Novo mesto, 23. septembra 1955 Stev. 38 Leto • l*8tndicj in izdajatelji: Okrajna odbora SZDL Kočevje 'XV" rue,to 'iiiaja vsak peiek - Urejuje ureUoiiki vdb«ir«*ninn mnSa *«■> din rtnllrrnn 240 din VirtWM?H«n 29 kaznivih dejanj. pri reševanju teh vprašanj. Če pa svete združujemo in jim nalagamo delo z mnogih področij, svojih dolžnosti ne bodo mogli uresničevati,« je med ostalim dejal v uvodu posvetovanja predsednik OLO Franc Pirkovič, Čeprav o delu novih občinskih ljudskih odborov v prvih treh tednih njihovega obstoja ne moremo še kaj posebnega povedati — potreben je čas, da se bodo utrdili in čimprej postali pobudniki vsega dela na svojem področju — pa moramo vendarle prav zdaj opozoriti na bistveno važno nalogo, ki stoji pred temi odbori in vsemi političnimi organizacijami: zagotoviti sodelovanje državljanov v neposrednem upravljanju občin in okraja. »Milijoni državljanov naše domovine bodo odslej lahko neposredneje in aktivneje sodelovali pri reševanju osnovnih vprašanj družbenega življenja. To jim bo dalo novo vzpodbudo za razvijanje iniciative na vseh področjih družbenega življenja,« je dejal tovariš Edvard Kardelj, ko je pred Ljudsko skupščino utemeljeval zakon o novi ureditvi okrajev in občin. Temu, neposrednemu sodelovanju prebivalstva z oblastjo, je treba zdaj zagotoviti, da bo res zaživelo in koristilo napredku naših občin. Iz prakse vemo, da so sveti tudi doslej obstajali, niso pa pomenili —-zlasti v nekaterih manjših starih občinah — v gospodarskem in družbenem življenju občin ponekod skoraj ničesar. Zapostavljanje svetov, zborov volivcev in ostalih oblik sodelo- vanja delovnih ljudi z oblastjo je marsikod rodilo politično in gospodarsko mrtvilo, ki je dušilo pripravljenost ljudi, delati za razvoj svojih krajev in skupnosti, Komunalna ureditev na široko odpira vrata nadaljnjemu razvoju družbenega in gospodarskega dogajanja. Zato si ne moremo predstavljati dobre občine brez razvitih, delavnih svetov. Le nenehno, ustvarjalno delo svetov lahko ustvari pogoje, da se bodo nove občine predvsem tudi vsebinsko uveljavile. Iz osnutkov občinskih statutov pa je razvidno, da ponekod odborniki temu važnemu vprašanju niso posvetili dovolj pažnje. Tako predvidevajo v Mokronogu le 5 svetov, v Črnomlju 6, v Metliki 7, na Mirni in v Semiču 6, v občini Straža-Toplice 7, medtem ko imajo občine Ko-stanjevica-Podbočje, Šentjernej, Žužemberk in Trebnje 8 svetov, Novo mesto pa 9 svetov. Ponekod so združili gospodarska, komunalna in stanovanjska vprašanja v en svet, drugje spet v en svet vse zadeve zdravstva, socialne politike, zaščite družine in delovne odnose. Prav gotovo so v Črnomlju, Mokronogu, Metliki in še v nekaterih drugih občinah predvideli premalo svetov. Pripombe nekaterih tajnikov občinskliih ljudskih odborov, da ne vedo, kaj naj bi sveti delali in da je svetov »preveč«, kažejo tia to, da ni povsod jasna vloga sodelovanja državljanov v svetih in v ostalih oblikah neposrednega upravljanja. Občinski ljudski odbori ne bodo mogli dobro delati, če jim pri tem ne bo pomagalo kar največ delovnih ljudi. Mar bi mogli trditi, da n. pr. Metlika ne potrebuje sveta za komunalne zadeve, ko ima mesto nešteto perečih problemov, ki zanimajo vse prebivalstvo? In mar bi bilo prav, če bi kdorkoli trdil, da »ni ljudi« za člane svetov? Vsebine dela svetom ne bo težko najti, če bodo le začeli delati, spoznavati probleme in jih reševati v okviru razpoložljivih možnosti, ki pa bodo čedalje večje. Poiskati je seveda treba za vsak svet primerne oblike in način dela, da se bodo sveti lahko uveljavili. Določiti je treba njihov odnos do ljudskega odbora, do tajništev, do odborniških komisij, do aparata v ljudskih odborih in ustvariti trdno povezavo med sveti pri OLO in občinskih ljudskih odborih. Pri tem je seveda važna pomoč svetov okrajnega ljudskega odbora občinskim svetom. Statut OLO navaja, da pomagajo okrajni sveti občinskim z nasveti in smernicami za delo, pomagajo pa tudi upravnim organom občin. Na prve prihodnje seje svetov pri OLO bodo povabljeni tudi predsedniki občinskih svetov, da bodo laže spoznali pestro delovno področje, ki jih čaka. Sodelovanje prebivalstva v izpolnjevanju nalog novih občin je bistvene važnosti za utrditev slednjih. Sveti in komisije državljanov, krajevni Rekorden pridelek bombaža v Makedoniji Po ocenitvi strokovnjakov bo letošnji pridelek bombaža v Makedoniji povprečno 700 kg na hektar. To je za 40 odstotkov več, kot je bil povprečni donos lani. V posameznih predelih, na primer v Strumici, pa bo pridelek tudi 2500 kg na hektar. Z bombaževcem so letos zasadili 13.000 hektarov, lani pa le 9370 hektarov. Švicarsko naročilo v naših ladjedelnicah Na Reki so pred kratkim splo-vili ladjo »Silvretta« s tonažo 10.500 ton, ki je prva izmed dveh enot, katere je naroČila švicarska paroplovna družba. Ladja doseže hitrost 13.25 milj na uro. Druga enaka ladja za švicarsko podjetje bo zgrajena v kratkem. Lovski posvet v Novem mestu V nedeljo, 17. septembra je Okrajna lovska zveza Novo mesto sklicala posvet lovcev iz vsega okraja. Od 600 članov lovske} organizacije v okraju se je posveta udeležilo le 12 lovcev. Posvet je bil zato omejen le na nekaj splošnih navodil za delo. odbori in zbori volivcev bodo i Sprejet je bil sklep, da bodo se-pri tem odigrali nadvse važno stanki z lovci po sektorjih, in nalogo. ' iicer obvezno za vse člane. Most čez Krko pri Otočcu Svečan prifetek obratovanja železo I i varne v Črnomlju Za belokranjsko gospodarstvo! tcr vsem ostalim, ki so pripomo-letošnji 17. september zgodo- da je y Bela Krajina dobila najmodernejši industrijski obrat. Tovari dr. Marijan Brecelj je vinski dogodek: Belokranjska že lezolivama v Črnomlju je pričela s proizvodnjo v novi veliki zgradbi na bregu Dobtllčanke. Svečanosti začetka obratovanja nove železo! i varne se je udeležilo zelo vejiko ljudi, zastopnikov ljudske oblasta, dekrvnib kolektivov, množičnih organizacij in drugih. Direktor zdezoluvarne Ivan Lalkner je f uvodu toplo potzdVaviiil med odi'eženci podpredsednika l7Vf^ij^A sveta dr. Mamtjana Brecija, 'eia.u' Izvršnega sveta Zorana Poliča in Toneta Fajfairja, elana CK ZKS Toneta Šuštaršiča, zveznega Ljudskega poslanca Avgusta Jazbin-ška, predsednika OLO Franca Parkov iča, druge člane OLO in ostale zastopnike. Toplo se je posebej zahvalil tpodpredsedniku OLO Niku Belopa vilo viču za v?o izdatno ipomoč in razumevanje pri gradnji tovarne, prav tako pa tudi celotnemu OLO Črnomelj Zdrava rast potoške „SMREKE" Lepa, »prostorna in svetla! ga življenja. Ob strotfi se'vzga-1 dila mlademu podjetju vso po zgradba v Loškem potoku že ne- ja nov strokovn,, kader. Proizvo- moč, di — embalažni sodi, so vedno časa služi svojemu namenu Dositi truda je bilo treba premagati, da je zrasla ta delavnica — prva potoška tovarna. V novih prostorih že brenče svetli stroj«. Strežejo jim mladi fanitje, od katerih je večji del novincev. Vsi ti Ijud'je skrbno pazijo na stroje — saj so v tem kratkem času arastlj z njimi in so del njihove- Čeda je več socialnih zavarovancev V Novem mestu je bi lo 14. septembra zasedanje skupščin Okrajnih zavodov socialnega zavarovanja Crno-i ~ mesto. Glavna točka zasedanja je bila /družitev obeh zavodov, i -volitev novega skupnega upravnega odbora ter izvolitev direktorja. kupščini sta oba direk- I zavarovancev je dobra petina žensk. Na torja poročala o dosedanjem delu zavodov in finančnem stanju. Oba zavoda sta v obeh okrajih napravila v zadnjih letih velik razvoj in napredek v korist zavarovancev. Iz leta v leto raste število zavarovancev. Samo na območju dosedanjega novomeškega okraja se je število zavarovancev od januarja 1953 do avgusta 1955 povečalo za 3.335 novih zavarovancev. Sorazmerno na število prebivalstva v Beli krajini Je 4.000 do 4.200 zavarovancev pri dosedanjem zavodu v Črnomlju v letošnjem letu kar lepo število, zlasti še. ker je industrija v Bell krajini šel« v razvoju. Novomeški Okrajni zavod socialnega zavarovanja je Imel letos 1. julija na seznamu 9.155 zavarovancev. Povprečni dnevni zaslužek zavarovancev Je pod republiškim povprečje«. Od vseh VREME u (ti od IS. tšft, do 2. oktobra ▼ dneh do 28. septembra dva do ittrsfctra-l padavine, ki bodo v glavnem kratkotrajne Suha madoUfa nr bmlo daljna kot 3 dtai J*° ?° ■•«*.....K" w IftoČBAj!« padavine, ki bodo pre-Mh*ie kvečjemu kakšen djetja. Naj zaključim. Lesno predelovalno podjetje »Smreka« je v polnem poletu in rasti. Zaveda se naloge, ki mu kaže pot naprej. In v tem mu želimo kar največ uspeha! O. K. v imenu Izvršnega sveta in Ljudske skupščine LRS čestital delovnemu kolektivu in graditeljem tega lepega in gospodarsko koristnega objekta. Poudaril je, da se tudi Bela krajina gospodarsko osamosvaja in pohvalil prizadevnost Belokranjcev, kajti od lokalnih faktorjev je v veliki meri odvisen gospodarski naipredek. Razen tega je železolivarstvo valna veja naše indusrrijje Res smo morali najprej gradini težko industrijo, kot osnovo gospodarske neodvisnosti, toda sedaij moramo gradita manjše objekte, to je drobno industrijo, ki je prav tako potrebna in koristna za gospodarstvo, hkrati pa moramo poskrbeti za dvig kmetijstva iin oboje razvijati vzporedno. Na koncu je poudaril, da je začetek obratovanja takega industrijskega obrata važen gospodarski in tpolibčrui dogodek za Belo krajino. Med tem ko je godba iz Črnomlja igrala, so udeleženci čakali trenutka ko bo iz peci steklo topljeno železo. Direki:.-.r Ivan Lakner je naprosB dr. Marijana Breclja, da z železnim drogom odipre peč. Takoj nato je steklo tekoče železo v pripravljeno posodo in pričelo se je vlivanje. Mladi livarji so nallili manjše posode in fth odnesli do pripravljenih modelov. Udeleženci so z največjim zanimanjem o- DOLENJSKI LIST v vsako hišo kočevskega in novomeškega okraja! pazovaJli H vanje, saj mnogi od njih Še niso videli takega dela. Vsekakor je nova železoliivar-na lep dar dolenjskemu gospodarstvu in še zlasti Beli krajini ob deseti obletnici osvoboditve. Ta sodoben, po vseh modernih načelih grajen objekt, je zgradilo novomeško gradbeno pod jen je PIONIR. (r) Združitev gostinskih zbornic Gostinski zbornici okraja Novo mesto in Črnomelj sta se pred kratkim združili. Sedež združene gostinske zbornice je v Novem mestu in obsega območje prejšnjih okrajev Novo mesto in Črnomelj brez Predgrađa ter občini Kostanjevica in Podbočje iz dosedanjega okraja Krško. Začasni predsednik ^zbornice je Rudi Pintar, upravnik hotela Metropol, tajnik pa Ludvik Bencik, dosedanji tajnik okrajne gostinske zbornice Novo mesto. DOVOLJ SUROVIN IN NAROČIL, TGDA STROJI NE ZMOREJO Tovarna Ee*sad je bila zgrajena tik po vojni. Njena zgraditev je uiia boi j simboličnega kot gospodarskega pomena, saj so mnogi prerokovali, da ne bo imela surovinske osnove. Medtem ko so bile stavbe grajene vsaj do neke mere po modernih načelih, je tovarna dobila povsem stare in močno izrabljene strojne naprave. Toda v teh nekaj letih, zlasti v zadnjih dveh, se je tovarna pričela razvijati in dobivati vse večji gospodarski pomen. To toliko bolj, ker je njena proizvodnja povezana z dvigom kmetijstva, ki je tudi v Beli krajini pričelo ubirati napredno pot. Tovarna ta proces napredka kmetijstva aktivno nodtjlra. Vsi tisti, ki so prerokovali, da tovarna ne bo imela zadosti surovin za širšo predelavo, naj bi te dni prišli v tovarno. Dobesedno je prezaložena s sadjem! Dnevno dovažajo kmetovalci cTmi «:>d?e iz vs* Pele '-'•n-ine-dovažajo ga pa tudi s kamioni in vlakom. V soboto 17. septembra je stala dolga kolona kmečkih voz pred tovarno. Samo ta dan so odkupili od kmetov nad 6 vagonov sadja in izplačali zanj okoli 6 milijonov din. Od za- četka odkupa sadja so odkupili samo iz Bele krajine že 70 vagonov! Vse to sadje, za katerega so plačali naim^n' 60 milijonov din, bi ali zginilo ali bilo kvečjemu porabljeno za slabo žganje. Poleg tega so odkupili letos na vagone gozdnih sadežev in okoli 40 vagonov paradižnikov. Dovoli tp nem"1'* sadja in ostalih pridelkov tudi iz drugih krajev. In kako je z naročili za izdelke tovarne? Naročil je toliko, da ne morejo vsem ustreči. Samo marmelade bi lahko prodali enemu odjemalcu 30 vagonov in to takoj, toda stroj zmore komaj 7 ton marmelade na dan. Podobno je tudi z drugimi proizvodi. Tako je sedaj delovni kolektiv tovarne pred težkim problemom: kako odkupiti čimveč sadja in zelenjave in kako izpolniti, odnosno zadostiti velikemu povpraševanju po Izdelkih. Težava je samo s strojno opremo. Stroji so izrabljeni, nimajo dovolj zmogljivosti in so neprimerni za tako tovarno. Brez novih strojnih naprav tovarna ne more dalje. Več kot nujno je, da tovarna čimprej dobi že naročene strojne naprave, da bo lahko zadostila ponudbi ln povpraševanju. Mihe in vsestranske naloge Zveze norcev Na vrsti so volitve v odbore | nizacije ZB, ki se bodo prilago-osnovmh organizacij Zveze bor-| dile upravna razdelitvi. Še naprej Končane bodo do konca bo obstal okrajni odbor ZB, kot septembra, v oktobru pa bodo volitve v občinske odbore ZB. Tretji Kongres Zveze borcev je postavil pred organizacije vrsto odgovornih naloz,, med katerimi je najvažnejša skrb za otroke padlih borcev. Nova upravno teritorialna razdelitev na večje občine in okra je je prinesla organizacijske »>remembe tudi v orga- Girličih — spomenik talcem ln padlim garljjmiom tudi občinski odbori, poleg tega pa se ustanavljajo še krajevni odnosno vaški odbori ZB. Število teh ni določeno. Obstojali bodo tam in za tako področje, ki najbolj ustreza delu in nalogam organizacije. Edini pogoj je, da ima vaška oziroma krajevna organizacija najmanj 30 članov. Kot po upravna plati tako se tudi po liniji ZB prenaša glavni del nalog na rsižje organizaoiije. Težišče vsega dela bo vsekakor v vaškj ali krajevni organizaciji kot njeni osnovni edlnrci. Zato je prav, da ipri volitvah izberemo v odbore osnovnih organizacij naijbolj delavne Slane, hkrati pa jih razbremenimo drugih nalog. Potrebno je rudi, da se na volilnih sestankih pogovorimo o nalogah in o dosedanjem delu. To je treba zajeta v poročilu, ki mora vsebovati res vse. Občinski odbori morajo vso evidenco članov, otrok padlih borcev, invalidov, npihovvh prejemkov, kje se nahajajo otroci padlih borcev, kako se uče, v fligavi oskrbi so in pod., »praviti na č*£to, predno bodo te naloge prenesli na osnov ne organizacije. DOPCLNILNJ SOL A Okradli odbor Zveze borcev in Svet z* Šolstvo sta radi letos or- ganizirala v Smihelu pri Novem mestu dopolnilno šolo za otroke padlih borcev. Organizacije naj skrbe, da se bodo vključili v to šolo vsii otroci ipadlvh borcev, ki nimajo dovolj Šolske izobrazbe za vključitev v učenje te ali one obrtne alli industrijske «roke. Prednost imajo predvsem otroci od 16 do W let, v posameznih primerih tudi starejši ter otroci živečih partizanskih staršev. O-skrbnino plača v celoti okrajni odbor ZB. Lanska dopolnilna šola je dala prav dobre rezultate. Vsi u-čenci so si pridobili potrebno šolsko izobrazbo m večina njih — razen nekaj deklet — se je že vključila v uk. Glede vključevanja otrok v učenje, pa je treba poudariti, da posameznn privatni obrtn.ki nimajo 'pravega razumevanja za take orroke. Otrok brez staršev je nekoliko zagrenjen, prikrajšan je za ljubezen in nežnost roditeljev. Zato mu lahko dober mojster deloma nadomesti to veliko izgubo, če ima količkaj socialnega čuta. Zato na» organizacije ZB dosežejo, da bodo tudi privatni obrtniki jemal? v uk predvsem otroke padlih borcev. Pri izvrševanju glavne naloge III. V.ong*esa, to je fikrbi za pravilno vzgojo otrok padlih borcev, organizacije nc smejo pozabki na otroke, ki študirajo. Tem ja treba nuditi pomoč, da bodo nadaljevali šolo. Potrebno se je zanimati za njihove učne uspehe in se posveto vati z vzgojitelji, kako jim pomagati, da bodo prišli do primernega poklica. Otroci, ki imajo živečega enega rod/Uelja, pa se je ta v drugič poročil, so velikokrat reveži. Taki primeri so WH ugotovljeni v občini Žužemberk, verjetno pa so tudfi drugod.Tudi za take otroke mora skrbeti Zveza borcev. Prt odhodu v kolonije se je letos pokazalo, da ^maijo posamezni skrbniki do otrok slab odnos. Bilo ie več primerov, da jim niso dovolili v kolonijo. Češ da morajo doma delati. Vse take primere morajo osnovne organizacije posebej obravnavati in podv7.eti potrebne ukrepe. Ni važna samo materialna oskrba otroka, važno ie tudi, v kakšnem duhu se tak otrok vzgaja. Vse to izoričuje, da bodo naloge osnovnih organizam i ZB velike in vsestranske. Kor bodo imele neposreden stik s člani, bodo te naloge laže reševale, če bodo v odbor h res prizadevyi ljudje. Vse organizacije so h dobile navodila za določeno dvo. Naloge ZB pa niso naloge samo te organizacije, pač pa vteh ostalih organizacij, ziasti pa SZDL, ki naj nudijji Zvezi borcev vso pomoč pni tem delu. R, Stran 2 •DOLINJ8K1 LIST« Stev. 38 Ponosno in vitko se pne v bližini Ivančne gorice viadukt na avtocesti Ljubljana—Zagreb Čedalje več socialnih zavarovancev (Nadaljevanje s 1. str.) razprava o najbolj perečih vprašanjih. Število ambulantnih storitev v zdravstvenem domu naglo raste, prostori pa so tako tesni, da je vsako normalno delo nemogoče. Medtem ko je bilo leta 1953 v domu okoli 50.000 ambulantnih pregledov, jih bo letos že okoli 70.000. Močno primanjkuje zdravnikov, teh pa ni mogoče dobiti v Novo mesto zaradi pomanjkanja stanovanj in premajhnih plač zdravnikov, ki so v novomeškem okraju nižje kot v drugih okrajih. S preselitvijo nekaterih oddelkov doma v nove prostore v preurejeni stari gimnaziji se bo stanje nekoliko popravilo. Kvaliteta zdravstvenih storitev pa se ne more bistveno izboljšati, dokler opravi en zdravnik na dan od 10 do 100 pregledov. Pri taki obremenitvi zdravnikov se lah- Peto leto delavskega samoupravljanja v „Novoteksu" Novomeška tekstilna tovarna »Novoteks« je 30. avgusta slauila peto obletnico, odkar so prevzeli delavci upravljanje podjetja v svoje roke. Na ta dan pred petimi leti so sprejeli ključ tovarne in skleniti, do bodo dosledno izpolnjevali naloge, ki jih zahteva naš družbeni plan. Njihovi uspehi izpričujejo, da so se zavedali zaupane naloge in jo dobro opravili. Da pa bomo v celoti videli njihove uspehe je najbolje, da v kratkem ponovimo njihovo delo. »Novoteks« slovi danes po vsej državi kot tovarna, ki izdeluje odlično volneno blago. Ta uspeh se odraža največ v komercialno-finančnem poslovanju. Blago nikdar ne leži dolgo v skladišču, ker ga sproti pokupijo trgovci, od njih pa potrošniki. Izdelki sami popularizirajo tovarno. Na sejmih je podjetje navezalo stike tndi z inozemstvom, tako da pošiljamo naše blago tudi v druge države. Vodstvo tovarne se s kolektivom vred bori za čim boljšo kvaliteto blaga, da tako zadovolji željam potrošnikov Tovarna je zelo dobro organizirala svojo trpousko mr°-žo. V Sarajevu, Puli in drugih mestih države najdeš kam-garne znamke »Nor>oteks«. S tem, da gre blago takoj v promet, je omogočeno tudi lažje gospodarjenje. V teh letih -leditvami in z lepo gospodarsko razstavo. V nedeljo 11. septembra so pionirji v režiji tovarišice La-cianove priredili dobro uspelo mladinsko igro »Pastirček in princeska«. Na praznik je bilo ob desetih dopoldne na okrašenem prostoru med cestama pred Dularjevo hišo slavnostno zborovanje. Udeležence je pozdravil dosedanji predsednik občinskega ljudskega odbora Albin Stok. Opisal je gospodarski lazvoj straške občine v desetih letih, ki nikakor ni majhen. Obrat »NOVOLESA« zaposluje sedaj enkrat več delavcev kot pred vojno. Tu je velika železniška delavnica za popravilo vagonov, tu je močna kmetijska zadruga s številnimi pospeševalnimi odseki in velikim zadružnim domom. V Straži je delno zgrajen vodovod, tu grade moderne stanovanjske bloke in drugo. Novi mosit je velika gospodarska pridobitev vse okolice. Močno je napredovala elektrifikacija, veliko se je storilo za izboljšanje občinskih potov, lepo se je razvila mehanična delavnica avtopodjetja »Gorjanci«, pa še vrsta drugih del v korist gospodarstva. V kulturni dejavnosti je zlasti razvila delo »Svoboda« s svojimi sekcijami, obnovljena pa so tudi vsa gasilska društva. Po govoru člana Zveze borcev o pomenu praznika je* občanom čestital k prazniku zvezni ljudski poslanec Avgust Jazbinšek Nato je mešani pevski zbor Svobode pod vodstvom Borisa Plantana zapel nekaj pesmi, za njim pa še moški pevski zbor. Za tem so pionirji v narodnih nošah zarajali nekaj odlomkov iz narodnih plesov. Priznanje za lep nastop je šlo tudi tov. La-cianovi, ki žrtvuje mnogo časa za kulturno udejstvovanje v Straži. Pri prireditvi je ves čas sodelovala tudi novomeška godba na pihala pod vodstvom Iva Mitaka. Po sporedu na prostem so si udeleženci v velikem številu ogledali pomembno gospodarsko razstavo v zadružnem domu. Zelo poučen je bil kmetijski oddelek razstave s prikazom uspehov, doseženih s pomočjo agrotehničnih ukrepov in neuspehov brez slednjih. Na razstavi so bile zastopane vse kmetijske kulture tega predela od pese do sadja in grozdja. Kmetijska razstava je zavzemala vso manjšo dvorano zadružnega doma. V veliki dvorani je razstavil svoje izdelke — panelne parkete — v raznih oblikah in kombinacijah obrat »Novolesa« v Straži. Pohvalno je, da so na raz- stavi sodelovali s svojimi izdelki tudi privatni obrtniki. Razstava konzerviranega sadja in zelenjave je pokazala, da si napredno gospodijstvo nezadržno utira pot tudi na deželo. Avto podjetje Gorjanci iz Novega mesta je razstavilo pred zadružnim domom dva tovorna avtomobila, ki so ju popolnoma obnovili v delavnici v Vavti vasi. Prav tako je podjetje za popravilo vagonov r^snavilo t»i obnovljene vagone. Delo je ta dan v srtraški občini v glavnem počivalo; občani so v resnici praznovali. Blaževskc vinska smola V vasi Blaževci na hrvatski strani Kolpe so pripravljali za 4. september veselico. Ker veselice ni brez vina, so Sli ponj v zadrugo na Vrbovsko. Pri prevozu vina pa so bili vozniki menda preveč v rožicah In prišlo je do nesreče. Pod vasjo Plemenita? je voz zašel pod cesto in neprevezan sod « 30(1 litri vina je padel z voza in se skoUlil po bregu proti Kol pi. Seveda se 1© razbil, vino oa razlilo. Skoda je najmanj 30.000. din. skega zavoda. Za direktorja Okrajnega zavoda socialnega zavarovanja so z aplavzom izvolili Miho Počrvino. Sprejeli so še sklep o ustanovitvi podružnice zavoda v Črnomlju, ki bo opravljala samostojno vse posle, ka 1954, kakor je bilo pomoloma natisnjeno. Uredništvo Dr. Božo Oblak: Zdravstvo na Dolenjskem V časopisju in v kavarni, doma ln v pogovoru z znanci pridemo med branjem ali kramljanjem slej ko prej na vprašanja o zdravstvu ali o boleznih, kar je i zdravstvom tesno povezano. Vsak dan beremo članke o raku, o nalezljivih boleznih, o čudežnih operacijah, o revmatiz-mu, o zastrupljenjih in podobno. Ljudje smo že taki, da radi beremo o teh rečeh ln poskušamo s svojim mnenjem razčleniti vzrok«, pa malo udariti — vsaj v besedi — čez zdravstvo, saj vsak tako rad pove svoje mnenje o tej stvari, če že ima prav ali pa ne. Takt smo. Ce nam nI kaj prav, potem je pa pač nekdn kriv, le sami nismo, v našem primeru je kriva ali ambulanta, ati bolnišnica. Ce smo osebni, potem krivimo določenega zdravnika, često kar po imenu, če se pa le da, še socialno zavarovanje, socialno skrbstvo ali pa kakršnokoli ustanovo, ki naj bi Imela s tem opravrti ali pa ne, 1« gil smo pri vsem silno prizadeti in vzvišeni nad stvarjo, krivi pa prav nič. Res je vzrokov je lahko povsod nekaj, večkrat pa le leži vzrok pri nas samih, samo da ga ne priznamo ali pa ga nočemo priznati. Naše zdravstvo je sedaj tako organizirano, da je kljub pomanjkanju zdravnikov v veliko pomoč prebivalstvu in da je ta pomoč uspešna. V večini primerov moramo to priznati. Precejšnje število obolenj se zdravi zastonj, se pravi, da bolnika nič ne stane in da plača stroške zdravstvenih storitev država. To so nalezljive bolezni, slstema-iični pregledi, rakava obolenja, vse kar je v zvezi s porodom n še marsikaj drugega. Zbral sem podatke za lansko leto in jih obdelal v posebni statistični publikaciji. Ker sem mnenja, da naj zve o tem čim več tudi širša javnost, sem se odločil, da jih objavim v »Dolenjskem listu«, ki je že toliko razširjen v vseh naših mestih in vaseh, da bo lahko vsakdo našel vsaj nekaj odgovorov na stvari iz zdravstva, ki ga zanimajo in morda vsaj malo spoznal delo zdravstvenega osebja, zdravnikov, sester, babic ln drugega personala, kl skrbi za preprečevanje bolezni ln obole-vanj ln za njihovo zdravljenje Ker je bila Dolenjska razde- ljena lani še na več okrajev, podajam podatke za vsak okraj posebej, V teh podatkih je zajeta vsa zdravstvena služba okrajev Novo mesto, Kočevje, Krško in Črnomelj, pa tudi skupno za vse okraje v okrožju, ki te okraje zajema. Podatke j« po svoji statistični službi zbral Okrožni higienski zavod v Novem mestu. SESTAV PREBIVALSTVA Ce hočemo statistiko dobro poznati in s tem v zvezi obdelati tudi zdravstvene prilike, potem je potrebno izvedeti, koliko je prebivalcev, koliko je šolskih otrok in koliko je od teh prebivalcev socialno zavarovanih. V novomeškem okralu je bilo lani 30.472 moških in 35.814 z>nsk, v kočevskem okraju 16.273 in 18.186, v krškem 35.395 in 37 520 ter v črnomaljskem 11.062 in 13.383. Vidimo, da povsod prevladujejo ženske. To Je deloma posledica vojne, saj Je znano, da je prav po teh krajih okupator zelo divjal in da 50 biLi tukaj hudi boji za svobodo, deloma pa Je to posledica splošno veljavnih vzrokov po vsej Evropi, ki kažejo, da moški dojenčki prežive precej krajšo dobo kakor deklice in da prej umirajo. Prav tako pa tudi več moških umre zaradi nesreč, ozi- osn. šola: Okraj Novo mesto 12.00 Okraj Kočevje , 11,57 Okraj Krško 9.24 Okraj Črnomelj 10,69 Iz tega vidimo, da je največ osnovnošolskih otrok v novomeškem okraju, največ nitjih gimnazijcev v krškem okraju, največ višjih gimnazijcev v kočevskem okraju in največ učencev strokovnih šol v novomeškem okraju. Opazimo pa 8e nekaj, da niti na 200 prebivalcev ne pride 1 učenec strokovne Sole ln da jih je več v višjih gimnazijah, razen v okraju Kočevje, kot v strokovnih šolah. Tudi iz tega lahko spoznamo Žalostno dejstvo, da obrt nima naraščaja ali pa vsaj roma se prej iztroši pri delu, ker ao raznim nevarnostim bolj izpostavljeni kakor pa ženske. Šolski otroci, ki so obiskovali naslednje šole, pa kažejo na 100 prebivalcev naslednje številke: sred. nll. sred. vli. lola: 3,20 strokov. Šola: 0,49 0,28 0,42 0,47 lola: 0,46 2.62 1,49 3,30 0,26 1,83 1,41 Število socialnih zavarovan-cav ni točno, ker ni bilo na razpolago števila svojcev zavarovancev. Zato tem se posluži! približnih številk, ki pa se gibllelo v procentih nreblval-»tva nekako med 15—25%. Največ »varovanih je v okraju Krško, ker je tam tudi največ industrij«, najmanj v okraju Črnomelj, kjer J« industrije malo. Stanje se Je od lani verjetno precej spremenilo in Je zavarovanih oseb letos več. C« pogledamo odstotke prebivalstva po poklicih, bomo do- mnogo premalo. *ill naslednjo tabelo: Novo Kočevje Črnomelj moto Krik o k me tj« «5,75 50,13 50.62 71,02 kmečki delavci 6,13 3,70 5,90 3.56 drugi delavci 12,56 25,68 19,41 11.1B aktivni uslužbenci 7,23 8,83 5,96 6,6« obrtniki 2.50 3,75 2.M 3,00 vajenoi Lil 1,49 1.37 1,32 upokotesel in vidrževanci 1.62 1,60 2.17 1,05 drugi 4,70 2,71 2,21 Opazimo, da je odstotek kmečkega prebivalstva daleč največji, za nJim slede delavci, uslužbenci in potem vsi ostali. Jasno je, da se industrija šele razvija in da jo je največ v krškem ln kočevskem okraju, kjer pa zajema tudi komaj petino oziroma četrtino prebivalstva. Zato bo v bodoče potrebno rnisliti na ustanovitev manjših podjetij oziroma delavnic, da bi se zaposlilo odvečno delovno silo, ki sedaj marsikje životari v goratih predelih in |i nI dosegljiva uspešna adrav-stvena pomoč, ker Ima preveč, da bi stroške zdravljenja nosila država in premalo, da bi te stroške plačala sama. Prav zato Je umrljivost v teh predelih višja, kakor pa tam, kjer je zdravstvena služba moderno urejena. ROJSTVA V novomeškem okraju je bilo rojenih 1.660 otrok od tega 829 dečkov in 831 deklic, v okraju Kočevje 759 (380 in 379), v krškem okraju 1.332 (682 ln 650) in v okraju Črnomelj 511 (264 ln 247). Kazen v novomeškem okraju je bilo povsod rojenih več dnčkov kakor doklic. Na tisoč prebivalcev Je bilo rojstev v novomeškem okraju 25. v kočevskem 22, v krškem 18.3 in v črnomaljskem okraju 21. V Sloveniji se giblje to število med 18 in 29, v letu 1954 je bilo povprečje 21,73. Za FLRJ pa velja razmerje od 13 do 55. Pri nas se torej giblje to število okrog spodnje meje in tja do sredine republiških vrednosti, z ozirom na vso državo pa precej nizko, kar je za naše kraje odi-Čaj. Pri nas se ne rodi toliko otrok, posebno pa ne v mestih, kjer je navada, da Imajo družine le dva do tri otroke; na kmetih je otrok le nekoliko več. Vemo, da so pri nas družine z 10' in več otroki redke, na jugu naše države pa je takih družin precej več. Vzroki, ki vplivajo na rojstva so različni; vse "T od stanovanjske stiske, pa do komoditete lahko vpliva na to. Nezakonskih otrok Je bilo lani y okraju Novo mesto 2,1 na 1000 prebivalcev, v okraju Kočevja 1,5, v okraju Krško 1,7 in v okraju Črnomelj 1,3. Ta vrednost nV doseže nikjer 10% rojstev, je pa najvišja v krškem okraju. y zveznem merilu ae Riblje to število med 1,86 in 15,13% rojstev in je torej pri nas na Dolenjskem nekje pri spodnji meji aH pa tik nad njo, večinoma pa celo pod to mejo. Mrtvorojenih Je bilo v prom!-Hh, se pmvi na tfftO prebivalcev v okralu Novo mesto 0,5, v kočevskem okraju 0.2, v krškem 0,3 in v črnomaljskem 0.1 (Nadaljevanje) > DOLENJSKI Št. 4 23. septembra 1955 TUDENT PRED SKUPŠČINAMI DOLENJSKIH ŠTUDENTSKIH KLUBOV Več resnosti, odgovornosti Obdobje upravljanja raznovrstnih gospodarskih, političnih in kulturnih dejavnosti po Svetih državljanov in Zborih proizvajalcev, ki je sledilo spoznanju, da je administrativni način upravljanja gospodarstva na določeni stopnji družbenega razvoja škodljiv, je dalo tudi študentom nove pravice in dolžnosti. Tako predstavljamo študentje v univerzitetnih središčih že danes pomembno družbeno silo, ki nenehno reagira na vse gospodarske, politične in kulturne dogodke. Zakon o univerzah nam priznava tudi vrsto pravic v življenju Univerze. Skratka: študentje smo v univerzitetnih središčih kot organizacija utrdili svoj položaj in ugled, medtem, ko tega ne moremo prepričano trditi za deSo, ugled in pomembnost pokrajinskih študentskih klubov. Dolenjski študentski pokrajinski klubi vključujejo sicer večino študirajoče mladine, kar lahko smatramo za uspeh, morda pa je prav to tudi vzrok mnogih značilnosti pri našem dela, iz katerih lahko sodimo, da karakterizira del članstva občutna apolitičnost. Ta apolitičnost ni toliko izrazita, da bi bila pogosto predmet naših pogovorov, niti ni sovražna; je le vztrajno ravnodušje do vsakodnevnih družbenih sprememb, ki jih doživljamo, skratka: lahko naraste v pereč problem pokrajinskih študentskih klubov. Vsak družben pojav ima svoje vzroke, ki jih moramo toliko skrbneje preiskati, kolikor usodneje lahko usmerjamo naše delo in življenje. Občutno pomanjkanje potrebe, da bi se Stare in nove Profesorska Neki zelo učen in še bolj raztresen profesor je bil povabljen na kosilo. Med jedjo nI bil ravno zbran, pa ga opozori soseda Tinca: »Oprostite gospod profesor, pečenko držite kar v roki.« »Saj res,« se zmeni profesor, »sem mislil, da je špinata!« • Na policiji »Ali ste vi tega moža povozili?« »Da«, odgovori šofer. »Pokažite mi dovoljenje, pro-6im«, zagodrnja policaj. Samogovor študenta Vražje vreme!! Zdaj vroče, zdaj mrzlo, zdaj sonce, zdaj dež. Človek rea ne ve, kaj bi zastavil. Kako se pletejo ribiške mreže Ob vodi sedi ribič in popravlja strgano mrežo. Mimo pride mestno dekle in vpraša: »Kako ee neki pleto take mreže?« »Cisto preprosto«, odgovori ribič, »treba je dobiti kup lukenj in jih z vrvico povezati I« Odličen odgovor »C* odgovorite na to poslednje vprašanje, dobite takoj odlično. Koliko las imate na glavi*« »Dovet tisoč.« »Kako pa to veste?« »TovarlS profesor, to Je ze drugo vprašanje.« in reda študentje izživljali v nekakšni organizirani celoti, n. pr. v akademskih klubih, je verjetno posledica pretiranega individualizma, še preje morda pretiranega ozkega strokovnega usposabljanja, ki nam preprečuje širše in popolnejše zaznavanje sveta in s tem v zvezi tudi uspešno delovanje v človeški družbi. Človeška družba ni mrtva materija, temveč je v nenehnem preoblikovanju in rasti, in le tisti, ki se uspešno vrašča vanjo in jo po svojih zmožnosti bogati, ne samo opazuje ali zaznava, žanje uspehe ter je življenju koristen. Zato bo le res, da je danes vsako strokovno delovanje tudi politično delovanje, koristno pa je v socialistični družbi le, v kolikor jo to delovanje zavestno politično za boljše življenje najširših ljudskih plasti. Delna apolitičnost med mladim izobraženstvom je dediščina stare kapitalistične ureditve. Ta se ne odraža pri nas toliko v proizvodnih odnosih, kolikor v zavesti ljudi, posebno še v zavesti starega in mlađega izobraženstva. Zgodovina in Aetin-ski spomini govorijo, da je predvojni kapitalistični red kupoval in plačeval le strokovno izobraženost, visoko kvalificirano in umsko bogato delovno silo, ki mu je z iznajdbami in delom znala polniti blagajne, hkrati pa je preganjal vse svobodomiselne intelektualce, če so kakorkoli napredno delovali. Prav iskanje samo strokovnih umskih delavcev na kapitalističnem tržišču delovne sile, je povzročilo, da se je velik del predvojnega izobraženstva samo strokovno usmerjal iu to zato, da bi uspešneje in dražje prodajal svoje znanje in s tem učinkoviteje ohranjal svojo eksistenco in eksistenco svoje družine. Tako je kapitalističnemu družbenemu sistemu uspelo pritegniti znaten del izobraženstva v svojo službo in ga postaviti visoko nad neuko, a pošteno delovno ljudstvo. Med ljudstvom in izobraženstvom je kapitalistični red sistematično gradil visok, mogočen zid. Zato strah preprostega predvojnega in še povojnega človeka pred pisarnami, uradi, sodnijami, odloki, odločbami in drugimi oblastnimi dejavnostmi. Od tod zaradi strahu prikrivano, tiho, toda mnogokrat uspešno sovraštvo preprostih ljudi do inteligence. Vsega tega bi ne bilo treba cmenjati, saj to so več ali manj znane stvari vsakemu, ki globlje razmišlja, če bi ne ostalo v življenju in v naši zavesti kljub zmagoviti revoluciji mnogo preživelega in škodljivega. Najtežje se prilagaja družbenim iz-premembam zavest ljudi. Družbene odnose je kljub prelivanju krvi, ki jo zahteva vsak napredek, mnogo lažje spremeniti, kakor pa človekovo notranjost. Take tudi danes zaradi zastarelih miselnosti in naziranj nekateri uradi, ustanove, podjetja Najboljši so na mrtvih stražah povsod po domovini; za nas in svobodo so dali največ, kar so imeli. — Na sliki: spomenik padlim borcem ln talcem v Veliki Loki. Prekop Na zemljo rahlo dei prš!, v nemi, motni zrak razbitih sto lobanj reži. Žužemberk! O njih ne morem jaz, o d jih govori ti! Pet dolgih let ja zemlja moja pila svežo kri, dane* vzela vase bo še izlrohnjene kosti. Franci Kuhar in razni upravni aparati kupujejo in plačujejo izobraženstva izključno strokovnost, pa čeprav ima povojno čisto druge naloge kot predvojno, posebno mlado izobraženstvo. Tako ponekod še danes v gospodarskih in upravnih organizacijah nekateri uslužbenci nadomeščajo pomanjkljivo strokovnost a potrebnim intenzivnejšim političnim delom, a Istočasno ti uradi nameščajo, seveda na podrejena mesta, strokovno izobraženstvo, ki mu je pretežno strokovno delo začetek in konec življenjskega smotra. Tu govorimo o vseh pravnih, ekonomskih in sličnih poklicih, ki imajo izrazito politično obeležje. Razumljivo je, da je pot mladega izobraženca po lestvici življenjskega napredovanja težka, če razpolaga izključno samo s strokovnim znanjem. Toliko težja, kolikor bolj ga je iz življenja iztrgalo samo strokovno usposabljanje in kolikor manj se že v študijskem obdobju briga za vsakodnevne spremembe v družbi. Slehernemu študentu mora postati slej ko prej razumljivo, da delavno ljudstvo naše države ne bo nikdar več poslušalo izobraženca kot vsevednega oblastnega despota, zastopnika koristi privatnega in državnega kapitala; v izobražencu gleda danes človeka, ki naj bi mu bilo tuje nekoč privzgajano izkoriščanje nevednosti, tuja sa-mogoltna pridobitnost, ki je tako značilna za služabnike kapitalističnega sistema. Od inteligence zahteva nove lastnosti: ljubezen do poklica, dela, razumevanje in spoštovanje. Teh novih lastnosti pa ne more imeti izobraženec, ki ne stoji sredi življenja. Sama suha strokovnost in sistematično ignoriranje prelivajočega se, kipečega življenja, rodi le birokrate, ki jih življenje slej ko prej pregazi. Tu je srž odgovora, zakaj je ravnodušje do perečih življenjskih vprašanj mlademu izobra-ženstvu škodljivo. Prav v razmišljanju o teh problemih moramo iskati smernice za bodoče delo v pokrajinskih študentskih klubih. Caka nas mnogo dela; dolenjski visokošolci moramo kot mlada revolucionarna inteligenca predstavljati pomembno, fldaruo družbeno silo. ki hn posegala v drtižbena dogajanja Dolenjske povsod tam, kjer je tok življenja najmočnejši in odločujoč. Svoje mišljenje in voljo bomo uveljavljali ob vseh burnejših družbenih premikih. Nastopali bomo torej predvsem politično, a hkrati s tem po svojih močeh na različne načine manifestirali tudi svoje znanje, strokovnost in družabno življenje. Toda tega cilja še dolgo ne bomo dosegli, ako ne bo že prvi mesec zimskega semestra v delu dolenjskih študentskih klubov več resnosti, odgovornosti in reda. FRANCI KUHAR Kmet in ztmLia Zemlja! Kako 2veni toplo. Kot da vsake bilke sok po meni se pretaka in da vsaka kepa zemlje name čaka, da jo zrahljam in napojim, tako bedim nad njo. Ko včasih se zbudim iz spanja in premišljujem, vse polno je načrtov, ki jih v zlatih sanjah snujem in sam se s seboj pogovarjam, kot da zemlji govorim: »Zrnja v brazde ti na3ujem, potem pa vzamem brane ia zrahljam vse to, da ti zacelim rane, da bolelo te ne bo. — Potlej gledal bom pšenico, ko bo gnala v klas, na večer pa poslušal prepelico, ki naznanjala bo žetve čas. In ko pšenico še požanjem, bo dovolj zame, saj veš, da stara roka je skrbela za otroka, ki je dorastel že. Takrat še zadnjič vzel bom plug in brano, da bom zacelil vsako rano, vse travnike in njive in puščave preoral, po gozdovih kamenje zrahljal bom, da kjerkoli bodo pokopali me, bom lahko spal.« POLETJE SE JE NAGNILO 15. oktobra, nekje prej, nekje kasneje, bodo odprli predavalnice v Ljubljani. Vse hitreje se utrinjajo zadnji dnevi počitnic. Nekaterim študentom so pomenile čas priprav za jesenske izpite, drugim spet čas sproščenega oddiha, zdravega dela pri starših na deželi ali obvezno prakso, letovanje kje v gorah, taborjenje ob morju. Tudi naše glasilo »Dolenjski študent« se je z novim šolskim letom prebudilo. V poletju so ga zadušile počitnice, pomanjkanje papirja in denarne skrbi. Pa počitnice minevajo, papir nam bo tiskarna dajala, za denar pa bomo trgali spet tu in tam in upamo, da bomo našli potrebno razumevanje. Program? Izhajali bomo vsak mesec na dveh straneh. Prva bo namenjena študentskim vprašanjem in splošnim problemom dolenjske mladine; hkrati bo spremljala in razlagala različna pereča družbena vprašanja Dolenjske, medtem ko bo druga skušala ustreči potrebi po literarnih in esejističnih prispevkih, ki jo je revija »Dolenjska prosveta« sicer prebudila, je pa zaradi svojega trdoživega spanja ne zadovoljuje. Kakor vidite, ne računamo samo na prispevke študentov. Res je, v svoje glasilo smo dolžni pisati predvsem študentje, toda radi bi, da bi »Dolenjski študent« prerastel okvir organizacijskega glasila študentskih klubov, da bi se kvaliteta našega glasila čimprej dvignila do tiste kulturne ravni, ko bi vsaka izišla številka naše priloge pomenila bralcem »Dolenjskega lista« — dogodek. Prav to hotenje je vzrok, da želimo čimveč prispevkov. Posebno dobrodošli bodo krajši sestavki. Predvojne diplomante in starejše študente vabimo, naj nam pošiljajo opise ilegalnega študentskega gibanja in drobce bogatega študentskega humorja. Predvsem pa pričakujemo sodelovanje čim večjega števila dolenjskih študentov, saj bo naše glasilo, kakršno že, pomembno ali nepomembno, izraz našega dela, intelektualnih sposobnosti in duhovnega bogastva. Uredništvo Če študent na rajžo gre... Ko je vlak rezal Kras, je utonilo razpoloženje, ki ga je vcepila mokra Dolenjska. Sonce je žgalo. »Morje!« Tarok karte so padle iz rok. »Fantje zapojmo!« je rekel Brane. Pa smo zapeli staro študentsko »Ce študent na rajžo gre ...« »T_ .,..1, ;. »-»-,- -,„rtlr, j , megle je rastla Reka, ladijski žerjavi, skladišča. Nad Jadranom so nenehno pluli galebi. * »Ej, konobare!« kliče Marjan. A konobar* ne sliši. Konobare bo slišal, ko mu bo namignila vitka Dunajčanka, krasotica. »Konobare!« Kranjski klici zamirajo že pri sosednji mizi. Vitka Dunajčanka bo morda dala napitnino, lepa Dunajčanka, zato je konobare gluh. »Zadnji ples!1 Vrhniški študentje udarijo. Plešemo. Potem gremo k mizam. Pa se Branetu posveti: "Ones again, please!« Direktor hotela vznemirjen prikima. Spet plešemo. Pri sosednji mizi se režijo tržiški študentje. tesnih ulicah srečujemo ske. Omišalj umira. »Mož je kapetan izletniške ladje na Hudsonu. Dober mož je, dobro zasluži« pravi priletna ženska. »Moral je po svetu, saj doma ni bilo kruha.« - »Prihaja kaj domov?« »V tridesetih letih je prišel dvakrat,« pravi in boža album fotografij. »Moj oče dela v newyorškem pristanišču,« pravi mlada Omiš- Dva obiska v Ljubljani študentom bosta ostala že dolgo v spominu dva dogodka; v presledku enega meseca sta nas v Ljubljani obiskala v zimskem semestru predsednik Zveze dolenjskih komun Franc Pirkovič — Cort in zastopnik Okrajne zadružne zveze ing. Rado Linzner- Tov. Pirkovič je v sproščenem razgovoru s študenti zgoščeno orisal gospodarsko rast Dolenjske in omenil veliko pomanjkanje visoko kvalificirane delovne sile, medtem ko je tov. Linzner a potrobnimi številkami očrtal razvoj dolenjskega kmetijstva in njegove na-daljne perspektive. Oba obiska predstavljata važno vez med nami študenti, ki šele počasi tipljemo v poklicno delo, ln ljudmi, ki vsak dan rešujejo težke družbene naloge. Študentje si takih obiskov v LJubljani še želimo, saj nas že med študijem seznanjajo z gospodarsko, politično in kulturno rastjo ožje domovine. prida, samo dve dobri živinfe-U...« Je razpredal misli. Zena je natlho pogledala v hlev: »SI Ze tu? Saj sem rekla, da te bom poklicala. NI bilo sile tako zgodaj, lahko bi še malo poležal, hoje bosta Imela danes veliko.« Mati Je stopila v hišo, kjer so spald otroci: »Tonček, boš šel?« Malo ga Je »tresla za ramena, da Je odprl »Koliko?« Tudi ptvci pri sosednji mizi so »Dva,« je pribil oče. prisluhnili zgodbi. Eden je začel »Preveč je, osemnajst sto bi Se pripovedovati, kako je bilo v Slo.« »Kar sem rekel, sem rekel!« »Kdo bo pa dal?« je gnal kmet svojo, »Bova pa domov gnala!« Tudi drugI bi radi poceni ku Kačji Ridi. Z mirnopeškega sejma Je Sel, kjer je konja zabaran-tal. Malo je pošepaval in Je bil samo še za brazdo, zato ga je zamenjal, čeprav je bilo nekaj zgu-be. Ko Je Sel proti domu, je tudi pili. Tonček Je staJ pri juncu ln njemu zastavil pot tak klatež, ki odgovarjal kupcem, oče pa je po- bi rad brez dela živel; pa ne sa- »ANICA ZUPANČIČ oči, pa je takoj vedel, zakaj ga gledal po sejmišču, kakšna je kaj mo eden, dva sta bila. On pa ne kliče, Z očetom sta spraznila latvlco pregretega mleka, ki ga Je mati sinoči postavila v peč. Potem so šli vsi trije v hlev, odvezali junca, mati Je poškropila, da bi bilo več sreče, pa sta odgnala po vrtu proti cesti. živina. Zadovoljen se Je vrnil »Kupca Je veliko. 2lvina Je videti precej sestradana, malo Je tako obrejene, kot Je naš. Držati se morava, lahko bova dobro prodala. Ampak KrajnEani, kakšne vole so prignali! Arduš, kar tresejo se!« Slo je že na enajsto, ko Je Ma-Bllžala sta se ZabJI vasi. Cesta UJa udaril z dolgim Vlahom. Je bila polna ljudi, vse Je drlo »Dva!« na sejem. Pri kandljskem mostu »velja!« MeSetar, droben moti-sta se morala kar ustaviti, da so Cek, ki Je neverjetno hitro švi-se vozovi ln živina zvrstili pred gal z očmi, si Je zadovoljno mel njima. Takoj preko mostu so se rokei (Pred nekaj desetletji na Dolenjskem) začeli štantl, ki so se vrstili na vsaki strani Glavnega trga, pri Grilcu In Citalniškl ulici pa so Imeli odrastke na florijanov trg. Krajmarjl, trgovci, »uharobarjl, lectarjd, vse je razstavilo svojo »Oče, sedajle pa k Stemburji!« »Pa naj ho,« Je prikimal oče. Tudi Vlah je imel suho grlo, pa so zavili. bodi len, je pognal konja, da se je kresalo, kot bi sam hudič Jahal. Imela sta pištole ali kaj, nekaj strelov sta poslala za njim. Sele pri šintariji se je ustavil. Konj je bil ves moker in penast, on pa tudi. Ušla sta pa le. Tudi v Gorjancih da je nevarno. Zato ima vsak Vlah, ki hodi na sejme, za pasom nož in pištolo v Žepu. Ja, Vlahi, ti znajo! S sejma na sejem, usnjeni pasovi so polni denarja, da kar zvoni za njimi. Ženske delajo doma, dedci pa gredo na sejme. Tako gre bogatija skupaj. Matija Je vrgel verigo čez ramo, želel Vlahu dobro rejo, čeprav Je vedel, da je prekupčeva- Ijanka. »Nisem ga še videla. Morda pride drugo leto.« Zgodba je podobna zgodbi. Omišljanci odhajajo tudi danes v svet. Tokrat bliže: na Reko, v Zagreb, Beograd. Ti se pogosteje vračajo. Pravijo, da pozimi vseeno ni človeka na ulicah. Poleti je-največ starih v črnino odetih ljudi. Omišalj umira. * Utivku, o.uu..,,.,, ------. ba dolenjskih visokošolcev je štirinajst dni taborilo na Krku. V Omišlju — mestu sonca in črnine, razbeljenih skal in skritih zalivov, tihih nepozabnih doživetij in toplih spominov. Kratko, a pomembno Ze večkrat smo Študentje razpravljali, da bi klub dolenjskih visokošolcev (KDV) preimenovali v Novomeški akademski klub (NAK)i saj vključuje naš klub le Člane i* Novega mesta in okolico in ne sega preko mej bivšega novomeškega okraj.i, sedanji naslov pa si lasti primat med študentskimi organizacijami Dolenjske. To preimenovanje lahko potrdi le skupščina, zato ima objava namen predhodna seznaniti študente s predlogom odbora. • Vse družbene organizacije, podjetja, ustanove in upravne urade na območju bivšega novomeškega okraja obveščamo, da so bili v zvezi z Zakonom o štipendiranju izvoljeni kot predstavniki Kluba dolenjskih visokošolcev pri delu komisij za štipendije: SLAVKO SITAR, študent prava, Smihel. LADO KOTNIK, študent gradbeništva, Novo mesto in TONE SKERLJ, študent prava, Gotna vas. Ker predvideva zakon o Stipendiranju po enega predstavnika študentov v vsaki komisiji za podeljevanje štipendij, komisijo pa bodo verjetno zasedale v i^-tem časovnem razdobju, je dal odbor KDV vsem trem enaka polnomočja. Prav tako se naj neposredno na Člane Socialno ekonomske komteije obračajo študentje v vseh tovrstnih vprašanjih. v- S«delovalce naše priloge prosimo, naj pošiljajo svoje prispevke do 1. v vsakem mesecu na u-redništvo »Dolenjskega lista«, Novo mesto, p. p. 33, s prlstav-kom v levem kolu kuvcrle Za priloga DS. Objavljene prispevke •Se meni kaj, Jaz sem ga pasel,« lec in bo junca morda že v Me Je zahteval Tonček. Vlah mu je ' rutina Je vstajala od Jullne. Otroci so se »kusali zmuzniti na vsa, gospodinja. Je pospravljala tmzo, gospodar si Je zapalll pipo Ln Je potegnil ta hi*e. stopil Je pred čebelnjak, ogledoval žito m travo, potom Je »vi v hlev, trepljal dokaj lepo njeno sivino In M končno ustavil P»d ltpo na konca h»o. Sedel Je n» »uroto ■trunuo klop ln slrkaval pipo. .»U»P» «em, Aun!« Je poklical len«, ki 1o Je opazil na pragu. Zona Je prl*edla. Vedela Je, da Jt bo povedni nekaj nevsa»danje-ju kot vedno, kadar Jo J« ta-kolu »»kliral. Dane* J« precej dolgo molčal, potem zinil: »Junca bome prodali.« »Junca?« »Ja!« Oba sta utihnila .potem pa je začel razkladati: »Davke Je treba plačati, oiroke opravki, »•loi'tke 10 postale majhne in *krha*te, kosa tudi kliče P« dm*!.« i , »Saj nam res ne kaze drugega. Kdaj' a ji bo* pa posta vtl?« »Na Miklavževo. Pa v Meeto. Pravilo, da jih bo prUUo precej Izita Gorjancev. Oni dobro plača-SentJerneJ« Jih pa ne bo.« robo. Pisane rute, odeje, blago, vrgel kovača In obljubil klobaso, ohlrke, škaTl, rešeta, žlice, ku- Pri Stemburju je bilo že veliko hainice, prstani, uhani, koravde, sejmarfev, kmetov, kupcev In obeski, srčki in drugI spominki, mešetarjev. Pri mizi, kamor so vse, prav vse Je bilo razstavile- prlsedli Matija ln njegovi, so se no pod pisanimi marelami in ve- pomenkovali o sejmih v starih Ukimi belimi platni. Tonček Je časih. Takrat jo bilo vse bolj na videl, da Je sosedovi Meti kupil veliko. Kaj bo to, kar Je zdaj! Polde veliko srce z listkom, po- Janez je pripovedoval, kako je r^.^^r^do^lme*!? samo "tri tem pa Jo Je pHJal k možu, ki Je bilo lani. Mahal Jo Je z denarjem v htlv« nrl vaikov^ k hodil po trgu In vpil »Evo mlša«. v malhi domov čez Struški boršt. rep° T,iiJf £.»rnYi»7i « . VtlH Pristopila rta k Škatli, ki Je bila Malo Je bil v rožicah. Kar ti sto- 2 m-lJ^kno trJ£f Jam" Me£ polna Vtkov, po katerih Je eka- pl predenj Iz grmovja kosmat ■ epo aH peso t otrobi. Otroci so bil! iila radovedni, zakaj to. Zvedeli to, da bo Sel v prodaj. Bili bo veseli, posebno Tonček, ker bo očetu poganjal, pa tudi *a Tam ii i imajo Matija ■« Je dnem. Za sile zbudit le pred se Je oblekel ln poli kala bela miška. Vrgla sta kovanec In miška je potegnila lietek, n* katerem Je bila napisana are-ca ... Na Loki Je bilo toliko živine. tlikl naprej prodal, in se podal sinom v mesto. Nabrala sta v na» hrbtnlk. kar je mati naročila, pa Se za vsakega nekaj semnja, in davke sta odrajtala. Kn sta prišla domov, Je bila že večerja na mizi. »Kako?« je skrbelo mater. »Bo,« Je odbil Matiia. Po večerji sta preštela denar. »Prekleto,« je pljunil Matija, •dve leti smo vsi delali za tole. Saj sva dobro prodala, pa vseeno ne bo veliko zaleglo. Davki, otrokom čižme in obleko, da ho- pogledal V hlev. Živina Je ležala ^a „ta se oče In Tonček ustavila in prežvekovala. kar gori pod kostanji. Kupci so »Od »Vaj naprej bo lamo troje, ogledovali tudi njihovega junca. 3 Zadnji lm •« Junc* pokladalt Siv. Je *• stara, « mleko nt k*J P*et*wn kmet Je vpraealt dedec in se zadere: »Denar sem!« Janezu j« postalo vroče, pa Je Imel Se toliko ko-rajže, da Jo račel roparja odganjati Nič nI pomaento, dedec mu <*o moRii v Solo, sol in kofe, pa Je pokazal nož. Janez pa Je bil smo pri kraju. Denar Je res hu-golih rok. ItočeR nočeš Je po- dicevo delo, prekleto!« tegn£l iz malhe krajcarje. Pote- »Ne govori t*ko, Matija,* Je puh Je požrl kravo. dahnila Ana. dobro honoriramo, prav tako naj pošljejo študentje bivSih dolenjskih okrajev, ki so diplomirali od 1. januarja 1954 do danes na isti naslov zgoščene življenjepise s fotografijami. Bri ko bo dobila naša organizacija v Novem mer* u svoj sedež, bomo objavili spremi tubo nasiova. U4 Stran 4 »DOLENJSEt MST-t " Štev. % 1 ^f^^^^^^ VINKO BLATNIK z/J/ožite se, ženite se... (ŠTUDENTSKA) »Dober večer!« rečem. Moje srce je polno doslej neznane miline. »Dober večer!« pa se v zadregi nasmehnem. »Dober večer!« reže mehko Zalka. »O, Vincelj!« Tudli on je ganjen, prijazen: »Glej, no!« pravi, »Kar sam, Vincelj, čisto sam?« In se rež:. »Kaj ni nič škoda večera?« »Sam!« rečem. «škoda ie večera. Nusa se jezikov boji.« »Bodi no tak!« reče Peter. »Ti ji le reci, naj gre kam. Prepričaj! T? le nič ne mairaj, dra-gec. Tudi midva nisva imela miru :n niČ nisva marala, kaine. Zalka? Na trgu so čebljale ženske: študent Marjan I I ! v trgovini so brusile: Marjan, študent ! ! ! Kar naprej. VeŠ, in le ni bil ta študent nič resnega, nič nevarnega. Prt Zalki je slabo naletel, kajne, Zalka. Ti le ne veŠ, kako je zdaij drugače, odkar sva poročena, kajne, Zalčica. Daj, srček, oopravij si klobuček, glej, veter ti ga je nagnil! Močno drugače, VLncelj. Prej: kaj, če jo premam'? Kje hodi nocoj? Zakaj tako poredko piše? No, zdaj.« »Oh!« rečem. «Nemara je le-ipo, če si poročen«, »Lepo je!« reče Peter in vzdih-ne. »Lepo je!« reče Zalka in vzdf'-hne. »Lepo se imejta!« rečem. »Mnogo sreče vama želim! Oprostita, da nisem tega že preje rekel. Nisem verjel, da je res tako lepo. Da bi čimdalj trajala ... « »Hvala, Vincelj!« reče Zalka. »Kajne, Peter, da bo dolgo trajalo? Glej no, kako nerodno si si zavezal kravato! Vidiš, čisto postrani je. Daj, dragi, naj ti ured.m! Nasvidenje, Vimcelj!« »Nasvidenje Vincelj!« reče Peter. »Zaradi Čenč nič ne maraj. Tj j.i le reci, naj gre kdaj na izprehod. Jeziki bodo že onrpni-li.« »Nasvidenje Peter!«, rečem. »Zalka, srečno! Poglejta vendar, koga vse nocoj srečujem. O, pozdravljena, Vera in Lado!« In se v zadregi nasmehnem. »Dober večer!« reče lepa Vera. »O, Vincelj, ti?« »Kar sam?« reče Lado in zaskrbljeno vpraša: »Kaj ni ir.c škoda večera, Vincelj?« »Dober večer!« je pozdravil. Knjiga ji je spolzela iz rok. Ko je vstala, ga je za hio obšlo: »Leoa je!« »Rada bi vedela, kako dolgo boš na pragu?« je mehko rekla. Stopil je v tesno podstrešno sobo. »Kar naprej pada«, je rekel. Dežnvk je postavi! pred peč. Segla sta si v roke. »Sedi!« je rekla. Sedel je. »Pred štirimi meseci si zadnjič obljubil, da boš spet kmalu pritŠei, kajne, Mafjan?« »Vode mi prinesi!« se je nasmehnil, »Veš, pošteno me žeja. Saj veš, da zvestoba tudi po štirih ne mine«. »Vina nimam«, je rekla in glas ji je vstrepetaJ. »2e dolgo ne.« »Vode mi pirinesi, je že dobro! Slišal sem, da boš gospa. Kaij res? Na cigareto!« »Ne kadim, Marjan. Le zakaj si prišel?« »Srišal sem, da boš gospa. Pa sem mislil: v roke ji sežem prej. Kdaj bo tisti tvoj srečni dan?« »Pred vrata te bom postavila!« je nenadoma vzkipela. Potem pa se je obvladala: »Prihodnji teden«. Vstal je in se nasmehnil: »Grem Zalka!« Šel je proti postelji kjer ie sedela in rekel: »V roke mi sezi!« A rok ij ni dal. Položi! jih je okrog njenega vratu in rekel: »Zdai pa ne bo več najine pomlad:, Zalka.« V očeh ji je blestelo. »Zakaj nisi več prišel? Bila sem tako sama.« »Le ciklame bodo še cvetele«, je ciho rekel. »Misliš, da bi se kaj izpremerflilo?« »Ti me nisi ljubil« je rekla. »Ti Petra?« »Ne, najbrž ne. Ne tako kot. tebe«, je Šepetala. »Povej, zakaij ne moreva biti midva srečna?« »Saj ti boš«, je rekel Marjan in sedel. »Samo to je: nekoč ni-s>i vedela, da iščeš moža, ne fanta. Študent ne more biti kaj prida mož, kajneda ne?« se je nasmehnil. »Poslušaj!« Nevihta je prhutala s polknicami in metala debele plasti dežja ob šipe. »Povej, kaj če pride?« »Ga ne bo«, je mehko rekla. »Ta teden kupuje. Povej kaj!« »Ti bi rada za večno, kajne, kakor piše v romamih, a življenje noče za večno in rrf.dva ne moreva skupaj.« Z mize je vzel vžigalice in prižgal cigareto. »Midva nimava kaj odločat:«. Z bežnim pogledom je spet preletel sobo: miza, dva stola, umivalnik, postelja, obleka na ziidu, »Ti hočeš dom, a jaz sem le čudno ipremožen študent: vse moje bogastvo je vera v poklic (včeraj so trije padli pri izpitih, je mimogrede pomislil). »To vero že od otroških let božam, to vero bom božal še vsa mlada leta, šest let. Će bo umirala, jo bom proda! podjetju za štipendijo (ko bi jo kupJo seveda, je pomislil). Sedmo leto mri bo vzela vojaščina. Le prištej svojim enaindvajsetim vsa ta leta čakanja. Kajne, to je težak račun«. »Brigajo me računi. Ni prav, ker nisi prišel«, je odločno rekla. »Ne bilo bi prav, ko bi ti križal «?o:. Prišel je Peter in Peter bi bil rad mož. Če bi jaz Še hodil nekje vmes, bi ti ne bila že čez dober teden gospa, ali pa nikoli. Morda je življenje lepo ure" delo. Tebe bo Peter rešil šestih Nogomet v Bell krajini Ima lepo bodočnost Ni še dolgo, kar so govorili, da Je nogomet v Beli krajini obsojen na večen počitek, da ne bo dosegel take ravni, kot jo je imel takoj po osvoboditvi ali celo pred vojno. Zadnji rezultati, predvsem črnomaljskih nogometašev, pa kažejo drugo stran. Tehtnica se nagiba vse bolj v korist uspešnega delovanja. V Beli krajini je sedaj ustanovljen le en nogometni klub, vendar pa igrajo nogomet v sleherni vasi, kjer le dobijo žogo. Malo bolj organizirani centri bi lahko imeli tudi svoje enaj-storice. To zadeva predvsem Metliko, Gradac, Semič in Vinico. Mladina je za ta Sport navdušena ln bi ji bilo treba pomagati, saj bo imela v prihodnosti glavno besedo, Crnomaljci so po dveh letih počitka ustanoviM nogometni klub »Bela krajina« ln po treh mesecih pospravili že lepo število trotih Yu *d4fVife"^ve~enVjstoricl, nI bilo lahko, poleg tega pa sta dosegli že res zavidljive uspehe. Mladinci so se doslej pomerili dvakrat in so s Partizanom Kočevje dosegli rezultat 2:1, z NK Jela Vrbovsko pa 0:0. Mladina iz ostale Bele krajine pa je prepuščena divjemu nabijanju in tekanju po travnikih. Tudi te »nogometaše« bi bilo treba organizirati in jim omogočiti razna tekmovanja, pa bi kmalu Imeli dovolj mladega nogometnega kadra. To velja predvsem za mladino iz Gradaca in Metlike. V Gradacu sem pa tja kaj naredijo, da pa bi uredili nogometu o Igrišče, ni mogoče. Čudno se nam zdi, da sploh morejo igrati nogomet na takem igrišču, ki je vse kaj drugega kot primerno. Slišali snio da sta bila denar in načrt za preureditev že zagotovljena, kam pa je šel denar, ni znano. Ce ne drugega, bi lahko vsaj splanirali tiste hribčke, s katerimi buldožer ne bi imel veliko dela. Tu igrajo nogomet že dalj časa in so že bili prvaki Bele krajine na prvem mladinskem prvenstvu za leto 1D54. Mladince, kakršni so v Gradacu, bi bilo škoda prepustiti samim sebi in brez igrišča. Precej bi lahko pomagala občina Gradac. Tudi nogometno igrišče v Metliki je pereča zadeva. Vendar s« se tam že odločili, da ga bodo pričeli graditi in nas bo metliška enajstorica lahko spet presenetila kot lani. Ce bo igrišče, bo tudi kadra dovolj. Mladinci-nogometa-ši so tu zelo talentirani, hitri in lmaio smisel za duhovite kombinacije. Večina od njih je včlanjena v TVD Partizan. v««-J-- Jlm s tem še nI omogočeno, da bi nastopali tudi v nogometu. Kaj pa člani? Tudi teh je malo v Beli krajini, in to le v NK »Bela krajina« v Črnomlju. Dosegli so že lepe uspehe. Po treh mesecih dela so doživeli le dva poraza, dve neodločeni igri, tri pa so dobili z visokimi rezultati. Njihova najpomembnejša zmaga je bila v tekmi z 2elezniČarjem iz Karlovca, katerega so premagali z rezultatom 4:0. Velik triurni so dosegli tudi v Karlovcu na nogometnem turnirju Proleterja. kjer so zasedli drugo mesto. Po uspehih črnomaljskih nogometašev se bodo igrišča verjetno bolj razživela, posebno ob dograditvi metliškega stadiona, in potem bodo tekmovanja rudi med samimi Belokranjci. Marljivi igralci med počitnicami Čeprav v poletnih mesecih ni dramske sezone, so ponekod igralske družine prav delavne. To brez dvoma velja za KUD Ivan Prijatelj iz Sušja pri Ribnici, ki se je preteklo nedeljo že tretjič predstavilo s Strei-cherjevo komedijo »Kam iz zadreg«, ki jo je poslovenil Ciril Kosmač. Ta mala dramska družinica, sestavljena iz prebivalcev okoliških vasi. priredi v zimskih mesecih po dve BODICE PESEM O »SOCIALISTIČNI« MORALI Živel je mož, imel oblast in žena je živela. In dva otroka v trajno last z dokladami sta imela. Oba že v službi mnogo let ~~ in so lepo živeli — ln jurjev trideset in pet so mesec vsak našteli... Odločj mož: Če smrklja iz rovt že vsaka v Šolo rine, Se hčarko jaz naprtil bom na hrbet domovine! In hčerka podpisala je: »Otroke bom učila . ..« Komisija pa pristala je: Pet tisoč boš dobila! ŠTIRJE VERZI O SPANJU V pravljicah spala vse dni In noči je kraljična zakleta, pri nas pa le dolgo spi in molči »Dolenjska prosveta« NOVOMEŠKI KAMELEON Nekoč je bilo v modi; pel je: slava Tebi na višavah ... Zdaj ko je bolj pri tleh: najraje hodi nam ljudem po glavah. INTERVJU S SLAMNIKOVIM TONČKOM Ko se ja Tonček med knjigami zbudil »Nikdar več sanjal ne borni« je omenil. »Saj se doslej Se nihče ni potrudil. da bi ml »sanje« ocenil«. NAGRADNA UGANKA (Prva nagrada pet din, druga tri din, tretja en dinar. Odgovore pošljite najkasneje do i. oktobra.) Prišla v LJubljano petega, smo pase zategnili, če pa kasneje kdaj — desetega, smo komaj še lazili; Je strašil po želodcu pajk, pred sobo gospodinja, na Univerzi: »Generalni štrajk!« nekdo na glas preklinja. Zanima vas, le kdo, zakaj, nam venomer nagaja? Uganite za nagrado vsaj: Stipendija z......T predstavi. Letos so naredili izjemo. Težko je bilo delo na polju in v službi, zvečer pa na vaji. Zato zaslužijo pohvalo. Delo je režiral študent Alojz Campa, ki se mu pozna, da je začetnik, vendar ga je pripravil z veliko prizadevnostjo. Predstava je doživela velik uspeh in gledalci so bili resnično zadovoljni. Najboljši igralec je bil Tine Lušin (Dominik), ki se je s svojim partnerjem Campom (Lipetom) odlično ujemal. Vlogo Urše je z lepim občutkom za mero podala Francka Campova. S svojo ljubkostjo sta privlačili Anca Lovšin (Fani) in Matija Sile (Tončka). Zaljubljenca sta igrala Ivan Campa (Franceta) in Pavle Campa (pismonošo Simlja), hlapca Krišpina pa Jože Stare. Slabša je bil-i Marija Andoljškova v vlogi Pe-tronile. Nekoliko so motile ženske obleke (Petronila in Tončka), ki niso ustrezale po svoji moderni izdelavi kmečkemu okolju. Lahko rečem, da je bila pomanjkljivost predvsem v dinamiki govora, ponekod v nerodnih situacijah in neumestnih pavzah. Režiser je zelo dobro rešil vprašanje jezika. Osnova mu je bil knjižni jezik, obarvan z osrednjim ribniškim narečjem, kar je za ljudsko igro povsem opravičljivo. Mnenja sem, da so take prireditve, čeprav pomanjkljive (upošvevati moramo seveda razne težave), vzor ljudsko prosvetne dejavnosti na vasi. Pozna jih Neki znani njujorskf novinai je trdil, da v »visokih krogih« mihče ne posluša, kaij mu drugi govori. Da bi to dokazal, je nekoč, ko je bil povabljen na večerjo k ženi »kralja margarine« Smith Wekses, nalašč zamudil. Izroči-I je gostiteljici krasen Šopek rož in se takole oprostiiil: »Oprostite, milos-tlijiva moji zamudi! Predno sem šel, sem zadavil doma svojo teto, pa je trajalo precej dlje, kot sem mislil.« »Res?* se je ljubko nasmehnila gostiteljica. »Kako je lepo, da ste vseeno prišli!« pisarniških tisočakov, ti njega dolgočasja; ob večerih bo hodil z lepo ženo pod -roko. Mene je potisnilo na stran. Prava reč. Lepa si, Zalka!« »Ka: nimaš nikjer ljubezni?« »Nekaj je že«, se je Marjan nasmehnili. »Veš nekaj podobnega je kot sonce za oblaki, še nič v rokah. Pogleda Čez rob in se sknije. Lepa si, Zalka«. »Marjan, se bova kdai sreča- lar« 1 »Kako da ne, Zalka; svet ni neskončno velik. Teh kora'ld lani n»:si imela, poglej, svetijo se!« »Pisal mi boš pozdrave, kaine? Med besedami bi lahko kaj razbrala. Veš, fosfor sveti v kroglicah. Pazi, ze nekatjkrat so s« mi razsule!« »Kaj če .pride kaj Petru v roke? Kako ta broška zahrbtno zbode!« »To bom uredila. Vež, Peter ni kaj posebno brihten za take reči. Ne vem, kako bi te pozabila.« »Marsikaj je že mimo, priznaj-va si Zalka«, je šepetal. »Kmalu bo sleherni spomin daJeč v preteklosti. Pozabila boš! Saj me za slovo niti poljubila ne boš«. »Ni res!« je zaihtela in mu položila roke na ramo. »Saij nisem res taka.« »Tiho bodi vendar. No, saj nisi res taka. Samo to je: življenje ni roman. In rože bodo spet cvetele: ciklame. Se veš, dvoje gtrlic je sedelo na veji. Ena je splavala k oblakom, ena je obstala na veji. Glavo si mi kodra-la v naročju. Grlica na veii kar ni vzletela. ,N?i lepo naredila', si rekla in zrla v oblake. Vidiš, ni se poslovila. Ti ne boš tak, kajne, ti nisi tak. Ne jaz ne bom tak, sem rekel. Midva se ne bova ooslovila, kajneda ne? si rekla. Zakaj si tiho? Reci da se bova poslovila! Kako je Marjan, ko greš od človeka, ki tfi je najdražji? sii me vprašala takrat in mi ©o licih razsula šopek ciklam.* Zai'ka je ihtela. »Kako je zdaj, Zalka?« »Ne bom te pozabila, reci mi, da nisem taka!« ie šepetala. »Seveda nisi taka, če tako hočeš. Na. solze si obriši, ni vredno. Pos4uša'j!« Veter je meta! cele olasti dežia na priprto okno in bliski so zdai pa zdaj za kratke hipe rezali noč. Vidite, ljudje, tako hodim no-cej po novomeških pločnikih kot cigan brez doma in pozdravljam (prijatelje in znance. Prijatelji in znanci pa premišljeno štejejo korake vsak s svojo srečo pod roke in nekam zviška odzdravlja jo. Razganja me sicer najgrša nevo-ščljivost, toda moj obraz je spokojen in celo nasmeh je hinavsko siladak, saj je odsev najlepših sanj, ki jih nenehno kopičim v svojem srcu. Da, nekoč bo drugače! Nekoč, morda že čez pet ali deset !ot, bom šel tudi jaz na večer po cestnem tlaku s svojo srečo pod roko. Topel veter bo takrat razna^al kostanjeve liste, žena bo prijetno čebljala fn mi z mehkimi prstj naravnavala kravato, po poljih bodo peli črički, po mlakah regljale žabe, z večernega neba bodo padaili bleščeči srebrni utrinki. Ponos dolenjskega dekleta je rožna greda ali lepe lončnice, ki jih Pavlica vsak dan lepo zaliva... „Jumpajdi, jumpajda..." V nase uredništvo so prinesle prve jesenske sapice gren-ko-tožno pesnitev, delo pisca mnogih neobjavljenih tragedij .Bineta Solze, ki ne zasluži toliko zaradi literarne vrednosti, kolikor zaradi izredne aktualnosti objavo v naši novi rubriki »Jumpajdi-jumpajda«. Draga mati! Nekaj novic sem sklenil poslati. Zaurelo je. Veste, jesen, nemirni večeri — vmes kak meglen — a glavno, tisti fant zelen večkrat kvartiri pri vaši hčeri, ko pade mrak in se korak ne sliši v rosni travi. Ze po naravi je zvit, zato se postavi zardel v senco in zažvižga šele, ko vi že spite. Saj veste, kako to vpliva. Preko dolin so megle in mesec razliua srebrne žarke do kakih treh po vseh stezah in potehf. Ej, to vaše dekle! Saj ni čudno, da pogleda skoizi okno in ga odpre. »Kdo je?« vpraša na glas. »I, ja£.'« reče on in nato... saj veste, kako dogodki teko, saj tudi nad vami nekoč imela je moč ta presneta ljubezen: v hiši vse spi, luč se utrne, nato pride tiho po poti vaša pridna hči in — on njej naproti. Saj nisem jezen, nisem. Le da bi teh pisem ne bilo, kjer mi tako lepo piše, da me ljubi. In niti mesec dni še ni po tisti obljubi njeni, da si bova zvesta pa že ti gresta pod roko in jaz naj pač samo tako capljam za njima, kot caplja za ženo in ji kima vsak možiček poročeni? Jok, brate! Če bi ne bilo aresta, bi brez planke ne prihajal k njima na sestanke, a so aresti, zato se je treba vesti, da bo za vas in zame prav. Tudi vas okrog prinaša. Zelo fino. Nikdar vas ne vpraša, če sme v kino. In k sošolkam zahaja najraje, kakor vam prani. Se vam ne zdi čudno, da jih je toliko? In tiste fizkulturne vaje? Poglejte no v mraku okrog hiše nekoliko! Tam v tisti lipovi senci se z njivi vsak večer sestaja. A mati, vi spite vse te čudovite noči in niti ne slutite, kaj vse vaša hči sanja. A zjutraj niso sklede pomite, v kuhinji drv ni in pujsek še žrl ni in ura je že minila, odkar je šla na trg, da bi kaj kupila. Vsega tega je kriva ljubezen, zato teh nekaj vrsti. Se te dni jo vzemite v roke. Ljubezen ja ni za take otroke. No, da, če bi mene ljubilat naj sodba ji bo, če mogoče je, mila. Se tor očitanje bo minilo, ko boste posegli vmer. Pohitite, razhudite se zares, da ne bom štel samo spomine! S spoštovanjem — vaš Bine. Pri F. S. Finžgarfu Poznati Franca Šaleškega Finžgarja, pisatelja romana Pod svobodnim soncem, novel, povesti in priljubljenih ljudskih iger, je bila moja davna želja. Finžgarjeva dela so mi pomenila in mi še pomenijo čtivo, v katerem vedno odkrivam nove lepote. Lepega je v Finžgarje-vem delu veliko: »Mnogo tedanje preproste ljudske lepote sem še užil, mnogo sem jo zvedel od mož, ki žive v tej povesti. Tistih časov danes nI več.* (Goslač Matevž, 1954). Finžgar je lepoto, ki jo je užil, upodobil tako, da jo bralec res podoživ-lja. Ideal mu je trden kmečki dom: bela zidana hiša, trdna gospodarska poslopja, rodovitno polje, zdrava in rejena živina, ki jo z velikim slavjem ženejo spomladi v planino, jeseni pa še z večjim privedejo domov. Ravno planina je bila tista, ki je dolgo družila vse družine, bila je ponos vaške skupnosti. Pisatelj z bridkostjo čuti, kako so majejo ln rušijo temelji takega doma. Vzroki so v alkoholizmu, pravdarski strasti ln zakoreninjenem materializmu, ki je zlasti občuten pri sklepanju zakonov: delaven bajtarski sin ne sme za gospodarja na grunt, primernejši je Šibak pi-janček in zapravljivec, samo da je doma z grunta. Ljubezen je stvar, ki je p/'i tem ne gre upoštevati. Temiilji tega doma so se zamajali. Moralno ga spod-kopujejo tudi stiki s tujimi delavci, ki grade železnico. Nekateri od njih so pokvarjeni, varajo kmečka dekleta. Kriza kapitalističnega gospodarstva, ki je v devetdesetih letih spravila na boben na tisoče slovenskih domačij, tudi Finžgarjevemu idealu ni prizanesla. Pisatelju in nam je hudo za tisto čudovito ubranostjo in složnostjo, v kateri je živela vaška srenja. Tudi nekaj pravice Je bilo že takrat na svetu. Kljub temu, da je bil Tevž go-staški, je na gnoju zdelal Jurija in še štiri druge. Ker je bil močan in pošten, je zmagal in si pridobil krivce, ki so bili tako lepi in zavidanja vredni! Finžgarjev jezik je tisti, ki me je še posebej priklepal na njegove stvaritve. Skoraj na pamet sem znala odlomke, v katerih je klasično, do skrajnosti izbrušeno opisal, kako je Iztok prežal na Hilbudija ali izstrelil kragulja v bizantinskem hipodromu. Pred kratkim sem obiskala Finžgarjevo rojstno hišo v Do-slovičah na Gorenjskem. To je skromna kajža in nekaj njivic; vse je prigaral pisateljev oče. Ni bilo lahko, družina je bila velika, zaslužek pa ne vedno najboljši. Majhno in skromno, na svojem pa so le bili. Predstavljam si pisateljevo življenjsko pot. Nadarjenost in izredna življenjska sila, ki je še sedaj, ko mu je 85 let, ogromna, sta mu ustvarjala izredno bogato in pestro življenje. Zazdel se mi je skoraj izreden, zaito sem ga hotela sama spoznati in z njim govoriti. S kolegom sva vzela vsak po eno Finžgarjevo knjigo in se odpravila proti njegovemu domu na Mirju ob Gradaščici. Kmalu sva sedela v »prejemnici — gorenjski sobi. Nadvse mi je bilo všeč njeno planinsko vzdušje. Tudi pisateljev lesorez, ki mu ga je ob 70-letnici poklonilo predsedstvo vlade LRS, je v takem slogu. V sprejemnico Je stopil visok, krepko vzravnan mož s popolnoma belo glavo — 85-letni pisatelj Franc Šaleški Finfgar. Se- gel nama je v roke. Povedala sva, da sva študenta slavistike, da bi ga rada poznala in spregovorila z njim kakšno besedo, če bi utegnil. Gledal naju je in nama namignil v svojo delovno sobo. Sedel je poleg naju, dal na uho slušni aparat in rekel: »No, kaj bi rada?« Midva sva ga čudno pogledala, češ saij sva že povedala. »Nisem vaju čisto nič slišal. Tole bo malo pomagalo, pa bosta morala vseeno govoriti glasno in razločno. Eno uho mi je sama razvalina. V drugem je še nekaj življenja, vendar čisto malo. Nekaterih glasov, na primer i-jev, sploh ne dojemam. O, tista bomba mL je dala svoje.* Spomnila sem se opisa bombnega napada na Ljubljano, ki je prizadel tudi pisateljevo hišo, njemu pa za vedno uničil sluh Mnogo je pretrpel tedaj. Se hujše pa so posledice: čuti se izločenega iz družbe, čeprav bi marsikdaj rad izmenjal misli s pametnimi ljudmi. Čuti, da mu je zaprta pot v Akademijo in drugam. Stavila sva pisatelju nekaj vprašanj, na katera je odgovarjal kratko in razločno. Razgovori! in raznežil se je pri opisovanju časov, ko je bilo še mnogo preproste ljudske lepote. Zvedela sva, da je letošnjo mohorjevko, Gostača Matevža, napisal pred enim lotom. Pozneje je pisal še Spomine. Sedaj je s pisanjem težko. V glavi ima izdelan stavek. Piše ga, potem pa ugotovi, da je prišel samo do polovice. Misel se je razblinila in ponavadi je nI več nazaj. Strežnica je srtopila v sobo in povedala, da hoče govoriti s pisateljem neki profesor. Zato sva se midva skušala čimpreje odpraviti. Prosila sva ga še za av-togram, ki sva ga seveda takoj dobila. Ob slovesu nama je dejal: »Mlada sta, življenje je pred vama. Ja>z pa bom moral iti... Dobro se imejta!« D. Z. Franci Kuhar NARODNI MOTIV Kito cvetja si bom spletki t. njo ovila si glavd. — Kaj bo, kaj bo mogel kdo, S cvetjem sla bom k njemu, poljubila ga toplo- — Kaj bo, kaj bo mogel kdo, če storila bom tako? Potlej sinka bom zibala, mu prepevala lepo. Kaj bo. kaj bo mogel kdo, če storila sva tako?! V ZIDANICI Se firkelj za danes natoči ga, Janez, da hčer ti za snj*1'"* '■>*>•*» ''•» TEGOBE ŠPORTNEGA NOVINARJA FRANCELJNA Ko t i«a: Mica v formi, Janez ko v najboljših časih... odmev: *Je brihten fant, kar naj pridno ustvarja!« to pow še:... a preveč je orlčkanja pri asih... odmev: »Krača, krača jsaradi' nu nora rja i« Ivan PerhaJ Hrepenenje Dan že ugaša in zgodnji mrak ovi drsijo z gričevja v nižine, poplavljene s kalno vodo ln v vetru večernem breze ob cesti šumijo in v prsih mi sanje kot rože pomladne cveto. Vse so se sanje mi v nočno dr htenje izlile, vse zamaknile v nočni se čas in s svojimi nežnimi krili rahlo ovile neviden, a sluten v nocojšnjem večeru tvoj zal obraz. Dan Je ugasnil !n pozni mrako v! drsijo i gričevja v nižine, poplavljene s kalno vodo, visoko v zenitu zvezde polnočne gorijo, zasanjana duša v zasanjanost zre mi mehko. II Je brhka, vc:,ci», kar hočeš, ti dela in i njo U vso srečo bom dal. Natoci g:i, Janez, «aj to je le danes HttMt»WWW»>tMM*t»mtM>MrrmmmM«MM»IMM<.....MMt»........I............w1 m Kiko bom dal. Stev. 38 »DOLENJSKI LIST« Stran 3 IZ Pismo Iz Gornje Stare vasi Gornja Stara vas je oddaljen zakotni kraj in zato ma-lokje poznan, zaradi česar se pojavijo večkrat tudi težave. Tu smo večinoma mali kmetje in imamo malo dohodkov. V priljubljenem »Dolenjskem listu« smo brali, da je v Novem mestu zgrajena mlekarna. Tudi v našem kraju bi marsikdo rad oddajal mleko, toda najbližja zbiralnica mleka je v Zburah. Želimo, da bi mleko zbirali pri Cinkoletu v Malih Poljanah ali pa pri Blatniku v Spodnjem Lakencu. Mleko bi nosili iz vasi Klenovik, Male Poljane, Gor. Stare vasi. Čelevc, Spodnjih Lakenc in Trščine. To bi želeli kmalu. Ker je ime vasi podobno vasi Stara vas pri škocjanu, je tudi nerodno. Ce kdo v nujnem primeru naroči rešilni avto, ta zaide zaradi nepoznavanja krajev k Škocjanu in s tem izgubi precej časa. Zgodilo se je že, da je bolnica, ki so jo prinesli do ceste, kar tam rodila. Sedaj pa še nekaj o komuni. Prej smo imeli občino škocjan, na zboru volivcev pa so se vaščani izjavili za obči-: no Mokronog, ker sta Sevnica in Šentjernej precej oddaljena kraja. Sedaj, ko je bilo poslovanje preneseno na sedež komune, smo zvedeli, da spadamo pod Sevnico in okraj Trbovlje. To je za vaščane velik udarec. Ce ima kdo opravek na občini, ima sedaj samo do postaje Tržišče tako daleč, da bi bil v tem času že v Mokronogu. Ce gre človek v Sevnico, mora vstati že ob treh zjutraj in iti na vlak. To je zvezano tudi s potnimi stroški. Se mnogo težje pa bo, če bo treba iti na okraj v Trbovlje. V Novo mesto prideš tudi peš, če ni denarja, kar je pri nas pogost pojav, toda v Trbovlje je to nemogoče. Spomladi je bilo pri nas vse na delu za elektrifikacijo. Postavili smo drogove, pa tudi po hišah je že narejena instalacija. Nato pa je vse zamrlo. Po vasi stoje osamljeni drogovi in ne služijo. svojemu namenu. Ljudje se sprašujejo kdo je kriv tega zastoja in kdaj se bo to premaknilo z mrtve točke. S. Buc V Ribnici spet tlakujejo cesto Po skoraj več kakor polletnem zastoju so pred kratkim spet začeli tlakovati cesto skozi Ribnico. Delavci urejujejo zdaj cestišče od podružnice Narodne banke proti Gorenji vasi. Ker so sredstva za delo zagotovljena, bo Ribnica še letos dobila lep kos nove tlakovane ceste. Or. Uspel nastop dresiranih psov Blizu tisoč ljudi si je v nedeljo popoldne ogledalo na Loki nastop dresiranih psov ljubljanskega Kluba ljubiteljev športnih psov, ki sp tudi letos- nastopili v Novem mestu s svojimi ljubljenci in pokazali vrsto zanimivih umetnosti.. Za dobro pripravljen nastop so,poželi, zaslužen aplavz. V zadnjem času smo tudi v Novem mestu opazili več pasemskih psov in bi, bilo morda prav, da bi podoben klub ustanovili tudi v središču Dolenjske. DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC KINO »KRKA* — NOVO MESTO: 23. do 26. septembra: slovenski film »Tri zgodbe«, 27. do 29. sept.: ameriški »2enske prihajajo«. DOM JLA — NOVO MESTO: 23. do 25. septembra: angleški film »Mladi ljubimci«, 27. do 29. septembra: francoski »Gospod Ri-pois«. DOLENJSKE TOPLICE: 24. ln 25. septembra: ameriški »Podkupnina«, 27. sept.: amer. »To je moj sin«, 28. in 29. sept.: ameriški »Glej tička«. — Predstave ob delavnikih ob 20.15, ob nedeljah ob 16. in 20. uri. TREBNJE: 24. ln 25. sept.: švedski »Marg.it«. — Predstava v nedeljo ob 15.30 uri. MOKRONOG: 24. in 25. septembra: amer. »Williamsova kara-bimka«. ČRNOMELJ: do 25. sept.: »Gospodična Casanova«, 27. in 28. septembra: »Mclovia«. »JADRAN-t — KOČEVJE: 23. do 25. sept.: francoski »ALi Baba«, 23. in 29. sept.: brazilski »Sinha Moča«. Dežurna zdravniška službu v Novem mestu Od 25. septembra do 2. oktobra ima dežurno zdravniško službo dr. Miro Vodnik. . MALI OGLASI 4 DOBRE, kvalificirane mizarje sprejmemo takoj v službo. Splošno mizarstvo, Dvor pri Žužemberku. IZGUBILA SEM na poti od Žabje vasi proti Clkavi črn nizki ženski čevelj. Najditelj naj ga vrne za nagrado pri upravi lista. (487) TRI RABJENE PLASCE za kolo prodam. Nas-lov v upravi lista. DVE LONČENI PEČI, sobni, ugodno prodam s pripadajočim že-lezjem. Na oglf*d V Novem mestu. Naslov pri upravi lista. Obvestilo Obveščamo vsa društva, da bo v nedeljo, 25. septembra 1056, ob 11. uri v Črnomlju ustanovna skupščina Rokometne podzvcze Črnomelj. Vabimo vse delegate društev, da se skupščine obvezno udeleže. Vse stroške nosi Rokometna zveza Slovenije. ZAHVALA Delovnemu kolektivu podjetja »KREMEN« in prevoznemu podjetju »GORJANCI«' se iskreno zahvaljujemo za pomoč pri letošnjem taborjenju. Rod gorjanskih tabornikov, Novo mesto Zahvala Ob pozornosti, ki sem je bila deležna kot pacijentka internega oddelka Splošne bolnišnice v Novem mestu v moji težki bolezni, čutim dolžnost, da izrečem javno zahvalo vsem zdravnikom in zdravnicam ter strežnemu osebju bolnišnice. Prav posebno pa se zahvaljujem priinariju dr. Koscu za njegovo izredno ljubeznivo ln obzirno pozornost ter skrb za moje ozdravljenje. Enako se zahvaljujem tudi dr. Spilerju. Zofija Maraž, Novo mesto. 12 MATIČNIH URADOV Novo mesto Pretekli teden je bilo rojenih 28 dečkov in 18 deklic. Poročili so se: Urbančič Jože, Čevljarski pomočnik iz Gor. Polja pri Straži, in LavrlC Marija, delavka iz Dol. Straže, Cepon Karol, gredb. tehnik iz Ljubljane, in Zegorc Emilija, gradb. tehnik iz Smolenje vasi pri Novem mestu. Franz Oskar, upokojenec, in MuAič Gizeia, zasebnica, oba iz Bršljina Pri Novem mestu. — Čestitamo! Umrli so: Povše Marija, 10 let, iz Urših sel. Fiaco Zlatko. 3 leta, iz Kočevske reke. BrudaT Zdenka, 1 dan, iz Bršljina, Penca Marija, užitkarlca, 71 let, lz Malih Poljan pri Dol. Toplicah. Mlakar Martin, krnet, 4T let, iz Ponikev. Brudar Branka, 4 drvi, iz Briliji-na pri Novem mestu. Hočevar Mirko, 2 dni, iz Novega mesta. Iz novomeške porodnišnice Pretekli teden so rodile: Kle-menčlč Marija iz Novega mesta — deklico. Kotar Zofka lz Dolenje vasi pri Vel. Loikl — deklico, Cinkole Marija iz Kronovega pri Beli cerkvi — deklico. Repič Ana iz Malega Vrha, LR Hrvatska — deklico. Miklrč Martina iz Hudeja Pri Sikocjanu — dečka. č Ivanka iz Raikovca pri MetOki — dečka. Uršič Marija iz Trebce vasi pri Dvoru — deklico. Gore Neža lz Kočevja — deklico. Kuhelj Marija iz Žužemberka — deklico. Bogunovtlč Mihaela iz Rakovega pri Novem mestu — deklico. Znidaržič Milena iz Jezera pri Trebnjem — deklico. Gorenc Anica iz KnmeJja — deklico. GaC-niik Štefka iz Sel pri Raitežu — dečka. Jerse Kristina iz Jame pri Dvoru — deklico. Povse Slavka iz Uršnih sel — dečka. Turk Ana iz Brezovice pri Stapičah — deklico. Kralj Ana iz Gabrja 'pri Brusnicah — dečka. Sutar Jožefa iz Gor. Gradišča — dečka. Dragan Frančiška iz Štatenberga pri Tre-belnem — deklico. Jaklič Jožefa iz Borsta pri Gradaou — dedka. Žagar Terezija iz Stranske vasi pri Smihelu — dečka. Djukič Marija lz Novega mesta — deklico. Gorenc Valentina iz Mirne peči — deklico. Vuk Marija iz Dol. Lokvice pri Metliki — deklico. Kebe Zvortka iz Novega mesta — dečka. MUgerit Anfca iz LJubljane — deklico. Sicnon&č Ana lz Žapuz pri Šentjerneju — deoka. — Srečnim, mamicam čestitamo! KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v novome-St bolnišnici: Severja Antona iz Osojnika pri Semiču je v šoli součenec po nesreči udaril"' po nosu ln mu ga poškodoval. Umek Anton iz Kočevske reke si je pri delu doma z žago poškodoval levo roko. Hren Janez, ključavničarski vajenec lz Vavte vasi, si je prt sekanju drv poškodoval desno nogo. Vzreja čistokrvnih pasemskih psov bi bila lažja, dresiranje psov pa ima već pristašev tudi na Dolenjskem. Manjše podjetje v Novem mestu išče TAJNICO PODJETJA s perfektnim znanjem strojepisja, slovenskega jezika, po možnosti tudi stenografije. — Nastop službe takoj, plača po dogovoru. Prav tam dobi takoj službo sposobna RASUMOVODKINJA, ki pozna tudi ostalo administrativno poslovanje. — Plača po dogovoru, nastop takoj. Ponudbe pošljite upravi »Dolenjskega lista« pod šifro »TAKOJ« ali »1. NOVEMBER 1955«. V Sodražici so imeli lepo slavje V. nedeljo 11. septembra so imeli v Sodražici lepo slavje. Prostovoljno gasilsko društvo je slavilo 57-letnico delovanja. Gasilsko društvo je ob tej obletnici razvilo nov društveni prapor. Kljub dežju se je udeležilo slavja veliko ljudi, gasilcev in ostalih ter gostje z ljudskim poslancem Matijo Maleži-čero. Tega dne so izročili svojemu namenu tudi novozgrajeni vodovod, ki je za Sodražane velika pridobitev. Tečaj za vkuhavanje v Kočevju Društvo za pomoč itn napredek gospodinjstva v Kočevju je organiziralo tečaj za vkuhavan«;e sadlja in zelenjave. Tečaj vodi izkušena gospodinja Anica Konradi, ki je vodiila že vrsto tečajev in letos obiskovala tridnevni tečajj, ki ga je organliziraia O-krajna zadružna zveza. Tu je tov. Konradi dobila veliko novih receptov, ki jih sedaj posreduje ostalim mladim gospodinjam in dekletom. Udeleženke tečaja se bodo naučile marsikaj nn* s tem itzbbljJale prehrano svojU družini. Material, ki ga uporablljaijo na tečaju, primeso same. Ob zaključku tečaja bodo priredile razstavo. Velike težave ima društvo s prostori Nuijno Je, da bi 'imeli stalen prostor, ki bi; ga uporabljali od maja, ko pridejo' na trg češnje, in čez ziimo, kjer bi imeli razne kuharske tečaje,';teča)j za krojenje, predavate ja da se ne bi venomer selili kakor dosflej. /. ]amrvtk Zveza borcev v žužemberški občini Pretekli teden je organizacija Zveze borcev v Žužemberku sklicala sejo vseh dosedanjih odborov na področju nove občine in sicer iz Dvora, Hinj in Žužemberka. Kot zastopnik ZB iz Novega mesta je sejo vodil Janez GrašiČ. Razpravljali so predvsem o partizanskih otrocih ter o otrocih še živečih borcev in aktivistov. Govorili so o razmerah, v katerih ta mladina živi in o možnosti zaposlitve. Za nekatere od teh otrok bo zelo dobrodošla dopolnilna šola, ki jo je lani organiziral Okrajni odbor Zveze borcev Novo mesto, skupno s Svetom za pro-sveto v Smihelu pri Novem mestu. Na seji je bil izvoren novi odbor Zveze borcev za občino Žužemberk. Pokažite DOLENJSKI LIST znancem, prijateljem in sorodnikom! Naročite na naS j j list može in fante, ki služijo vojaški rok v JLA! PO SOVjEM MJESTU Med našimi kolesarji Je zadnje čase spet izbruhnila nalezljiva bolezen, ki se ji pravi po slovensko: neupoštevanje predpisov cestnega reda. Da bi se kolesarjem možganj preveč ne pretre.sall na naših cestah, že dalj časa uporabljajo »zdravilno« metodo, da kplesarijo po pločnikih, zlasti ob cesti proti Ločni. Kolesar ti lepo za hrbtom pripelje po pločniku in celo pozvoni, da se mu umakneš s pločnika. Na široki cesti pa srečuješ kolesarje, ki zvoniti ne znajo in najraje kar tiho trenejo mimo tebe. Seveda je ob taki »obzirnosti« kolesarjev najbolje, da molčiš, ker bi sicer utegnil slišati kako gorko... . Ali res ne more človek vsaj na pločniku biti varen pred kolesarji? Ali ne bi bilo morda vendarle dobro, da bi vsaj včasih tja pO- i gledal kak varnostni organ, ki bi vročekrvnemu kolesarju zbil vročino in mu dopovedal, kaj sme in kaj ne? NOVOMEŠKA PERISCA Stlrl perišča imamo v Novem mestu in nujno so potrebna. Vendar vsa štiri niso vredna enega dobrega. Perlšče pod Ločensko cesto, ki Je bilo postavljeno lansko leto, je še najboljše, ostala tri pa so izredno slaba. Zlasti pe-rišče na Loki, ki na vseh-straneh pušča in se nagiba. Na njem raste že cela džungla trave, ima pa tudi zelo nevaren dostop po strmih kurjih stopnicah, da je res kar čudno, da se že ni zgodila kaka večja nesreča. Nekoč smo o tem perišču že pisali, kljub temu pa je ostalo še vse pri starem. Menda" res čakamo najprej hude nesreče, potlej pa se bomo šele zdramili. Snaga v Novem mestu ni ravno na zavidljivi višini, vsaj glede stranskih in skritih ulic. Smeti, gramoza, žaganja in drugih odpadkov je vsepovsod na pretek. Se dobro, da letos ni bilo preveč lepega sončnega vremena in vročine, vsaj ni bilo toliko vonjav. Ljudje posebno v skritih ulicah zelo malo skrbijo za snago, zato imajo vsi ti= kupčki smeti in odpadkov vse leto lep mir. Toda kaže, da bo v kratkem tudi te »idile« konec. V mestu je namreč ustanovljeno podjetje »Snaga«, ki je registrirano kot pravo obrtniško podjetje in Ima namen uvesti v mesto potrebno čistočo. Upamo, da bo to potrebno podjetje temeljito poskrbelo za red Ln 6nago po mestu. -r- Še o,revčku1 Stegnetu... V prejšnji številki našega lista smo poročali o veliki špekulantski zadevi Stegneta in po-magačev iz Goleka pri Vinici v Beli krajini. Pribili smo, da je prisoj ena kazen za glavnega krivca Ivana Stegneta st. odločno premlla. Navajamo Še nekaj dejstev, ki dovolj zgovorno razkrinkajo značai tet?a »ve-likokalibrskega« špekulanta. Ze pred sodbo so ljudje govorili, da Stegne ne bo hudo kaznovan, ker -se zna izmazati in ker je »star maček«. Kazno je, Dopisujte v »Dolenjski lisi« LEPO JE BILO V ZAGREBU Med kolektivi lz Slovenije, ki' so šli na ogled jubilejnega zagrebškega velesejma, je bil tudi kolektiv Medzadružnega lesno industrijskega podjetja iz Ribnice. Velik Putnikov avtobus je naložil 45 delavčev 'in uslužbencev. Ze sama vožnja skozi prelepe predele Dolenjske je bila posebni užitek. Zagrebški vele-sejem nas je več kakor iznenadu. Videli smo vrsto strojev* strojnih naprav ter vseh mogočih drugih stvari. Videli smo, da je naša industrija napredovala na vseh popriščih dejavnosti. Obiskali smo tudi paviljone tujih držav, tako češkoslovaški, švicarski, ruski, kjer smo videli tudi prvikrat televizijski prenos,.. ter paviljone drugih zastopanih držav. Pri tujih razstavili aleih so nam najbolj, ugajali precizni stroji (Zapadna Nemčija, Češkoslovaška, Rusija) ter težki stroji in avtomobili (Madžarska, Italija). Seveda si je v nekaj urah, kolikor smo jih imeli na razpolago, nemogoče ogledati vso razstavo do potankosti ln tako smo mnogo prearli, kar je bilo tudi vredno ogleda. Vsekakor smo.se na velesejmu mnogo naučili, predvsem pa smo bili veseli napredka naše industrije, saj nam do-malega nudi vse, kar potrebujemo v vsakdanjem življenju. Domov smo se vračali z zadovoljstvom; skratka v Zagrebu je bilo res lepo. -kr- da se je ta ljudska napoved vsaj približno uresničila. 18 mesecev zapora, 100.000 din kazni in 10 tisočakov povprečnine je za Stegnetove lopovščine in prekupčevanje z dolarja po mnenju mnogih poštenih ljudi zares majhna kazen. V članku smo navedli, da je imel' Stegne pri sebi dva upokojenca, od katerih je pred vojno izvabil denar za gradnjo hiše, po vojni pa jima je to »povrnil« v istem znesku in ju pognal od hiše! — Ko je Stegne pretekla leta dobival naloge za plačilo davka (ki je bil, mimogrede povedano, zanj prava malenkost!), je cvilil, da denarja nima, da ga hoče oblast uničiti in podobno. Ob neki taki priliki je dal pred cerkvijo razglasiti, da prodaja voz in konje, ker potrebuje denar za davke! Kakšno hinavstvo, kakšna brez-primerna predrznost in norčevanje iz pridobitev ljudske revolucije in ljudsfce oblastil Medtem ko je Stegne delal milijonski promet z dolarji, je pod krinko revščine ponujal javno na prodaj voz in konje ... Davkov tudi ni plačeval na ohčiml, češ da »s cigani noče imeti opravka«, temveč je denar nakazoval preko pošte. Mislimo, da teh nekaj kratfcSh stvari dopolnjuje ostalo, da si bodo delovni ljudje znali ustvariti popolno sliko o špekulantu Stegnetu. PUTNIK SLOVENIJA NOVO MESTO telefon 108 —prodajamo železniške vozovnice; —organiziramo izlete t vlaki in avtobusi; —posredujemo potne liste bi vize; —prodajamo ladijske vozovnice; —najlepše razglednice dobite pri nas; —poslužujte se naših uslugi C P0RT IN TCLESNA VZGOJA i%/© * o mescu ni niso zađoroljiii CRVENA ZVEZDA (Beograd) t PARTIZAN (N. m.) 3:0 (15:12, 15:5, 15:12) Ves optimizem večine Novom e-Sčanov m pomagal. Po zadnjih »čistih« zmagah novbmeSkih odboj karjev v zvezni odbojkarski ligi smo pričakovala vsaj močan odpor domačih, zlasti ker so se pojavili glasovi o slabi iormi bivšega državnega prvaka Crvene zvezde, Nov »meščani pa smo sami lahko opazili, da neši odbojkarji čedalje bolje igrajo. Toda ves optimizem ni dosti pomagal. Novomeška šestorica tokrat ni zadovoljila blizu 800 gledalcev. Ni toliko vzrok delnega razočaranja gladek poraz v treh 6et:h ampak predvsem slaba igra na mreži in v polju. Crvena zvezda, za katero nastopa pet državnih reprezen-tantov, je uspela z dobrim blokom, uspešno obrambo v polju in tudi z efektivnimi udarci na mreži umiriti napade domače šestorice, ki »o njihovo glavno orožje. Ko so Novomeščani dobili nezaupanje v napade, je bil poraz neizbežen. Beograjska Crvena zvezda je zmagala gladko s 3:0 (15:13, 15,5, 15:12). Moštvi sta nastopili v naslednjih posla vah: Crvena zvezda — Beograd: Mi-losavljevič, Stitič, Popovlč, Štefanovi«, Stojmirovič:, Sedivv in dr. Nikolič. Partizan — Novo mesto: Pučko, Ing. Bergant, Dolenc, Medic, Sonc, Simič in Lapajne. Se nekaj a igri domačih. V prvemJ^etu Je bila dolgo časa izenačena borba. Nekaj časa so vod'ill gostje, nekaj časa domači, vendar so bili v finišu gostje uspešnejši in so osvojili prvi set. Drugi set Je bil v znaku stalne premoči Beograjčanov. V tretjem J02E ZAMLJEN: Z vajenci po domovini (Nadaljevanje ln konec) Še bi jih stresali iz rokavov ti šaljivi Dolenci, da ni zopet tulil potni maršal svoj večni in tako neusmiljeni odhod. Se Po&arskt dom, ki je cilen najlepših p!an:n-skih domov, muo »i ogledali, nato pa smo se ■Tjqwtti v Trento, »hj, to vam je cesta. Toiiko ovinkov in serpentin ima, da jo se dolenjski Gorjanci ne zmorejo,« je zabodel Janez, ko smo se ovijali in trdno oprijemali sedežev, da nam ne hi avtobus zdrknil v do'mn. Skoraj na koncu serpentin »roji samotno Kugvjev ipomerfik. Tako naravno Ra je ustvaril no-vomcSki KaattoC kipar SavinSek, da smo se kar v/ivoli y tCRa raziskovalca in ljubitelja naiJi planin, Treme in Triglava. Vozili smo se ob Soc*. bistri hčerki planin, ki je do Gorice trikr.tt .spiirnirn l.i barvo, čudovita ie ta reka in ni čuda, da je Simon Crp^orčič »pe^n-iil tako pesem o njej. V Bovcu mno kf^ili In si ogledali ta prelep košček naše dt>mo>rine. Hiteti je b:1o treba, kajti ogledati smo si morali Je rpm<*nramo v Anhovem. Toda imeli *mo smolo. Na krtf/KM-ju Tolm'*»-Gorica smo »poznaH, da nam je zmanjkalo olja. čakati smo morali skoraj dve ur, d.i g* tc Žoier primešal i* najHljijega Poljubina. Kljub hitri vožnji tmo priili iprepozno in ofjled Cementarne smo morali opustiti. Odpe-Jjali smo $e naravnost v Solkan Zali hrib (prednji Dorenbcrk) in poginoma poznam Bfranik (prednji Ri-Ucnhcrk), ki so ga po4tfail« Itali- jani zaradi močne zavednosti tamkajšnjega prebivailstva. Pra/v zato, ker so *e pamzani in z njimi tudi vse prebivalstvo, tako. odločno branili pred fašističnimi uničevalci, je Rihenberk dobil ime Branik. V Rihenberku je živel Simon Gregorčič in je tu napisal znano pesem Nazaj v p!.i raj. Na visokem im strmem hrbu stoji Štanijol. Tudi ta kraj je veliko pretrpel med narodno osvobodilno borbo. Iz Štanjela se cesta polagoma spušča in kmalu Mnr> bili v Tomajuj središču najboljšega primorskega vina, terana. Kot Dolenjci, ki se spoznamo na dobro kapljico, nismo mogli drugače, kol da smo se v Toma iu ustavili in poizkusili pravi kraški teran. Tako kot cviček, ki ga dobiš samo v zidanicah na Dolenjskem, tako se tudi pravi kraški teran dobi samo v Toma ju. V Tomaju muo si ogledali tudi rojstno h'šo kraškega pesnika Srečka Kosovela. Pot nas je tO« di>la skovli Sefano, Lipico, kier je znamenirra kanjama llpic.mskih konij, v Kozino in dalje v Koper. Cesta od črnega kala tlo Kopra bo ena i^med najlepših cest, ki jih sedaj gradijo. V krasnih serpentinah se cesta srmšča k morju. Komaj smo čakali, da bi zagledali nArje rn se ▼ njem kopalli. Toda lilo jc neprestano m tako smo bilf ob največji ulitek naše ekskurzije. Ogledali pa amo *i ko-ponoke zantrnivosri: Kiarnenito lod?r>. tod no poskvoje. Vi sta obf ni Tf^tT m.ušai'j-Tita, muzej, nato pa amo se odpeljali v ktolo, kjer smo v»ideli tovarno ribjih konzerv, in pa v Piran, ki se polagoma urejuje v največjo slovensko luko. Že v tem mi noči smo prispeli v Ilirsko Bistrico, kjer smo prenočevali Zadnji dan na?e ekskurzije. Že ob sedmih zjutraj smo čakali (pred vhodom v Postojnsko jamo. Velika večina je prvič v svo'em ¥Mjenja vstopila v jamsko železnico in nestrpni smo bili, ko smo čakafi, kdaj nas bo zapeljala v čudoviti podzemski svet. Pravijo, da je narava ustvarjala jamo milijone in milijone let. TefJco smo se ločili od čudovitih lepot Postojnske jame. Toda pot nas je vodila dalje po No-trani'.kem Krasu. Prešli "smo staro jugo^lovansko-iitalijansko mejo, zdrveli mimo Piamine, Kalca. kjer je pesnikova)! Miroslav Vil-har in rrud.il slovensko zavest, ter Logatca ln prišli na Vrhniko. Oh 11. uri so se nam odprla vrata velike usnjame. Tu izdelujejo v glavnem svinjske koze, ki so po vsem svetu tako iskane. Ogrvmna tovatrna je xo- Spoznali smo potek ^rojenja od namakania ko/ r>a do naipbojj lukZa-savje« Zagorle, »Železničar« LJubljana, »Gradiš« Jesenice in »Gorjanci* Novo meeto. Novomeški kegljačj so nastopili v sledečem sestavu: Jože Jerman, Ljubo Murn. Vili Pelčlč, Roman Zevnik, Rlko ClgoJ. Franc Barbič, Jož« Mrzlak. Miro Jeraj, Franc Zupančič, Darinko Rangus in ViU Meinarič. Navallc ostri k<»rilkurf»ncl ao Novomeščanl zasedli tretje mesto. Najbolj se Je Izmed novomeških kegljačev odlikoval Mftro Jeraj. V koncem Itfdu Je prvo mesto osvoill »Grad:«;« Jesenice s 72$ keglji, drugo v,ze4e?ntbodo jc vzklilo novo življenje. Občani Velikih Lašč so slavili 19. septembra občinski praznik v spomin vseh onih, ki so preii'li kili v bojih za Turjak, v spomin na veliko zmago, katere slava se | MER OB RY E. ofnočni ob\§k Turjak ognju in dimu (po originalni fotografiji iz borb za zavzetje te največje logardistične postojanke) Boraj so bil izmučeni in nepre- j mora prenašati iz roda v rod. spaai. Ddlgih sedem dni se že bije boj za Turjak. Beli se še ve-dtao ne vdajo. Izza debelega grajskega obzidja sl*šimo hripavo petje pijanih belih brambovcev. Naši topova in minometi rušijo njihovo gnezdo, kamen za kamnom se veča razipoka v gradu, grajska streha je prerešetana kakor bobovo rešeto. NaŠa brigada je dobila ipovelje, da za vsako ceno uniči postojanko. Torej, boj do končne Prišel je odločilni trenutek, da je jurišala. V gradu se je^1 zvili pravi peklenski boj. V kriku juriša si čuti pojemajoče krike umirajočih, ogenj je divjal z vso silo in rušil ostrešje mogočnega gradu, nekje se je vnela še muni-d.ja, skratka — bilo je kakor ▼ Dantejevem peklu. Ne morem posabitii mladega farna. Po na-Sivkih sem spoznal, da je bil ko- Mlati ina, odnos do starih in onemoglih je ogledalo tvoje socialistične zavesti! Dosti se je spremenilo od tistih dni. Krvave rane razdejanja so skoraj v celoti zaceijene. V mno- ge odaljene vasice je prišla elek-1 trika, živinoreja je napravila zavidljiv razvoj . Vasi, nekoč podložne turjaškim gospodom, živijo I v duhu novega časa, v svobodnem ustvarjalnem delu in nenehnem razvoju. Kanal Oražem ZACELI & IVI O! Začeli smo v Domu ljudske prosveite v Novem mestu. Obiskovalci kino predstav lahko vidijo, kako prazen je oder. Sa-'"mo še platno visi sredi odra, okrog pa so postavljeni odri. Kar smo že davno želeli, bo postalo resnica delno letos, delno pa prihodnje leto. Vsakdo, ki je obiskoval zadnje čase naše gledališke predstave, je lahko ugotovil, da je oder od leta do leta slabši, da je razsvetljava na njem zanič, da so zastori kot turške zastave. Opazil je lahko, opazili pa so seveda nag-bolg igralci sami, da se na odru naravnost duše. Stikali smo glave in premišljevali - vse preveč premišljevali nekaj let, kor a j že začetd pa nismo imeli. Letos pa je buknilo iz nas: popraviti, urediti oder, urediti pravilno odrsko razsvetljavo, narediti nov zastor, obesiti nove zavese in še sto malenkosti. Pa smo potrkali tu, poprosili tam — uspelo, in pričeli delati. Nujnost popravila odra so uvideli tudi funkcionarji na okraju in na občini ter dali na razpolago nekaj kreditov. In zdaj delamo in hitimo na vse kriplje. Do 29. oktobra, za občinski praznik, mora biti oder preurejen, da bomo lahko na njem zaigrala. Za vsa dela je bilo treba strokovnjakov. Na pomoč nam je priskočila tudi Ljudska prosveta v Ljubljani. Tov. Hrovat je bil že nekajkrat v Novem mestu in dal razna navodila, pripravil nekatere načrte in tudi sam krepko zavihal rokave in poprijel za delo. Novomeška kovinarji so že opravili precej dela z raznimi de-montažami in novimi montažami mostičkov in dvigal. Električari i hitijo z novo električno napeljavo. Za enkrat bomo letos uredila odrsko razsvetljavo tako kot mora biti. Na odru bo nameščenih več reflektorjev in luči za razsvetljavo horizonta. Namestili bomo nov glavni zastor ter krožne zavese. S tem bomo dosegli, da bo mogoče na odru vsaj pošteno igrati. Vse ostalo pa pride na vrsto prihodnje leto. Ausable nu preveč ustrezal opi su detektiva, kakor si ga je Fow-ler zamišijal. Ko sta šla po mračnem hodniku velikanskega hotela, mu je bilo precej neprijetno. Tudi Ausabeova soba v šestem nadstropju, kamor sta prišla, ni bila kaj posebnega, pa tudi Ausable sam, v pomečk^ni vsakdanji obleki, ni bil videči preveč romantično detektivski. Razen tega je bil debeluh, govoril pa je čudno, skozi nos. »Razočarani ste«, se je nasmejal Ausable. »Dejali so vam, da sem tajni policist, špijon, ki vohlja za nemšk'imii agenta in živi v večni nevarnosti. Hoteli ste me spoznani, ker ste novinar, mlad in željan pustolovščin. Računali ste na tajinstvene dogodke sredi noči, na strel iz pištole, na strup v vinu. Namesto vsega tega ste pa preživeli dolgočasen večer v music-hallu s precej zanemarjenim ln rrebušastim gospodom. Nobena črnooka lepotica mu .ni dala v .roke kakšno tajno sporo-ČUo, le nekdo mi je čisto prozaično telefoniral, da bi se rad sestali z menoj v moji sobi. Ausable se je veselo nasmejal in dodal: »Da, razočarani ste. Toda giavo pokonci, mladi pnjatelj! Kmalu boste videli neki papir, za katerega je precej ljudi žrtvovalo življenje ... Ta papir bo nekega dne gotovo vplival na razvoj zgodovine.« Ausable je prižgal luč. Zdaj se je Fowler ta dan prvič ustrašil. Sredi sobe je stal neznanec z revolverjem v roki in se porogljivo smejal. Ausable je nekaj trenutkov začudeno mež ik 1 jal. »Maks!« je siknil naposled. »Kaj počnete v moji sobi? Mislil sem, da ste v Berlinu.« Milijonsko mesto se pogreza Mehiško glavno mesto — Mexico City— ima 3 in pol milijona prebivalcev. To mesto pa se pogreza in prebivalci so se s tem že nekako sprijaznili. Strokovnjaki so izra čunali, da bo treba središče mesta izprazniti v prihodnjih 30 letih. Merjenja so pokazala, da se pogrezne središče mesta letno od 30 do 45 cm. Mesto je zgrajeno na izsušeni rečni strugi in mehak svet ne vzdrži teže velikanskih poslopij. Najprej so mislili, da povzroča pogrezanje odtok podtalne vode. Zaradi tega so v suho rečno strugo napeljali spet vodo, da bi tla postala trdnejša, ko bi se zemlja napela od vode. Ti ukrepi niso zadostovali in tla se še naprej pogrezajo. Na mnogih stavbah Otrok s 300 iglami v telesa V Starem trgu ob Kolpi znosijo žene precej blaga, vode in drugega še vedno na glavi V italijanskem ribiškem mestu Ortona so odkrili zločin, ki nima primere. Starša Nfckolfna Maggija nista Mila nič vesela tega prirastka družine, prav tako ne sorodnik1;. Izročila sta ga babici. Ko je bil star tri leta, je nenadoma zbolel. Sosedje so slišali iz stanovanja babice vsako noč otrokove krike, ki so se včasih razlegali cele ure. Iz-praževaiS so babico, kaj je otroku, pa je odvrnila, da mu mora po nasvetu zdravnika dajati injekcije in je otrok strašno občutljiv za iglo. Ko kriki le nfso ponehali, so Sli josedje k babici na stanovanje pogiledat, kaj je z otrokom. Nudil ie jim je grozen prizor. Otrokovo telesce je bilo vso po- krito z gnojnimi aH že zacelje-n^mi ranami. Navzlic protestom babice so otroka takoj odpeljali v bo.ln.co, kjer so ga zdravniki pregledali in ugotovili, da ima v telesu nad 300 tankih igel. Imel jih je v rekah, nogah, hrbtu, želodcu in celo v vratu in v podplatih, kar vse mu je povzročalo strašne bolečine. Babica je priznala, da je hotela otroka umoriti na ta način, da mu je vsak dan zataknila v meso dve ali tri igle. Rekla je, da je bilo pri hfšii preveč jedcev, zato ga je hotela na počasen način umoriti. Babica in njen svak sta se morala zagovarjati pred sodiščem, Obsojena sta bila na 30 let ječe. Otrok je ležal več mesecev v liolnišnidi in zdravniki so mu po doJgem prizadevanju rešili življenje, posledice mučenja pa Je vedno čuci. so že nastale razpoke in nekatere stare hiše so se pričele nagibati. Sedaj že delajo načrte za izpraznitev središča mesta in za gradnjo novih predmestij. Tako bo Mexiko City bodoče mesto predmestij brez središča. Tudi »dobrina« okupacije Deset let so bile ameriške čete v Zapadni Nemčiji. Od začetka se amerikanski vojakii nismo smeli družiti z Nemkami, pozneje pa je ta prepoved odpadla. Posledica tega je okoli 50.000 nezakonskih otrok v Zahodni Nemčiji, katerih očetje so amerikanski vojaki Med okupacijo nezakonske matere niso mogle tožiti nezakonskih očetov-vojakov za vzdrževan je. Sedaj ko je okupacija prenehala, so prenehali tudi ameriški zakoni. In že se je našla v Frankfurtu neka Jedilhauser, ki je vložila tožbo zoper nekega ameriškega stotnika In zahtevala, da ji pJačuje za hčerko, ki je sedaj stara že 8 let, vzdrževalnino po 37.50 dolarjev na mesec. Če s tožbo uspe, ji bo moral plačevanj za ves čas od rojstva otroka pa do njenega 16. leta starosti, V primeru, da tožba uspe in bo omenjeni nezakonski oče dolžan plačevati vzdirževalnino, bo nastala proti ameriškem nezakonskim očetom prava poplava podobnih tožb. Koliko zlata je Se v zemlji? Geologi so proučevali zaloge zlata v zemlji do globine okoli 3000 metrov in izračunali, da je v globinah zemlje še 4470 milijonov ton zlata. Takoj pa so tudi pristavili, da bi lahko od te količine s pomočjo današnje tehnike, dvignili le enajst tlso-čink. Pravijo, da Je tudi v mor-| ju kakih 27 milijonov ton zlata. Maks je biil visok, .postaven možak z lisičjim obrazom. »Ka počnem v vaši sobi?« je odgovoril. »Prišel sem po poročilo, ki vam ga bodo nocoj prinesli . . . Po poročilo o letalskih silah Nemčije. Vem, da bi ga vi radi dobili za vse na svetu. Pa ga ne boste,« je dodal s porogljivim nasmehom. Ausable se je zgrudil v naslonjač. »Jutri bom hudičevo zaropotal v upravi hotela. To je že drugič ta mesec, da se je nekdo čez balkon vtihotapil v mojo sobo«, je zagodrnjai. Fowler je pogledal na edino, povsem Običajno okno, za katerim je zevala črna tema, »Balkon?« je začudeno vpraša! Maks. »Nisem prišel čez balkon. Imam duplikat ključa od vaših vrat. če bi bil vedel za balkon, bi sri prihranil veliko težav, ko sem stikal za tem prekletim ključem.« »Zlodja, saj to sploh ni moj balkon«, je dejal Ausable, skrajno razdražen, »ampak pripada sobi, ki je zraven moje«. Pomenljivo je pogledal Plowerja in nadaljeval: »Veste, ta soba je bila včasih del velikega apartmana in balkon sosednje sobe je segel do moijega okna. Pa še sedaj se lahko pride na ta balkon, oziroma s tega balkona v motjo sobo, kakor je to storil zadnji obiskovalec, ki se je vtihotapil v mojo sobo. Uprava hotela je obljubila, da bo ostanek mojega balkona podrla, pa doslej ga ei vragi še niso«. Maks je pogledal Fiowera, ki je stal ves otrpel, in (pomenljivo zamahnil z revolverjem. »Izvolite sesti«, mu je rekel, »kajti čakali bomo še najmanj pol ure«. »Enaintrideset minut,« ga je popravil Ausable, že docela zbran in udobno zleknjen v naslonjaču. »Sestanek je domenjen za ob pol eni uri. Rad bi le vedel, Maks, kako ste zvedeli za to poročilo?« »Jaz bi pa rad vedel, kako je prisilo 9z Nemčije,« je porogljivo odgovoril Nemec. »No naj je prišlo kakor hoče, prepozno le še ni. Mi bomo .poročilo spet kmalu imeli v roki, kot vidite, seveda na vašo veJiko žalost.. * vraga, kaj je pa to?« Nekdo ;e potrkal; Ausable je zazehal in dejal mirnodušno: »PoHcija. Zdelo se m: je, da potrebujem nocoij posebne zaščite, saj gre za izredno pomenljivo Katrino, zato sem za vsak primer naročil policijo«. Maks se je ugriznil v ustnice. Spet je potrkalo. »Kaj boste storil:?« je vprašal Ausable Nemca. »Če ne odgovorim, bodo vstopili, kajti vrata niso zaklenjena. In bodite preipni-čanii, da bodo takoj strekjali!« Maksov obraz je bil bled v okviru črnega okna, na katerega se je naslonil. Dvignil je revolver, z drugo roko pa odprli okno. »Pošljite jih proč«, je zamrmral. »Počakal bom na balkonu. Pošljite jih proč, če ne bom streljal!* Trkanjje se je ponovilo in neki glas je dejal: »Gospod . . gospod Ausable!« Maks je neprestano pretii 2 revolverjem. Obrnjen s hrbtom proti oknu se je previdno preko-ballil čez colico. Najprej z desno, nato pa še z levo nogo. Trenutek je ob v i sel samo na eni roki. »Nobenega znamenja . . . nobene besede,« je ipošepetal, sicer ustrelim . . . «Potem je njegova glava izginula v temi. Tukaj, v šestem nadstropju, se je le slabotno slišali hrup z ulice in glasovi. Vrata so se odprla. Vstopil je natakar s steklenico in dvemi kozarci. »Kaj pa . . . policija . . . c je zajedal Flower. »Ni bilo nobene policije,« ]» olajšano odgovorfi'1 Ausable. »Izvolite konjak, ki ste ga naročili«, je dejal natakar, odJprl steklenico in odšel brez pozdrava. Plower je bied ko 9tena buljil za njim. »Vidite, ta natakar je bil Človek, ki sem ga čakal,« je pove* dal Ausable. »Pod piladnijem je poročilo. Če vas veseli, lahko pogledate«. »Kaj pa Nemec ... se bo vrnil?« je sipet zaječi ja1 Flower. »Ne, Maksa ne bo nazaj, brez skrbi ... Pod oknom namreč nI balkona ...« OKRCG1E BODIČASTE ŽRTLV ŠOLE Miha telefot^ra P e petu: »Pe-pe, nocoj me ne ho na tarok. Veš, poba ima i pet solo, pa mu krok JUNAK »Kam pa zvečer, 2an?« K ,Shxdki kvApipici1 malo po* moram zvečer sestavljati naloge.* »Res? Pa te žena pusti?* • Ženz, kaj pa misli)! jaz grem »Saj res, Boltežar, spomni me potem, da kupim kosti za juho!« SPORAZUM Novoporočenca Tinka in Tine sta se grozno sprla. Nekaj dni sta kuhala mulo, potem pa le pravi Tinka: »Ti, dajva se pobotati. Jaz priznam, da nisem imela prav, ti pa priznaj, da sem imela prav.. .* MIHA POCRVINA: 1 Spomini i% Španije Leta 1^36 je v Južnofranco-akem trrlnjavskem mestu Toulo-nu živela večja skupina jugo-■lovinskiih delavcev. V Francijo imo prišli iz raznih, predvsem pasivnih krajev: iz Like, Korduna, Hrvatskega Zagorja, Dalmacije, Slovenije itd. Zaposleni tmo bili pri raznih javnih delih — vodovodih, kanalizacijah, pri gradnjah cest, vojaških utrdb in podobno. Dasi smo bili zaposlen* pri raznih delodajalcih in stanovali v mestu pa v bližnji in^daljni okolici, smo se vendar sestsjali malone vsako nedeljo in obujali spomine na domaČe kraje, na družine, običaje Itd. Skoraj pri vseh teh pogovorih so prišla na vrsto tudi politična vprašanja. Mišljenj« o tedanji jugoslovanski politiki so bila precej deljerva. Spominjajo* ae naših takratnih pogovorov, včasih zelo ostrih, vidim, kako spretno so vnašali nekateri ljudje — eni so delali po navodilih jugoslovanskih konzuVrnih zastopstev, drugi sn bili ustaški agenti — razdor med #konom*ko emigracijo v Franciji. Ko je ju!Ma 1936 fašistični ferverV Prane« napadel špansko republikansko ljudstvo, so tudi razgovori postajali vsa bolj konkretni, nesoglasja med pristaši tedanje vladne politike in simpatizerji naprednega gibanja pa so se razbistrila, zliastl glede vprašanja delavskega gibanja v svetu. Čeprav &o se vladni in us'aški agenti truditi na vse kriplje dokazati, da se je v Španiji začel boj proti internacionalnemu komunizmu, ki ogroža Evropo, so tudi najbolj zagrizeni pristaši tedanje jugoslovanske politike začeli obračati hrbet agentom, ki so prihajali ln na« skušalj prepričati, da je boj Franca ln njegovih generalov pravičen, da *e bori proti komunističnemu nasilju Itd. Ampak te?a, da je v Madridu eno samo popoldne padlo 2400 ne-oboroženih ljudi, nihče ni mogel pri naših emigrantih prikazati kot pravičen boj. Stem, da so hoteli med našo emigracijo vnesti nejasne pojme o španski državljanski vojni, so izgubili še tisto malo simpatizerjev, ki so jih imeli. Preko dnevnega francoskega časopisja smo bili sproti obveščeni, kako se boj razvija, kako hrabro, z golimi rokami, španski narod brani svojo republiko, kako neoborožen naparia ln zavzema Frarfove vojašnice. Med wami se j« porodilo vpra- šanje, kako pomagati španskemu narodu, ki se bori proti nastopajočemu fašizmu v tem delu Evrope. Ko so sindikati avgusta 1936 začeli z nabiralno akcijo za pomoč španski republiki, smo jugoslovanski emigranti v Toulonu povsod aktivno sodelovali, Javno po ulicah pobirali prispevke, čeprav je francoska policija pod tedanjo vlado Leona Blumma preganjala ln zapirala inozemce, če so se udeleževali kiikrine koli Javne akcije. Vendar so naši delavci, čeprav jim je na vsakem koraku preti] zapor, Javno delali za pomoč španskemu ljudstvu. V septembru 1936 se je zbrala skupina ljudi s podrobno izdelanim načrtom, da krenemo proti Pireneiem in prekoračimo fran-cosko-špansiko mejo. Francoske oblasti so po svojih agentih zvedele, da hočejo številni Ino-zenvoi, ln tudi Francozi, prekoračiti mejo in pomagati šp.n-skemu ljudstvu braniti republiko. Naša pot je vodila skozi Marseilles, kjer smo skušali dobiti podrobnejše informacije, kje bi najlaže prekoračili mejo. V Marsellhi amo od tovarišev zve-deU, da so francoske oblasti močno okrepile obmejne straže tn d« »talno »atruljlrajo vzdolž meje, tisti predeli Pirenejev, ki niso toliko kontrolirani, so pa ziaradj hudih strmin in pečin zelo težko ali pa sploh neprehodni. Ko smo se prt j • 'xall, da bo prehod meje res zelo težak, smo se odločili, da s pomočjo pristaniških delavcev ugotovimo, katere ladje so zasidrane v pristanišču, od kod so prišle in kam plovejo., Nestrpno smo prb-čakoval; sporočil o možnostih odhoda v Španijo. Pripravljeni smo bili potovati tudi več tednov po morju, samo da bi se ladja ustavili v enem izmed pristanišč republikanske Španije. Po 10 dneh nestrpnega pričakovanja nam je organizacija pristaniških delavcev sporočila, da kapitan neke grške ladje, ki plove po Sredozemskem morju in bo Sel baje tudi v Barcelono, išče nekaj ljudi za svojo ladjo, ker so mu mornarji v Marseillu pobegnili. Grške ladje so takrat pomorščaki smatrali za najslab-se — majhne plače ln težki pogoji dela, ladje so bile vse stare, z zelo zastarelo opremo, in so se jih pomorščaki izo