—    350    —
Slovstvine reči.
Od glagolov doveršivnih.
Spisal J. Navratil.
Ker sem sprožil to reč v „slov. Bčelia I. 1853. in ker pravijo tudi „Noviceu, da ta pravda ni neimeoitna za slovenščino, zato naj se oglasim še enkrat; zakaj menda se tudi ne a m eni o do dobrega. — „Terpežnitt in „ponavljavnia glagoli — oboji sonedoveršivni, aii kakor jim pravijo slovničarji maki morda pametneje — „dejateljnia, zato ker nam pravijo, da se djanje (dejanje) godi ali verši.
Prav — tedaj tudi prav po mojem pišejo in govore bratje naši na joga: „Oester. Corr.a piše, — ' ^Novicam" piša iz Beča itd,; saj je pisati glag. ne-doverš. Ako bi govorili: „Novicea obznane aii jave (namesto: obznanjuju ali javljajo) — to pa ne bi bilo prav. Tako res tudi ne govore in ne pišejo. — Vem, da ne prištevajo 5,Novicea *) glagola „pisatia doveršivnim kakor naznaniti; obhaja me toraj misel, da menijo one, in ž njimi vred boje še več drugih častitljivih bravcov, da hočemo imeti zdaj za določni naklon (pravega) sedanjega časa namesto doveršivnih same ponavljavoe glagole (ki spadajo pa tudi k ne doveršivnim). Tako sodijo „Novicea nemara zlasti po glagolih ,.zahvalujemtt, „naznanujem", „poši-ljam", »priporočam" ali „priporočujema itd., ki jih priporočamo za pravi sed. čas namesto doveršivnih. Treba bo tedaj, da se pomenimo do dobrega od rabe glagolov doveršivnih in nedoveršivnih, naj poprej bistvo pouav-ljavnih razložiti.
Res, da imenujejo slovnice naše posebno glagole 8 končnico ,,-ujem, -ovati" ali „-avam, -avatia ponavlja v ne, res, — da so slovničarji dete kerstili tako; ali to ime nam ne kaže vseh lastnost njegovih. Noben Slovenec si ne misli večkratnega ali ponavljanega djanja. ampak enkratno (ravno ter peče), če pravim: „ravno> zdaj se mu zahvaljuje; ravno pošilja sosed sinu novo suknjo v Ljubljano; ravno zdaj se Martin na dolžno pismo za pričo podpisuje; ravno zdaj sin očeta v e-zuje"...; če pa pravim: „sin se očetu zahvaljuje za dobrote, ki jih od njega prejemlje; sosed pošilja sinu hrano iz domi (doma); Martin se sam podpisuje, sin očeta lepo vezuje (o godu, godovnu)" ..., v teh izgledih si misliš djanje po okoliščinah ali večkratno, ki se godi po navadi, to je, ki se ponavlja ali pa le enkratno, ravno ter peče (ako kažejo namreč okoliščine, da je djanje le enkratno, postavim, če imamo v mislih le eno dolžno pismo, ki ga je pisar ravno kar napisal, pa kdo pravi: Martin se sam (za pričo) podpisuje, zato ker zua pisati). — Ti in mnogi dragi izgledi nam kažejo očitno, da nam pripovedujejo tako imenovani glagoli ponavljavni razori večkratnega tudi enkratno (terpeče) djanje. Preterdo se derže tedaj nekteri pridevka njihovega „ponavljavnia. Malo malo imamo pravih, to je, zgoli ponavljavnih glagolov. Toliko da ne, vsi ponavlj. gl. naši nam pravijo razun ponavljanega tudi terpeče (neponavljano) djanje. Toraj bi se jim   pristojalo morda bolj ime:   glagoli ter-
*) Častiti gosp. pisatelj menda zapopada pod „Novicami" mnogotere gospode, ki so pisali o glagolih doveršivnih in nedoveršivnih, ker „Noviceu kot„totum pro p ar te" o tem še nikjer in nikoli niso izgovorile svojega mnenja. Nepristranske so odpirale svoje liste različnim mislim, „contra" in „pro% in ker želimo, da bi po ti pravdi dosegla slovenščina tudi gotov vspeh, bomo radi natisniti dali celi ta spis. čeravno je dosta obilen, ker z veliko izgledi skuša dokazati pravo. Naj bi se taki in enaki slovstvini pretresi nikomur ne dozdevali prazne reci, ker častitljiva cista, ne-ponemčena slovenščina ni jezik, kteri, kakor nekteri pro-tivniki abotno mislijo, se da le spotoma naučiti!    Vred.
pežno-ponavljavni, kot samo „ponavljavoia, ki molijo s tem imenom marsikoga.
Kakšni so pa pravi ponavlj. glagoli? Pravi po-uavljavni glagoli so tisti, ki Dam oznanujejo djanje p o-navljano ne glede Da sedanjost njegovo, — ali z dragimi besedami: kteri Dam pravijo splob, da se djanje ponavlja, pa ni, da bi se moralo ponavljati ali goditi ravno ondaj, kedar govorimo od njega. Nemec pritiknje ondaj rad svoj „pflegena. Taki bi bili ti-le: spavati, pisavati, dela vati, križevati itd., kakor govore Cehi, namesto: večkrat spati, pisati, delati, križati itd., to je, za echreiben, za schlafen ... pflegen. Ali takih glagolov pogrešam močno v mili slovenščini *).
Malo da ne z vsemi svojimi ponavlj a ve i odgovarjamo, kakor sem že povedal, tuli na vprašanje: kaj delaš ravo zdaj? Tedaj niso pravi ponavljavci. Glagoli naši „«ramujem se, vezojem, vlačim" itd., bi bili pravi ponavljavci iz glag. terpežnih: „8 rami m se, vezem, vlečem; ker smo pa pozabili terpežni glagol eramim se, zato moramo rabiti zdaj ponavljavnega za terpežno in za ponavljano djanje. wVezovati" iz „vezatia nam ne pomeni 5) večkrat vezati", ampak drugačno djanje, kakor že vemo, ne le večkratno, ampak tudi terpežno enkratno. Vlačiti, nositi, voziti so posebno v pomena „heruma (gehen, schleppen, tragen, fiihren) tudi terpežni; tedaj tudi ne pravi ponavljavci; vlačiti ima še poseben pomen terpežnega enkratnega djanja: vlačiti z brano. Kaj to delaš? Vlačim. V izreka „v šolo hoditi" (die Schule besuehen, d. i. in die Schule zu gehen pflegen) je glag. whoditi" pravi ponavlj. glag., tako tudi v izgledu: „po tem pota hodimo (pflegen wir za gehen) v cerkev"; ni pa ponavljaven, ampak terpežen s posebno pomembo nemškega „herum", če kliče mati sinka, ki se poteplje: „kod hodiš (wo gehst da herum)? ali ne greš domu?"
Eno poglavitno djanje se godi včasih z nekako posebnostjo; postavim, včasih piše človek iz glave, včasih mora pisati iz dragega spisa ravno tiste besede, ki so ondi: deseribere, absehreiben; včasih pa le svoje Ime pod kak spis: sub-eeribere, antersehreiben itd. Take posebne spremembe v poglavitnem djanju oznanujejo po tem takem v latinščini, v nemščini itd. predlogi. Taka je od nekdaj tudi v slovenščini: pre-pišem, podpišem, iz-pišem itd. Ali, ker je pravil tak nedover-e i ven glagol, ako so mu pristavili predlog, le d overiš eno djanje, pa je vendar treba tudi od djanja, nekoliko spremenjenega, kedar se ravno godi, nedover-šivno ali terpežno govoriti, da ve vsak, da se djanje godi, da ter p i ravno zdaj; zato so dajali nekdanji
v
*) Naj več glag. ponavljavnih imajo Cehi. Kako imenitni so gl, ponavlj. za razločno govorjenje, to nam kažejo sledeči izgledi: „Kralj Matjaš spi (češki tudi: spi) že nad 300 let. Brat moj spi (češki s pav a) pri meni že 20 let." — Drugi Jugoslovani imajo sicer tudi gl. „spavati", ali pozabili so terpežnega „spati" ; zato jim je „spavati" kakor nam „spati" terpežen in ponavlj. Ravno tako loči Ceh natanko „pi-jem" od „pivam" (celo pivavam, sehr oft zu trinkenpflegen, ne pomenja ravno tistega, kar nam „popivam", ki na pijanstvo spominja); — tako ločijo tudi dobro „delam" od „delavam" itd. Poslovenite sledeča stavka najprej z glagoli slovenskimi, potem pa z znanimi češki m 15 prepričali se bodete, kolik razloček: Er pflegt auf diesem Bette zu sehlafen, aber jetzt schlaft er nicht. Er pflegt in dem Zimmer darneben zu arbeiten, aber eben jetzt arbeitet er nicht darin. Vsako narečje slovansko ima svojo prednost 5 mi imamo dvojnik (dual), drugi pa kaj drugega. Ne smemo misliti, da zato, ker smo ohranili dvojnik s t aro si. je pri nas vse bolje kot drugot. Drugi Slovani ne morejo pozabljenega dvojnika več vpeljati 5 mi pa imamo še oboje glagole, le rabimo jih včasih krivo. S tem pa tudi nisem hotel reči, da frequentativa ceske berž vpelimo v slovenščino. Po velevanju ali po izmišljenih pravilih se ni izkrojil še noben jezik. Le pravim, kako je pri nas, kako pri drugih.                          Pis.
Slovenci takim glagolom doveršivnim, druge — polno-glasnejše (ne vselej daljo) oblike pa 00 bili (s pomembo posebnega djanja po predlogu vred) spet terpežno-nedoveršivni; p. tresem (trp. nedov.), raztreseni (dov.), raztresam (spet terpežno — ne-dovers. a posebno pomembo: „raz-a); zdravim (trp. ned.), pozdravim (dov.), pozdravljam (spet trp. ned.); ročim (trp. ned.), poročim (dov.), poročam (spet trp, ned.); leteti (trp. ned.), odleteti (dov.), o d-letati (spet trp. ned.), pa s posebno pomembo po predlogu; zakaj vsak vidi menda, da glagol „raztresama ni izpeljan naravnost iz glag. nedov. „tresem", ampak iz wraztresem", ta pa iz tresem. Glag. „raztresama ni tedaj ponavljaven od ;,tresema, ampak terpežen od doveršivnega glag. ^raztreseni". Taka je tudi z drugimi enakimi. Vsak vidi menda tudi, da „tresema, pa raztresam ni eno, da si nam pravita oba glagola sedanje djanje. Oblika „«avama ali „-ujemcc je pa pre-narejala take s posebnim pomenom terpežno-nedo-verš. glagole v ponavljavne: raztresujem, pozdrav-ljujem, poročujem, odletujem, zu versehutten, zu grussen ... pflegen *)• Toda pozabili smo pri nekterih glagolih terpežno, pri nekterih pa ponavljavno obliko; zato mora zdaj ena opravljati dvojo službo. Tako nekterim Slovencom klicar še ^oznanja", nekterim pa te „ozna-nuj(>", zdaj se le pozdravljamo, nikoli se ne p 0-zdravljujemo, nekteri se nikoli ne priporočajo, zmirom se le pri poročujej o; nikoli ne vzdigajo, vedno le vzdigujejo; noben Slovenec se ne s rami, vsak se, kakor že vemo, le sramuje, — kedar ga je sram, če ga je tudi le enkrat.
S tem sem menda dopovedal vsakemu, da nam pravijo naši glagoli ponavljavni razun večkratnega v pravem sed. č. tudi enkratno djanje.
(Dalje sledi.)
—   351   —
v
*) Češki: leteti (trp. ned.); letati (ponavlj.); — prileteti (dovrš.) 5 pfiletati (trp. nedov.); priletovati (ponavlj.) Mi govorimo že „priletujejou za: „priletajo" in za „priletujejo". Vendar pravimo: terske „odletajo" (trp. nedov.) iz „odletetiu, (ne iz „letati" naravnost, drugači bi moral biti ta glagol (odletati) doveršiven. „Ptice so p o letale -sčamo izletele", tukaj je pa bil „po-" pritaknjen naravnost glagola „letatiu 5 zato je „poletati" kakor „pre-lctatiu tudi glag. d 0-verš. Tukaj moram nekako posebnost naše slovenščine v misel vzeti. Drugim Jugoslovanom so glag.: donosim, iz-nosim, dolazim nedoverš. (terpežno) na ravnost iz do-verš.: donesem, iznesem, dolezem. Tako je tudi v starosl. : „prihodit" nedo vrš., iz doverš.: pri—iti (pri-idem, pridem). Tako tudi Poljaku „przyhodzi", Cehu „pfichaziju, Rusu „prois-hodit" (Jan. 3. 7. (8.) ned o vrš. To staro šego smo Slovenci pozabili. Mi izpeljujemo iznositi, izhoditi na ravnost iz ,.nositi", „hoditi"$ zato sta nam ta glagola doverš.; namesto jugosl. in starosl. „iznositi", „izhoditi", „prihodit^ pravimo: iznašati, izhajati, prihajati, kar je pa že bolj ponavljavno. Obliko dov. „platitiu pozabivši, rabimo mi plačati" za gl. doverš.; drugim Jugosl. je ^plačati" nedov.
—    354    -
Slovstvine reči.
Od glagolov doveršivnih.
Spisal J. Navratil.
(Dalje.)
To se mi je zdelo potrebno, preden začnem govoriti od rabe glagolov doveršivnih.
Da ae ne bi tožilo marljivim bravcom slediti me se dalje! zakaj tako na kratko kakor bi bil rad, ne morem te reči razložiti in stare navade s tremi besedicami podreti. Nadjam se, da bom izpričal to, kar sem terdii lani v „Bčeii", zdaj do dobrega se z mnogimi dragimi, pa s poštenimi, veljavnimi pričami; pokazati hočem pa tudi, zakaj se je izvergla, kar se tiče tega, nova slovenščina, in kaj nas muti (pa le pri nekterih glagolih, ne pri vseh)?
V „slov. Bc.a sem terdii in izpričeval — ne le e etaroslovenščino, ampak tudi z dragimi narečji slovanskimi—, da je kriva naša raba glagolov doveršivnih „v določnem naklona se d. č. na vprašanje: kaj delam? kaj delaš..? kaj se godi?" (ali kakor veli gosp. C—e v »Novicah" list. 71. in 73. z drugimi besedami ravno tisto na kratko, pa modro: „v določnem naklona pravega sed. č.a) — Spisa v listih 68—69. in 75—76. wNovica hočeta pa s samo staroslovenščino ravno narobe izpričati, da je naša raba prava, ana dragih Slovanov pa kriva. — Poslusajmo tedaj, kako je govorila častitljiva mati Staroslovenka; poslašajmo pa tudi — škodovalo ne bo — kako govore hčerke in pastorkinje njene, da zvemo, ktera je precej pozabila, ktere pa dobro pomnijo, kako jim je govorila stara ne-potajčena mati. Naslašajmo verno zlasti Slovenko o gorsko, ki ni živela toliko med Nemci kot Slovenka kranjska, štajaraka, koroška itd.
Starim Sloveacom je pripovedovala tista oblika glagolov doveršoih, kteri pravimo mi „^edanji čas določn. naklona", le prihodnji čas: naučit (naučil bo), pa-det (padel bo), s bere t (zbral bo) — tedaj: pošlje t = poslal bo, p o siju =zz poslal bom *). — Tako stoji res tudi v Ostromiru „pošljuc;, „p o sije t" povsod, kodar koli je v izvirniku gerškem prihodnji čas (jrsfi\pco, Ttsfiipsi, ich werde —, er wird senden), namreč: v Jan. 16. 17. in Jan. 14. 26. Ravno tako berem v starosl. sv. pismu Ostrožkem in še v dragih treh, ki jih ima dvorna knjižnica daoajska: v Jan. 13. 20.; Jan. 35. 26.; Jan. 16. 7. in Jan. 14. 26. po-slju44 ich werde senden, wpošljet" (er wird senden)*"'&).
Tako je tudi „otpušču" prihodn. čas {aTiokvaoa^ izpustil bom. Mat.27. 17.) Pa poreče kdo, ki ima pred seboj gerški izvirnik Theiie- to v, Lachmannov, F i-scbendorfov ali kterega drugega novejšega: kako pa* da   imata   O str o m.   in   S a z.   Em.   „pošljua   (glag.
*) Miki o s, „Formenl. d. altsl. spr." 1854, str. 170. Tako kaže nam poj dem še dan današnji vedno prihodnji čas. Kakor Staroslovencom, ravno tako pomenja doverš. glag. sed. č. v določn. naklonu vedno le prihodnji čas tudi Cehom, Rusom, Poljakom, Bolgarcom in Slovencom ogerskim. Da imamo tudi mi razun poj dem (šel bom) še veliko ostankov starosl. nezloženega prihodnjega časa, t. j., brez pomožnega glagola „bodem (bom)", zlasti v pogojnem govoru (in beding-ter Rede), to bomo vidili pozneje. Kako so napravljali Sta-roslovenci prihodnji   cas še drugači,   uči Miki.   „Forml.u na
im. m.    Kakor „pojdem", „porečem-----u,  tako  nam je tudi
^ostanem" po starem prihodn. čas. Namesto: „jaz ostanem tukaj, smem reči vselej: jaz bom ostal tukaj. Prihodnji čas le glagolov nedoverš. skladajo drugi Slovani (razun Serbov) s pomožnim glag. „bodemu.
*) Gerški prihodnji čas je ponemcen na veliko mestih tudi tako: „ich will —" (ich will, ich will nicht senden, verurtheilen itd.) Tudi Staroslovenci so rabili glag. „hoteti" kakor mi „bodemcc za pomožni glagol prihodnjega časa; p.: hotefc pri i ti (hočejo priti zzz prišli bodo, venient). Miki. „FormL4C st. 171, 7). Taka je še dan danes pri Serbih, tudi pri Angležih: koga ču poslati, „i s en d" (Jan. 14. 26*.)   Na ve-
dovrš. namesto nedov.) v Mat. 10. 16., Mat. 11.10. io Mark. 1. 2. (ne 1. 1), da si je v Genskem pravi sedanji čas (aaoor&Aa? ali pa tzs[a,7T(q')Q To je tako. — Po besedah Scholzovih (v predgovora na str. IX. geršk. sv. pisma njegovega) se nahaja po različno dobrih izvirnikih gerških in ua različnih mestih razan veliko dragih razlik tudi prihodnji čas (ctfrotrrsAaT) namesto sedanjega (anoctiHm') v enem izvirnika na tem, v dragem pa na dragem mesta. Tako ima „Cod. Cantabrig." iz XI. stoletja v Mat. 23. 34. anoctAti nam.: aTtoatOlco , kakor stoji po veliko dragih. (Išči v S ch o 1 z a v opombi k Mat. 23. 34.) — V Luk. 24. 49. se bere po besedah Scholzovih po različnih izvirnikih, zdaj: uTTOGt&lho, zdaj aTZOfftsldš, zdaj sŠanocrtelloo, zdaj s^ano-<jtel(t) y zdaj mfiTTco. Tako različno so iz hebrejščine prestavljali in prepisovali Gerki. Toda se jim ni čuditi, če bo modrovali. Na veliko mestih, posebno pa v L a k. 24. 49. se mi zdi prihodnji čas res veliko boljši od sedanjega. Ni pa tedaj čada, da nahajamo tudi po različnih sv. pismih starosl. na tistem mesta zdaj glagol do ve rs., zdaj nedov. Očitno je po tem takem, da je bil tudi v izvirnika gerškem prihodnji čas povsod, kjer koli je napisal poslovenjevavec nekdaj „posljua ali ??pošIju", — da pomenja toraj ta doverš. glag. z vsemi drugimi do ver s. vred v staroslovenščini prihodnji čas, ne pa sedanjega. Kjerkoli je pa vidil prestavljavec staro-elovenski anoGtCkho ali TrifiTtco, ondi je tudi poslovenil: „sljutt (siju) ali pa ??posylajua. Zato imajo v Mat. 23. 34. „*ljuu O str o m. S a z. Em. in starosl. sv. p. 16. stoletja v dvorni knjižn. Glagol „8lju —¦ slati" ni namreč doverš., ampak nedovrš., kakor jagosl,: ?,š al jem — slati" (dovrš.: pošaljem, poslati). Ravno tako ni dovrš., ampak nedovrš. — glag. ;?predaju •=z jugosl. predajem (v Luk. 23. 46., in v psalma 30. 6. ali 31. 6.) Doveršiven bi se glasil prav po naše: predam, toda tak bi pomenil: predal (izročil) bom, TTaoadricrofjicu, kakor ima res v Luk. 23. 46. Theile v ps. 30. 6. (31. 6.) Jager, po Lachmannu in po več dragih je pa v Luk. 23. 46. pravi sedanji č. {jiaga-¦ vidsiiai)} tedaj je nedoverš. glag. 5)predajua na tem mestu prav po misli slovanski, da ne rečem: po duhu slovanskem.
Kakor sta pa morala „sljua pa wpredaju" (češ da sta doverš.) poprej nasprotno misel nehotoma podpirati, ravno tako jo zdaj izpodbijata — poterjajeta tedaj mojo.    (Dalje sledi.)
—    355    —
liko veliko mestih imajo tudi Trubar, Dalmatin in J a p. za prihodnji čas hočem (p.) poslati, p.: v Jan. 16. 7.5 psalm   2. 8.   hočem   dati,   dabo,   dcoaoo,   Kuzm.:   dam.
Kdor hoče še le dati, tisti ni še dal, tudi ni za terdno, ali že daje, tedaj se bo to še le zgodilo (ako se bo); zato se mora tako djanje za prihodnje šteti, latinski: futur. periphrast.    To je treba pomniti!                                 Pis.
359
Slovstvine reči.
Od glagolov doveršivnih.
Spisal J. Navratil. (Dalje.)
Res, da se Dshaja taJi t etaroslovensčini ^1. do-veršivnlh za pravi Bed. č.; toda malo malo, le kje in kje, kakor se vidi v vsaki pšenici tadi nekoliko ser-Dic Ijalike. Toda, kakor ni zato vsa pšenica Ijalika, tako ne smemo nekoliko zmot jemati za pravilo ^»^'3. Da so se pa res motili, posebno prestavljajo, tadi pisavci etaroslovenski, slovnice neučeni, to nam kažejo očitno tadi spominki brižinski, ki jih pa pri vsem tem jako čislamo, zato ker so naj stariši ostanki milega jezika prededov naših. Tako berem v I. ^^Tebe ... poručii «ne Cinunesto: sve) telo, in mu (n,: svoju) duša, i moja (n.: svoja) slovesa" .. in več drugih zmot. Cd pomislim nadalje, da stoji v II. (v rokopisu) desetkrat 6 namesto /?, ali pa narobe: (63 tom, gfoefiod, iz6ovuedati, ^ripllžati itd.); ondaj moram z dragimi vred tadi jaz roditi, da ni pisal ali vsaj preplsaval teh spominkov Slovenec, ampak tajec, nauči vsi se po slovenski. Ne vem tedaj, zakaj bi izpričala dva glagola iz teh 3 neizvirnih spiskov več od vseh dragih spisov staroslovenskih — izvirnih in neizvirnih. Vendar stoji v njih tudi prav po staro-slovenski glag. nedovrš. na več mestih, kodar bi moral biti po nasprotni misli gl, doveršiven; p.: v L dvakrat: ^tebe se mil tvor ju" (tvorim = delam), ravno ondi: „ježe pomnju ill ne pomnju". Marsikdo bi rekel dan današnji na tem mestu: ^storim", —
*) Misel tudi gosp. dr. Miklošiča, povedana na besede. Naj tedaj ne motijo nikogar kake 3 prikazni, v misel vzete v „Formel.« str. 170.                                                          Pis.
dalje: ^kterih grehov se (zdaj) sp o m ni m ali ne spomnim^, namesto: ^^ktere pomnim (pametim) ali (kterih) BO pomnim (oe pametim) ali pa: kterih se spominjam ali ne spominja m''.
Verba docent, exempla trahant. Kdor se ne verjame, naj bere tedaj sledeče izglede, ki sem jih napisal po nemški, zato ker sta poslovenjevala Trn bar pa Dalmatin sv. pismo po nemškem; Japei s po-magavci vred se je pa ravnal do malega poTrabarja in po D al m. Veliko je popravil, včasih pa tadi kaj popačil. Ali ne daj Bog, da bi sramotil s tem perve pi-eavce našel Ce so kaj popačili, pa so veliko tudi popravili. Zakaj ne bi popravljali tadi mi, kar je ostalo še nerodnega?
Premišijajmo zdaj sledeče izglede: Mark. 9. 24» (35.) Da stammer Goiet, ich gebiete dir —. (Trub* Dalm. Japel: ^zapovem", Kuzm. (ogr. Slov.): ^zapo-vedam"; bolg: jjpovelavam"; srb. (Vak): ^zapovije-dam", češki: „prikazaji", poljski: j^rozkazaje*^, ruski: „poveljevaja", starši. Ostrom.: „velju" (Jan. 15. 17. pa „zapovedaju''); Th. tmtaaaco ^}.
Ilimlj. 16. ^3.: — auch ich griissse euch. {Tr, pa D4lm.: ,,«iložbo spovem" (I); Jap.: ^pozdravim" (I); Kazm.: ^p oz dr avlam", bolg.: ^pozdrav-lava"; srb.: ^^pozdravljam"; česk.: „pozdravoji", p.: 55pozdravjam"; rusk.: „prive4tvaju"; sta ros L sv. p. Ostrožko: „celaju"; Th.: dcTtcc^oiiai,')
Rimi j. 16. 1.: Ich empfehle euch auch Phobe. (Tr. ^^"^¦^) Dalm. ^^poročim" (!) Jap.: „perporočym" (!) Kazm.: „poračam^^; bolg.: ^predavam"; srb.: „preporo-čujem"; č e s k.: ^jporoučim"; dovrš.: „p o r u č i m"; poljsk.: jjzalecam"; rusk.: ^poručaju"; starosl. sv. p« Ostrož.: 5,vručaju"; Th.: 2^vvi(TtrjfiL')
Mat. 26. 63.: Ich beschwore dich beim leb. Gott. (Tr. ^^zaklinam", Dalm. „zaklinam"'•^¦^«^'^"); Jap.; „zaro-tim" (!); Kuzm.: ^primarjam"; bolg.: j^zaklioam"; 19rb.: ^zaklinjem"; česk.: ^^^aklinam"; poljsk.: ^po-przy6cegam"; rusk.: „zaklinaju"; staro si. Oitrom.: 5jZaklinaju"; Th.: L^oqxIC<x>.')
Luk. 23. 41. (razbojnik razbojniku na križa): — wir leiden verdienter IVeise, denn unserer Verbrechen Strafe empfangen wlr. (Tr. Dtlm.: ^prijemieva"; Jap.: 55prejmeva" (I); Kuzm.: ^jemleva"; bol g.: ^^vosprijmame" srb.: „primamo"; česk.: ^beremo" ; poljsk.: „berzemy"5 rusk.: „prinjali" (my) pretekli čas; starosl. Ostrem: jjSprijemljeve" (dvobr.): Th.: aTtolaii^dvofiBv.')
Jan. 3. 7. (8.): der Wind weht, — aber du weisBt nicht, woher er kom m t. (Tr. D. J.: „pride" (I), Kuzm.: ^jide"; bolg.: „dohožda"; srb.: j^dolazi" (dodje ali dojae bi bilo doverš.}; česk.: ,,prichaKy"; poljsk.: j5przychodzi"; rusk.: ^proishodit"; starosl. O^^trom.: jjprihodit"; Th.: e^^stai.')
Jan. 3. 11.: Wir bezeugen, wa8 wir gesehen haben. (T. D. Jap.: ^pričujemo" (ne: popričamo); Kuz.: jjSvedočimo"; bolg.: ^svidetelstvuvame"; srb.: ^svje-dočimo"; česk.: jj<?vedčime"; poljsk.: „swIadcRymy"; rusk.: ^svideteljstvujem"; starosl. Odtrom.: j^svede-teljstvojem"; Th.: [xaQtvQovfjisv,')
*) Trubar v II. d. nov. test. (predg.): 5,postava, ki zapoveda djati (dejati) vse . . ." in prepoveda,kar je krivo" (krivega). Tako govore še tudi Beli Krajnci. Nedoločni naklon ločijo Slovenci staj. okoli Lutomera: „prepovem,prepovedati; — prepovedani, prepovedati". Ponavlj. gl.: „prepovedujem, zapovedujem, napovedujem" nadomestujejo že tudi terpežne.
**) ^ pervem iztisu vseh evang. ima pa Trubar v Luk. 23. 46 — indeineHande befehleich m. G. — poročam. (Glejte čuda!)
*#*) V vis. pesm. VIII. 4. pravi pa Dalm.: „Jest vas zarotim, hčere Jeruzalemske". „Zaklinam" je prepisal iz Trub., to je poslovenil sam; oboje j,zaklinjam" in „zarotira" je pa poslovenjeno po nemškem „ich beschwore (einmal), da si ima Vulg. v vis. pesm.: pretekli čas 5,adjuravi vos" ''S2^xi(7V.
Pis.
360
Kor. IL K 6. 1.: AIb Mltarbeiter ermahnen wir (euch) also, daes —. (J), J.: ^opomioamo"; K.: „opo-miDamo^; bol^,: ^^molioie^^; arb.: ^^opominjemo^^ (na tem mesta pa po Vaka: ^^moIimo^O; česk.: ^naporni-name^; poljsk.: ^^naponDiDaiDj^^; rnsk.: ^ubezdajem^^; atarosl. ev. p. Osirož.: ^molim^^; Th.: 7TaQaxaXdvfi€v.')
Kor. I. ]. 11. 2.: Ich lobe ench, dass ihr . . an roich denkel. (D. J.: ^^hvalim"; K.: ^hvalim''; bol^.: 5jPohvalavam"; arb.: j^hvalim"; česk.: 55chwa]im"; poljsk.: 55chwale"; ruek.: ^hvaljn^; starosl. sv. p. Odtrož.: „hvalju"; Th.: iTzaivco,')
Lahko bi naštel takih izgledov še sto in sto; pa menim, da bodo ti-le prepričali vsakega, kako nasprotuje staroslovenščini raba naša, ne pa dragih Slovanov. Vsak vidi, da je v teh vseh izgledih pravi sedanji cns; povsod govori starosloveosčina z glag. nedoversiv-nimi, tako tadi od kraja do konca hčerka njena Slovenka ogerska; ko bi le enkrat se ni zmotila, kakor nobena draga Slovanka ne; dobro pametijo vse, kake glagole je rabila stara terda Slovenka nekdaj za pravi sed. čas. Sama Slovenka krajnska (pa tadi štajerska, koroška in še ktera draga} je to precej pozabila, — pa ne popolnoma. Tega Bog varaj!    (Dalje sledi.)
—    362    —
Slovstvine reči.
Od glagolov doveršivnih.
Spisal J. Navratil. (Dalje.)
Le glejmo, kako imata lepo na več mestih Trubar pa Dalmatin prav po starosto venski glagole ne-doveršivne (na dragem mesta v ravno tistem pomena — da bi tako ne! — pa spet doveršivne). Japel, ki je pisal najpozneje, ima največ doveršivnih. Tako pozabljamo, misle po tuje ne pa po slovenski, ta razloček, to posebnost glagolov slovanskega čedalje bolj, ter mešamo doveršivne z nedoveršivnimi o enaki po-membi. Pisavci slovenski! roko na serce — pa odgovorite po pravici: ne bi H bili pred nekoliko leti do malega vsi „wir bezeugen", »wir ermahnen", ;,ich be-schvvore dich itd. na imenovanih mestih poslovenili: „popričamo", „opomnimo", „zako!nem te" itd.?
Da je za hvaljeno rabo tudi slavni naš Miklošič,   to   pričata I.  in II. zvezek   berila  slov.   za  vikši
gimnazij. Le v pesmih (starih) se ni dalo vse do zobca popraviti«
Ker je pa hvaljena raba (kakor smo vidiii) res tudi stareslo venska in ker v drugih jezikih narodov evropejskib, med kterimi Slovani žive, ni v obliki med glagoli doveršivnimi pa nedoveršivnimi nobenega razločka; zato moramo po pameti tudi soditi, da se niso mogli dragi Slovani te posebnosti od nobenega drugega naroda navaditi, da je tedaj edina raba njihova edino prava, izvirajoča iz natore glagolov jezika slovanskega. Prazna je tedaj misel, „da imajo morebiti oni prav, mi pa tudi".
Kako pa, da bi se bila izvergla ravno ljuba slovenščina? Po moji misli tako-ie; Siovenci smo se učili od nekdaj bolj kot drugi Slovani po nedomačem kopitu, vse po nemški, po laški, po latinski, po gerški ., ., samo po slovenski ne. Zato ni vedil izveršivši vse šole nobeden, kdor se ni učil slovnice slovenske iz lastnega nagiba samotež, nič od doveršivne pa nedover-šivne lastnosti glagola slovenskega. Pa če je kdo to tudi vedil, ni vedil zato še tega, kedaj je treba govoriti a to, kedaj pa z a no obliko. Is perva je govoril ponevedoma prav, kakor se je naučil od matere, terde Slovenke. Ko je še le začenjal po nemški govoriti, ko je znal še bolje po slovenski kot po nemški, — ondaj je nakaval čelu nemščino na kopito slovensko: „hast da zwei Federnbei s ich" (pri sebi, — menda boljše seboj); »wir habensich gcfreut" (veselili smo se}; „sia sagen (pravijo), dasswird sterben" (da b o umeri) itd.; učivši se pa v slovnici nemški, da je treba govoriti: „ich mich, du dich; ich mein, du dein" itd., je mislil, da velja to tudi za jezik slovenski. Zato je govoril poslej: »(ali) imaš dve peresi pri tebi"; „jaz sem zgubil moj (namesto: svoj) klobuk"; „se pove, da umeri boa, dass er sterben wird) itd. — Vendar ni mogel nikakor še govoriti: »jaz" me w veselim" ali „mi nas veselimo" itd.; pa sčasoma se je nekteri privadil tudi temu ^*). Ker niso v nemščini itd. glagoli doveršivni pa nedover-šivni po podobi različni, zato je pozabljal čedalje bolj, kako se je naučil od matere, pa je začel mešati doveršivne z nedoveršivnimi, kakor mu je prihajalo na jezik. jjWenn er morgen kommt, so gib ihm das; —"v tem stavka se veli »kommt" — pride; slovnice slovenske neačeni Slovenec je menil toraj, da se pravi „kommen" vselej »priti", pa je začel govoriti: „der Bruder kommt so eben, brat že pride" (nam.: ^brat že gre"), kakor mu je govorila mati, pa nedavno tudi on, ki je pa zdaj revež prepregel ponevedoma). Taka se je godila Slovenca po šolah tudi z drugimi glagoli, postavimo: »vvean er bringt (bringen wird); wenn ich dir befehle, so..; wenn er dich einladet, so..." to se pravi v teh stavkih prav **) po slovenski: »ako prinese, ako ti z a-povem, če te povabi .." Slovenec slovnice slovenske neačen, je začel toraj (ker se pravi v zgornjih in enakih pogojnih stavkih »bringt" — prinese, »*ch sage" — povem, »er ladet ein" — povabi), tudi v pravem sed. časa govoriti: »ravno ti prinese (namesto nese) nov klobuk", — wkaj povedo" (namesto po ved a j o, pripovedujejo, pravijo)? — ^povabim te na »oh-cet" (namesto: vabim te na svatbo) itd. Po različnih bukvah smo brali celo: „ zakaj mi orodje popačiš?* (namesto pačiš)? — »konji so prek grabna tri ure »skočili" (namesto skakali); — »J. J. je začel to> mesto obzidati (namesto obzidovati). »J, J. v poslednji   volji „*poroči",   da   ....",   namesto:   „u a p o r o-
*) Slišal sem na svoje ušesa, tako po slovenski govoriti; bral z lastnimi očmi tudi pismo tako , pa ne slovensko, ampak serbsko — jako učenega, pa po nemški izrejenega sina zdravega naroda serbskega. Tako navadna nedomača misel na posled domačo zadušuje! **) Zakaj? to bodemo slišali pozneje.                                  Pis
čaje, da .. ,u Glejte tako nas moti taji jezik, ako se nismo učili slovnice jezika maternegal Glejte kako mešamo! — Tukaj spominjam, da ne moremo po posameznih glagolih, ampak le po celih stavkih soditi: je li glagol d o verš. na svojem mesto, ni li. Več od tega na posled.    (Dalje sledi.)
—    363    —
—    367    -
Slovstvine reči.
Od glagolov doveršivnih.
Spisal J. Navratil.
(Dalje.)
Ali porečeš: Kako pa, da govore pri prosti terdi Slovenci po Krajuskem, po Štajerskem, po Koroškem itd.: »zahvalim", »povabim te", »priporočim se", »zarotim te", „zapovem ti", »prisežem", »odpovem se", »pošljem vam"v itd. tudi v pravem sed. č., akojedjauje enkratno? — Ce pomislimo (kar sem spomnil že v »Bčeli") da so to do malega besede uljudnosti, verske in pisar-eke,— od koga so se jih navzeli, kakor od gospode? Saj vemo, kako rad posnema prostak vse, kar je gosposkega. Kar se tiče besed verskih pa pisarskih, take je Slovenec moral izgovarjati za kom, kakor mu jih je govoril uni; postavimo: »prisežem", »odpovem seu (namesto: prisegam, odpovedam ali odpovedujem se) itd* Vsi Slovenci, ki so slišali pridigo vati Trubarja ali Dalmatina, so govorili, vem da, ponavljaje besede Mat. 26. 63., brez spotike: »zaklinam (zakli-njam) te"; pozneje so pa slišali na ravno tem mestu po Japelnu le: „zarotimte",— pa jim je ostalo tako. Ako bi bil napisal tudi Japel: »zaklinjam" ali pa »rotim te", pa ne bi pogrešala glag. doveršivnega nobena živa duša.
Vsak, kdor je že kaj prestavljal iz jezika na jezik, ve, kako se mu sili beseda izvirna, če tudi presta vljavec ve', da se ne sme prestavljati zaporedoma beseda za besedo, kakor je v izvirniku, in če zna tudi dobro oba jezika po slovnici. Toda radi se deržimo, kolikor je le moč, besed izvirnih, pa zagazujemo ponevedoma. Zato po tem tudi v slovenščini »mesto leži" (die Stadt liegt) namesto da bi stalo. „8 to j i, stoji (ne leži, leži) Beligrad". Nar. pesm. Zato se je vtepel tudi tisti „brez da" (ohne zu), ki se pa vendar ne govori še sploh. Tako se je tudi zgodilo, da je prenašal Trubar (pa tudi Dalmatin, Krel itd. pa ne tako pogostoma kakor Trubar) iz nemščine v slovenščino celo člene: »der, die, das, ein, eine, ein" (enu kratku premišlju-vanje tega konca tega življenja ali »lebna!"), da si ni govoril narod slovenski tako nikoli, pa mu te nedo-mače sadike tudi niso mogli popolnoma vcepiti. Kje in kje se je pa vendar prijela, namreč: pred določnimi prilogi , zato ker nam ne pravijo včasih razločno: govori li kdo od določne ali nedoločne reči, posebno v ženskem in pa v srednjem spolu. Poudarek pokazuje to le pri nekterih, postavimo: zelena ruta (ein grunes Tuch), zelena (das griioe); slabo platno (eine slechte, schwa-che L.), slabo platno (die schlechte L.); ali čer na ruta, čista voda itd. je določno ali nedoločno oboje enako. Zato so se Slovenci v takih primerkih berž po-prijeli tujega člena in začeli govoriti: ta černa ruta, pa tudi t a (te) čemi, ta beli klobuk, ta pervi mesec, tega 5. prosenca, in celo: to je en dober človek, ena dobra žena, eno pridno dete itd. Pa vendar zdaj nihče tako ne piše, — pa vendar ljudstvo, čeravno tako govori, v bukvah tega ne pogreša! Nikoli nihče se ni še pritožil.
Ce so pa nekdanji pisavci (prestavljavci), ki se niso učili nikoli, kako je naš jezik stvarjen, ljubi slovenščini posilili kaj takega, česar ni bilo nikdar poprej v nji, kdo se bo čudil, da so začeli kaj takega, kar je bilo že poprej v jeziku, le krivo rabiti? in da se je to zaplodilo, kakor se je člen?
Pečaje se čedalje bolj s staroslovenščino in z drugimi narečji slovanskimi,  so spoznavali pisavci tudi če-
dalje bolj, da to nI po naše in začeli izpuičati člen tudi izpred določnega predloga, da si terdijo nekteri, da je to samostaloo pridobljena lastnost slovenščine, ne po-mislivši, da v spisih staroslovenskih poslovenjenih po jeziku gerškem, ki ima tudi člen, ni od tega ne sluha ne duha.
Premila staroslovenščina, presvetla zvezda, posveti nam in razsvetli nas tudi zdaj! Če tudi tuje sadike, ki so se že ukoreninile po spašnikih občinskih še ostanejo, — da bi se le ne zasajaie več na njive in na verte — v časnike in v bukve, kjer jih ni lepo viditi. Kakor ne pogreša ljudstvo v bukvah tistega člena, tako ne bo pogrešalo menda tudi glagolov doveršivnih v pravem sed. č. Kedaj — četudi pozno pozno — utegnejo pa posahniti nedomače rastike povsod, kodar jih ni treba, ako jih ne bodo zalivali, mariveč jih marljivo rovali vertnarji naši — pisavci z učitelji vred po učilnicah narodovih. Učilnice narodove so pa posebno šole. Ako reče otroku učenik: »tako ni prav; tako mora biti", maral bode. Mlado drevesice je lahko uši-biti, staro se ustavlja.    (Dalje sledi.)
Slovstvine reči.
Od glagolov doveršivnih.
Spisal J. Navratil. (Dalje.)
Kaj nas pa naj bolj moti pri tem?
Boje to, da štejemo glagole nemške, ki imajo spred kakšen predlog: ab«, an-, auf-, ver-, zer-, en t- itd., preradi le za doveršivne; ravno tako nas moti misel, da mora biti tudi pred glagolom našim vselej raz-, od-, po-, za- itd., če ima glagol nemški pred seboj: ver-, zer-(reissen), ab-(senden), be-(zeugen itd. To je velika zmota. Res, da pravi Nemca včasih tisti predlog le doveršeno djanje, p.: wiirgen, daviti, er-vviirgen, zadaviti, zato pano bo z glagolom ©rwiir-gen, n. vpr,: „was machst dn?" noben Nemec odgovoril: „ich ervviirge, ampak ;,ich vviirge ihn. Ali z mnogimi dragimi (zloženimi) glagoli odgovarja on tali na vprašanje: kaj delaš? kaj se godi? Oadaj so mu tedaj po pomembi tudi nedoveršivni. „Was machst du? Ich zerreisse das Tach", — tergam(ne: raz te r-gam, pa tudi raztergujem ni ravno treba; ich eende eben die Knechte in den Wald ab" — pošiljam, odpravljam, ne: pošljem „odpravima, pa tudi ne kakor so pisali že nekteri odpošiljam ali celo o d pošljem; wwenn ich die Knechte einmal absende, dann folge auch ihoen nach, to bi pa biio: kedar jih pošljem, odpravim   2).    Nemcu   je: „er bezeuget   eben  jetzta
*) Poslati iz „poa pa iz pozabljenega „slatiu. Določni naklon bi bil po naše sijem (siju), po-šlju — po-šljem (ab-, ein-, zu-senden.) To nam kaže, da nam ne pomenja včasih predlog nie drugega kot doveršeno s t. Kakor smo pa brali zadnje leta dostikrat brez potrebe o d poslati,  d o po-
—   370   —
ravno to kar: er zeugt (gibt Zeugeuschaft) eben jetzt", to je (on) priča, pričajo, ne: popriča. „Er be-dankt sich eben jetzt bei ihcn", to je, er daokt ihm ebeo jetzt. Ogr. Slovenec, tudi civ. Hervat pravi: (on) mu hvali, „er daokt ihm, bedankt sich *); hvali ga , ;,er lobt ihutt. — Po nemški je oboje prav: 5)ich euche mei-nen Bruder and kann ihn nicht finden", ali pa: „ich su-che meinen Brader auf, and kann ihn nicht fiuden (auf-finden); v Adelg. Po slovenski bi pa morali obakrat reči: iščem (ne p o išče m) brata, pa ga ne morem poiskati ali najti. „Er klagt so ebeo", ali pa: er beklagt sich so eben, dass es ihm echlecht geht", po naše oboje: ravno se toži (ne: potoži), da se mu slabo godi — Trubar je pisal tudi: dol poklekniti, dolsesti, niederknien, niedersetzen; gor vstati, aufstehen itd. da si govori vsak terdi Slovenec le: poklekniti, sesti, vstati (iz „vza, starost, auf, pa iz „statia. — Iz teh izgledov se vidi, da ni treba nam za pravi sed. č. glagola koreninskemu predloga pritikati vselej, kedar in kakor je v nemškem. Če ga pa hočemo ali moramo včasih imeti v določnem n. pravega sed č., — preobleči ga moramo vselej: popričujem, potožu-jem se, zaderžujem, zahvaljujem se (ravno zdaj). Nemcu ni treba oblike glagolove spremenjavati, kar predlog pritakne, pa je; mi jo pa moramo. Soper to pravilo so se pregrešili tedaj pisavci, kteri so skovali: zaderžati se, po nemškem: sich verhalten, sich auffiihren 2); poznati koga (Jemand kennen) namesto zdaj pozabljenega (Cehom pa Poljakom, tudi ogr. Slov. pa še dobro znanega „z na t i koga" 3); — do-pade (se) mi, (es ge-fallt mir, namesto: dopada se mi, kakor govore semtertje beli Kranjci z drugimi Jugoslovani vred bolje po slov.: po volji mi je, — mi se godi); to iznese (namesto: iznaša) pet petič; z a u-pati, ver-trauen (ogr. Slov. upati (se) v koga; — pomeniti namesto pomenjati (bedeuten), kakor govore še nekje na Koroškem); sprevidi m, ich sehe ein (il. uvid jam); zasluži (o. zaslužuje ali morda bolje: vreden je =z dignus est) pohvaljen biti. Sem spada tudi: kaj počnete? ki se pa sliši (namesto: kaj počenjate ali počinjate le v nekih krajih, ne povsod; — to obstoji, das besteht, itd. 4).    (Dalje sledi.)
—   371    —
slati itd., tako so menili naši pisavci tudi nekdaj, da se morajo delati vsi čevlji po enem kopitu.
!) Tudi nam jevostal še ta terpežni glag. Anton: Lepo „za-hvalim". M. Čemu, pokaj hvališ? kaj boš (kaj bi) hvalil? Tudi: „hvala lepa (ne zahvala lepa).
*) Trubar v predgov. II. dela n. t. večkrat samo „deržati se", — „z a-de rž a t i" je mlajša. Hervatje civ. imajo vsaj pravo obliko: zaderžavati se", kakor mi zdaj: „obna-šati, vesti se: lepo se obnaša, lepo se vede (srb. 1. s e vlada), ne: lepo se obnese (dovrš. kakor:  zaderži se).
3) Tudi Trub., Dalm. in Krel so še pisali „znati koga" (Jem. kennen). Jan. VIII. 55. itd. Krel: str. LIV.
^) Iz česa je (n.: obstoji) to? Iz česa je voda (sostavljena)? iz kakih pervin je (zložena)? To ne bo dolgo terpelo (n.: obstalo). Svet že davno stoji (n. obstoji) 5 ta hiša bo še dolgo stala, terpela (n.: obstala). Brez jedi in pijače ne bi mogli živeti (n.: obstati). Ali je ta navada že stara? (n. : — obstoji že dolgo)? Bukve imajo tri dele (n,: obstoje iz —•). Postava še velja (n.: obstoji). Trub. je pisal v predg. I. d. nov. t.: „tu Izuelicane eniga vsakigaker-šcenika v letim samim ... štuku" .... stoji (besteht). Pis.
—    374    —
Slovstvine reči.
Od glagolov doveršivnih.
Spisal J. Navratil. (Dalje.)
Ti glagoli so tedaj spake, doveršivoi (kakor je povedal že gosp. C—e) po podobi, — nedover-šivni pa po pomena, zato ker poprasujemo ž njimi tadi: kaj se godi? kako se zaderžf? kaj zasluži tak človek? koliko to iznese? itd. Poprasujemo pa v pravem sed. č. le z glagoli nedoverš. Noben terd Slovenec ne bo rekel: „komu to pošlješ?" „zakaj ga povabiš?" »koga priporočiš?" itd. Vsak vidi menda iz tega, kako se ločijo zastran rabe une spake od glagolov: pošljem, povabim, priporočim se itd. Le-te rabimo po krivem z doveršivno obliko le v določnem naklonu pravega sedanjega časa zlasti v 1. osebi, ne tako močno v 2, in 3., poprasujemo in odgovarjamo pa s pravo obliko (nedoverš.); une pa tudi na vprašanje: „kaj delaš? kaj se
godi?" Toda tolažimo se: saj imajo tudi dragi „bratje naši po kervi" nekaj takega plevela; p«: to zavisi (das haogt ab); nekteri pišejo še celo: kako ova kača izgleda (sieht — aus), namesto: kakva je?
Čudno se zdi nekterim, zakaj ne bi smeli glagolov doveršivnih, kakor v dragih naklonih sed. o., tudi v določnem naklona pravega sed. časa rabiti, če osi mislimo djanje doveršeno. — Ravno zato ne, ker kaže pravi sed. č. djanje, ki se godi ali ver s i ravno tačas, kedar od njega govorimo. Slovenec, kteri si misli djanje, ki se godi ali ver si ravno on d a j, kedar govori od njega, doveršeno, ne misli prav, ne misli po slovanski, — ne misli — kakor smo vidili — po staroslovenski. Ponevedoma se je navzel krivega — tujega mišljenja. Ne prikrivajmo si zmote svoje; 7,errare est humanum".
Pa prigovarjajo nekteri, da se nektero djanje le hip godi in terdijo, da moramo za tako — tako naglo doveršeno djanje rabiti glag. dovrš. Toda tudi hip terpi, tudi hip je del časa (Zeitraum) , kteri ima začetek in konec, kteri (del časa) se godi ali verši; toraj se mora (ko se ravno verni) naznanovati z glag, nedoveršivnim ali (kar je eno): z veršivnlm iz: t er p ež nim — djcnskirn (dejateljnim), ne pa z dover-šivnim. — Ce tuli le enkrat „br enkn eša, nepotujcen Slovenec te bo vprašal govore v sed. času: čemu bren-kaš (ne brenkneš)?— če tudi le enkrat 3)streliša—: zakaj streljaš (ne streliš) tukaj? — če tudi le enkrat wdaša —: zakaj mu to daješ (ne daš)? Zato je ravno tisti Trubar, ki je napisal v Jan. 18. 22. neredno: „taku ti odgouoriš" (namesto odgovarjaš) — prec v drugi versti dalje (Jan. 18. 23.) poslovenil prav: zakaj me biješ? (ne udariš), da si je le od ene wžlafern/cea govorjeuje. To se ve, da bi po vseh ieteh in takih stavkih (ker je tako enkratno djanje po natori svoji poprej mine kot začnemo vprašati) — smeli vprašati tudi: čemu si brenknil? zakaj si strelil? in v Jan. 18. 23.: zakaj si me udaril? — toda Slovenec ni bil nikoli, pa ni tudi zdaj take misli, dane bi smel djanja, ki se je zgodilo pred enim, pred dvema ali tremi hipi, za djanje pravega sed. časa šteti.
(Dalje sledi.)
—    375    —
—   379   —
Slovstvine reči.
Od glagolov doveršivnih.
Spisal J. Navratil. (DaUe.)
Ker pa Slovenec (ako se djanje tudi malo poprej izversi, kot mu je moč izprašati, ali če bo je celo malo poprej izveršilo kot je začel vprašati) ne popra-saje z glagolom doveršivnim, ampak z nedover-sivnim; zakaj ne bi smel od takega djanja, ko se ravno verši (če tudi dolgo ne) po staroslovenski govoriti tudi nevprašaje z glagolom nedoveršivnim? Vemo tudi, da odgovarja Slovenec na vpr.: 5)kaj delaš?" — prav: 5?priporocam mu brata svojega", dasi je rekel priporočajo koga, ^priporočim". Zakaj ne bi govorili prav, če nas nihče ne vpraša? — Ako bi veljala čudna misel od „dam" v opombi gosp. pisatelja na 302. str. Novic, vsi glagoli naši ne le veršivni, ampak tudi d o ver š. bi morali iti rakom žvižgat, ako nam pripovedujejo enkratno (h i p n o) djanje, pa so na mero dalji od wdam", „da". „Dam" ne bi bil pa spet za petje; zakaj včasih je treba zlog tako dolgo vleči (peti), da našteje človek: 1, 2, 3, 4 ... To je pa več kot hip, posebno če se mora počasi šteti. — Ne morem si dru-zega misliti, kot da so premotili slavnega našega K o-pitarja v slovnici le tisti krivo rabljeni glagoli do-veršivni ^).
Le pomislimo, saj govorimo v pravem sed. č. še dan današnji prav po staroslovenski z mnogimi nedo-verš. glag., da si je djanje enkratno; pri „prosim", „(ch bitte" in „ich er-suehe" (ne: zaprosim) malo vode; vprašam „ich frage" in „ich befrage dich" (ne: zavprašam ali poprašam te; vprašam, ne iz 55v" pa „prasa m", ampak iz starosl.: „vprosim" (do v.), fra-gen, nvprašam" (nedov.), prim.: rogare, interrogare; „v" je odpadal pozneje, posebno v sostavi: zakaj si to storil; ^pravim vam, velim vam, da iz te moke ne bo kruha"; terdi Slovenec veli: to kaže (ne: pokaže, kakor smo že večkrat brali), da bo jutri dež; vsaj po Kranjskem ne govori ljudstvo: „ta priča reče ali celo izreče (sagt aus)", ampak: „ta priča pravi, veli, da je bil J. J. včeraj rea doma"; pravo čisto resnico govorim (ne: izgovorim (ich sage die pure Wahrheit aus), svetujem ti, ich rathe dir (jetzt, einmal), ichertheile dir einen Rath, urnem, ich verstehe, begreife (primeri ^za-stopim" iz „ver-stehena) itd* itd.
Če govorimo tedaj: ^prosim te malo vode, prosim vas, posodite nam svojo sekiro"; — zakaj ne bi bilo prav: vabim te na gostje, — priporočam se vam itd. Ako bi veljala misel zastran „vabim" pa.,povabim" (v 75.—76. listu Nov.), ne bi smel Slovenec, kedar česa prosi, nikoli reči prosim, ampak, ali: »zaprosim", ali bi pa moral brez besede „prosim" le moledvati: „slišite, posodite posodite nam svojo sekiro", naša se nam je poterla" itd. — Da pa ves svet slovanski, kedar je taka: govori: wprosim" ali pa 5)molim"
*) Kopitar je naštel posameznih  glagolov doveršivnih ve-liko, v celem stavku pa  le  enega,  ki se pa   vjema popolnoma z mojo mislijo , kar bomo vidili na posled.      Pis.
(ne: zaprosim, za molim) to vemo« Na kratko: po spisa v 75.— 7G. lista, ne bi smeli stati taki glagoli ne d o ver s., ki nam pravijo kako djanje, ki se opravlja z besedami (z govorjenjem), nikoli v pervi osebi sed. c. Nikdar ne bi smel reči človek: ^abinr\ ampak ali: »pridi, pridi k nam v gostje" iti 1 ali pa, če je te besede izgovoril že poprej: ^povab^, ali ^vabil sem tea. Tako ne bi smel, ako bi veljala nasprotna misel, na vpr.: „kaj to delaš?" Slovenec tudi nikdar odgovoriti: „pijem", zato ker ne more pije nihče govoriti; ko tedaj bi smeli (po nasprotni minli) govoriti le: pil bom, ali pa pil sem (kar ne bi bilo napčno); „pi-jem" za terpeče djanje pa ne bi smeli nikdar rabiti,— Toda stara stara raba nas drogači oči. „Raba od nekdaj" je pa v vseh jezikih postavodajavka, kteri se mora celo modroznanstvo pokoriti.
Ponavljam: verjemite mi, da nas ne moti drozega kot zlasti predlogi nemški pred glagoli. To se vidi po tem, da so prestavljali poslednje leta marsikteri, če je bilo rečeno, ali če si je mislil: der Zeoge sagt, priča pravi; — če je bilo pa rečeno, ali če si je pošlove-sjevavec mislil: der J« sagt aos — priča izreče, da-eiravno je v nemščini oboje eno: der Zeoge sagt, ali pa: der Zeoge sagt aos, dass... Nemci imajo posebno v oredskem jeziko veliko več zloženih glagolov, kot jih je sicer slišati, pa čedalje več jih jemljo. Včasih so pisali: „N. N. klagt", zdaj pa pišejo: „N. N. beklagt (ilen) N. N. wegen echoldigen 80 11.; v kazenskih rečeh pa: „N. N. klagt (den) N. N. wegen Verbrechens des Mordes ana. Terd Slovenec pa ne bo zato govoril: obtoži ali zatoži, ampak toži; kdor hoče pa po sili prestavljena imeti todi „bea — pa ^an" — tisti menda zdaj že ve, kaj mo je storiti.
Vse to nam priča menda dovolj, da smemo rabiti za določni nakl. pravega sed. č. le glagole nedo-veršivne.    (Dalje sledi.)
—    380   -
383
Slovstvine reči.
Od glagolov doveršivnih.
Spisal J. Navratil.
(Dalje.)
Kedaj sinemo pa rabiti določni oakl. sedanjegfa časa ^la^olov doversivnih?
Odgovor: Oodaj, kedar ni pravi sed. cas.; — tedaj
1. ako hočemo reči, da se bo kako djanje se le doveršilo (zgodilo) — prihodnji čas —; 2. če hočemo povedati, da se bo kaj zgodilo, ako bo poprej kako drago djanje dpveršeno — preteklo-priho-dnji čas, (ki ima v sebi preteklega in prihodnjega); 3) namesto glagolov ponavljavnih, zato ker nam pravijo taki glagoli djaoje, ki se je že večkrat zgodilo in ki se bo menda se (večkrat) zgodilo, ne glede tega, ali se zdaj godi ali ne; postavimo:
^Koliko staviš, da ta kamen dvignem^S t* i* ^'^ ga bom dvignil (Kopitar-^). — Ali ga ti vzdigneš (— moreš vzdigniti, — bi vzdignil —boš vzdignil — lahko vzdigneš? ^^^J^). Jaz ga ne vzdignem (ne morem vzdigniti, — ne bi (ne bom) vzdignil). Jaz ga pa že vzdigajem (pravi sed. č,) Če (kadar) ga ti vzdigneš, t. j., če (kedar) ga boš ti vzdignil, wenn da ihn aufgehoben haben wir8t, elevaveris, — vzdignem ga tadi jaz, to je, vzdignil ga bom. Težko, da ga vzdigneš. — Čakaj, da ga pokličem, povabim, priporočim, pošljem, odpravim, da ma povem, da se ma zahvalim (po pameti sami prihodnji časi; z&kaj zgodilo se še ni, zdaj se tadi ne godi, tedaj se bo še le zgodilo).
Anton: Vabim vas na gostje (pravi sed. č.) Martin: Koga vabiš? An t. Soseda, tebe ne vabim; ako tebe povabim (ako bi povabil tebe), — ne pride (ne bo prišel) noben gost. Ce me povabiš (hočeš povabiti), mernik pšenice ti dam (hočem dati, bom dal). ]Ve povabim te za nič (nočem te povabiti). Tadaj ti se dam (nočem dati) tadi pšenice.  Naj bo, če prideš
"*3 Ravno tako bi bil rekel tudi Staroslovenec: „dvignu z^ dvi-gna" (izr.  nosljaje: „dvignon", „dvignuti");   to je  pa  glag. doverš., kakor naš „vzdigniti" (dvigniti); ker je bil pa dolocn. nakl. sed. 6. glagolov doverš.   Staroslovencom  prihodnji čas, zato je tudi dvignu in tedaj tudi naš „dvignem" tukaj pravi   staroslovenski  pri h.   cas   glagola   doverš.    Ostal nam je zlasti v takih (pogojnih) stavkih,   kakoršnih je v zgornjih izgledih še vec. Ponavljani, da ni bistroglavega Kopitarja menda nie  drugega zapeljalo,   kot tisti naši glagoli doveršivni  za pravi sedanji cas,   da je rekel  prenaglo, kako bi^se čudil Slovenec, ako bi slišal, da pomenjajo Rusom,   Cehom in   drugim bratom  slovanskim   glag.:   stre-lim,  skočim,   vzdignem   itd.   prihodnji   čas.    Imamo imamo ga še precej veliko tudi mi, kakor nam pričajo zgornji izgledi, čeravno ga nismo ohranili tako čitavega kakor  Slovani severni.    Tistim častitljivim bravcom,   ki znajo le slovenski pa nemški,  kterim se toraj čudno ali celo neverjetno zdi,   da bi mogel kazati   kak glagol sam na sebi prihodnji čas, povedam,   da so imeli  tudi  drugi stari jeziki: gerški, latinski  itd.   prihodnji   čas brez pomožnega glagola.    Spominjam jih na gerški  prihodn.   čas: ;rLu^caOjeri: pempso), latinski: mittam, poslal bom.
^*) Kakor hočem, nočem, tako nam kažejo: morem (lahko), ne morem, mogoče (moč) mi je, ni mi moč, v druščini s kakim drugim glagolom, da se bo djanje, ktero ta glagol pomenja, še le zgodilo, ali pa ne5 toraj se mora tako djanje ali nedjanje v prihodnji čas šteti. Ravno tako nam nado-mestuje tako imenovani pogoj (iv)ni nakl. sed. č. po pameti (pogojivni) prihodnji čas; p.: kdor bi (bo) to storil, za-perli ga bi (bodo). Tudi veli v ni naklon nam pravi po pameti prihodnji čas^ kedar je taka, ondaj smemo včasih s sed. časom dol. n. glagolov doverš. govoriti. Izgledov bo-demo brali pozneje več.                                                    Pis.
(če hočeš priti) pošteno oblečen, povabim te (povabiti te hočem), dragaei pa ne. Pri de m ^(prišel bom).   Tedaj vabim tebe in ženo tvojo.   —   Čigav je  ta  konj? Jaz ga kapim (hočem kapiti).    Koliko  ga ceniš?   110 kron.    Glej, to ti dajem (pravi sed. č.) mošnjo, v kteri je ravno 100 kron; ali ga daš za toliko? Za toliko ga ne dam. Pa ga ne kapim (nočem k.).    Prodajavec: Kdo kapi (hoče kapiti) tega konja? Mart. Ali ga se nobeden ne kapaje (pr. sed. č.)?    Molči,  ali te udarim (te bom); zadavim te (zadavil te bom), cene boi molčal.   Jaz ga kapaje m, sto kron ma dajemza-nj^ pa ga ne da (noče d.).   Pa ga naj ima. — Kaj delaš? Martin (na  pošti nekaj  oddajajo):   Brata  pošiljam novo saknjo; če mu je danes ne pošljem (ne bom poslal), hud bo na-me.    Ako se pa suknja izgubi (ako sa bo izgubila)?   Druge ne dobi (ne bo dobil), druge ma ne pošljem (ne bom poslal)^ —   C^kaj, da to opravim (da bom opravil). — Če se strel iš (prih. č.), kaj bo potler? — Učenec: Kako pa  (je) treba  to  narediti? Učen i k: Glej, najprej vzameš (boš vzel, namesto vzemi) celo pero tako le med tri perste, potler ga odrežeš tako le na koncu, na to ga razkulješ,   pri-režeš tako le ost, pa je pero vrezano. — Mat. 4.10.: Du solist den Herrn deinen Gott anbeten und  ihm al-lein dieuen.   (Vulg. adorabis, — servies,   Ostrom.:   po-klonišise, — poslušiši, t. j., ti boš molil in poslušni ali služil}. — Ali  ostanete  (hote ostali,  hočete,   mislite ostati) še dolgo na Dunaju? Do jutri ostanem na Dunaju, jutri pojdem pa v Ljubljano. — Človek obrača, Bog pa oberue (bo obernii).    Ako jutri ne pride (ne bo prišel); potler ga ne bo več. — Kar ee odloži, to se ne opusti  (kar se je ali  bo odložilo,  to  se ni ali ne bo opustilo). — Mat. 4. 9.: Diess ailes will ich dir geben, wenn du niederfallst  und  mich anbetest (Trub.: hočo dati, (doli) padeš; — me moliš; Ostrom.: dam, daaoo; pad = padši  Tiea&iv;  pokloniši  ml  se 7iQogKvvr^^arig; t. j.,  vse to ti bom dal,   ako,   padši,   se mi boš poklonil, — ako boš padel in me molil. — Luk. 2,^. 42.:  Spomni (]na)  me,  kedar  prideš (sta-rosl.   Odtrom.:  prideši, prihodn.  č.,  veneris  Vulg/: gekommen sein wirst, tldrig^ v kraljestvo svoje. — Trub.: — ;,aku iest kiakai ne grem, taku ta Troštar kuom (k vam) ne  pride^.  (Ostrom.:  ne pri det,   ne bo priše!^ thvGstai^.  Jan. 16. 7.   —   Kedaj   pride   (bo   prišel) brat (kommt)?    Saj že gre (er kommt (geht) ja schon, pravi sed. č., tedaj tukaj ne: pride).    Glej, glej,  kaj mi nese (ne: prinese), ali: glej kaj mi je prinesel. Kako bom vesela, če mi prinesejo (bodo prinesli) mati ja-tri tudi novo pečo seboj.    Prosim te, da mi prineses nož (da bi mi prinesel, — prineai mi).    Kogar kača piči (—je k. pičla), ta se zvite vervi boji. Rusinski^ Koho had (gad) ukusiv  (nkusil),   toj i hlisti (gliste) se bojit. Trub.: Luk. XIV. S.—4.: la J. odgovori in pravi ... Oni pak o molče.    lu on njega prime in ga ozdravi (namesto:   J. je odgovoril in pravil   (rekel) itd.    jjPraes.  historicum'', za  kteri čas smemo sedanji č. glagolov (doverš. in nedoverš.) rabiti.
V sledečih izgledih stoji glagol doverš. namesto ponavljanega: Zrelo jabelko samo pade (nam.: pada, iiflegt).Met. (Primerjaj temu: Solza pobožnemu ne pada na tla, v večnost puhti. Met.) — Bog zeve, kteri kozi rep krati (rog odbija). Met. — Roka roko umije. (Srb.: Raka ruku umiva. — Vuk: pere). — Kdor počasi hodi, (lahko) daleč pride. (Srb. Vuk: Ko la-gano ide, dalje če otiči (bo prišel ali pa: ko lakše ide, pridje (pred) dola z i (prihaja). — Konj ima štiri noge, pa se vendar (rad) spotakne. Poljski: Kon ma czterjr nogi, a przecie, sle utknie (utyka); rus.: Konj na četyreh nogah, i tot spotikajetše (navadno — pe navadi, pflegt —).  —   Po tem takem bi smeli govoriti
384
tadi: Majhen piskric hitro skiplja.    Kar se  odlaga (^od-klada, odlaaa}, to ee ne odpušča '^3-    (I^aU® sledi.)
*) Pregovori so modroznanstvo narodovo po skušnjah. Da stoji v mnogih pregovorih prihodnji cas staroslovenski doveršivnih glag., namesto tako imenovanega sed. c. glagolov ponavljavnih ali namesto preteki, č., to je menda zato, ker skušnja uci, da se bo to, kar se je o enakih okol-ščinah zgodilo še vselej, zgodilo tudi prihodnjič o enakih okol-šcinah vselej ali vsaj mnogokrat, p.: vsaka ptiea, kedar koli je vzletela še tako visoko -- poslednjič je sedla nizko, — tedaj sede, t. j. bo sedla vselej tudi prihodnjič, kedar koli vzleti, ali že zdaj visoko leti (leta). Ker nam pa pravijo glagoli ponavlj. vedno ali vsaj ^zaporedoma ponavljano'' djanje vsega trojega časa, zato je tudi prav: Kdor visoko leta, nizko pada. Prim. Vuk. posl. (namestopade).
—   391    —
Slovstvine reči.
Od glagolov doveršivnih.
Spisal J. Navratil. (Dalje.)
Tudi, ke dar pripovedujemo, kako se godi večkratno djanje za d j a nje m vsakikrat posebej— hip za hipom — smemo govoriti z glagoli doversivnimi namesto s ponavljavnimi; p.: Martin vsak dan zgodaj vstane, potem ee hitro umije, obleče, živini položi pa berž nm delo (včasih gerški aoQi(Tt nam,: — vstaja, potem se hitro amiva, oblači, živini polaga (poklada) itd. Tako govorimo radi (pa ni, da bi morali) zlasti, kedar je v stavka ktera izmed le-teh besed: vsak, vsakikrat, rad, lahko, težko, vselej; kedar je pa v stavka ktera izmed besed: z mira j, vedno, to je, v jed no, in einem fort, neprenehoma, čedalje bolj, dan za dnevom itd., ki nam kažejo, da djanje vedno terpi ali se ponavlja, on-daj moramo rabiti glagole nedoverš.; pa tadi, če ni ravno nobene izmed teh (zadnjih) besed, ako se ponavlja djanje redoma, neprenehoma, ob svojem časa; p.: D al m. ps. 147 (146): On (Bog) o zdravi j a ...... in obožuje njih bolezen; On — povzdiguje—revne. On daje .... mir, — On pošilja svojo besedo na zemljo itd.
Ti izgledi z vsemi poprejšnimi vred so menda dopovedati častitljivim bravcom, kedaj smemo doversivne, kedaj moramo nedoverš. glag. rabiti. Vidi se, da rabimo določni naklon sed. č. (zakaj le od tega se menimo) zlasti v pogojnem govoru, kedar bi morali rabiti tako imenovani pogojni naklon sed, č. (— bi vzdignil, — da bi prinesel #}, — latinski ali nemški futur. exact. kftvg. Z., gerški ccoq. I. II. conj., ali latinski futur. peri p h ras t. (hočem, volja me je). ali I. deležje preteklega  časa  (pade i,   nam.: ako p a-
*) Mat. XXXIII. 12.: Wer sich selbst erhohet itd. Kuzm.: Kdor se sam aviši (kdor se bo zvišal — vipacei —. Ceski: Kdižbv — sam se povišoval. Ravno tako prav bi pa stal na tem mestu po znani svoji lastnosti glag. po-navlj. : Kdor se povikšuje itd.                                     Pig.
deš, ako bos padel. Mat* 4. 9. part. aoQ. II), ali pa pravi prihodnji čas. Kedar je bila taka, ondaj so govorili tudi Staroslovcnci z določn. naklonom sed. č. glagolov doveršivnih, to jim je bil pa prihodnji čas. (Beri tudi Mat. 6. 14.; Mit. 23. IS.; Jan. 16. 67 itd. itd.) Po vsi pravici smemo tedaj terditi, da jo ostal kakor severnim Slovanom popolnoma vsaj v takih primerih tudi nam s t ar osi. prihodnji čas *), čeravno je) naš sicer tako prebrisani Kopitar to tajil. V takih in drugačnih, poprej naštetim podobnih stavkih rabimo še in smemo tedaj rabiti določn. n. sed. č. glagolov dovrš. tudi mi, zato ker ondajni pravi sed. čas. Rabimo tedaj glag. doverš. — namesto krivo za pravi sed. čas — rajši za prihodnj. č., bolj pogostoma, zlasti, kedar ni dvonmja. Vidili smo, da tisti, ki pravi, da kupi, da povabi itd., zato še ni res kupil, povabil itd., da ga je včasih le volja, da le hoče. Kdor hoče tedaj govoriti od pravega sedanjega časa, ne sme govoriti od volje. Jako jako se moti, kdor misli, da bo sebe ali druzega res priporočal (z vspehom), ako bo govoril z doveršivnim glag.: ^priporočim za to delo sebe pa brata svojega". Kedar česa prosimo, imamo tudi voljo zares izprositi, pa vendar ne govori nihče: zaprosim ali izprosim, posoditi mi nož. Ali hočeš to hruško? Prosim (ne: zaprosim, dasi je djanje enkratno, kakor če rečem napčno: priporočim se). — Kdor pa govori prosim, moral bi dosledno govoriti tudi: priporočam se, vabim, on pravi (veli, po-veda..., ne: reče ali čelo izreče (!), pove) itd.
Če nam se ne zdi smešno ^prositi", zakaj bi se nam zdelo smešno priporočati se, vabiti itd. Ce se ni zdelo smešno prededom našim, če se ne zdi vsemu drugemu svetu slovanskemu, zakaj bi se zdelo nam? Preserčni, najbližjf bratje Slovenci ogerski, kaj pravite vi na tak prigovor? — Tako ni lepo? — Komur ni oblika „—ama, „—ujem" lepa sama na sebi, tisti mora tudi na vpraš.: kaj delaš? odgovarjati: priporočim mu brata svojega, zahvalim se mu za prejete dobrote itd. — Verjemite mi, da nam je le navada ali razvada kriva. ,.Consuetu jo altera natura" — „navada ima železno srajco". Kos, ki mu žvižga orglarček vedno pesem od preljubega Auguština, pozabi na zadnje popolnoma, kako mu je prepeval ded, kako oče pa mati. Tega pa ni kriv kljun, ampak orglar.    (Konec sledi.)
*) Poglavni časi — po naših razumkih — so le trije: pretekli, sedanji, prihodnji. Toraj naj se imena nihče prehudo ne derži, in ne čudi, če je v kterem jeziku prihodnji, v kterem drugem pa sedanji ali pretekli čas o tisti pomembi. Nihče pa ne ljubi sedanjega časa menda tako kakor nemški novičarji.    „Dem „L1." geht die Nachricht zu,
—  die W. Z. erhalt die N.; — pa je že natisnjena ta „Nachricht"; tedaj „L1." je dobil, prejel novico, ne pa: dobi, prejme. Tistim Slovencom, kteri znajo latinski, ali gerški, svetujem,   da  bi včasih mislili po latinski,   po gerški,
—  pa bo slovenščina bolja; p.: v Jan. 8. 52., piše Ess.: Nun sehen (erkennen) wir es ja, dass du — besessen bist. Kuzm. (po gerškem): zdaj smo spoznali, Lšyvoixa[A8v')m Tako nahajam — (sem našel) tudi v več listih apost. poslovenjeno:  Ess. — ich sende Timotheus zu euch; Kuzm.:
poslal sem s7TS(jL\pa.....Tudi Latinci so nekdaj v listih
ali pismih tako pisali, ako je bilo djanje preteklo, preden je dobil uni pismo v roke. Kedar hočemo pa govoriti z obliko sedanjega časa, ali če se djanje po pameti ravno zdaj godi, tačas moramo rabiti glagole nedoveršivne. Ali kako težko je včasih pogoditi prestavljavcu pravo izvirno misel. to nam priča: ich sende v Mat. 23. 34. Ostrom. pa Saz. En.: siju, šlju. Trubar pošilem, t. j. pošiljam. (Ne rečem, da si ni Trub. tukaj djanja ponavljanega mislil.) Sv. pismo Ostrož., poslju, neko drugo 16. stol.: posle (bolg.), neko drugo spet siju kakor Ostrom.; — v Jan.: XX. 21. „(wie mich der Vater gesandt hat), so sende ich euch", imajo pa vse štiri sv. p. starosl. glagole nedoverš.: siju ali pa. posvlaju: Ostrom.: „posylajuft.                                    P'S»
—   394   —
Slovstvine reči.
Od glagolov doveršivnih.
Spisal J. Navratil. (Konec.)
Pričal — pa menda tudi izpričal sem s poštenimi veljavnimi pričami, kako je bilo nekdaj, kako lepo po s t a r e m je zastran rabe glagolov nedoveršivni h pri vseh bratih naših po kervi še vse, kako lepo po starem je veliko veliko tudi pri nas še dandanašnji.    Poderli so  se vsi 4 stebri (p osi ju,  odpušča,
—  siju, preda ju), ki so nosili na sebi nasprotno misel. Poderlo se je tedaj tudi tisto pravilo od zasebnosti in od doveršenosti djanja, zato ker seje opiralo na krivo, poderto misel.
Nasprotna spisa pa menda nista tudi med seboj edinih misli; po pervem bi se moralo (vsaj dosledno) govoriti: postava ukaže, za pove, prepove'; — po drugem pa prav po staroslovenski, tedaj tudi po misli gospoda C—e in po moji: ^postava ukazuje, zapoveduje, prepoveduje, kdo gre (sem)? oče grejo" itd. Drugega gosp. nasprotnika je zapeljalo menda le prehudo modrovanje, to je, premodroznausko preso-jevanje djanja in besede „vabitia itd. Da nam označujejo glagoli doverš. včasih tudi voljo, to je pogodil; ali to ni (kakor vemo) pravi sed. čas. Tudi mu jo mora vsak poterditi (kakor sem mu jo že jaz), da smemo od djanja, ki je po pameti res že minilo, tudi s preteki. časom govoriti. To sem svetoval tudi jaz že lani v 55Bčelia, p.: „Ne?. je prinesel (dobil) novico, bringt, erhalc".
—  Močno se toraj nadjam, da bo ta gospod, premislivši dobro vse, prevergel misel svojo ljubi slovenščini na veliko korist, sebi pa na veliko čast. Vozka vozka vodica naji loči.
Res je, da se (po prigovora v 69. listu vSovicu} lahko zgodi, da kdo pošilja, pa ne pošlje; kupuje,   pa   ne   kupi,   prisega pa   ne   priseže    itd.
—  ali ravno tako resnično je, da je tisti, ki kupuje, pošilja, prisega itd., že večkrat, kupil, poslal, prisegel, —da morebiti ravno zdaj k upuj e, pošilja ali pa prisega in da bo nemara še večkrat kupil, poslal itd. PremišJjumo besede D al m. v ps. 147 (146): On (Bog) ozdravlja,— obežuje (rane),
—  pošilja svojo besedo itd. Bo li kdo rekel, da pošilja, pa ne pošlje; da ozdravlja, pa ne ozdravi itd.? Res, da bi bilo prav po slovenski rečeno: „ta zdravnik vsakega ozdravi (more, lahko, kann), mene pa že dolgo ozdravlja, parne ne ozdravi" (ne more ozdraviti); ,.že dolgo pošilja, pa ne posije" (ne more ali noče) poslati itd. Ali kdor je razumel dobro nauk od rabe glagolov doveršivnih in nedoveršivnih, da so nedoveršivni dvoji: terpežai in ponavlja v ni, — da morajo zadnji dvoji včasih (kakor v zgornjih izgledih) dvojo službo opravljati: terpežai pripovedovati djanje terpeče in večkratno, ponav-ljavni večkratno in terpeče (enkratno) djanje; — na kratko: kdor je razumel, da nam pravijo ravno tisti glagoli nedoveršivni (p.: spim, pijem, delam) zdaj djanje terpeče (ich schlafe ,..), zdaj ponavljano (češki: spavam itd.): tisti si bo znani prigovor lahko razložil sam. Ce vstane kedaj kak slovensk šegavec (humorist), ki bo rad pregrizoval besede, v glagolih slovenskih najde (bo našel) obilen vir šegavosti in šale. Če mi kdo pravi, „da zdaj pri očetu spi, lahko mu rečem: kako spiš, ko se z menoj meniš?" Ce mi kdo reče, „daje spal 6 tednov pri stricu, lahko mu rečem: oj zaspane! — drugi kralj Matjaš!tt —
Kdor je spoznal dobro vse lastnosti glagolu slovenskega, tisti bo dognal tudi lahko: zakaj smemo po dragih naklonih (razvun določa*  naklona sed. č.) ne le
glagole vereivne (djanske), ampak tuli doveršivne rabiti; spoznal bo tudi, da prepoveduje Slovenec včasih bolje z glagolom veršivnim kot z doveršivnim; p.: „ne kradi, ne ubijaj" (nam.: ne ubij nobenkrat).
S tem pa nočem nikomur velevati, da mora govor svoj kar na vrat na nos spremeniti, ravno zato ne, ker vem, da ima vsaka navada železoo srajco. Počasi se pa tudi daleč pride. Naj me toraj nihče za prenapetega ne šteje. Z veseljem ugtedujem, da perve besede moje niso bile bob v steno. — Bistra mladina slovenska , v tebe upam !
—   395    —