Leto LXVI., št. 230 Ljubljana, ponedeljek 9« oktobra I933 Cena Din 1.- lanaj« vaak dan popoldne, tsrmemAl nedelja ln praznike. — Inaeratt do 80 petit a Din 2.—, do 100 rrat Din 2.50, od 100 do 300 Trat a Din 8.—, vecjl lnsaratl petit Trsta Din 4.—, Popust po dogovoru, tnseratn) davek poeebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, sa inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KnaflJevm ulica it. 5 Telefon St. 8122, 3128. 3124, 3125 ln 3126 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg it. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon at- 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Stroesmaverjeva unca L telefon at. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon it. 100 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St, 10.351. Povratek Nj. Vel. kralja in kraljice Po triumfalni poti preko balkanskih držav, sta se NJ. Vel. kralj in kraljica danes vrnila v Beograd Krf, 9. oktobra. NTj. Vel. kralj je zaključil svoje zgodovinsko potovanje na Krfu, kjer je posetil grobove padlih borcev za svobodo in uedinjenje vseh Jugoslovenov. Čeravno ta poset ni imel oficijelnega značaja, je bil jugoslovenskemu paru prirejen nadvse svečan sprejem. Poleg predstavnikov oblasti s podpredsednikom grške vlade na čelu, je pozdravila jugoslovensko kraljevsko dvojico mnogotisočglava množica in ji priredila nepopisne ovacije. Nj. Vel. kralj in kraljica sta posetila vsa grobišča ter položila pred spomenikom padlim žrtvam krasne vence. Na »Dubrovniku« je bilo nato prirejeno svečano kosilo, nakar sta Nj. Vel. kralj in kraljica nastopila pot v domovino. Svečan sprejem v Boki Kotorski Hvat, 9. oktobra, p. Včeraj ob 6.45 je prispel v kotorsko luko jugoslovenski ruši-lec >Dubrovnik«, s katerim sta se vrnila Nj. Vel. kralj in kraljica s Krfa v naše vode. Sprejem Nj. Vel. kralja je bil v Boki Kotorski naravnost nepopisen. Nad luko je krožila cela jata vojnih letal v pozdrav našemu kraljevskemu paru. Točno ob 7. je prispel »Dubrovnik« pred Ercegnovd. S trdnjave so oddali v pozdrav kralju 21 častnih topovskih strelov. Na pomolu so bile zbrane nepregledne množice ljudstva. Vse mesto je bilo okrašeno s cvetjem, zastavami in preprogami. V luki so bile raz- vrščene vse naše mornariške edinice in cela vrsta vojnih hidroplanov. Na vsakem brodu je stala na palubi razvršena posadka. V vrstah vojnih ladij je bila tudi naša nova šolska ladja »Jadran«. Zbrani so bili vsi admirali in generali, da sprejmejo Nj. Veličanstvi. Množica je živahno pozdravljala kraljevski par. Ko je »Dubrovnik* pristal prav ob pomolu, je pretresel zrak silen vzklik tisočev »Hura«. Kralj in kraljica sta množici radostno odzdravljala. Kralj je bil v admiralski uniformi. Z obraza se mu je bralo izredno razpoloženje. Na križarki »Dalmaciji« je vojna godba zaigrala državno himno, s pomola pa so stopili na palubo komandant Boke Kotorske general Lukovič, admiral Polic in njujini spremstvi. Admiral je izročil Nj. Vel. kraljici krasen šopek cvetja, nakar sta se kralj in kraljica podala na kopno. Z »Dubrovnika« so oddali 21 častnih topovskih strelov, mornariška godba pa je odsvirala državno himno. Kralj je pristopil k častnikom in obšel častno četo, ki jo je pozdravil: »Pomozi Bog-, junaci!« Gromko so mu odgovorili »Bog ti pomogo.« Nato sta se kralj in kraljica s spremstvom z avtomobili odpeljala skozi Tivat. Po ulicah je bilo na tisoče ljudi. Sokolov in drugih organizacij. Navdušenih ovacij ni hotelo biti ne konca ne kraja. Nad Tivatom se je tedaj pojavilo 60 vojnih hidroplanov, ki so krožili nad mestom, dokler nista kralj in kraljica zapustila mesta in ob 8.25 krenila s svojim spremstvom v avtomobilih proti Cetinju. Otinje, 9. oktobra. AA. Ko je Nj. Vel. kralj s kraljico zapustil Tivat, so kraljevski avtomobil na vsej poti do Budve spremljala naša letala. Iz Budve je avtomobil krenil v Petrovac in Bar. čez nekaj časa je krenil v drugo smer, se vrnil v Budvo, nato pa zavil po novi cesti na Cetinje. V Cetinju so se že od ranega jutra zbirale ogromne množice prebivalstva, ki so hotele pozdraviti svojega kralja in kraljico. Ko se je kasneje razširila vest, da je Nj. Vel. kralj odšel v Bar in v Crnojevića Reko, so se ljudje začeli žalostni razhajati in se vračati na svoje domove. Nenadoma pa se je pojavil pred Cetinjem avtomobil Nj. Vel. kralja nakar so se ulice vnovič napolnile in je občinstvo priredilo Nj. Vel. kralju in kraljici navdušene ovacije. Kralj in kraljica sta bila od teh spontanih izrazov spoštovanja in zvestobe močno ganjena. Kralj in kraljica sta veselo odzdravljala. Raz hiš so se hipoma pojavile državne jugoslovensKe zastave. Kralj je odredil, da je avto vozil skozi vse Cetinje do kotorske ceste, nato pa nazaj skozi goste ^palirje prebivalstva. Kraliev avto si je komaj krčil pot skozi množico, ki mu je nenehoma izražala svoje spoštovanje in svojo zahvalo za visoki obisk Kraljev avtomobil je naposled zapustil Cetinje in izginil v daljavi. Prihod v Beograd Beograd. 9. oktobra. A A. Nj. Vel. kralj in kraljica sta dane« ob 8.30 prispela z dvornim vlakom. Na nostaji eta Nj. Vel. kralja in kraljico spreiela pr^d^ednik ministrskega sveta dr. Milan Srskič in notranji minister dr. Zivojin Lazić. Narod demantira punktaše Pri včerajšnjih občinskih volitvah v savski, drinski, primorski in dunavski banovini se je narod ponovno z ogromno večino izjavil za politiko narodne sloge Beograd, 9. oktobra, r. Včerajšnji dan je dal zopet nov dokaz zrelosti našega ljudstva in na sijajen način potrdil ideje, s katerimi je Nj. Vel. kralj s svojim sestojanuarsJiim manifestom napravil konec starim strankam, ki so sejale med narodom samo mržnjo in razdore. Kolikor so do sedaj znani rezultati včerajšnjih občinskih volitev, Id so se vršile v savski, drinski, primorski in dunavski banovini, so volitve potekle v najlepšem redu in brez vsakega incidenta. Če se'nepričakovano sijajni rezultati včerajšnjih občinskih volitev, zlasti v savski banovini, prišteje rezultatom vzorno izvedenih občinskih volitev v ostalih banovinah, kjer so se že poprej vršile, potem je to ne samo za nas, marveč tudi za mednarodno javnost sijajen dokaz ureditve notranjih prilik in ojačanja ideje državnega in narodnega edinstva v vsej državi. Že do sedaj znani rezultati presegajo vse pričakovanje in pomenijo sijajno zmago Jugoslovenske nacionalne stranke. Jugoslovenska nacionalna stranka je dobila 90, opozicija pa samo 10 odstotkov Beograd, 9. oktobra. Po podatkih, lci jih je dobilo notranje ministrstvo do snoči ob 23. uri, je glasovalo v drinski, savski, primorski in dunavski banovini 60 do 65 % vseh volilcev. V primorski banovini je glasovalo okoli 60%, v dunavski preko 65. v savski preko 55 in v drinski okoli 75%. Jugoslovenska nacionalna stranka te dobila okoli 90% vseh oddanih glasov, vsa opozicija pa okoli 10%. V primorski banovini, kjer le bilo v 90 občinah potrjenih 172 Kandidatnih list, je Jugoslovenska nacionahia stranka dobila 150 kandidatnih list. opozicija pa 22. Jugoslovenska nacionalna stranka je zmagala z več ko 15 'b. V dunavski banovini je bilo za 795 občin potrjenih 1561 kandidatn Y list, od katerih jih je Jugoslovenska nacionalna stranka dobila 1443, opozicija pa 118. Jugoslovenska nacionalna stranka je zmagala z 96.4%. vsa opozicija ie pa dobila le 3.6% kandidatnih list V savski banovini je bilo za 517 občin potrjenih 916 kandidatnih list, med katerimi jih ie bilo 646 čisto iugoslo-venskih, 456 sporazumnih list Jugoslovenske nacionalne stranke z nevtraici m 97 čisto opozicijskih list. Zmagala ie Jugoslovenska nacionalna stranka z okoli 80 %, vse druge liste so pa dobile okoli 20%. V drinski banovini je bik> za 422 občin skupno 948 potrjenih kandidatnih list, med katerimi je Jugoslovenska nacionalna stranka dobila 807. vsa opozicija pa 181. Jugoslovenska nacionalna stranka je dobila okoli 92%, vsa opozicija pa 8%. Ce se vpošteva, da je mnogo volilcev iz savske in primorske banovine zaposlenih zunaj svojih bivališč, je velikost volilne udeležbe v teh krajih še pomembnejša. Čeprav so se volitve vršile ob veliki udeležbi volilcev in ostri borbi kandidatov, so vendar potekle v redu in miru razen v petih ali šestih primerih v drinski in dunavski banovini. Po vesteh iz Zagreba so potekle volitve v savski banovini v najlepšem redu. Podrobni podatki še niso docela znani. Ugotovilo pa se je, da se je volitev udeležilo do 91% volilnih upravičencev. V nekaterih občinah, kjer so pristaši Mačkovih radičevcev naravnost terorizirali ljudstvo ter propagirali volilno abstinenco, je dosegla volilna udeležba kljub temu Čez 50%. V drugih občinah pa se je zbralo na voliščih 85, 90, ponekod celo 95% volilcev. V mnogih kraJih so prišli na volišče celo v povorkah z godbami in zastavami. V savski banovini so se vršile volitve v 517 občinah, kandidatnih list pa je bilo 900. JNS je postavila 659 list, Metiko-ševa skupina 5, Nikičeva 16, dr. Mačkovi radičevci 62, Švrljugova skupina 4 in bivša klerikalna pučka stranka 3. Sedem list je bilo neopredeljenih. Ban Perovič je docela zadovoljen s potekom volitev in s prvimi izidi. Novinarjem je izjavil, da je opozicija zastavila vse svoje sile, da bi zadržala volilce, toda vsi njeni napori so bili zaman. Mnogo javnih delavcev se je intenzivno zanimalo za potek današnjih volitev. Tako je prejemal bivši minister De-metrovic sproti poročila o razvoju polo-žaJa na voliščih. Tudi generalni tajnik JNS minister dr. Kramer je večkrat prejel telefonske informacije. Pnav tako so lepo potekle volitve v drinski, primorski in dunavski banovini. Zupan ljutomerski dr. Josip 2mavec, višji svetnik stola sedmorice v pok. (Glej članek na 2. strani) Nauk zapeljivcem Včeraj so bile občinske volitve v savski, primorski, dunavski in drinski banovini. S posebnim zanimanjem se je pričakoval potek volitev v savski banovini, kjer so upali hrvatski separatisti in punktaši, da bodo kakorkoli lahko demonstrirali ob tej priliki proti sedanjemu režimu narodne sloge in državnega edinstva. Na izid občinskih volitev v savski banovini so gradili svoje račune tudi naši domači punktaši v dravski banovini, kakor so jih gradili tudi takrat, ko so se s svojimi punktacijami pridružili zagrebškim punktaciiam dr. Mačka in tovarišev, ki so zahtevale, naj bi zavrgli vse. kar smo s trudom zgradili v letih po prevratu, ter se vrnili v čase 1. 1918 pred 1. decembrom, ko ie še vsakdo lahko kradel in ropal pod to ali drugo pretvezo. V savski banovini so pristaši dr. Mačka proglasili volilno abstinenco, ker jim ni toliko šlo za delo in red v občinah, kakor za to, da bi demonstrirali proti narodnemu in državnemu edin-stvu. računajoč pri tem, da bodo lahko šteli za svoje tudi oni odstotek volilcev, ki načelo ne sodelujejo v javnem življenju in ki so z obstoječimi razmerami tako zadovoljni, da prepuščajo vse delo za korist splošnosti drugim. S svojo volilno abstinenco pa so punktaši v savski banovini prav tako pogoreli kakor pri volitvah v Narodno skupščino 1. 1931- Hrvatski kmetje n i-so nasedli farizejem, ker iim je zdrav slut veroval, da politika kujanja nikamor ne vodi, še manj pa brezuspešna borba proti načelom, za katere se |e izrekla ogromna večina jugoslovanskega naroda. Volilna udeležba v savski banovini je bila naravnost ogromna. Skoro povsod je znašala nad 60 odstotkov, ponekod pa je presegala celo 90 odstotkov. Narod Je smatral za svojo dolžnost, da tudi ob tej priliki manifestira svojo pripadnost k načelom narodne sloge in državnega edinstva. Dr. Mačkovi pristaši so žalostno pogoreli. Zelo razveseljiv pojav je tudi izid občinskih volitev v Liki. Tu so, kakor znano, skušali izrabljati pred meseci tovariši italijanskih plačancev Paveliča in Perčeča bedo prebivalstva nerodovitne kraške zemlje, pri č>mer jim je uspelo pridobiti nekaj ljudi, da so tihotapili orožje iz italijanskega Zadra na naše ozemlje. Odkritje te afere je rodilo procese pred državnim sodiščem za zaščito države in pred rednimi sodišči. Toda Lika, Id je že v časih dobre gospodarske konjunkture živela siromašno življenje, je kakor pri volitvah v Narodno skupščino tudi sedaj pokazala, da noče imeti Krasen volilni shod na Jesenicah Celo nasprotniki JNS so morali priznati, da vlada popolna volilna svoboda in da je program JNS edino zdrav V nedeljo dopoldan se je vrši! v So-kolskem domu na Jesenicah volilni shod, ki sta ga sklicali krajevni organizaciji Je* senice in Koroška Bela in ki je bil sijajno obiskan. Na shodu je bilo okrog 500 volilcev z Jesenic, Koroške Bele in okolice, zlasti mnogo je bilo delavstva iz vseh treh stanovskih organizacij ter železničarjev in obrtnikov. Tako lepega shoda, tako stvarne, mirne in parlamentarne debate in tako izklesanh govorov smo tudi Jeseničani malo vajeni in smelo lahko trdimo, da je shod prinesel popolno afirmacijo JNS in popolno soglasje za njen volilni program in enoten nastop pri volitvah. Zborovanje je otvoril predsednik krajevne organizacije g. dr. Kogoj, k: je pozdra* vis vse zborovalce, predvsem sreske-ga poslanca in min. n. r. g. Ivana MohoriČa, sreskega načelnika g. dr. Ivana Vrečarja ter predsednika Udruženja železničarjev in brodarjev g. Rotaria iz Ljubljane, nakar je dal besedo predsedniku volilnega odbora JNS g. dr. Maksu O b e r s n e 1 u. ki je poročal sledeče: Takoj ko so bile razpisane občinske volitve, je stopH on kot predsednik volilnega odbora v srik s predstavnikom skupine SJVtRJ, da bi skupaj sestavili kandidatno Listo vseh skupin, kar pa žal po krivd* zadnjih dveh skupin ni uspelo. JNS je prožila roko vsem, šla je morda celo predaleč, kar so smatrali gotovi krogi za slabost rn onemogočili skupen nastop pri volitvah. Dalje je govornik navajal, da gre JNS v volilno borbo z vedrim čelom, jasnim programom in bo vodila legalno borbo nasproti drugim skupinam ter v občinskem odboru izvaiala dobro gospodarstvo, socijalno pravičnost in strogo zakonitost Iz- vajanja gospoda dr. Obersnela so zboro-valci nagradili z viharnimi ovacijami. Besedo je povzel sedanji župan in nosilec liste JNS gospod Jože 2 a b k a r. Orisal je razvoj občinskih poslov v zadnjih letih in opozoril na silno težaven položaj občine zaradi dolgov jn gospodarske krize. Pod njegovim vodstvom je občina v lanskem ietu izplačala 400.000 Din dolgov iz prejšnjih let ter 130.000 Din dolgov že letos, za katere ni bilo postavke v proračunu. Občinski, davčni odbor je storil vse, kar je bilo v njegovi moči ter olajšal davčna bremena občanov za okroglo 620.000 Din. Občina stoji pred velikimi nalogami, ki jih bo morala izvesti v prihodnjih 3—5 letih. Nujno potrebna je graditev novega gasilskega doma, za kar občina leto za leto postavlja v proračun znesek 100.000 Din, nujno potrebna je rešilna postaja, naprava hladilnice v mestni klavnici, razrešitev vodovoda v Podmožakijo, graditev ubožnice, razširitev meščanske šole. otroškega vrtca, tržnega prostora in otroškega zavetišča. Vso skrb bo polagala mestna občina socijalnim problemom, osobito pa ubogim upokojencem bratovske skladnice. Ob zaključku je gospod župan izvajal: Vse naše reke tečejo proti Beogradu, vse naše misli so osredotočene na Beograd, ne pa v Rim in na Dunaj. Gospod župan je žel za svoja stvarna izvajanja dolgotrajno odobravanje. Besedo je povzel nato tajnik krajevne organizacije Kor. Bela - Javomik, ki ie pozival vse navzoče, na! oddajo vse glasove za liste JNS. na kar je v imenu nacionalnega delavstva govoril g. Janko A v s e n i k, ki je naglasa*, da ie vsaka občina kamen v stavbi velike jugoslovenske države in da nai vsaka občina izvaja ničesar skupnega z narodnimi in državnimi izdajalci. Ličani so se v naravnost ogromnem številu udeležili občinskih volitev ter so volili povsod pristaše Jugoslovenske nacionalne stranke. S tem so najbolje zavrnili tajne upe italijanskih plačancev punktaškega kova, ki so računali, da bodo z volilno abstinenco kovali svoj politični kapital. V Liki je znašala volilna udeležba skoro povsod 80 do 85 odstotkov, in poročila pravijo, da bi bil odziv še večji, če bi bili vsi ljudje doma in bi jim ne bilo treba hoditi po svetu kot krošnjarjem in ročnim delavcem s trebuhom za kruhom. S tem, da so punktaši dr. Mačka v savski banovini pogoreli, so seveda doživeli hud poraz tudi punktaši v dravski banovini. I z po d m ak ni 1 a so se jim tla. Kaj pa naj stori še peščica ljudi, ki se ne moreJo na nikogar nasloniti? Ce bi hrvatski mačkovci res mogli na kak način dokazati, da njihova stremljenja hrvatski kmet odobrava, bi bilo še kolikor toliko umljivo, ako bi slovenski punktaši računali na njihovo pomoč, tako pa je vsa njihova politično taktična koncepcija doživela polom, še preden so sami šli v volitve. Kljub vsemu moramo seveda priznati, da so hrvatski punktaši še vedno bolj pametni, kakor pa naši v dravski banovini, čeprav je za nas Slovence to nekoliko sramotno. Hrvatski punktaši so bili vsaj toliko pametni, da se volitev niso udeležili in da so proglašali volilno abstinenco, naši pa silijo z glavo skozi zid in hočejo biti pri občinskih volitvah prihodnjo nedeljo na vsak način tepeni. Naj se jim izpolni njihova volja! Naj dobi vsakdo plačilo, kakor ga zasluži, vendar pa kot Slovenci, ki smo od nekdaj proglašali narodno slogo, želimo, da bi bilo tepenih čim manj. Naj nosijo posledice punktaški voditelji, ni pa treba, da bi jih tudi oni, ki bolj počasi mislijo in ki so bih samo zapeljani. Upamo, da se bodo do nedelje, ko se bodo vršile občinske volitve v dravski banovini, tem našim ljubim rojakom možgani razjasnili in da bodo pustili svoje nekdanje voditelje na cedilu, kakor so Hrvati svoje, ker je nespametno biti boj brez upa zmage. svojo gospodarsko, nacionalno in socialno politiko, ki je v skladu z intencijami državne politike. Predsednik Udruženja narodnih železničarjev in brodarjev gosrod Rotar iz Ljubljane je pozval vse železničarje, naj oddajo svoje glasove JNS. Za hišne posestnike je govoril lesni industrijec dr. (Ernest F e k a r, ki je povdarjal, da bodo tudi hišni posestniki sodelovali v občinskem zastopu, ki bodo budno pazt'i, da s« bo regulacijski načrt mesta izvajal tako, da pri tem ne bo trpela ne občina ne občani. K besedi se je oglasil g. dr. Ivan Stem-pihar, ki je v daljših izvajanjih govoril za listo g. Ivana Celesnika ter kritiziral način volilno borbe. Njegova zavijanja je odločno zavrnil dr. Obersnel ob viharnem pritrjevanju vseh navzočih. Viharno pozdravljen je povzel besedo sreski poslanec in minister n. r. g. Ivan Mohorič, ki je naglasil potrebo sloge in obravnaval v nadaljnjem govoru narodno in državno gospodarstvo, se dotaknil najtežjega probiema, prezposelnosti, in nagla-šal, da je nezaupanje med narodi in državami največja ovira gospodarske konsolidacije in da bi se v vsaki državi lahko prihranile milijarde, ki gredo za oboroževanje, v prid gospodarstvu in preskrbe brezposelnih z delom pri javnih delih in gradbah socijalnih in zdravstvenih naprav. Zavrnil je prav tako odločno namene punk-tašev in pozval volilce, naj v nedeljo oddajo svoje glasove JNS kot nositelju ju-goslovenstva in državnega edinstva. Izvajanja gospoda ministra so zborovale! nagradili z viharnimi ovacijami. K besedi se je oglasil nosilec marksistične liste g. Ivan Ć e 1 e š n i k. ki pa n! povedal mnogo bistvenega, na kar je dobil besedo g. dr. Aleš Stanovnik, nosilec liste bivše SLS, ki. je uvodoma priznal, da vlada popolna volilna svoboda. Gosp. Jurij Je ran je ostro zavračal očitke na račun socialistov; poudarjal je, da je klerikali-zem največja ovira napredka in najbolj reakcionaren, kadar je na vladi. Priporočal je, naj bi ga sedanja vlada v kaL zatrla. Govorila sta še gospoda Cvetko Kristan ter Ažman Ivo iz Hraš. Prvi je kritiziral delo občinske uprave, drugi pa je odgovarjal na izvajanja g. dr. Stanovnika, na kar je predsednik občinske organizac-je JNS g. dr. Kogoj zaključil impozantno zbo-, rovanje1 ter poudaril važnost tega shoda na katerem le vsak lahko dobil besedo. 4tran 2 ^SLOVENSKI NAROD«. An« 0. oktobra 1933 Med gostoljubnimi Prleki Vzorna organizacija izleta v Slovenske gorioe — Prleki j a si je za vedno osvojila srca Ljubljančanov Zborovanje gorenjskih obr ikov Za obrtnike naj se Izda zakon o pobijanju šušmarstva Vprašanje mojstrskega zavarovanja Ljubljana, 9. oktobra. Ker Je bilo t Ljubljani megleno Treme, moramo najprej povedati, da je Prle-kija ves dan žarela v zlatem jesenskem solncu, da ti je zapelo srce s črički po vinogradih in ptički v višavah, takoj ko si stopil iz 18 vagonov dolgega vlaka. Brezhibna organizacija Čeprav smo Ljubljančani znani zaspanci, vendar je že pred 5. uro zjutraj hitelo •vse proti glavnemu kolodvoru b skrbjo, da ne bi kdo zamudil užitka. Do 800 izletnikov je dobilo dosti udobnega prostora v brzovlaku, ki je postal le za trenutek na glavnih ipostajah, in takoj tudi moramo izpregovoriti o odlični in za vse druge izlete vzorni organizaciji, pri kateri se je ■vodja naših fotoamaterjev, drogerist g. Beno Gregorič zopet izkazal za neprekos-ljivega mojstra. Že priprave za izlet so bile nevsiljive in duhovite, obenem je pa Gcegorlč tako ljubeznivo vabil Ljubljančane s seboj t daljne Slovenske gorice, da zadnjih prigiašencev ni mogel več sprejeti. Organizacija je do poslednje pičice funkcijonirala, da so bili vsi udeleženci ne samo zadovoljni, temveč tudi resnično začuđeni in očarani. Ves izlet z okrog.o 400 km vožnje z brzovlakom, z vozovi in avtomobili ter s pojedino, ki se je pričela že med potjo in je trajala do trde noči ob najboljši kapljici, je veljal le 94 Din, a z ostankom stotaka si bil tudi za ves dan preskrbljen s cigaretami. Čudežna mojstrovina je bil ta aranžman, ki naj bi ga posnemale vse naše tujsko prometne organizacije pri podobnih prireditvah, če mislijo b svojo propagando res imeti uspeh za nase kraje. Pri tem računu pa ve tudi vsak, ki ni bil zraven, da ta* aranžma ni mogoč brez ogromnega dela in prav občutnih žrtev prirediteljev. Izlet je v Ljubljani pomagala pripravljati pravkar ustanovljena organizacija društva prijateljev Slovenskih goric«, v Prle-kiji pa olepševalna društva in pripravljalni odbori, ki so bili v njih vsi faktorji Slovenskih goric, ki kaj pomenijo in ljubijo svojo očarljivo lepo in bogato Prlekijo. Koliko dela in žrtev «o imeli tudi ti pripravljalni odbori, si lahko misli le tL sti, ki je bil na izletu. Izletniki so bil! razdeljeni na 30 skupin, ki je vsaka imela do poslednje minute natančno določen program, obenem pa tuđi za organizacijo in disciiplino do skrajnosti vnete vodnike, če smo napisali besedico disciplina, naj morda nikdo ne misli, da bo na Prlekijo navalili horde divjih Hunov s košarami m pletenkami, da bi bili opustošili Slovenske gorice, temveč ie množica Ljubljančanov, ki vedo, kaj je takt in srčna kultura. Samo ob sebi je umevno, da ni bilo od 5. zjutraj pa do 1. Po polnoči, ko so se izletniki spet vrnili v Ljubljano, nikjer niti najmanjšega izgreda, pri vsem tem je bil pa izlet tako vesel, da se tudi najstarejši med izletniki spominjajo v svojem življenju malo tako lepih dni. Izleta se je udeležila takorekoč vsa Ljubljana s svojimi fotoamaterji in Fotoklubom, v Litiji so pa vstopili tudi Člani in Članice litijskega Fo-tokluba. Kdor ni imel aparata, ga je dobil v vlaku in se naučil tam tu-di fotografirati. Z litijskimi fotoamaterji smo pa ▼ Litiji dobili tudi ogromne košare, da je vsak izletnik za prvo okrepčilo dobil Škatlico najdelikatnejših sardin in Žemljico, obenem pa vsak tudi najpotrebnejšo kemikalijo, ki je bila v malih lončenih vrčkih raznih lepih oblik. Tam doli v Stični je znana Rojčeva destilacija izumila najodličnejše kemikalije za fotografe, ki brez njih ne bodo mogli več biti tudi nefotografi. Tudi odlikovan je bil vsak izletnik z originalno lončeno medaljo. Na medalji drži ptič poleta kamero in plava nad ogromnim grozdom Slovenskih goric. Ljudje so silno čudni in vsakdo za •voj denar hoče priti čim dalje, da se je zato priglasilo le tako malo izletnikov za Ptuj in so zato prireditelji ptujske skupine raje ukinili. Res je, da ima slikoviti Ptuj največ znamenitosti in prekrasne vinograde, vendar je pa vse hitelo dalje, resnica Je pa tudi, da je polno Ljubljančanov ob septemberskih slavnostih že spoznalo Ptuj. čkoda! V Ormožu Ormož je bil ves v zastavah in godba je igrala, nepregledna množica je pa svoje goste prišla čakat z odprtimi rokami Pred slavolokom je bilo za izletnike pripravljeno mnogo avtomobilov in vozov i iskrimi konjiči. Ni nas čakala gospoda, temveč sami kmetje, gospodarji tega paradiža. Prvi so 350 izletnikom stisnili roke Župan Veselic, predsednik pripravđjalne-ga odbora Kuharic, šolski upravitelj Kosina, za podružnico SVD pa znani sadjar Lašič in nič koliko drugih znanih vino. gradnikov. Na trgu je bil veličasten sprejem, ki ga popisati ne moremo, ker smo odrinili takoj dalje z vlakom. V Ivanjkov-clh smo Bi z občudovanjem z vlaka ogledovali mogočno domačijo poslanca Petovarja, ki Je bila že vsa t paradi in pripravljena za večer, ko se bodo Izletniki tam pri večerji poslovili od Slovenskih goric. Vedno lepSa Je pokrajina ob Dravi s požeto ajdo, ornmenelo turscico, vzornimi sadovnjaki in slavnimi vinogradi. V Ljutomeru Ljutomer! Nepregledna množica, zastave, godba, mladina s cvetjem, vsem pa vodniki in tablice g številkami skupin. V triumfu nas peljejo na glavni trg, ki Je premajhen za domačine in izletnike. Na (podij stopi simpatični in častitljivi župan dr. Josip 2 m a v e c ves nasmejan. Gi-njen je mož in razprostre roke, kakor bi hotel vse pritisniti na srce. Izletnike pozdravlja v imenu metropole Prlekije, ki je daleč od tujskega prometa in zato premalo znana, ter Jo pač poznamo le po sladki kaplji njenih goric. Z vznesenimi besedami je slikal lepoto tega blagoslovljenega koščka naše domovine, kjer se vrsti hribček za hribčkom z vinogradi, cerkvicami, vasicami, gradovi in zidanicami čudovita Je ta lepota, a še lepše Je zlato srce F**leka, ki mu je najvišja postava gostoljubnost. Ko se je polegel vihar vzklikov >2ivela Prlekija!< je v imenu olepševalnega društva goste pozdravil duhoviti organizator Mihi, da so po njegovih radostnih in toplih besedah pričela drhteti vsa srca gostov za te dobre ljudi. Godba je zaigrala njegov Foto-Moto. v tem je pa predsednik ljubljanskega društva ljubiteljev Slovenskih goric, pomočnik fin. direktorja v p., Martin S p i n d -1 e r, prleški rojak, v blagozvočnem prle-škem narečju izrazil Čuvstvo izletnikov In zahvalo županu dr. Zmavcu in olepševalnemu društvu, ter Benu Gregoriču z željo, da bi prijateljske zveze med Ljubljano in Prlekijo ostale trajne ter pomagale Slovenskim goricam do največjega slovesa. V imenu fotoamaterjev se je zahvalil prof. Franjo S i č ter poudarjal, da bodo fotoamaterji b svojimi posnetki sloves Slovenskih goric razširili povsod z največjim veseljem, a kot jamstvo za tn ob-plaketo na črni marmornati podlagi, kjer je embleme fotoamaterstva sijajno upodobil kipar Niko P i r n a t. Za dragoceno darilo se je g. Mik] v dialektu z duhovitimi besedami zahvalil >Škricem s kamerami«. Pri županu dr. Zmavcu Med najradostnejšimi vzkliki so se skupine takoj razšle na vse strani. Skupino 28. z zastopniki časopisja je pa odpeljal župan dr. žmavec v svoj gosposki dom, kjer jih je ljubeznjiva gospa Marija z ljubko miado sinaho in ljutomerskimi damami pogostila prebogato. Toliko nas je uživalo pravljično gostoljubnost, da smo se razlezli kar po večih sobah, vendar smo bili pa vedno vsi le okrog župana in edini v občudovanju plemenite dobrote te hiše. Po pozdravu hišnega gospodarja je nastopil svojo prenaporno funkcijo kolega Jože, ki drugače sedi v našem uredništvu. Težko nalogo je prevzel na svoja pleča in končno proslavil Jubilej, ko se Ljutomerčanom niti s svojimi 25 zahvalnimi govori Še ni mogel dosti zahvaliti. Vodila sta našo skupino eden naših najodličnejših šolnikov, tudi kot književnik znani upravitelj meščanske šole Jan Bauk ar t ter nad vse skrbni in uslužni dentist Ciril R e i c h, ki sta jima stale ob strani njuni šarmantni soprogi z najlepšim vencem drugih ljutomerskih dam. .Kako so bili izletniki v Pr-lekiji povsod sprejeti od kmeta in gospoda, ne more opisati noben superlativ. Iz županove hiše smo Sli nad mesto na griček Kamenščak v gradič Frica Zemljica, kjer je med občudovanjem najlepšega razgleda čez vbc Slovenske gorice In vso ravno Panonijo sledila spet najprijaznejša gostija, da je zakrožil bilikum« na zdravje umetnice gostoljubnosti ge. Trme z najvdanejšim navdušenjem. Kamere so krožile in tudi filmska kamera je vsak hip lovila nepozabne prizore lepega dne. Na obedu V Herndlovem hotelu smo bili pr! kosilu, ki je bil pravi banket vseh dobrot plodnega Murskega polja in vinskih goric. Sedaj razumemo pripovedovanja o kurjih britofih, saj smo res omagali v borbi z užitki, ki Jih zmore edino človek z rezervnimi prebavnimi organi. Glavna Je bila napltnica prireditelju Benu Gre-g o r i č n, ko je govornik poudarjal, da Blavljenec ni samo početni« in organizator našega fotoamaterstva, temveč tudi organizator Izletov, ki bodo gotovo rodili odlične sadove in ga bodo drugi organizatorji le zaman posnemali. Vsi prisotni so soglašali, ko se je govornik Benu Gregoriču zahvalil t imenu vse Javnosti, ki ima interes za tujski promet, za njegovo požrtvovalno in plodonosno delo, ki bo rodilo fie plogonosnejse sadove. V zidanicah In spet nae je župan dr. Žmavec s svojimi Ljutomerčani odvedel na dolg sprehod gori nad visoki Slamnjak r drugI grad, ki mu pa gospodarji skromno pravijo zidanica. Zlatolasa gospodinjica Hi-cika 211 ko v a nas je že ob vhodu t vinograd sprejela s svojim možem ln i dra-žestnlmi prijateljicami. »In spet smo občudovali lepoto paradiža, ki Jo prekaša edino se prleška gostoljubnost Prva zdravica je veljala dobremu stričku Krainsu, nato so pa blaženstvo izražali nešteti >gn-či«, ki so dokazali, da bo prijateljstvo res ostalo trajno. Zaorila je pesem In za nepopisno malico je prišla le topla goska s svojimi družicami is perutninskega sveta, končno smo pa t temni impozantni kleti vzdignil! telo v zdravje ln leplo bodočnost Slovenskih goric ln njenega srčne dobrega prebivalstva. V čatah se je sa-iskril« vrelo zlato leta 1917. V zadnjem trenutku J« prisopihal na visoki breg se Gregorieor sel s instrumenti ln takoj je pričel tekmovati originalen orkester s črički t slovo solncn, ki naj greje m ljubi Slovenske gorice n« veke! Ces gričke in planjavo je svečano zadonela starodavna himna >Gaude&xzras lgitur<. Kranj, 8. oktobra. Danes dopoldne so v gledališki dvorani Narodnega doma zborovali gorenjski obrtniki. Veliko dvorano so zasedli številni obrtniki lz Kranja ln okolice, kmalu po otvoritvi pa Je prispela močna skupina zavednih obrtnikov (26 po Številu) iz Tržiča, a obrtnlai iz ostale Gorenjske oči-vidno niso uvideli, čeprav vabljeni, važnosti današnjega zbora, kjer so se obravnavala najbolj pereča vprašanja obrtništva. Sklicatelj zbora skupno združenje obrtnikov v Kranju, pa je vsekakor pokazalo, kako dobro se zaveda, da je skrajni Čas proučiti v skupnem organiziranem nastopu sedanji obupni položaj obrtništva In Javno zahtevati, naj se priskoči obrtnikom na pomoč. Ob 9. uri je predsednik kranjsKega skupnega združenja obrtnikov otvoril zbor, pozdravil navzočega sreskega načelnika dr. Ogrina, zborničnega svetnika g. Krapeža, konzulenta zbornice za TOI g. Žagarja, predsednika okrožnega odbora obrtniških združenj g. PPristoua, podpredsednika okrožnega odbora g. Iglica in končno vse zborovalce, od njih zlasti tako častno zastopane trži-5ke obrtnlse. Nato Je predsednik zbora g. I. Bitenc v kratkem govoru navedel vse težnje in brige današnjega obrtnika, zlasti davčno preobremenitev, šušmarstvo in mojstrsko zavarovanje, katera vprašanja so tudi tvorila dnevni red zbora. Potem je pozdravil zbor z željo kar najuspešnejšega poteka sreski načelnik dr. Ogrin, ki je zbranim obrtnikom obljubil vso svojo pomoč. Za njim je predsednik okrožnega odbora g. Prtetou pozdravil zbor in v daljšem govoru očrtal desolatni položaj obrtništva v sedanjem kritičnem času in navedel vse one probleme, al jih je okrožni odbor deloma že s svojim posredovanjem ugodno rešil, odnosno jim je še treba najti rešitve in leka. Izčrpen referat o davčnem vprašanju je podal kon-zulent ZTOI g. Žagar, ki je med drugim izvajal, da naš davkoplačevalec v dravski banovini najbolj občuti neenako davčno obremenitev, da se ZTOI največ trudi, da se obrtnikom olajšajo davčna bremena, da se znižata zgradarina in pridobnina, ki se naj pavšalira, da naj se odpravijo razna dopolnila in pribitki k davkom. Končal je g. zbornični konzulent z besedami: Mi zahtevamo popolno avtonomijo davčnih odborov v smislu motivnega poročila k finančnemu zakonu, da predpis pridobnine ni Kakor ne bo mogel ogražatl eksistence naših obrtnikov. Stvarna pojasnila, kako naj se sestavljajo pritožbe na davčne odbore, Je podal zbornični svetnik g. Kremžar, ki zastopa člane obrtnega odseka zbornice v rekla-macijskem odboru in ki je h koncu ugotovil, da bo le, če bo vladala med obrtništvom Bloga ln uvidevnost, mogla Zbornica doseči davčne olajšave. Obširen in Tamna, * prešerno vesela noč je odela Prlekijo, ko smo se poslavljali s edino željo po čim hitrejšem svidenju. Vsaka skupina Je trdila, da se Je Imela najboljše. Prav vsi smo se Imeli najboljše, da nikoli ne pozabimo. Hvala vam tisočera, zmagovalci naših src! Živele gostoljubne lepotice! živela Prlekija! Na svidenje! Prva se oglasi pri vas spet mnogobrojna ekspedicija ljubljanskih gostilničarjev, saj ne moremo več živeti brez žarkega soka prleikega raja. Izčrpen referat o Bušmarstvu, tem največjem zlu legalnih obrtnikov ravno v sedanjem času, je podal tajnik kranjskega obrtniškega društva g. Šiška, ai je navedel najprej, da število šušmarjev stalno raste in v mnogih krajih že presega število legalnih obrtnikov, ki naj na eni strani plačujejo vse socialne dajatve, na drugi pa hirajo brez zaslužka, da so to zvečina dvojnozasluškarji, zavodi, kaznilnice, nabavljalne zadruge In samouki, da v celoti odjeda 16.000 oseb zaslužek legalnim obrtnikom, nadalje je naštel vzroke šušmarstva, ki jih vidi v tem, da je izvež-banlh preveliao število pomočnikov, ki jih ni mogoče zaposliti, da so krivi obrtniki sami, ki dajejo kritje s posojanjem svojih firm fiušmarjem, da so zakonita določila v O. Z. pri pobijanju šumarstva očivldno pomanjkljiva, kazenske sankcije pa premile in nezadostne. Najboljši lek za ozdravljenje tega zla vidi v tem, da se izda, kakor za trgovce zakon o pobijanju nelojalne konkurence, tudi za obrtnike zakon o pobijanju šušmarstva. K besedi se oglasi še enkrat sreski načelnik dr. Ogrin, ki samo želi, da bi Slo obrtništvo vedno pri pobijanju Šušmarstva roko v roki z oblastmi, da je predlagani zakon zelo umesten in da bi bila v tem zakonu potrebna določba: Kdor naroča pri Šušmarju, naj se kaznuje strožje kot štiš. mar sam. O vprašanju šušmarstva sta govorila še g. Novak, predsednik krojaške zadruge in g. Kos. Nato pa je v obširnem poročilu očrtal smernice In tolmačil predloge okrožnega odbora o mojstrskem zavarovanju podpredsednic okrožnega odbora g. Iglic. Predvsem je ugotovil, da naj se v smislu obrtnega zakona izvede zavarovanje za starost, onemoglost, bolezen, nezgodo In smrt, da pa je okrožni odbor mnenja, da bi se naj izvedlo to zavarovanje progresivno, in sicer najprej samo 3 panoge: starost, onemoglost in smrt, da naj bi bil zavarovan vsak mojster do 55. leta, karenčna doba naj bi pa trajala 15 let; zavarovanje bi bilo deljeno na 4. razrede, v katere Ima vstop vsak po prosti volji; zavarovalni fond pa naj upravlja vsaka banovina avtonomno. Končal je g. Iglic z besedami: Ugovor z novimi dajatvami ne drži; ne smemo se odreči tej ugodnosti, ki je morda ne bomo uživali že mi, pač pa bomo imeli zavest, da smo mi tisti, ki smo ustvarili našim potom čim boljšo bodočnost, kakor naši predniki nam. Govorili so še gg. Bocak, Praprot-nik, BoškoviČ, Valjavec iz Tržiča, Debeljak iz Primskovega in izrekli umestne predloge. Ko se je sklenilo, da izdela resolucijo o današnjih zahtevah sklicatelj, je predsednik g. Bitenc zaključil lepo uspelo zborovanje. Prepričani smo, da na tem zborovanju iznesene zahteve ne bodo našle gluhih ušes pri merodajnlh faktorjih. neumornega gradbenega - d>cta pod predsedstvom br. Pleničarja. oivd 'r. je iiva zlika, ki so ic fte&tatljali fsJ društveni o i d;lki. V *r~a V imenu Župe je čestital tajnik F'cga«-, naglašujoč. da je bila z današnjim dnem izpolnjena davna želja Litijčanov. Po oficijelnem delu se je razvila animirana zabava, ki je trajala pozno v noč. KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 9. oktobra katoli-JČani: DSonizij, Svetina, pravoslavni 26. eeptembra, DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Planine kličejo . . . Kino Ideal: Neizkušeni ženin. Kino dvor: Crna smrt. ZKD: Quo vadiš ob 14. v kina Matici. Kino Šiška: Strausov valček DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Ramor, Miklošičeva eesta 20. Trnkoczv, Mestni trg 4. 0xt*od sita Včasih se človeku zaleti ali kolčne, pa mu uide iz ust nerodna beseda. Pred tako nesrečo nisi zavarovan niti v uradu, kjer opravljaš svoje službene posle. Človek kiti in v naglici mu spodrsne. Naglica ni nikjer dobra, to je vedel še višnjegorskt polž. Tako te je pripetilo, da je poslalo ne*o uredništvo svoj list na naslov Planinskega doma v Logarski dolini, pa ga je dobilo nazaj z nalepljenim rdeče obrobljenim listkom ter napisom: »Odputovao — Par-f/«r. Tako je torej Planinski dom v Logarski dolini odpotoval tn bi planinci radi vedeli, kje naj ga iščejo ali kdaj se bo vrnil. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek, 9. oktobra: Komedija zmešnjav. Red C. Torek, 10. oktobra; Okenca. Gostovanje drame v celjskem Mestnem gledališču. Izven. Sreda, 11. oktobra: V agoniji Red B. četrtek, 12. oktobra; Zajec, premijera, — Red Četrtek. Drama ponovi danes izvrstno Sha- kespearejevo veseloigro >Komedija zmešnjave ob 20. za red C, v sredo se pa ponovi Krleževa drama >V agonaji< za red B. V četrtek bo premiera Feldmanove Štiride-janke >ZajecPikovi damic ga, Zinka Kunčeva, odlična članica zagrebške opere. — V ponedeljek 16. t. m. bo prvi simfonični koncert opernega orkestra v letošnji sezoni. Na sporedu so izvirne slovenske glasbe ,kot pianist gostuje na koncertu znameniti ruski skladatelj Aleksander čerepnin. — v petek 13. t. m. bo prva dijaška predstava letošnje sezone in sicer >Komedija zmešnjave po izredno znižanih cenah. —. Na planinah Južne Srbije Ljubljana, 9. oktobra. Naši planinci so doslej razmeroma jako malo posečali planine na jugu naše države. V glavnem so se omejili na slovenske gore ali pa so hodili v nemške in italijanske Alpe. V zadnjih letih pa opažamo, da so začeli posedati pažnjo tudi gorovjem Primorske, Hrvatske, Bosne in Črne gore. Imeli smo tudi že predavanja, ki so nam pokazala krasote teh planinskih krajev. Letošnje leto" pa je več slovenskih planincev obiskalo doslej pri nas Še malo poznane planine Peristera, Galičice, Korana in Šarplanine. Te, v alpskem pogledu jako zanimive gore pa imajo za slovenskega planinca še posebno privlačnost, ker se razprostirajo v pokrajinah, kjer je tekla zibelka naši državi, kjer imamo spomenike slavne zgodovine, stare kulture in civilizacije jugoslovenskega naroda. O teh krajih in njihovih planinah bo predaval v torek 10. t. m. ob 20. uri v uni-oniski dvorani g. dr. Josip Pretnar, ki bo pri tej priliki pokazal nekatere zanimivosti tudi v sliki. Samomor Sovodenj, 9. oktobra. Davi se je po Sovodnji in po vsej gornji Poljanski dolini naglo razširila vest. da si je snoči končal življenje podpreglednik finančno kontrole v Sovodnji Janko Ora-žem. Ko je prišla snoči okrog 20. Oražmova žena Jožica v karaulo, kjer je bil mož v službi, je našla vrata zaklenjena. To se ji je zdelo čudno, mislila je pa, da mož spi in je odšla domov. Pozneje so še drugi potrkali na vrata karaule, toda odgovora ni dobil nihče. Ker pa Oražma le ni bilo na spregled in tudi ni hotel odpreti na opetovano trkanje, so šiloma vdrli v karaulo. Oražma so našli na stolu sedečega, med nogami je imel službeno puško. Ko so pristopili bliže, so videli, da jc nesrečnež mrtev. Ustrelil se je v glavo. Pokojni je bil star okrog 35 let, doma ie bil iz Mengša. V Gorenji vasi je sluz boval več let, nato je bil premeščen v Dal macijo, a nedavno zopet na mejo v Po Ijansko dolino, kjer je bil v službi zdai nekaj mesecev. Oženjen je bil šele tri me sece. Pokojni je bil v službi zelo vester in marljiv in zato je njegova tragična smrt ki je bila posledica neozdravljive živčnt bolezni, vzbudila splošno sočutje. Tragična smrt polkovnika Potočnika Na lovu na gamze v Kokri ga je včeraj zadela srčna kap Skof ja Loka, 8. oktobra. Neizprosna usoda reže globoke brazde v vrste najboljših Škofjeloških mož. Vso javnost je danes na večer globoko pretresla vest o nepričakovani smrti polkovnika Karla Potočnika, starega 46 let, ki je omahnil v naročje bele žene sredi planin, na lovu na gamze. Že v sredo je bilo dogovorjeno, da gre večja družba v Kokro, kjer ima starološki industrijec Dolenc lovišče. Med povabljenci je bil tudi pokojnik, ki se je omenjenega lova, ki je bil zamišLen obenem kot izlet preko planin na Preddvor, izredno veselil, tako da v noči na nedeljo skoro vso noč ni zatisnil oči. Gospodje, bilo jih je šest. med njimi nekaj Ljubljančanov, so zavzeli v prvih jutranjih urah ivoja staja-lišča v lovišču, blizu tako zvanega korita, Potočnik je imel izredno srečo. Videl je najpreje šti-ri košute, potem jelena, a ni sprožil nobenega strela, ker se je odločil, da bo streljal gamze. Bilo je malo po 9., ko je odjeknil strel. Potočnik je pogodil lepega gamza, ki je napravil par skokov in se prevalil mrtev preko skale. Na strel je prihittel k polkovniku lovec Čemic in ga še vprašal, je-li kaj zadel. Na njegovo pritrdilo je hitel Cenric za gamzom in ga res našel. Medtem se je oddaljil Potočnik za par korakov od svojega stajališča, kjer je pustil puško in nahbrtmk. Ni minilo pet minut, ko se je lovec vrnil, toda polkovnika ni bilo nikjer. Pa ga ni dolgo iskal. Nezavestnega je našel sredi goščave, v svoje največje presenečenje tn grozo. Cernic se za lov ni več zmenil in je pričel z glasnimi krici opozarjati ostalo družbo na strašno nesrečo. Čeprav je bilo na omenjenem kraju se okoli 30 gamzov, je bilo z lovom pri kraju, gospodje so hiteli k Potočniku, da bi mu morda še pomagali. Polne tri ure so se trudili z umetnim dihanjem, nato so brž »osiali na Dolenčevo žago v Kokro po nc silnice in ga prenesli v dolino, poslali so po zdravniško pomoč v Kranj, nato pa so ga, še vedno v dobri veri, da se mu bo dalo pomagati, prepeljali v Staro Loko v Dolenčev (Strahlov) grad na stanovanje. Toda vse prizadevanje je bilo zaman, Potočnik je izdihnil že med vožnjo, zadet od srčne kapi. Tragičen slučaj je hotel, da le njegova soproga s sprehoda na KamenVrniku ga. Mara videla vozilo s svojim soprogom, a ni niti malo slutila, koga vozijo. Industrijcu Francu Dolencu st je pripadla žalostna ai-loga, da je gospo o nenadni smrti soprogi obzirno obvestil. O smrti simpatičnega ot -cirja, je bil medtem obveščen koma-idant 1. planinskega polka g. Milorad Radov č, ki je brž obvestil dame gg. oficirjev, Ja so nudile ge. Mari v težki življenski praizfcus-aji pomoč in tolažbo... Svidenje soproge z mrtvecem e h-lo zel j prttresijivo, čloreku se je trga-j »rte od žalosti .. Naj pa poudarimo, da je vdova preneha strahovit udarec s heiO; n m premagovanjem svojih notranjih čuvstev. Industrijec Franc Dolenc st. ji je moral poročati do najmanjših podrobnosti o nenadni smrti njenega moža. Polkovnik Potočnik, rodom Kranjčan je bil v Skof j i Loki splošno znan in zelo priljubljen. Bil je v pravem pomenu besede blaga, plemenita duša, ki ji ne najdeš zlepa primere. Vojakom je bil očetovski predstojnik in je bilo vsem žal, ko je stopil pred letom dni v pokoj. Pokojnika je odlikovala plemenitost mišljenja ter vseskozi fin. takten nastop. Sokol je imel v njem zvestega člana, pogrešali pa ga bodo tudi njegovi številni prijatelji, znanci in če-stilci, saj je bil izvrsten družabnik in kljub svojemu uglednemu položaju vedno demokratičen. Pokojnika ohranimo v časti in nepozabnem spominu, preostalim pa izrekamo naše najgloblje sožalje. Sokolski praznik Litija, 9. oktobra. Litija je b9a včeraj v znamenju sokol-skega praznika. Na svečan način je Sokol odpiral svoj prenovljeni in razširjeni sokolski dom, ki je zanj žrtvoval toliko truda in požrtvovan ja svojega članstva. Dom, ki je prej obsegal le telovadnico in predsobo, ima zdaj še prizidek v obsegu ii)0 kv. m, lepo društveno sobo, razen tega pa so postavili tudi oder, ki meri 81 kv. m. Napeljana je bila tudi prepotrebna kanalizacija, ki vodi pod domom v Savo. Vsa dela je v treh mesecih izvršil zidarski mm-ster Niko Krhlikar, ki je tudi gradi prvotni dom. Razširjeni načrt predvideva še eno sobo in kopalnico s prham Vse načrte je napravil br. Ronko. Svečani otvoritvi je prisostvovak v«a župe ta.13 k '-lecai Stane, narodni poslanec Mravlje :n še mno go drugih. Starosta dr. Turato je imel pri ložnostni nagovor, kjer je '»nsil zgodovino društva, zlasti pa je fod^^tal zasluge 857905 Stcv 230 /SLOVENSKI NAROD*, dne 9. oktobra 1933 Stran 3. Iz življenja ameriških Slovencev Bombni atentat na uredništvo — Pretresljiva rodbinska tragedija — Žrtve avtomobilskih nesreč — Novi grobovi GRETA GARBO * RAMON NOVARRO ŽIVLJENJE LS SMRT NAJLEPŠE PLESALKE EN NAJOPASNEJSE VOHUNKE V SVETOVNI VOJNI PRIDE 9 Dnevne vesti _ III. kongres >Jedinstva slovanskih žena«. 15., 16. in 17. t. m. bo v Beogradu III. kongres »Jedinstva slovenskih žena<. Zastopane bodo ženske organizacije iz Zagreba, Sarajeva, Ljubljane in Splita. Inicijativo za osnovanje tega udruženja so dale Češkoslovaške žene, ko so leta 1928 ustanovile Jednoto slovanskih žena, pa tudi v Varšavi je bilo ustanovljeno udruženje slovanskih žena. Letošnjega kongre-sa se udeleže prvič tudi Bolgarke, ki ustanove udruženje za osnovanje slovanskih žena. Po kongresu posetijo udeleženke Sarajevo, Split, Dubrovnik, Kotor in Cetinje, potem se pa odpeljejo ob jadranski obali do Sušaka, da posetijo še Zagreb in Ljubljano, morda pa tudi Maribor. Tako se bodo Poljakinje in Cehoslovakinje seznanile z našimi najlepšimi kraji in z življenjem naše žene. Inozemske delegatke se pripeljejo v soboto 14. t. m. preko Subotice v Beograd. _ Prepovedane publikacije. Notranje ministrstvo je prepovedalo siriti zagrebški list >Bilanca< št. 20. in 21. z dne 15. avgusta ter 22. in 23. z dne 25. septembra, dalje v Zagrebu Izhajajoči tedni* >Občinski upravnik, št. 39 z dne 30. septembra in v Zagrebu izhajajoči tednik obrtniški >Vijeanik< St. 40 z dne 30. septembra. _ Ustanovni občni zbor Zvez** knjigar- niSkih organizacij. Včeraj je bil v Beogradu ustanovni občni zbor Zveze knjigarni-Skih organizacij kraljevine Jugoslavije. Zborovanje je vodil Geza Kon. Nj. Vel. kralju je bila poslana vdanostna brzojavka. Pravila so bila sprejeta soglasno brez debate. Potem sta bila izvoljena uprava in nadzorni odbor. Iz Ljubljane je v upravi g. Lavoslav Schwentner, v nadzornem odboru pa g. Primožič. _ Klub intelektualnih delavcev v Zagrebu. V Zagrebu na Trešnjevki se je ustanovil klub intelektualnih delavcev, ki mu je namen seznaniti someščane z najnovejšimi pridobitvami znanosti. Klub hoče zbrati vse intelektualne delavce zapadne periferije, prirejati predavanja in literarne sestanke ter poglabljati in utrjevati nacionalno in socialno zavest svojih članov v duhu narodnega edinstva. Za predsednika je bil izvoljen dr. Simeon Gačeša. — »Jugoslavija, izbrane jsl. koračnice^ Kapelnik dr. Joe. Cerin je dovršil orkestralno 6kladbo, vrsto i si. parijotičnih in drugih koračnic. Skladba bo našim eod-bam dobro došla za razne nacijonalne prilike. Instrumentirana ie za godbo na pihala, aranžma za salonski in godalni orkester bo v kratkem zgotovljen. >Jugo-elavija« se dobri pri kapelnikj dr. Čerinu brezplačno v prepis. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, nestanovitno, v presledkih dež. Včeraj je bilo po večini krajev države oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 25.5, v Splitu 24, v Zagrebu 22, v Mariboru 20, v Ljubljani 19 stopinj. Davi je kazal barometer t Ljubljani 759.9, temperatura je znašala 17 stopinj. _ Poskusen samomor. V ljubljansko bolnico so snoči prepeljali delavko Klaro A., zaposleno v tovarni >Saturnusbe-sek, 3 ključi in p. doza. ročna torbica, v njej 25 Din 50 p, doza in ogledalce, ročna torbica, v njej denarnica 234 Din, očala, robec, ročna torbica s poselsko knjižico na ime Gostisa Ivana, poročni prstan, zlita verižna zapestnica, srebrna zapestna ura, zlata damska zapestna ura z zlato verižici in let. 1927. zlata verižica z obeskom, rjava aktovka, v njej očala in žepni nož, zelen nahrbtnik, par usnjatih podplatov, krluhovinast ovratnik, rezervno avtokolo, 2 prtička z rumenimi franžami, papiga, rjava pletena jopica, moški dežnik, knjiga »Lehrbueh des Wecheelrechtes«. moško av-tok-rio št. 1941, psica volčie pasme, stara 6 do 7 mesecev, in moSko že rablieno dvo-kolo znamke »Eska«. Na kopališču Ilirije e> se lssP v teku serije ti-le predmeti: očala, zapestna ura. denarnica, v njej 7 Din, denarnica, v njej 3 Din. 2 ovratnici, ženski prstan in žepni nož. V zelernišldb vnrovih so se na5li ti-le predmeti: 46 dežnikov, 11 palic, 9 čepic, 22 klobukov. 7 rodadh torbic, 6 parov rokavic, 3 suknjici. 9 damskih plaščerv. 9 aktovk, 2 para sra loš, ročni kovčeg s perilom, tablica s podobo, 3 zavoji manufakture, razpelo (domače delo), 2 srajci, zavoj, v njem 12 delavskih srajc, ženska obleka, zavoj stare obleke, 11 ženskih jopic, zavoj modelov za peko, par sandalov, mesarsko sekalce, olal nena torba brez ročajev, dekliška majca in dekliško krilo, svetilka za kolo, navadna očala, površnik moški, otroški površnik, moška siva suknja, merilna priprava, 2 prazna nahrbtnika, 1 zavoj v njem 2 stari kosi, hrvatski roman, oficirska sablja, listnica v niej 100 Din. 2 vijolini. zavoj milja, zavitek papirnatih načrti v, zavitek sladkorja in kave, damska ovratna verižica, m o? k i gumi plrlč, omot risalnega papirja, damska majca, zavitek šolskih zvezkov, modra delovna jopica, mali vrček za hrano, očala v etuij.i« otroški pol-čeviji, novo nalivno pero, fotostativ, nemška knii ga >Sklawerei«, ženski slamnik, mala steklenica konjaka, zavoj v njem svinjska gla va in stare moške hlače —Ij Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih upravi policije v času od dn<3 1. do 30. septembra: 160 Din, 300 Din, 400 Din. listnica v njej okoli 22.000 Din, list niča v njej univerzitetna legitimacija, glaseča se na ime Radei Ciril, akademik, de narnica v njej 10 Din, zlata zapestnica in 1 ovratna srebrna verižica, denarnica v nje? 150 Din, denarnica v njej okoli 80 Din in 2 delavski želez, karti, listnica v jenj 6 do 800 Din. 1 knjižica za pol. vožnjo po železnici, invalidski dokumenti, glaseči se na. ime Kranic Jakob in več računov, denarnica z 61 Din. denarnica s 500 Din, denarnica z 21 Din 75 para, ročna torbica v njej okoli 190 Din. žepni robec :n bon tvrdke Krisper. listnica v njej 30 Din. 2 dopisnici in prometna knjižica, glaseča se na ime Kušar, denarnica v njei 100 Din in knjižica dvokolesa, glaseča se na ime Lahajnar Viktor, zlata zapestna verižica, poročni prstan z gravuro >21. X. 1931« m 1 zlat prstan z rdečim kamenčkom in 4 malimi perlami, zlata broška, zlata broška s 3 kamenčki, zlata zapestnica, zlata zapestna ura z 2 briljantoma in 2 rubinoma, zlata damska zapesrtna ura, ženski poročni prstan, ženski zlat prstan z 1 zelenim in 2 diamantoma, ženska ovratna verižica iz modrih koral, prometna knjižica, glaseča se na ime Dolinar Fran, par belih nizkih čevljev in 1 par sivih nogavic, otroška jopica modro - rdeče karirasta, damski športni kostum, uradniška legitimacija, glaseča se na ime Pogačnik Josip, pletena jopica rdeče barve brez ovratnika, rjava usnjaia aktovka, v njej avto-prometna knjiga in naročilna knjiga, glaseča ee na ime Jela čin Ivan. damska jopica sive barve, očala v etuiju, rjava ročna torbica v njej 35 Din, več slik, molitvenik in ključ, delavska knjižica na ime Klemenčič Josip, 2 zastavi jalna listka, zlato nalivno pero > Penkala«, vojnička isprava, sejmska legitimacija na ime Telatko Marijan in potrdilo o prijavi stanovanja, svilen pisan šal, moški dežnik, 5 palic okroglega in 2 palici ploščatega železa, rjava aktovka v njej listine Vzajemne zavoravlnice, 5 saobraćajnih knjižic za dvokolesa, poselska knjižica, glaseča se na ime Dolinar Ivana, aktovka v njej 2000 Din, saobraćajna knjižica, glaseča se na ime Plehan Bogomir, volnena jopica drap barve, moški Škorenj iz črnega usnia, rumena volnena odeja, pes seters, sliši na ime >Ledica* in zelena jopica. — Trenkerjev n*jnovejsi film »Planine kličejo...« vleče tudi pri nas. Krstna predstava Trenkerjevega filma »Planine kličejo« (Rebell) se je v Jugoslaviji vršila v Ljubljani. Da je film močno razgibal Ljubljano, dokazujejo skoro vse razprodane predstave. Napeta vsebina, zlasti pa nedosegljiva fotografija in čarobni posnetki visokih Alp so kras tega filma ki ga mora priznati vsak človek s še tako razvajenim okusom. Zlasti so za film navdušeni naši turisti, športniki in prijatelji lepe narave. Ker mora film že v sredo iz Ljubljane v Sarajevo, kjer ga tudi že komaj pričakujejo, naj se občinstvo z ogledom danes in jutri požuri. —lj Greta Garbo v velefilmu »Mata Hari«. Serija odličnih filmskih del v Elitnem kinu Matici se nadaljuje z napetim in krasnim filmom »Mata Hari«. v katerem nastopi v naslovni vlogi božanska Greta Garbo in kot njen partner oboževani Ra-mon Novarro. 2e dolgo nismo videli Grete Garbo v tako odlični vlogi kot to pot, ko igra slavno plesalko in vohunko »Mato Hari«, o kateri so se pisali celi romani in o kateri žalostni usodi je priobčevalo svetovno časopisje obširna poročila. Ramon Novarro igra v filmu mladega v nio zaljubljenega ruskega letalskega častnika, ki se pri nekem poletu ponesreči in oslepi. Nepozaben je prizor, ko se špijonka poslavlja od svojega lepega ljubimca in mu prikrije kruto resnico, da jo peljejo na morišče. Premiera filma »Mata Hari«. pri katerem je ves dialog v nemškem jeziku, bo v sredo v Elitnem kinu Matici. —li »Ouo vadiš?« danes nepreklicno zadnjikrat. ZKD predvaja danes ob 14. uri nepreklicno zadnjikrat veliki zgodovinski film »Quo vadiš?« z Emilom Janningsom kot cesarjem Neronom v glavni vlogi. —lj Jutri film »Ekstaza« v kinu Ideal. Vse številne prijatelje lepih. Tesnih in umetniških filmov, ki filma »Ekstaza« v Elitnem kinu Matici niso videli opozarjamo, da bo ta film na programu jutri in v sredo v zvočnem kinu Ideal. Naj ne zamude prilike in si ogledajo to prekrasno filmsko delo mladega češkega režiserja Machatega, v katerem nastopata v glavnih vlogah naš dramski umetnik Zvonirnir Rogoz in Heda Kieslerjeva —lj Zvočni kino »Dvor« in nizke cena. Sobotna otvoritev zvočne filmske sezone v kinu Dvor je prav prijetno odjeknila na ljubljansko publiko, zlasti pa so našle odobravanje izredno nizke ljudske cene 2.—t 4.— in 6.— Din (balkon 8.— Din). Program je pester in obsega vedno žurnal, Šaloigro, domačo kulturo in prav napet film, ki je izzval v soboto in včeraj mnogo odkritega glasnega odobravanja. Popularne cene in dobri filmi, ki bodo sledili filmu »Črna smrt* bodo privabili v kino Dvor najširše kroge občinstva, ki si želi poceni zabave in razvedrila. Prt boleznih ledvic, seči, mehurja in danke, omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« jrren-Čica se dobi v vseh lekarnah, drogeri jah in špecerijskih trgovinah. —IJ Parna kopel okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Miklošičeva cesta 20, je od 10. oktobra dalje zopet redno odprta, in sicer za moške ob torkih in sobotah, za ženske pa ob sredah In petkih vsakikrat od 14, do 18. ure. Prtne In kad-ne kopeli so razen ponedeljkov odprte vsak dan za moške in za ženske od 8. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od S. do 12. ure. 524-n —Ij Drevl >z«četni*kl plesni tečaj« za dame in gospode v >Jenkov| šoli _ Kazina«. Nove prijave istotam. 526-n Nove vrste najfinejših vin so na razpolago cen j. gostom v BnSfetu .PRI IVANU4 Ljubljana, Aleksandrova c. in sicer: RENSKI RIZLING JERUZAjLEMEC LJUTOMERA AN DOLENJSKA CRNINA CVIČEK LETOŠNJI MOST lit k Din 14.. 12.-10.-12.-10.-10.- » Čez ulico 2.- Din ceneje. Okusno pripravljena topla in mrzla jedila vsak čas poceni na razpolago! Iz Celja .—c Prvo predavanje na Ljudskem vseučilišča v novi sezoni bo drevi ob osmih na predvečer obletnice koroškega plebiscita.^ Predava! bo tajnik koroškega kluba u iTrfci? o germanizaciji na Koroškem. — Predavanje bodo spremlja;« sfcioptične slik,*. —c Mestno gledališče. Ovorilev nrv* sezon<» bo v torek dne 10. t. m. ob 20. Gostovala bo ljubljanska drama, ki bo uprizorila znano veseloigro Olge Schein-pflusrove »Okence« Vstopnice se dobijo v knjigarni K Goricarja vdove. —c Usoden padee. V petek 6. t. m. Je postalo 61 letni zaeebnic! Magdaleni Zin-nauerievi v njenem stanovanju v Aškerčevi ulici št. 7 nenadoma slabo in je padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Ponesrečenko so prepeliali v bolnico. ^ ,—c. Umn ']e v «>boto 7. t. m. v celjski bolnici mietni Martin Horfak. sin dnina-nce z Lakomneea pri Marijatrradu. —c SK Celje porazil dosedanjega savezne« prvaka. V nedeljo 8 t. m. ob <5.30 ee je pričela na Glazifi ob prisotnosti okroe 700 gledalcev ligina prvenstvena no-oemetna tekma med dosedanjim podsavez-nim prvakom I S^K Mariborom in SK Celjem, v kateri so Celjani proti pričakovanju, toda zasluženo zmagali v razmerju 4:1 (3:1). Celični so nudili zelo dobro tehnično in kombinatorno igro. bili so oi-ločni pred golom in so izvedli mnogo le* pih potez. V tako dovršeni formi leto* Še niso nastopili. Mariborčani so izvedli dobro tehnično icro. n jim napadi pred golom niso uspevali. Ves njihov trud. da si nriboriio časten rezultat, je bil zaman. Tgra je bila v prvem nolčasm po večini izenačena, v drugem nolča«u pa je C lie lahno prevladovalo. Mariborčani so igrali zelo o^tro. CeHski vratar Hilinger ie moral v 7. minuti dm^ega polčasa vsled ble-sure zapustiti igrišče, nsVnr so C«li«ni igrali do 24. mm ite le z 10 možmi. Sedem minut nred koncem tekme je sodnic izključil Mariborčan« Rirbi5a. Goli za Ce-!*e so padli v S. minuti prvega polčasa po Trifunoviču. v 21. minuti po Maricu in v 42. nrnuti po Zupanru ter v ?3. minuti dr 1 gega p^časa zop*»t po Maricu, častni fol za Maribor fe zahH v 15. minuti orv«»-**a polčas Konjič. Koti 11:2 za Maribor. Tekmo ie sodil g. Cimnerman iz Ljubljane točno in obiektivno. V predtekmi ?e rezerva SK Olimpa podarila rezervo SK Celja v raTmeriii 1:0 (2:0V _c f*K Atlet* : SK Soštani ft:0 (3:Skalni kleti« je bila v ne-del'o popoldne odigrana drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med celjskimi Atleirki in SK SoStanjem. Atletiki so tshnično in kombinatorno znatno nadkri-ljevali goste in so bil! skoro ves ča» v premoči. Goli za Atletike so padli v 16.. 30. in 41. mirni« orvega ter v 15.. 21. in 24. minuti drigega polčasa. Tekmo je sodil g. Oberlintner iz Lahkega objektivno In vseskozi zadovoljivo. Gledalcev ie bilo samo okrog 100. ker mnogi niso bili pravočasno obvpšč*»m" o tekmi. Prirtopalte U „Vodnikovi družb*" Na redakcijo »Ameriške domovine« v Clevelandu je bil v ponedeljek, 21. septembra izvršen nenavaden napad. Okrog 5.30 j« neznan storilec vrgel skozi okno amoni-jakovo bombo, ka se je razletela. Nato je zločinec vrgel Še dve taki bombi v tiskarno, kjer sta tudi eksplodirali, nista pa povzročili posebne škode. Kakor poroča »Ameriška domovina« je bil napad predvsem namenjen uredniku lista, ki ga pa takrat slučajno ni bilo v redakciji. Poškodovanih je bilo več pisalnih strojev in nekaj pohištva. Policija je uvedla preiskavo. V \Vaukeganu se je 27. avgusta odigrala pretresljiva rodbinska tragedija. Zakonca Valentinčič se že delj časa nista razumela. Nedavno je žena zapustila moža. Usodnega dne je prišel mož Anton k nji z namenom, da bi se pobotala. Namestu tega je pa med njima nastal nov prepir, med katerim je mož nenadoma potegnil iz žepa samokres in ustrelil ženo v srce. Po zločinu je pobegnil v Rooseveltov park. kjer se je ustrelil v glavo. Zakonca sta zapustila 20-letnega sina in 181etno hčerko, ki sta bila ob času tragedije na svetovni razstavi v Chicagu. V Pittsburghu je nedavno 371etni farmer \Villiard Brvant ustrelil Janeza Dra-ba, ki je v njegovem sadovniaku pobiral odpadlo sadje. Mož je bil že dve leti brez službe ter je hotel nabrano sadje nesti stradajoči rodbini. Zdaj so ostali žena in trije otroci v največji bedi. Policija je farmerja aretirala. Na cesti Chicago—Wilow Springs se je pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 221etni Albert Mravlja, rojen v Ameriki. Mladenič se je v družbi treh čeških tovarišev peljal iz Chicasa na daljši izlet. Na spolzki cesti je pa šofer zaradi nagle vožnje izgubil oblast nad krmilom in je avtomobil treščil v brzojavni drog, kjer se je razbil. Mravlje je bil takoj mrtev, njegove tovariše so pa precej poškodovane prepeljali v bolnico. Huda nesreča jc doletela tudi Vozlovo družino iz Detroita. Na povratku iz Fontana v Detroit se je Vozel blizu mesta Prescott z avtomobilom zaletel v drevo. Njega in njegovo ženo so morali težko poškodovana prepeljati v bolnico, dočim je bilo njuno Smesečno dete na mestu mrtvo. — V Milwaukee je nepreviden avtomobi-list povozil šestletno Beti Grabnerjevo. Otrok je bil poškodovan po vsem telesu^ in so ga morali prepeljati v bolnico. — V Clevelandu je bil do smrti povožen 41etni Raj-mund Skufca, ki se je igral na cesti pred domačo hišo. — V Pueblu je postal žrtev avtomobilske nesreče 201ctni Sam Rodin, ki je bil povožen do smrti. Vzornemu postaje-načelniku v slovo Škofja Loka, 5. oktobra Z obžalovanjem je sprejela vsa škofjeloška javnost vest, da je premeščen g. Jo-ško Lavrič, šef škofjeloške železniške postaje, v Ljubljano na glavni kolodvor, kjer prevzame mesto namestnika šefa ljubljanskega glavnega kolodvora. G Lavrič si je pridobil v Skofji Loki nedeljene simpatije vsega prebivalstva in ga bomo težko pogrešali. Oddaljenost kolodvora od mesta mu sicer ni dopuščala krepkejsega poseganja v društveno delovanje kljub temu pa smo vsi dobro vedeli, da je g. Lavrič z dušo in srcem vnet za vse, kar more biti naši državi v korist. Bil je zaveden nacionalist, Sokol, ki ni svojega prepričanja skriva pred nikomur. Kadar mu je le dopuščal čas, je pohitel v kroju med sokolske brate, z vso ustrežljivostjo je pomagal, kjerkoli je mogel. Stanovski tovariši so našli v njem dobrohotnega in uvidevnega predstojnika. Bil je prijeten družabnik, predstavnik urada, ki ostane po svojem poslovanju jud-stvu v hvaležnem spominu Po.njegovi zaslugi je izpremenila skotje-loška postaja docela svoje lice. Poprej prazni in pusti prostori so vzcveteli v lepih nasadih vsakovrstnih cvetlic, okrasil je pročelje postaje z vabljivimi lončnicami in tudi sicer poskrbel za čim lepšo ureditev kolodvorskega okoliša. Z njegovim sodelovanjem je doživela lani potujoča Kmetijska razstava na postaji tako lep sprejem. Iskrenim čestitkam k službeni dodelitvi v Ljubljani priključujemo zeljo, da ohrani odhajajoči Skofjo Loko v prijaznem spominu, njemu samemu pa želimo vse najboljše.___ Sokolski praznik na Polšniku UUja, 4. oktobra Polšnik je planinska vas v najlepšem predelu Zasavja. Tam je po zaslugi nid-učitelja g. Aničiča in drugih sokolska m napredna misel močno razvita imajo komaj leto dni staro sokolsko četo. ki je določila 24. september za svoj letni javni nastop. Poplava pa je prireditev v Tec,ein obsegu onemogočila, saj je bil dohod no razdrti in poplavljeni dolinski cesti za Savo in skozi Pasjek nemogoč. Izleta se je udeležil le župni tajnik br. Stane F.egar iz Ljubljane. Prireditev se je vršila takrat le v domačem krogu. Zato pa so preložili P(.lšničani svojo sokolsko slavo na teden dni kasneje, na L oktober Vabilo je dospelo v dolino zelo kasno, šele v soboto, pa je kljub temu odšlo na Polšnik v nedeljo mnogo narodnega občinstva- prednjačila je seveda naša Litija, ki ie odšla tja pod vodstvom društvenega načelnika učitelja br. Vena Tauferja. Javni nastop je bil zelo lep3 obiskan, nastop..1 so litijski gostje, nad vse pa so žen pohvalo vrli domači fantje s Polsnika in okolice ki so izvajali proste vaje dovršeno. Navežbal jih je br. Guzelj. šišenski rojak ki pa je ta čas uslužben pri cestnih delih na bližnji Preski in je ob Prost«ni času v močno oporo polšniški sokolski četi. Zatem so nastopili Še Zagorjani. Teto-vadni nastop se je vršil na Boriškovem prostoru Fc nastopu je pozdravil gostr in domače ljudstvo starosta-domačin naduč*-telj br. Joško Aničič. prosvetar litijskega Sokola učitelj br Franci Vidic pa je v lepem govoru pojasnil idejne smernice Tyr-ševega sokolstva, zatem pa se je eden domačinov v jedrnatem in prisrčnem govoru 7. septembra je v Wyomingu pri Ročk Springsu v rudniku ubilo Jožeta Katiša, očeta sedmih otrok. V jami je prišel med dva vozička, ki sta mu strla prsni kol — V kraju Parkhill, država Pennsilvanij«. je bil med delom ubit 53Ietni France Urbas. Pokojni je bil doma iz Ivanjega sela pri Rakeku, v Ameriki je bival 28 let. Zapustil je ženo in štiri nepreskrbljene otroke. V Roundupu. država Montana. je v rovu Klein ubilo Petra Antoniča. Pokojni je bil doma iz Primorja. 5. Septembra zjutraj je bil na svojem domu v Oak Ceek v Milwaukeeju napaden 601etni Matija Sedlar. Neznani storilci so ga pretepli do nezavesti. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, do ima prebito lobanjo. Njegovo stanje je zelo resno. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi, kdo ga je napadel. V Mihvaukee je umrla v visoki starosti 75 let Apolonija Vrhovnikova, ki je prišla šele pred poldrugim letom z možem v Ameriko, da bi zaton svojega življenja v miru preživela pri otrocih. V kraju Meno-minee, država Michigan. je umrla 2. septembra Neža Neratova. ki za njo žalujejo starši, tri sestre in pet bratov. — V petek. 25 avgusta je podlegla posledicam operacije v Mihvaukee Gabrijela Komarieva, stara šele 21 let. Za njo žalujejo starši in brat — V Clevelandu, Ohio. je umrla Angela Prijatelj, Toiena Papež, stara 39 let Pokojna je bila doma iz A m brusa pri Žužemberku, v Ameriki je bivala 21 let. Zapustila je štiri sinove, v starem kraju pa luje za njo mati. — V kraju Kitzville, država Minnesota, je umrla 421etna Marija Mušičeva. Pokojna je zapust'la moža, štiri sinove in tri hčerke. — V Moon Runu je umrl po enoletni mučni bolezni 581etni Janez Grilec, doma iz Jelš pri Krškem. Pokojni je bival v Ameriki 35 let, zapustil je ženo in šest otrok. — V Pueblu je umrla 251etna Marija Petroš. — Istotam so pokopali 631etnega Jožeta Kralja, ki za njim žalu ie jo žena, več sinov in hčera. _ V Pueblu je tudi umrla 391erna Ana Muc, ki je zapustila moža in pet otrok. — Posledicam operacije je v Rcadingu podlegel 4o-letni Martin Papič, doma iz Gršičev pri Podzemlju v Beli Krajini. V Ameriki je bival 28 let, zapustil je ženo in štiri otroke. — V Shebovganu, država \Visonsins, je pred nekaj tedni umrl Josip Mir gola. Pokojni je bil rojen leta 1888. v vasi Roga-čica. fara Skocijan na Dolenjskem, v Ameriki je bival 31 let. Zapustil je ženo, sina in dve hčerki. zahvalil br. Guzelju za pomoč pri telovadbi. številni posetniki, med katerimi so h\)\ tudi odlični predstavniki: banovinski svetnik g. Birola Gvido s soprogo iz Zagorja, podpredsednik litijske JNS notar g. dr. Grašič 1 gospo ter župni tajnik br. M. Flegar iz Ljubljane so preživeli nato nekaj prisrčnih uric sredi gostoljubnih in vrlih Polšničanov. Vrlim Polšničanom krepak sokolski zdravo! nč. Hlapec streljal na gospodinjo Ptuj, 4. oktobra. Hlapec Janez Kocmut, uslužben pri po-sestnici Janež Mariji v Janeževskem vrhu obč. Sv. Urban, je bil že delj časa ljubosumen na svojo gospodinjo ter je iskal vedno priliko, da se maščuje. V soboto zvečer je napravil trden sklep. Okoli 21. ure je pograbil lovsko puško ter se postavil pred hišo pod oknom spalne sobe svoje gospodinje. Ko je gospodinja Janež Marija stopila v sobo, je Kocmut sprožil lovsko puško, katere strel je predrl šipe na oknu in jo zadel v levo stran glave. K smrtno nevarno ranjeni je bil takoj poklican zdravnik g. dr. Petrč, ki je odredil takojšen prevoz v mariborsko bolnico ter ra-njenko sam spremljal. Kocmut je po storjenem dejanju neznano kam pobegnil. Kocmut je bil od svoje žene ločen, ki ži. vi nekje v Rušah, ter se je ponudil vdovi Janež Mariji, ki Je Izgubila Šele lansko leto svojega moža, za hlapca. Ker je morala Janeževa skrbeti za dva nepreskrbljena otroka ln je imela precej obsežno posestvo, je sprejela Kocmuta v hiSo za hlapca. Kocmut se pa je kmalu čutil gospodarja ter začel vdovo nadlegovati z ljubezenskimi ponudbami, katere pa Je vdova odločno zavračala, zlasti še, ker je vedela, da je ločen. Kocmut je bil od dne do dne bolj ljubosumen. Njegova ljubosumnost je prikipela do vrhunca v soboto v času, ko je bil pri vdovi na posvetovanju varuh njenih otrok. Kocmut, ki je stal pri zaprtem oknu, je nameril lovsko puško ter sprožil, katere strel je smrtno-nevarno poškodoval Janeževo in je le zgolj srečnemu naključju pripisati, da je ostal varuh nepoškodovan, ker je stal tik Ja-neževe Storilca orožniki še niso izsledili. Obleka traja neka] let ako je iz trpežne tkanine in solidno in dobro izdelana. Kajti izdelava zelo vpliva na trpežnost obleke. Dobro izdelavo in trpežne tkanine dobite pri JOS. ROJ IN A, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3 Nesporazum. Zdravink: Honorar znaša tOO Din. Bil je res skrajni čas. da ste me poklicali. — Kaj tako nujno potrebujete denar? V kopališču Gost v kopališču: Čujte, ta voda nI po predpisih topla 25 stopinj, temreć 31. — Seveda, ker ste predolgo Slovenskega Naroda«. NEMŠČINO ZA D ECO 4—7 let v Delavski zbornici nasproti knjižnice. — Dopoldne od 10. do 12. ure. 3963 STAN0W8\ VELIKO PRAZNO SOBO s posebnim vhodom oddam. Parket, elektrika, — Rosna dolina. Cesta X, st. 25 (pod Rožnikom). 3936 DVOSOBNO STANOVANJE tik finančne direkcije oddam takoj mirni osebi ali dvojici; mesečno Din 500.-. — Naslov: Upravitelj hiše, Novi trg št. 3. SLUZ9E DIPLOMIRAN JURIST z večletno upravno prakso, dober stilist, vešč več jezikov — išče službo občinskega tajnika. — Ponudbe pod »Skromni zahtevki 3968« na upravo »Slov. Naroda«. NEPKMICNM SPECIJALNA TRGOVINA v Zagrebu z vsem inventarjem naprodaj za 220.000 Din. — Informacije: Kontinent, Zagreb, Petrinjska ulica 2. 3954 a VELA V BOH. BISTRICI naprodaj. — Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 3953 STAVBNO PARCELO v Gorenji vasi-Reteče, prodam. Pojasnila: Ziherl, skofja Loka. PAZNO ČAJNO MASLO Din 20.- oddamo poštenim plačnikom. — Prijave pod »Zmožna zadruga 3969« na upravo »Slov. Naroda«. Ce boste hodili brez plašča se gotovo prehladite, Kupite tkanine pri: ŽLENDER Mestni trg 22 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11.T DAMSKE KLOBUKE ln popravila dobite najceneje v SALONU »MIA«. Ljubljana, Florjanska ulica 6. 3986 TELEFON 2059 P R E II O O SUHA I>H V A Pogačnik, Bohoričeva 5. PUH ZA PERNICE Ia beli Din 230.-, sivi puh Din 140.-. lepo perje po Din 25.-, 35.-, 56.-, 95.-, 180.- kg, puhaste odeje po naročilu najceneje izvršuje RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg 2. 70 L 30—50 VAGONOV DRV bukovih, kupim. — Drvara Bih-ler, Zagreb, Vlaška 113. 3911 ZIVAU PRODAM GOLOBE različne pasme po nizki ceni. — Bohoričeva ulica 24. 3972 Urejuje: Josip Zupančič Za »Narodno tiskamo«: Fran Jezeršek mm Za opravo ta Inaeratni del Usta: Oton Cnitttctf Val ? LJubljani