uredništvo Mengšana

38

Mengšan - november 2023

ŠPORT

ANKETA

Bralke in bralci
Mengšana
O MENGŠANU

Tura za sladokusce
Mengšanka in druščina še enajstih kolesarskih navdušencev
z različnih koncev Slovenije smo se v začetku septembra
odpravili v gore. Pa ne kamor koli, pač pa v kolesarsko in
smučarsko središče v sosednjo Italijo – v Dolomite. Le kdo
ne pozna Sella Ronde in znanega prelaza Stelvio, ki povezuje Italijo in Švico? V času našega podviga smo se nanj
povzpeli samo kolesarji, saj so ga zaprli za motorni promet.
Podvig smo začeli načrtovati že decembra lansko leto.
Po vseh avgustovskih poplavah smo doživeli neverjetno lepo
naravo, se naužili lepih pogledov, skoraj »kičasto« je bilo. Sonce
je sijalo vsak dan, za še lepše fotografije pa je poskrbel kakšen
oblak. Slovenijo smo zapustili 1. septembra in se odpeljali v Italijo mimo mest Brunico in Bolzano do Solde. Slednje je višje ležeče mesto, tako da smo imeli zjutraj 7 km spusta, nato pa smo
se priključili karavani kolesarjev, s katerimi smo se vzpenjali na
naš najvišje zastavljeni cilj: Passo Stelvio z 2730 m nadmorske
višine. Ker je bila sobota rezervirana samo za kolesarje, se jih je
zbrala nepregledna množica pred nami. Po novicah italijanskih
medijev nas je tisti dan vrtelo pedale 10.000 kolesarjev. Na prelazu se lahko spustiš v Švico, vendar se zaradi plazov na švicarski strani ni bilo mogoče spustiti v dolino. Tako je 500 metrov
pod vrhom nastala nepopisna gneča. Sestopili smo in se korak
za korakom pomikali proti vrhu, tam »poslikali« in v vrsti odšli
po isti poti navzdol. Spust je bil slikovit in tudi nenevaren, saj
je bilo kolesarjev, ki so se vzpenjali, še zelo malo. Zvečer nas je
naš šofer z malico in pijačo že pričakal v vasi Prata. Ko so fantje
naložili kolesa, smo se odpeljali mimo kilometrskih nasadov jablan in hrušk. Po 180 km vožnje smo se nastanili v majhnem in
prijetnem hotelu v La Villi. V nedeljo smo znova odšli na pot in
se odpeljali na Sella Rondo. Smučarji te kraje dobro poznajo, saj
so meka za vse smučarske navdušence v Dolomitih. Iz La Ville
smo odkolesarili v Corvaro in pot nadaljevali na prelaz Campolongo, do Arrarabe in na prelaz Pordoi, nato pa dalje v Gardeno,
Colfosko in se vrnili na izhodišče v La Villo. Ponedeljkovo turo
smo malo skrajšali, saj smo ugotovili, da nismo Rogliči in Poga-

Besedilo in foto: Justina Urbanec

Čestitke vsem za borben nastop! S to tekmo počasi zaključujemo poletno sezono. Čas je, da zopet pričnemo pridno trenirati
in se pripravljati na novo sezono.

Atletske priprave pri olimpijcu Primožu
Kozmusu
V začetku meseca oktobra smo se odpravili na 3-dnevne atletske priprave v Brestanico. Pogoji za treninge so bili odlični, saj
so nas pričakale prave pomladanske temperature. Atleti in atletinje so opravili kar nekaj odličnih tekaških treningov, prosti čas
pa smo zapolnili z igranjem odbojke na mivki. Za popestritev
treningov je poskrbel nekdanji olimpijski in svetovni prvak Primož Kozmus. Z njegovo pomočjo smo pridobili nekaj začetnega znanja meta kladiva. Za zaključek smo si na gradu Rajhenburg ogledali tudi razstavo njegovih najpomembnejših odličij.
Lahko rečemo, da smo se imeli odlično. Velika zahvala staršem naših atletov in atletinj za pomoč pri organizaciji.

Marko Tomažin državni prvak v teku na
100 km
V nedeljo, 8. oktobra, je v Ajdovščini potekalo Prvenstvo Slovenije v teku na 100 km. Na tekmovanju je nastopil tudi Marko Tomažin, ki je z odličnim tekom suvereno zmagal in osvojil
naslov državnega prvaka. Razdaljo je pretekel v času 7 ur 38
minut in 20 sekund. Iskrene čestitke!

Uspešni na Ljubljanskem maratonu

Atletske priprave v Brestanici

Uspešni nastopi in
priprave Atletskega
kluba Mengeš

V nedeljo, 22. oktobra, je v Ljubljani potekala največja tekaška
prireditev v Sloveniji – 27. Ljubljanski maraton. Na tekmovanju
je nastopilo kar nekaj tekačev AK Mengeš.
Marko Tomažin je nastopil na 42-km razdalji in osvojil odlično 28. mesto med 1318 prijavljenimi tekači. Zmagal je Edmond
Kipngetich iz Kenije. Ta razdalja je tokrat štela tudi za državno
prvenstvo, kjer je Marko osvojil 7. mesto.
Na 10-km in 21-km razdalji so uspešno nastopili Petra Krmelj,
Ana Barbara Uršič, Jasmina Vučko, Barbara Žust, Tomaž Gnus,
Miro Majkić.
Na tekmovanju je tokrat uspešno nastopilo tudi nekaj naših
tekačev rekreativne tekaške skupine.
V okviru šolskih tekov so nas dan pred tem z odličnimi teki
razveseljevali tudi naši mlajši atleti in atletinje, ki so tokrat zastopali svoje šole. Čestitke vsem za odlične rezultate!
Besedilo in foto: Anže Jurgele

Uspešni na Ptuju

V soboto in nedeljo (30. 9. in 1. 10. 2023) je na Ptuju potekalo
Prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke kategorij U12 in U14.
Tekmovalo je okrog 700 najboljših atletov in atletinj, med njimi
tudi 7 naših. Zopet so bili uspešni, osvojili nekaj odličnih uvrstitev in postavili veliko osebnih rekordov.
- Brina Nakrst je bila 7. v metu vortexa in 8. v teku na 200 m,
- Dan Gregorc je bil 8. v teku na 200 m.
Na tekmovanju so nastopili tudi Lev Mahdi Ozimek (60 m,
200 m), Maša Burja (60 m), Vita Knez (200 m), Luka Jerič
(skok v daljino) in Žiga Minodraš (60 m, vortex).

Marko Tomažin na DP v teku na 100 km

Mengšan - november 2023

39

ŠPORT

čarji, zato smo z nastanitve peljali 60 km skozi Campolongo, Arrabo, Falzarego, Valparolo in v La Villo.
V torek pa smo pričeli kolesariti iz Canazeia na prelaz Fedaia
(2057 m). Tam je jezero, kjer je izjemen pogled na vrh Marmolade. Nadaljevali smo preko Arrabe in Campolonga ter se
spet vrnili v La Villo.
Tudi v sredo smo vrteli pedale: iz La Ville v Alta Badio, nato
pa na prelaz San Martino (1.487 m) do Valdaore. Pod Kronpatzem smo se pripeljali do spodnje postaje žičnice. Zadnji
vzpon je bil kar naporen, saj nam višinskih metrov niso olajšale serpentine, ampak smo se kar strmo vzpenjali.
Na vseh vzponih smo občudovali lepo urejene gorske hiše
s premnogimi rožnimi aranžmaji. Turisti se precej visoko
(2500 m) pripeljejo z avti, nato pa jih žičnice popeljejo še
višje. Kot privrženim kolesarjem nas je na krožišču v Canazeiu presenetila velika replika pokala, ki ga je za zmago
na Giru dobil naš »Rogla«. Ta pogled nam je dal zagon, da
smo zmogli vzpon pod Marmolado.
V nekaj dneh se nam je tako nabralo 300 km in 7000 m
vzponov. Vesela sem, da nas je vseh 12 udeležencev srečno
prekolesarilo celo pot in da smo kljub jesenskemu terminu
zelo uživali v popolnem vremenu.

ŠPORT

Balinarski turnir v
Loki pri Mengšu
V soboto, 30. 9. 2023, smo v Športnem parku Loka organizirali tradicionalni klubski turnir posameznikov v
balinanju. Sodelovali so samo domači igralci in se potegovali za prestižni pokal ob zaključku sezone.
Največ znanja in natančnosti je pokazal domači kapetan ekipe
Janez Hribar – Luli, ki je v razburljivem finalu premagal zimzelenega asa Srečka Pogačarja.
Rezultati:
1. Janez Hribar
2. Srečko Pogačar
3. Saško Vovk
4. Ostoja Sokćević
Tako se ve, vsaj do naslednjega leta, kdo je glavni balinar v Loki.

Podelitev mladinci dvojice

Pričetek
namiznoteniške
sezone v ŠD Partizan
Mengeš
Čeprav smo imeli srečo, da nas vodna ujma ni prizadela, smo
kljub temu treninge prilagodili novi prostorski stiski, saj je
v avgustu v prostorih društva pričel delovati Vrtec Gobica.
Telovadnico in garderobo uporabljajo vsak dan do 16. ure,
malo telovadnico pa ves čas. Predvidoma naj bi vrtec v naših
društvenih prostorih deloval do začetka novega leta.

Luka Trtnik je v svoji sedmi kategoriji že osmič osvojil naslov
državnega prvaka in sedmič v kategoriji open.
Čestitka!

Treninge smo prilagodili novi situaciji. Združujemo skupine, saj
nam manjka en termin, pa tudi v mali telovadnici je vrtec.
Po prenehanju dela dolgoletnega trenerja Davida Orešnika smo s
1. septembrom pričeli z novo začasno kadrovsko zasedbo. Vadba
je organizirana pod vodstvom trenerjev Gregorja Gostiše in Žige
Zupana ter pomočnikov Andraža Mačka in Luke Trtnika.
Spremembe so tudi v ekipi, ki tekmuje v 1. slovenski namiznoteniški ligi. Rok Trtnik je prenehal tekmovati. Poleg Andraža
Avblja in Klemena Jazbiča smo v ekipo vključili mladince Aljaža
Goltnika, Luko Jokića in Timoteja Jerino.
Ekipa je odigrala tri dvoboje. V 1. krogu smo igrali z ekipo SU
Novo mesto (0 : 4), v 2. krogu smo se pomeril z ekipo NTK Savinja (1 : 4) in v 3. krogu z ekipo Interdiskont Ravne (2 : 4).
Pričela so se tudi posamična tekmovanja:
OP Ljubljane v namiznem tenisu – 32. Kajuhov turnir
Tekmovanje je bilo 30. septembra in 1. oktobra v Ljubljani. Tekmovanja so se udeležili: Žan Šarc, Matevž Kelhar, Luka Bohek,
Anže Saksida, Tit Metzele, Aljaž Škufca, Lovro Križnič, Luka Jokić,
Aljaž Goltnik, Timotej Jerina in Tina Križnič.
Rezultati:
Mlajši kadeti:
5. mesto: Matevž Kelhar
Kadeti:
9. mesto: Aljaž Škufca
Mladinci:
1. mesto: Aljaž Goltnik
2. mesto: Luka Jokić
3. mesto: Timotej Jerina
Mladinke:
5. mesto: Tina Križnič
Mladinci dvojice:
2. mesto: Luka Jokić – Bor Brodnjak (KS)
3. mesto: Aljaž Goltnik – Timotej Jerina

Besedilo: Mlaj • Foto: osebni arhiv

Besedilo: Mlaj • Foto: Žiga Zupan

Besedilo: Matjaž Anžlovar za ŠD Loka

Luka, 1.mesto

Državno prvenstvo
v paranamiznem
tenisu
Luka Trtnik dvakratni državni prvak! Državno prvenstvo je
bilo 14. oktobra v Športni dvorani Livada v Novem mestu.
Nastopilo je 100 tekmovalcev in tekmovalk v različnih
kategorijah.

40

Mengšan - november 2023

Obvestilo

PISMA BRALCEV

Aleja Glavni trg,
Slovenska cesta
Mengeš

Sredi letošnjega oktobra je bila na območju Šolske ulice v
Mengšu najdena moška črna denarnica.
Kdor jo pogreša, naj piše na uredništvo:

mengsan@menges.si
Klopce brez Marijinega znamenja in rondojev!
Dva ducata semaforjev pri 30 km/h.
Namesto besedenja podajam slike. Primerjava: Slovenska cesta Ljubljana.
Glavni trg s klopcami – brez Marijinega znamenja – z videa
31. 10. 2023.
Slovenska cesta Ljubljana – z videa 18. 10. 2023. Brez talnih
oznak in semaforjev, kot je bilo stanje pred letom 2014. Vir:

»Nova Slovenska cesta – prenova glavne Ljubljanske ulice«,
prof. Janez Koželj, 2013. (Opomba: v Mengšu se torej modernizira stanje v Ljubljani pred letom 2014).

Zahvala
Zelo sem vesela in hvaležna naši občini, da se je vključila v društvo Prostofer.
V letu 2022 sem imela nesrečo. Padla sem in si poškodovala
hrbtenico, zlomila rebra, skratka, sem na berglah. Življenje se
mi je obrnilo na glavo.
Nisem več samostojna. Zelo sem hvaležna gospem prostovoljkam Prostoferja za prevoze na terapije in zdravniške preglede.
Gospe so prijazne in tople osebe. Želim jim varno in srečno
vožnjo.
Besedilo: Marjanca Lavrič

Ureditev prometa v središču Mengša za čas, ko bo zgrajena
obvoznica, arhitekta Miha Skok, Rok Benda.
Po naročilu Občine Mengeš 2005–2007
[www.facebook.com/notes/343159973638549/].

Ta jesen
Kaj letos pošilja nam nebo?
Ne mara, da poletje bi odšlo?
A želi si odpočiti moja smreka,
Z veseljem soncu se odreka.

Prometna ureditev v centru Mengša. Idejna zasnova,
arhitekt Tomaž Schlegl, 2021. Po pogodbi z Občino
Mengeš!

Tudi divja trta,
Ki je krasota sredi vrta,
Si je zaželela mraza,
A soncu ne skriva še obraza.
Ko z griča pogledam na dolino,
Iz jasnine v medlo to sivino,
Zalita z vodo je kot klic v sili,
A se nebo je ne usmili.
Dovolj ji je vsega,
Ne mara več dežja.
Pravo jesen je zamudila,
Rada pod snegom končno bi počila.

Pobuda/predlog: Kljub neupoštevanju pravočasno izdelanih
navedenih strokovnih zasnov naj se ukinejo vsaj semaforji.
Promet sedaj, ko ne delujejo, le utripajo, poteka tekoče, urejeno in ob večji pozornosti voznikov. Več virov v mapi "GlavniTrgSlovenska": slike, videi, dokumenti (npr. Soglasje s pogojema
Zavoda za kulturno dediščino o postavitvi Marijinega znamenja: brez škode za materialno substanco obeležja in brez semaforjev).

Kaj želim si jaz?
Naj zamenjam svoj obraz?
Pravo jesen želim si spet nazaj,
Ne dežja, le barve, nebo mi daj.

Frančiška Hunjet

Besedilo in foto z videa: Tomaž Štebe

Mengšan - november 2023

41

ZAHVALE

Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno.
A kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to, kar je neskončno dragoceno,
je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)

Smrt se izlila je v belo obličje
pogled je zaplaval v neznani spokoj,
ni več trpljenja in ne bolečine,
življenje je trudno končalo svoj boj.
(Janez Trdina)

Kogar imaš rad, nikdar ne umre,
le daleč je …

ZAHVALA

V SPOMIN

Ob smrti naše drage mame, babice in
tašče

V 84. letu starosti nas je zapustil brat
in stric

MILENE ORAŽEM

STANE ORAŽEM.

MARJANU
IN
MAJI
ŽNIDAR

ZAHVALA

z Rodice

iz Mengša.

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom,
prijateljem in sokrajanom, ki ste nam izrekli
sožalja, darovali sveče in jo pospremili na
njeni zadnji poti.
Hvala podjetju Cim iz Domžal, družini
Rettinger, gospe Vandi in prijateljem za
darovano cvetje, gospe Ireni Jeglič Kumše pa
za darovano sveto mašo.
Vsi njeni –
Mengeš, Ljubljana.

Novembra je minilo
žalostno leto,
odkar te več med nami ni.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom,
sosedom in znancem za izrečeno sožalje
in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili
k večnemu počitku. Zahvaljujemo se
zdravstveno-negovalnemu osebju Doma
počitka Domžale za dolgoletno pomoč,
nego in skrb v času bivanja pri njih. Posebna
zahvala gospodu župniku Marku Koširju za
lepo opravljen obred. Zahvala tudi pogrebni
službi Vrbančič.
Vsi njegovi.

Pride čas,
ko izmučeno srce želi le spati,
v sen večni potovati.

ZAHVALA

PETER
HUBAT,
pogrešamo te!

Svojo življenjsko pot je v 83. letu
sklenila naša draga mami in babica

STANISLAVA
LEDERER –

"Kobilčeva Stanka" iz Mengša.

Ni je solze, ki bi ju obudila,
ni je sile, ki bi ju v naš dom
vrnila.
26. oktobra pred štirinajstimi leti
je zaznamoval naš čas Marjan
in odšel v večnost k svoji ženi
Maji. Tam ga je že čakala od 28.
novembra 2003.
Hvala vsem, ki zanju molite ob
preranem grobu in ju ohranjate v
lepem spominu.
Močno vaju pogrešamo otroci
Kaja z Lauro, Tea, Marjan Luka,
starši in ostalo sorodstvo.

Prijatelji – prijateljice in sosedi.

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom,
prijateljem in znancem za izrečena
sožalja, objeme in stiske rok. Iskreno se
zahvaljujemo Mengeški godbi, kvartetu Krt
in Veselim Begunjčanom, ki so soustvarili
ta zadnji pozdrav v nepozabnega.
Spomine nanjo bomo obujali in veter še
naprej bo nosil pesem njeno.
Vsi njeni najbližji.

42

Mengšan - november 2023

ZAŠCITNO
CEPLJENJE

DODATNA
VPREGA

ORANJE

PESEM NEŽE MAURER
V ZBIRKI
DREVO
SPOZNANJA

MESTO V
SRBIJI

IVAN
TAVCAR

SINTETICNI
KAVCUK

MUSLIMAN.
MOŠKO
IME
(ANAGRAM
SANA)

NEKDANJI
DENARNI
PREJEMEK
VDOV

VNETJE
AORTE

RADO
PAVALEC

GOROVJE V
SKLOPU
ATLASA V
SEVEROZAHODNI
AFRIKI

NORVEŠKA
TENISACICA
(ANETTE,
ANAGRAM
SKLADAJ

OPERNA
PEVKA
RADOVAN

ŽENSKI
KOŠARKAŠKI
KLUB IZ
RIGE

PISATEU
JANCAR

---

EDO
ŠLAJMER

TONE
ANDERLIC

MORALA,
NRAVNOST

KNAJPOVA
KAVA(POG.J

MESTO V
UTAHU

GORA NAD
KOBARIDOM

RESA PRI
KLASU

FINSKA
POKRAJINA

t

LAKOMNA
ŽENSKA

NORVEŠKI
FILOZOF
(ANATHONJ

IGOR
OMERZA

ŠESTA
CAKRA
SLIKAR
MAVEC

PREDIVO
IZ
KONOPUE

KRAJ PRI
SEVNICI

RIBJA
KOŠCICA

DRAGO
IVANUŠA

KAREL
OŠTIR

NACRT

KOL. DIRKA
CEZ AMERI.

OP. PEVEC
DOMINGO

DEL, SPOM.
RAfUNALN.

TONE
PAVCEK

FRANC
KUHAR

EDWARD
GRIEG

ANTICNO
IME ZA
VIS

ANTON
ERŽEN

RIM. BOG
VARUH fRED
NZ. ATLET
(PETER)

AKVARIJSKE
RIBICE

PREDEL
DUBROVNIKA

GRŠKA
CRKA,
TAU

IVO
DANEU

SKUPINA
UUDI

BRISACA,
PREDVSEM
RUDARSKI
IZRAZ

AVTOR
ŠTEFAN
MAHKOVIC

ŽELATINA,
ŽOLCA

ERVIN
ANKERST
SLOVENSKI
KOLESAR
(FILIP)

ŠVICARSKI
SLIKAR,
RISAR
(HANS,
1499-15TIJ

AM, IGRAL.
(LESLIEJ

MACEK
(OTROŠKO)

SEŠTEVEK

RUSKO
ŽENSKO IME
ARMENSKI
BOG VOJNE

KONRAD
ADENAUER

ERBIJ

OTOCJE
OB IRSKI
MOCNO
RAZSTRELIVO

ERVINA
ISSLEYEN

UUDSTVO
V LAOSU

IUA
ERENBURG

ŠVED. SMUC.
(BERNARD)

ZADNJA
BRAZDA

ORANŽADA

POJAV NA
VODI

ŠPORTNO
UDEJSTVOVANJE
INVALIDNIH OSEB
ŽENA ELEVZINSKEGA
KRAUA
KELEIA,
METANEIRA
AMERIŠKI
PEVEC
(JOE,
ANAGRAM
RANTA)

REKA,
PRITOK
SAVE

AVSTRIJSKI
ARHITEKT
(KARL)

ARALSKO
JEZERO

Pomoč:AALL,AKSDAL,ASPER,EHN,KOTONIN,RAAM,TTT

Nagrajenka, ki je pravilno rešila križanko v glasilu Mengšan in bila
izžrebana (oktober 2023, št. 9), je: Lara Tovornik iz Mengša in
prejme nagrado – bidon. Čestitamo!
Dobitnica nagrado prevzame na Občini Mengeš, Slovenska c. 30,
Mengeš, s predhodno telefonsko najavo: 01 / 724 71 06.
Rešitev križanke je bila: Stopimo skupaj za Mengeš.

Nagrada križanke tokratnega glasila Mengšan (november 2023, št.
10) je: stekleni bidon za vodo.
Pravilno geslo križanke lahko pošljete do 30. novembra 2023, na
naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, s pripisom Nagradna križanka Mengšana. Izžrebani dobitnik/dobitnica
nagrade bo objavljen/a v decembrski številki glasila.
Mengšan - november 2023

43

NAGRADNA KRIŽANKA

MENGŠAN
GLASILO
OBCINE
MENGEŠ

Utrinek iz Mengeške koče