K

j
A ; ; \ 4
r/
;f /

-a ■
• z
V .
- 5*

‘Nil


Mnogo strahu, težkih dni,pa tudi veselih uric je minilo, odkar smo jeseni sedli za 1olske kloni. In sonet smo na koncu dolge desetmesečne etape, ki n is je precej zdelala! kljub vsemu pa se vsakdo zagleda naprej, v počitnice, v tcroio poletno sonce in brezov vonj ob vekah. Kdo se ne razveseli, ko vidi pred sabo'konec šolske a leta, ko bo lahko lažje zadihal, Ico ga ne bodo več mučile kolske skrbi in težave.
Naredimo ob koncu leta kratko bilanco. 3 to številko Isker smo izdali v te ’ šolskem letu samo štiri številke. Veseli smo jih. Marsikomu smo pripravili z njimi nekaj prijetnih uric. Vsi, ki smo pisali vanje, smo maršikog. razveselili, vzpodbudili, morda tudi osrečili. Tud pisanje je stvar Ini-
bežni dp bližnjega. Vendar pa nas ob izdajanju Isker marši-
’ ....
kaj greni. Ugotavljamo, da je premalo dopisovanja, v Iskre.
Iskre so v 'preteklem letu i iole najmanj sodelavcev od svo jega nastanka. Na lo se je nekaj požrtvovalnih fantov, ki so sestavljali članke. Pa ne da ne bi >iio s osobnih ljudi. Nasprotno! Le malokdo si vzame čas, da se potrudi in napi e kakšen sestavek. (Je hočemo da bodo Isvre še glasilo dijakov SVŠ, bo otr bno več sodelovanja in, poguma, prav s strani dijakov.
Vsem sodelavcem se leno zahvaljujemo za prispevke. Vsem bralcem in prijateljem Isker, pa olino zadovoljne, vesele počitnice.
Naberimo si novih >oči n zdravja za novo, boljše delo v prihodnosti !
Uredništvo
: AJ J : 'I Idi LET
V ponedeljek 26. maj ■. nas je zvonec zbudil že e lo z vodaj. , odpravi j, ili srao se nr i.li. Vreme io bilo modno, tako, da suo tudi sami postai ali dobro voi je. 3 pri i • -i zoieriem smo se vkrcali v avtobus in že smo. bili ra noti.
Profesor tfožar ic prevzel takoi pobudo in nas seznanil s potekom našem izleta. Ini za ni im io i. el besedo na spiritual, i ie ta1 o rotori 1.. kot bi od orli nujpietofon.
V	Novi (torioi srao se obrnili na desno in se napotili v dolino na j le n 'e slovenske reke-o oče .
kmalu smo pri 1 i ? /..'anal, i ie dal nek ai odličnih slovenskih mož.Naj rej naj omeni Valentina Staniča (1774-1047) -duhovnika, slovenskega pesnika 1 vekama planinca.0 njem se govori, dr je bil prvi alpinist Evropo v isti debi.
V	kanalu le bil rojen tubi barij I-.ogo i ( 1" "5-1056).mil je eden iz ed najbolj nadur ion ih slovenskih glasbenikov -skladateljev, Snan je kot ve ! ik mo ir-ter ■ --ora, samospeva, .klavirske glasbe. Prav gotovo pa ga vr i. najbolj pozna o operi “Črne mačke". Pom -n jc> tu.di Voj e s lav ole ( 1866).
bil je slovenski pesnik in umetnostni zrrodovin.mr, znrn predvsem po tem/da ie bil eden redki'-- Llovcncev, ki so bili včlanioni v polj#-'i akàde >1 ji znano c i. -Jv i.sal ie k; e vi In r znanstvena dela,: luska umetnost, line t no st Južnih >lovanov, itd.
V	nesni'-tvu pa je zastopal , e,- .imboli- .. o govorimo že
o resni, i.vu, -mima o leniti e tri ’ -rate e v al’ r ( rat ie Leban), ki so se tu rodili. Iz to-- . lenega kr m j.a ob 3 'či smo se odpeljali name j.Ob na-1 noti ve 1i . omeniti p edrsen Volče-vas, ki ima. na j c tare j e 'urno - -ra-roje ns^5 love-- isvet. I redne zanimiva stvar, a se drl, risao ustavili.
Tekom vo nje sta govorila 1 edvser spiritual in dr. kožar,
’*i je precej govoril o Slovenstvu v tek krajih.
V vedrem vzdušju smo so prioeljali v Kobarid, v mesto, o katerem velia spregovoriti nckai besed, 'ulca,i ie bil doma pravnik in Gregorčičev prijatelj Josip Pagliaruzzi- Irilan (1359-1835). il j zelo nad ari en pes --iv in čeprav je mlad umrl, ie zapustil bogato zapuščino tako lirskih kot epskih pesmi, -il jo velik narodnjak in bo ec za pravico Slovencev, kar pričajo že nje ovc pesmi. Nio gova znana pesnitev les Sveti Ciril in metod. Iz Kobarida io bil doma tudi nosnik Lovrenčič Joža(1890-1952).žjogovo poznano delo jo :
Deveta dežela. Od tu jo aoma tudi dr. Hrast, ki jo bil pr,eoi časa ravnatelj goriškoga semeni če.Iz Kobariško j c bil do -»a Sergij ma -e... a- slovenski : rrodni uk, kapetan
jugoslovansko kregate prod drugo svetovno vojno.no je prišla
‘	u.
vojna in bi moral Italjanom predati ladjo, sc jo raio odmrl
in tako je v Boki Tot rski darov el sv jo življenje za domovino.V ^obaridu je kip i ’.ona Gregorčiča, poleg toga na tudi spominska plošč?. Andreju Gabrščku, liberalno usmerjenemu novinarnu(1864-1338). Dr jr bil res polik Slovenec, vidimo ž, po tem, da jc od lota 1892 do 1314 v Gorici izdal več kot 200 slovenskih knjig!
Iz Kobarida smo so odpravili k ciliu in obenem vrhu nagega izleta--li smo v Gregorčičev pl'.minski raj. na Vrsno.
Ko, Liburnj-ro smo darovali sv. maro.Gospod • ektor je. imel v začetku mašo nagovor v 1 'at., r m j Ic.po povod .1, da smo romarji in, da hočemo in colo morqmo iti z Jezusom skozi roman jo— našo življenje. Pridigo p?, j imel g. Požar.Nai povzamem nekaj njegovih misli. ”Z v :likim spo'tovanjom smo stonili na ta sveta tla, ki so jih posvetili veliki slovenski mož.p,
Od Alojza Gradnika, Ivana Preglja, Lovka in Trinaka, pa tja do velikana Gregorčiča, ki j bil v t j cerkvi kr con, birman in tu je <ol tndi svojo novo mažo.
V t h kr j1, jih jo v>o 8.0 il, tako, da mu i prisluhnil co let. n slovenski narod.Op-val io lo->dfo' Biavo lic ko 7.obilic, du n preproste ;a Giovenca in dobroto'".o-'.c ..Vse to troje pa jo združil v enoto, ki j..: ne-loč li iva in jo o ara p njenu lastna.
3 lo v. n ..ko z.": ml j o jo doživljal na poseben način kor je bil umetnik. V svojih posnih nam pripoveduje rcvah, o travi, kai.nnu, pesku, o Boci, ki au je predraga znanka. ..Opoval je silno moč njenih valov, ki naj ohranijo slovensko svobodo in dom.-Od čustveno doživeto n .aravo pa jo prihajal k človeku in no njen k Bogu- dvigal go j v skrivnosti duha a je tudi trdno stal na *lovenski zemlji. Od te zemlje jo sel k človeku, k njemu je pril 1 3 srcom in kar posebno povdari njegov ugled ìò 1 je Iz ure proste mn. km tu-trpinu in v njom pokazal vos slovenski narod, le temu je sklonil posvetiti vso in tako j zap<- 12kbaritov bodi ti življenje celo !...• lail* psi oltar je srer oltar!...!', kar mora, ampak kar mor ,to nož je storiti dol ani '- Pesnik si je postavil program in lo-tega jo t di izpolnil val,morda sc ga zato Slovenci spominjamo z vesolj- m. 'k.liko predanost p . je čutil do Loga in to sc zelo lepo kaže v .sni "V pepelnični noči:.Ljubezen je klicala (Jrc gorčica k ogu, k s love n-eko ou narodu.ko se mu jo oglasilo člov . kro src . v Kobaridu, jo čutil v sebi razkol m d idealom in .ned človeškim srcem. Tedaj mu je srce najbolj z afer ave lo in nas' ale 30 naj lepše pesmi- sebe pa io daroval Ljubezni -Bogu. Bil jo preveč
i
občutljiv in zato se je bal, da bi nadel. 3 -osmi jo ;5Človeka nikar : sc je •rodai idealu in t \ko zaživel vojn plodno in tiho življenje...V čem j skriveont nesmrtnosti človeka? Ljubezen jo bistv- Boga in zato jo og nesmrten.kdor na ima liu’ ozore postano nosmrten-v t. m je tudi skrivnost Crro pordi če ve nesmrtnosti !i!
G-. Požar nas jo vso Ti-r^nil s svojo lopo pridigo in kar je oe pomembno je sdal nam jo misliti!
Po mali smo im;, li malico, katero nam je orim avi 1 tamkajšnji župnik. Ko smo sc najedli, smo ni ogledali ras Libušnje. V preteklosti jo libi; len jake fara dala nekaj odličnih mo‘ž. kukaj jo bil doma dr. Anton Gregorčič, nolitik in go s modar s tvonik-lrbko bi mu rekli colo ::gori ki
a
Krek". V bljižnji vasici Krn se jo rodil oomemben zgodovira* Simon kutar, ki jo snisal nekaj važnih del » Zgodovina 'Polansko ( doslej ni nihče napisal boljšega dela o tem slovenskem predelu), Po Ime? na grofija Gorica,itd. >voj članke jo risal v slovenščini, la na bi slovensko zgodovino približal tujcem tudi v nemščini.
Iz libu njega smo sc od-oliali na -rsno, kjer smo i ogledali skromno M'o, vi jo sc-' a j muzej, kjer sc it rodil gorički slavč .-k-Gr-».gorčic.ko s o s oslavliali o njeg vaga do a, smo iz src - za li posom s ' o io srčno kri kropile. Gas nas i priganjaj da smo or li odi;”i nroti cerkvi sv. Lovrenca, ki r je Gregorčič roko tun. Pesnik im-a lop spomenik: Gr gorčic je u odobljcn • ot čolnar na razburkan.m mo: ju.
Po recital1 resni oči smo d li na vtobus in z njim proti Bovcu, kjer smo imeli dobro 1 osilo.lo kosilu smo so zbro.li nred bovško cr-rkvi jo, k i e r je im 1 besedo '-os >od kralj, ki nam jo orisal zgodovino tolminske tako hitro in tako izčrpno, d -, si nisem mo pel nič zarisati. V vlogi jo prof. • 'rali naravnost briljiral in, ko sem aa pot m vprašal, So s je na to •5 predavan j o v malem" pripravi j al; «ni jo odvrnil v da je samo ponovil, k r zna.
Iz Rove a s .o. o sc oc 1 j ali navzgor ^roti izviru Soče. Vmes smo so ustavili, v vasi Soča, ki. r smo si ogledali r .lieve sliko .Peljali smo sc tudi skozi vas Trenta, lrjcr ic kot zadnji duhovni1?: služboval nas ve.liki’ •Dianinec Jože Abram.
Do izvire, j c oo smo dospeli vid.anu voljo. Tudi vreme se j c-, izboljšalo, tako, da smo si lahko nemoteno o .ml dali izvir roko 'Joče. Od tu jo n k; avt • bus na pobudo prof. ..-ovari a zapo'i ial tudi uroti Vrtiču. Ob c sti na Vrtič smo videli kip Susya,ki "leda proti Jalovcu Razgl. d ra Vr viču iv bil čudovit.Videl si risoinik, Razor, wjstrovko. Jalovec in še in 3o. 1 vod,1., kov ra-o mor ti kravlu na ot, nnoot uroti domu. med potjo domov smo se ust vili 1 v T Iminu, k. r sno imeli malo časa.
Izlet jo bil zelo leu in je tudi v celoti us vi, zato bi s - rad zahvalil v imenu vseh. faotov yospodu Vetrihu za organizacijo in ž- '.im, da bi bil vso.k nadaljnji izlet tako skrbno in dobro pripravljen .
ČUDNA SLIKA
Stoji že dolga vrsta zamišljenih ljudi, ki gleda venomer na sliko tam pred sabo.
Se sam se ustavim in jo mogledams
Rdeča lisa se vseprek raztega, črna vzdolž poteka, rumena, modra,
zelena z rjavo se prepleta....
Kje ena se začenja
in druga> se končuje so" no vidi.
Ustavi se gospod in meni ;
"To razdejanje je in uničenje v Hiroaiai.”
"Ne vidi s modro senco tam?
To morje bo od daleč, ko lahno valovi v z ah a j a j o če m soncu,-' meni drugi.
bc tretji se jo opogumil:
"Orkan, ki v Sahari divja, tu dvojnik j c njegov!-'
"s , '
-ID-
Poslušan te ljudi, in premišljujem njih besede Al nisem sam,
ho v svet življenja strpam podoben morju, ki tiho valovi, orkanu,
ki v Sahari divje....?
In tu imate novo sliko,
ki ni naredil je slikar
in čopič sc jo ni dotaknil:
neznana vsem jo,
barviti splet - uganka,
zdaj orkan, potem curljanje morja
nihče je ne spozna.
Glejte me !
Tu sto jim pred vami :
Slik"-. Božjem, slikarja, neznan vsem in vsem poznan.
Lupus
-l|
OBISK-GOTIKE NA VIPAVSKEM
Zadnjo uro pouka likovno umetnosti so minevale v stilu dosedanjih.Gospod rektor nam je kar tako mod uro omenil J po ekskurzijo po Vipavski, ki ima kar lopo tovilo gotskih spomenikov.* Niso kdov.: Bankini v primeri § 3vei ovnimi, so pa naši, kar je največ vredne. Obljuba dola dola.
Redovalna konferenca je minila, zopet smo zaorali novo brazdo, globljo od prejšnje. Kakor nismo mi, talco tudi gospod rektor ni przabil na obljubo. Nekaj časa prod koncem neke šolske ure jo s povd -.rkom nepomembnosti povedal, da si bomo še tisti dan ogledali vip vsko g'tike. Navdušeni smo to sprejeli, pa ne le iz zanimanja u etnostne zgodovino, ampak s hudomušno pripombo, ki ni bila rosno izrečeno.? 'Pa bo e lo nekaj študija .:i Sc predno smo sc mogli dodobra okrepčati pri kosilu, smo hiteli v žo pripravljen kombi. Gospod rektor jo že ogreval motor in hitro smo sc odpeljali.Kmalu smo za seboj zapustili Ajdovščino ter sc pripravili na izstop, kajti kot bi mignil jo bil ured nami kromber>ki grad, kjer smo videli mnoge zanimivosti. Najprej sme pričeli s slikarstvom ter lahke videli na raznih delih vse st pnj razvoja cd starih realističnih stvaritev, kjer že takoj vidiš pomen in namen sliko, do idealističnih , vi so zg Ij razmišljujoče narave. Le tako je moderen čl vok prisiljen k razmišljanju in občudovanju lepote.
.j le dii je ogled arheoloških najdb naših prednikov.
Prav gotovo o najdragocencjši ostanki najdbe betuiškega področja, kjer s odkrili številno grobove.Ne smem pa pozabiti drugih predmetov, ruvdvsom kuhinjske o pr,.me in posode. Nadalje smo si ;t muzejsko zanimivost ogledali bogato spomenike iz NOB na Primorskem, od zastavic do tonv.
Iz tcg.?. razberemo, da Primorska kjub močnemu vplivu fašizma ter njegove nadoblasti celih 25 let ni male naredila za svobodo v kateri živim?.
Z.a o cric d nam jo preostal le se star, slabo e hran ion krilni oltar ter kip sv. Pav].e, ki je bil nred nedavnim colo na razstavi g-tike, kar priča, na je dragocen.
Po končanem ogledu tega gradu san se t-pio zahvalili pri-jaznemu vdiču, ki natn je v soomin dal cele zbirk>'.prospektov.
Pot nas je potom vodila proti Havnam nad Črničami.
P dina, zanimivost tu je bila zlati oltar. Faza j grede smo si oglodali še batujeko farno c.rkev, kjer nekdanja zakristija postaja pravcati muze j.Tu smo videli originale gotskih stvaritev, katerih odlitke smo videli v Kr mborkUj tu so tudi izkopanino starih /pr ob c v ter znameniti "Agnus Dei", t s- nekakšno brc 'ko, ki sr 'e danes prijetne za oči in dragocene za arhe'••lego. Pe^.eg tega so iz okolice sem prinesli še kipe svetnikov, tor star kamnit kropilnik.
V starem prezbiteriju to cerkve srn si oglodali freske, ki jc zavzemala, col prednji del prezbiterija, a je zaradi raznih obnr-v v preteki sti mo en • okrnjena in vsebuje le še tri svetnike
Obogateni z novimi spoznanji smo sc vinili v semenišče in nc več s zadovoljstvom.da smo zamudili rtudij, ampak veseli, da sm videli t-liko lenega.Za vse to pa gre hvala gospodu rektorju.
Pl a d ovan
sa ;ca
Kdo si,neznanka ?
Nerazumljive so tvoje kretnje, sreča.
N i s o bo'vas t v o.
Ustne na j bo fate j.:'ih te pogrevajo.
Nisi prešernost.
Plešoča telesa te ne izdihujejo.
Kam si namenila i'orak?
V •'•ore kjer padajo trupla v Prepade? V cerkve, koder se dolpo asi jo 1 .tristi ani?
Na i vri s ča kjer mladost - išče utrujenost?
■orda pa pre? piedat cvetočo čeznjo
in se opajat ob vonju pomladne
njive?
ŽALOST
Dobro jutro,žalost, žalost z zasanjanimi očmi.
Kaj mi prinašaš v svojem pogledu?
Vsiljiva spremljevalka dolrih popcldnevov, zamolklih večerov.
Stanovitne jča si od upanja.
Vztrajnejša od zvestobe.
Kaj mi prinašaš v •••labavih, rokah?
pesimist
NASVETI
Prst sem molel v zrak najmanj pol ure in sem že hotel odnehati, ko ni ustavi avto. Glej čudo s ženska je !
"Dober dan, a, greste proti Novi Gorici?"
"Da,, lahko prisedete, • je odvrnila prijazno ženska.
Nisem ie mogel uvrstiti v nobeno "kategorijo", ki jih imam (poročena-neporočena, verna-neverna, itd.). No prav, si mislim, pa, bomo molčali, dokler me ne pripelješ do mesta,kjer bom izstopil, be eno presenečenje!
"Kako pa da stopate sedaj, sredi dneva in sredi tedna in še s potovalko povrhu? Ali hodi : kje v šolo in sedaj špricaš?"
Nisem vedel, kaj bis ili naj ji povem, kaj sem, ali ne?
No via bom- bomo videli, kakšen bo učinek?
"Ja veste, jaz sem v semenišču, na gremo sedaj domov za praznike! Domov je pa le lepo it , ali ne?"
Potem premor, iz katerega nisem mogel razbrati nič določenega,. Voznica, je osupnila, a je kmalu nadaljevala :
"Vi t rej mislite študirat za duhovnika, za župnika., a ne?
Glej jo babo hud..., si mislim, kaj pa jo briga, a?
Naglas pa rečem: :!3 tem, da sem v semenišču, še ni nič rečeno, kam bom potlej ioli Veste, se je treba lo odločiti. •
"A takoooo? Ja, prav ste povedali.Veste, jaz imam brata duhovnika, cl jo v le me nat, čop: av sem nu govorila, naj ga ne lomi. Sedaj ga pa nakai zafrkavajo, če', da ima preveč moderen verouk: in kaj jaz vem 'v kaj vse. Veste jaz vam svetujem, da prekleto dobro premislite, proden so za to odločite, to j ■ ter o. p s-, nehvaie no novim. Ja, ja, to jo zanič. Pravim vam;Dobro, pr..mislite ! "
Na, glej ga zlomka, sedaj pa še to! -les mi je zaprla usta, nisem si še opomogel, ko som ji že moral reči, naj mi ustavi, da bom izstopil.
"Pa le a hvala in nasvidenje !;:
■•Nasviden je in premislite, pr- dno sr. boste odločili ! je •;e dejala in notom divje odpeljala.
j e daj smo pa tam, si r -čem, ko zagledam tablo, ki .mi povo, da imam do dorar, e tri kilometre slabe ceste.Bom na razmislil, si rečem in stopim na pr • no pot. trnaj naredim nar korakov zasij.-’im za seboj ro>ot, .imo se na vozu pri ’eljc moj sovaščan, ž . pril., ten človek, a do ora du a.
0, jo mahamo domov, a! Daj no, prisedi na vozilles jc , da konj slabo vlačo,a bo žo ilo!"
Ves vesel sem s potovalko v roki sko šil na voz in žo sva so pogovarjala.
"Ti boo šel a žumika, ne ! - me ogovori, kor sem utihnil. "Veš, neka i bi ti nove dal. vsi li ud j o ."lo da.io estrani •'upnike, a j az iih no, to r vem, kake morajo trpeti in so žrtvovati- seveda, čc so nravi- ki kot iih jo Bor hotel!
Nastala je ti ina. kant -oj, danes-n-. ima' srečo, si mislim, vsi ti dolilo moralne nauke ! Ampak tale "stri-5ko" pa ’ ar do ro misli. 3po je možakar or-trgal ti I o :
"Jaz spo : tuj era šumnike od takrat;, ko •1i je duhovnik x naredil neko veliko uslu.ro, latore ti pa ne povem.Povem ti lo to, da sem r;a oro j Kani če v.al in ra zasmehoval-on pa je to ve del. ION uk tema mi j storil, lahko re šem, ve likansko uslugo! eie tedaj sem spoznal, da on šivi in prav tako tudi drugi, toda ne vsi (-tu je zvi . .1 glas-), tako kot t; zapisano v evangelije.. '$ j fant noj, 1- no j di po tej poti— splača se! o ritlel, da boš do gosood.Veš kak, ko bo postal šumnik, ti bovi za novo mašo oritrkov 1 :f'
N-.ollTi.il sem- tudi tokr -t, če nrav se nisem peljal v avtu in ie ni nihče "obdeloval" a 1; ni i besedami, ošakar jr govoril po -domače. kmalu nato se skoči1 z voza in se mu zahvalil ter ori el proti donu. il som za spo nanje boli potrt kot pr j, ko sem pri el iz avtomobila, a obenem bolj vesel, kajti vedel sem, da o vedno reka j 3.judi čuti z mano, ccnr.-.v le -ti niso najbolj moderni! .■.••is e m pa mo pel razumeti, čemu tak razpon med te . dvema svetovoma.
Pri e1 sen do dom•• in iz hi le sem zašli -.1 br t , ki je noi: "život je tombola... •
J upa
-Ib -
• PROPESO. L JI
DIJAl T
Se.meniski portili or-ani? at or ' itevi Ika ena :Vovk Andrej, sc jo no s re cono snomnil, da bi bilo dobro, če bi odigrali senenilčniki-dija' i neko toVmo s nro esorii. disili je i n mislil ter se končno odločil za odboj: o. ,vojo odločitev je obraslo 'il z bescdrr d s •''Odbojka je primerna za profesorje, ker j ira pri igri ne bo ta' oj •8Po'11a sapa- ! Potem je storil v stik z -višjimi silami •, ki so zadevo vzele silno resno,
tako, da sne se kmalu dogovorili za datum in uro srečanja.
ll
Tekmo so odigrali ob 16 v srodo 4. VI.. Pred začetkom sporada som hotel dobiti nar izjav s strani profesorjev.
Dobil ia sera jo le od "•„ Cerco ta.
••Ismre - : Vedeti zeli lo, kak *en izid priča:"«leto ! n. Derce ; 'Iskras se bo lahko sano iskrilo ob rezultatu!-berneni ka ekipa je bila izbrana z žrebom, za katerega pa pravijo a. profesorji, da ni bil premoč dobro izveden in je bi 'n nekaj odzidkì rote sor jo ra so zasto •■ali: g. .-it •vre h. t, g. berne, g. : ral j, g. Pivk, g. Vetrih, g. 'Iv. et. ■•kimz profesorjev ni imela dosti naviinčev, irr-.zita sta bila lo. dva: g. Požar s filmsko kamero in g. opora z ojačevalci.
Prve sèrvo- in prvi -kiksi-, živčnost n • obeh straneh, otipavanje nasprotnika in profesori i oovckeio - 1/ : 8 .
Preobrat io mri'el nenadoma in dijaki vodijo 1:0. Potem sledi dru-d set in profesorji so zo^et borijo kot levi, a glej •ga zlomka, zo et im,.jo smolo: 2:0 za dijake. Potem ra 'ok za naviiače dijakov: profesorji dobijo z dobro tekni o tretji set: 2:1 za dijake. Fato’ pa obračun in končni izid:. 3:1 v korist memeniičnikov. Odlična igr se je končala. Pozdravi, čestitanja pa zopet vzkliki in končno nam intervju s profesorsko ekipo in "njenimi navijači-!
Iskre :'"Haj menite o tekmi?"
g. Spora: "moram povedati, da je bila tekma zelo z ani dva.
Nisem vedel, "a znajo mekaterd profesorji tako p	dobro idrati, imajo pa veliko smolo. Oboji
so precej dobri, tako, da rezultat ne odgovarja dejanskemu stanju. Mislim, d so profesorji enakovredni ali pa še boljši kot di jaki :::
Iskre: g. Požar, kaj pa vi nenite o današnji tek d? g. Požar:	• Izredna! Dogodek svetovnega slovesa! Prvič
v zgodovini na lega. semeni ča se spooa.dr.ta dva, nasprotnika, ki sta ves čas v zagrizenem dvoboju. Igra je lemo potekala, moči so bile približno enake, tekma je bila fair navdušenje gledalcev je odgovarjalo, želel bi pa, da bi bili oboji zmagali."
Iskro: Pred tekmo ste nam obljubil izjavo, torej, kakšna se vam je zdela tetra in ekipi?
G. 'raljšče bočen biti strogo kritičen moram reči, da je bila igra v gl vnem i-grv začetnikov. Upoštevajoč, da. se odbojka v semeni -ču no go j i 'ot šport številka ena, ampak da je bolj rekreacijski šport, ie trebe, priznati dobro voljo na o' eli straneh. Dijaki so gotov bolj streniran.i in alarmi, zmagala je ladostnafsila in stare j m. niso vrgli priti lo izr .za. e večno se jo izkazalo, d.v ima mladina bodočnost."
Iške: Gosmod rektor, bi izrazili e vi svoje mnenje? g. Vetril1.: "Veseli no, da ina jo f ,nt je vsaj npjip.ri u ire mo č nad mr o f e s or ji! ‘
Iskre : In kakšen smisel naj bi imela tek a? g. Vetrih:"To jo vedno ozitivno, da so pomerimo na različnih področjih: Ponavljam na , d-, bi bilo sramotno za mlade fante, ki vsak dan igrajo, če bi. izgubili proti starim profesorjem in dedcem, če tako ročem,ki so
že izgubili kondicijo za tako naglo igro, ki zahteva hitre,idi refleks, kot ga ina človek pri nidersetih letih. ” Iskro: Slišal sen:, da ste govoril nekaj o naši ekipi»
Kak na se vam je zdela, premočna?
,g. Piv':: ' Premočna ni bila. i nismo nič igrali, nismo imeli niti enega trening in prvi set smo zapravili brez potrebe, ko je kil tako rekoč dobij' n.Haibna&npaka in bili smo ob prvi set. Jicor pa sem s te'"mo zadovoljen:
Iskre: g prefekt bi	i li vi	’-aj pri orniti	k vsemu	temu?
g. Albreht:" Želim,	da bi drugič igrali pod	enakimi	pogoji
6:6 (dijaki naj ne bi imeli rezerv kot so jih).
Po 1-ono. ani tekmi so bili vsi profesor ji mnenja, da se igea povratna tekma v bližnji prihodnosti-u-'1 jo, da se bodo na -i ekini oddal ili.
Jo ':e>e u to u	potr bon	so komentar ?	••.-.?• 'o
tega, naj bo raje g.	Snomova	izjava, kateri	se pridružu-
jemo tudi fantje ; 1 Že li -o si ':e vPč ta-nih srečanji"
VAJP
SPRA RiVANJE VESTI
Sklonjene glave na grešnih telesih.
Zaspana srca v zastarelih du ah.
Vpraš \n j a adajo v neznane globine.
Razblinijo se kakor voda v pesku.
Zbogom dan, ki si se i izmuznil is rok.
Jutri bo boljo, jo zavzdihnil bolnik malo pred smrtjo.
Pesi'list
SEi-iEF I -KO IZIÌAZUJ LOV JE
V SVŠ se že cl 1J e casa uporabi ia io posebni sočni izrazi,
Iti zelo poživljajo naše življenje. 0 tem bi rad neka-' spregovoril.
Prvo, osar sem se v SV. naučil je bila beseda “čorba/1.
Kdaj pa se rabi beseda čorba"? Ob vsaki priliki ! Ko te profesor "dobi na hladnem" in ti da spominek, ki te opozori* da se bo treba	učiti, je najlonb,	da	reče 1 :	'čorba"!
In če je stvar	zelo huda ; "čorba	na	kubik"! V	ta namen
pa se rabi tudi beseda "mater- . .ecimo v praksi : "Mater vola, me je zač umat.il!" S tako frazo označi vipavski semeni :cnik svoje znanje in s tem nove tudi, da. je pristen . lo ve ne c -narodnjak.
Vendar semenišČnik ne rabi sa	o te besede.	Je tudi
beseda " šiuk",	ki označuje oceno	na	k toro so	non o sni
italjansk'. šolarji, vipavski semeni čuiki na se ob njej zamislijo...
Kajhuje p. ie takrat,ko seneni“-čnik pove svojemu bratu v nesreči, da - a jo pr c / e s or "z -.špukal'--.. . “Za puka* pa te lahko r.a eno konferenco, ob polletju in naj slab - je , če to na koncu ali tik pie d koncem leta. Sicer jo es, da se moral učiti, če bočeč izdelati razred a je tudi res, da prodajajo v Vipavi strine in bombone ki ji.h je treba med študijem no jesti, -ato so n ’ počitnice, no ! Za1 a-»? va se uei 'O ali bolle, da se na napakah •'či.no ! (KI.avrò pa .je, da se uči oi
"Važno je, da rastemo!" vzklikne od č .sa do časa kak oemeniččnik in s t m n o-e V- mo fr.:, •••o, ki j- nre-ei rabljen,:, a SVb. Da, d ., važno j , da rastemo, če bo- -o zrast li, na je drugo vpra anje?
-zo-
Semenišč- .iki pa smo zelo ustrežljivi drug do drugega in kot talci, si radi delimo 'oralne nauke, '-le posebno takrat, ko se r.aš sobrat znajde v stiski, recimo baki le : Fant bi rad el igrat košarko, pr mora igrati k armoni j .V takem primeru pridejo prav tolažilne besede: "A nisi zadovoljen? daj no, a ne razume";, da se ti da monost, da lat ko razvija svoje sposobnosti? Izkoristi ponujeno možnost, no izrabljaj zaupanja?" In v talcem primeru fant običajno "poponi".
"Popeniti-1 -'-o'tieni pokazati. kak šen temperament Ivan in nokazati kak no bogato izrazoslovje imaš! Všasib uide pri takem dialogu tudi kalana e lesoti na besed • /z v:c;ega Juga.
Tako fant pokaže, da zna tudi srbohrvaščino, da je talent za jezike. Svoj talent p,c kaže s a v o pri taki' motivih, v Šoli ne-v oli zbira spominčke (tako 1 ot naš Sančko značke).
"F&ntàzija v G-molu" ! vzkljJcne semeni tonik, lo mu povedo n ko zelo lepo, a novra j. tno novico, /.e c imo to, da je pisal špls-co nalogo -2, ali z besed mi: Ico r i j zadostno ali e zadostno. Dru-ače pa sc ta izraz rabi tudi v primeru, če predstojnik napove kak oortni 'lan. 'lazlika je lo ta, d pomena v tem primeru izraz i to koš naslov kalo-ac ove 'njive: Izgubljene iluzije.
ŠP' X
OGLAS ! ! ! ■
Stric iz A'«erilce, javi se ( seveda, če imaš ček za milijon dolarjev) in mi mo Iji nek-, j denarja, da bom v SVS konkuriral "•francoskemu kapitalistu" !
SEMbr IS3.CA !
Brane:	ri nas jo bila to leto taka zima, da so liudem
pri re kem po .grebu padali iz oči koščki ledu namesto solz ! Ciril: To ni nič ! Pri nas v Murski je bilo lani. tako vroče, da smo morali da iati koko -i • sl idole d, sicer bi se jim .jajca v trebuhu na trdo skuhala.
-u-
Brezlasec
3P0i.iT ! ŠPORT ! SPORT ! oPC RT ! SPORT ! SPORT ! ŠPORT i sl ORT ì SPORT Ob izidu zadnjih -Isker- sc so bralci pritoževali, češ da je šport obsegal preveč prostora.Deloma io to res.
Zato bi v naslednjem pregledu športnih dogodkov navedel le suhe podatke in neba j pripomb o našem p rtnem življenju v semenišču, da 11 Iskr. - no bi zaradi toga postalo športni časopis.Od zadnje izdaie Isker- je bilo odigranih več prijateljskih tekem z Gočani in Vipavo in sicer v košarki in nogometu. Hajprc j smo so z gočani srečali na našem košarka ikem igrišču. Z:a pr smo slavili ni z rezultatom 58*48. Potem pa sme se sre'ali najaogomo tnom polju, k .j er so Gočani slavili zmago, saj so bili naši tepeni kar 7^2. Toda naši fantje so jim ta poraz vrnili n.a rokometnem igrišču, kjer so v nalom nogometu popolnoma na' igrali Gočane s 5:2. Prijateljsko tekmo so naši fantj* odigrali tudi s Vipavci in zopet v košarki. Rezultat je bil 46:40 za semenišče. Zahvaliti se m rano vsdm ekipam, katere so gostovale pri nas in nam popestrile naše semeniško življenje. 3c posebna hvala Gcčanom, ki so naše igralce pogostili. Nadalje je ekipa 1. a. odigrala tekmo z goški >.i nln,dinci.
Tudi mladinci niso bili nič bolj uspe ‘-ni kot starejši, saj jih je l.a. premagala 7 '2.
Pomemben dogodek, pa jo bilo o mnogih 1 tih k šar’"arsko prvenstvo-, semenišča. Nastopilo j., šest ekip z 27 igralci.
Kot smo pričakovali, so prvo mesto zasedli tr* ti«. ' lei, ki so dali le ono c V ino. '-dino presenečenje tega prvenstva pa jc bilo drugo mesto kipe R.r, (Rclicuiac roliquaruia) , ki so jo sestavljali različni ostanki. Le enkrat je bila. poraze a in sicer v tekmi s III. a.
-zz-
ŠPORT ! SPORT ! SPORT ! sPO 1T ! PO iT Ì sPORT ! oPORT i jpGRT 1 ŠPORT i SPORT !
LESTVICA:
1.	III.a.	5	5 0		458:150	+ 300	10	
2.	R.r.	5	4	1		170:190	-	28	8
3.	I.a.	5	3	2		277:232	4	45	6
4.	II.a.	5-	2	3		219:232	-	13	4
5.	II.b.	5	1	4		106:273	- 172	2
6.	I.b.	5	0 5		180:302	- 194	0
	STRELCI:				
L.	Pal jk Jurij	140		6. Vovk Andrej	80
2.	Ruter Marjan	122		7. Tori Anton	74
3.	Celar Janez	104		8. Čuk .Rado	68
4.	Žagar Jože	104		9. Čuk arko	66
5.	Kerin Tone	103		10. Piošec Ciril 54	
	FAIR PLAY:				
T ,	III. a.	35	4	1 teh.	
2.	R. r.	40	4	0	
3.	II. a.	49	4	o	
4.	I.b. ■	46	+	4 teh	
5.	I.a.	46	+	4 teh	
6.	II. b.	00	.g.	2 teh	
Kot zadnjo pa naj	• •onim c zaklji’Sni del s o meni oko go.
sponaldonokcga prvenstva v n^^netu. Zanimiva tekma je bila lc zrnaca Ti.a. proti III.a. s tesnim izidom 6s5- K liko sre ča so inoli igralci I.a., se io videlo drugi dan, ko jih je premagala ekipa II.a. 6:4. To pa jo III.n. br,z težav premagala s 5 il.
-2.Ò
SPORT ! ŠPORT ! ŠPORT ! oPORT ! ; -PORI' :. -PORT ! oPCRT ! ŠPORT ! SPORT ! SPORT
L' o TV ICA PC OPATI DP S IH;
1.	III.a.	7	6	0	1	71:16	12
2.	I.a.	7	5	0	2	55:33	10
3.	11. a.	7	4	0	3	35:13	8
4.	I.b.	7	0	0	7	16:81	0
Tudi	tokrat	sta	najboljša			strelca	Ovviar S5 in Rut er 39
golov.
Obli ubije nogo. komentarja - t ra lji e kritike- ki sen jo obljubil, pa, dragi bi'-alci ne u ren podati zar di že omenjenih pr oblo n,- v. aj naj ob kancu " Isk. ga leta rečem k ilportni 1 dejavnostim? Mislim, da smo -»o svo 1 ih zmožnosti d kg.j aktivni, sai ina io dobro asfaltirano igrišče, ki pa je sedaj z roflv.kt -rji usposobljeno trdi za nočne igro*
' v VIPAVI
ISKRE :	glasilo semeni'Ičnilcov v Vipavi
LETO : VI
ŠTEVILKA? 4	8. junija 1975
NASLOV UREDNIŠTVA:
Vipava 149, 65271 Vipava UREJATA: Paljk Jurij, Andrej Volk ODGOVORNI UREDNIK: Pavel Sporn V IN JE TE: Lupus MATRICE:	M. Čuk
RAZMNOŽENO: v 150 izvodih
TISK: Janez Celar, Marjan Ruter, Strle Dušan, Tori Antton,
ISKRE
Inv.št.
19079
Šolsko glasilo
KNJIŽNICA
Leto VII,
"OOOOOO1190794
f
CT
2
«
ìn
Semenišče Vipava
1 9079