jnvn tca X» imjt.Mft HtniHiir. «*m*ikt ......! > i« OBMOČNA ENOTA KRŠKO Zaradi organizacijskih in formalnih zadržkov smo vam tudi pričujočo številko Našega glasa prisiljeni podarit št. 8 • Leto XV • 14. 4. 1994 • Poštnina plačana pri pošti Krško INFORMACIJA 0 USTANOVITVI NOVE GOSPODARSKE ENOTE Časopis NAŠ GLAS izdaja INDOK center Skupščine občine Krško, ki je bil ustanovljen kot informacijsko-dokumentacijska služba sekretariata Skupščine občine Krško. NAŠ GLAS je nastal pred 15 leti. Postopno se je razvil iz prvotne informacije o tedenskem razporedu predvidenih sestankov (z dnevnimi redi) v čedalje popolnejše informacije o delu skupščine in nato v občinski časopis. S pričetkom aktivnosti za reorganizacijo lokalne samouprave pa je časopis začel postopno informacijsko pokrivati širše območje in je tako zajel tudi občini Sevnica in Brežice. V dobrem letu svojega regijskega delovanja se je časopis uveljavil tudi med bralci sosednjih občin. Z reorganizacijo lokalne samouprave oziroma razmejitvijo pristojnosti med upravo in občino pa dejavnosti izdajanja časopisa ni zaslediti. Zato obstaja realna nevarnost, da bi bil z reorganizacijo INDOK center ukinjen in s tem dva delavca brez zaposlitve. Glede na večletno tradicijo pri izdajanju časopisa in njegovo priljubljenost med bralci ter potrebe, ki jih imajo tako občine kot druge pravne in fizične osebe in ne nazadnje glede na zagotavljanje delovnih mest hkrati z racionalizacijo državne uprave, se je izvršni svet skupščine občine Krško odločil, da ponudi pomoč pri ustanovitvi nove gospodarske enote za izdajanje časopisa (d.o.o.). V okviru tega je skupščina občine sprejela odlok o spremembah odloka o sekretariatu skupščine občine Krško, s katerim je ukinila INDOK center, ki je bil organizacijska enota sekretariata. S tem pa sta postala 2 delavca tehnološki višek, ki se bosta reševala v skladu z zakonom o delavcih v državnih organih in zakonom o delovnih razmerjih. Na tej podlagi sta delavca upravičena do odpravnine. Glede na to, da se izvršni svet srečuje z velikimi likvidnostnimi težavami, se bo poskušal z delavcema dogovoriti, da bo odpravnina izplačana v drugačni obliki in ne v denarju (in sicer v opremi, ki jo sedaj uporablja INDOK center, to pa je: telefonski aparat, telefaks, mize, stoli, 2 računalnika, 2 fotoaparata). Delavca pa lahko ustanovita svoje podjetje, v katerega vložita tudi to opremo. Dosedanji poslovni prostori INDOK centra pa bodo oddani v najem in bodo s tem ostali v lasti občine. Tako ostaja lastnina občine še vedno družbena in se ne privatizira. Za potrebe dokumentacijsko-informacijske dejavnosti občine pa je izvršni svet pri pripravi proračuna upošteval le manjši delež finančnih sredstev. Ta bodo plasirana za zakup določenega časopisnega prostora najugodnejšemu ponudniku, katerega bo izvršni svet izbral preko javnega razpisa. Na ta način se bodo tudi zmanjšala potrebna sredstva v občinskem proračunu za dokumentacijsko-informacijsko dejavnost, saj bo celotno financiranje časopisa NAŠ GLAS izločeno iz občinskega proračna, ker bo ta prešel na samostojno financiranje. PODPREDSEDNIK IS: ROBERT KERIN Aprila r petih krajevnih skupnostih Javne razprave o avtocesti Brežice, Krško - V obeh občinah bodo ta mesec javne obravnave osnutka odloka o lokacijskem načrtu za odsek avtoceste Kronovo-Smednik-Krška vas. Že ta teden, 14. aprila ob 19. uri, Zavod za prostorsko načrtovanje iz Brežic organizira javno obravnavo na Skopicah. V krški občini bodo razprave v štirih krajevnih skupnostih - Leskovec, Krško polje, Vel. Podlog in Raka, potek razprav pa je objavljen v obvestilih v tej številki Našega glasa. Tri krajevne skupnosti iz krške občine so na pobudo KS Leskovec že februarja sporočile pripravljalcu dokumentacije svoja stališča, pričakovanja v zvezi s tem posegom v prostor ter zahteve za varovanje zemlje in podtalnice. V tem času pa je prišlo tudi do zamenjave projektanta, namesto prejšnjega, novomeškega, je ministrstvo za prostor in okolje izbralo Panprostor d.o.o. iz Ljubljane. Brežiški izvršni svet je takrat opozoril, da je to v nasprotju z načelom, naj tak zahteven poseg pripravlja domači načrtovalec, ki prostor pozna. Ker pa je do zamenjave projektanta - pravijo, da po volji ministra Jazbinška -kljub temu prišlo, so v Brežicah sklenili, naj njihov Zavod za prostorsko načrtovanje pozorno spremlja priprave in skrbi, da bo delo kvalitetno ter da ne bo zamujalo. (I.G.) LoHalna samouprava V Posavju sedemnajst občin? Poslanci državnega zbora so na svoji izredni seji 8. aprila sprejeli odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev novih občin. Na območju sedanjih treh občin Sevnica, Krško in Brežice naj bi po novem bilo 17 občin. Vendar o tem ni dobro prehitro govoriti, ker se bo končna odločitev pokazala na referendumih. Občina Sevnica naj bi se reorganizirala na občine Šentjanž- Tr-žišče-Krmelj, Boštanj in Sevnica. Na območju sedanje občine Krško naj bi nastale nove občine Brestanica, Senovo, Kostanjevica, Raka, Podbočje in Krško. V Brežicah so se krajani na zborih občanov odločiti za osem novih občin, in sicer Brežice, Artiče, Bizeljsko, Cerklje ob Krki, Čatež ob Savi, Dobova, Jesenice na Dolenjskem in Velika Dolina. Objavljamo tudi ustrezen del odloka o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin, iz katerega so razvidna posamez/>a naselja referendumskega območja, (Gatex) Ob srečanju romskih strelskih ekip Svetovni dan Romov Je še enkrat ________pokazal s prstom________ Na nemogoče razmere, v katerih živijo Romi v krški občini, najslabše pa se godi prav onim iz Kerinovega grma Kerinov grm, 9. aprila - Srečanje strelskih skupin iz različnih občin je bilo še ena priložnost, ko so se lahko gostitelji, domači Romi, in njihovi obiskovalci zavedeli prepada, ki zija med nji- hovimi skupnostmi. Saj ni nič novega dejstvo, da živijo Romi v krški občini v najbolj nerazvitem okolju, da so najbolj revni, imajo najmanj delovnih navad in zaposlitev izmed vseh skupnosti, kolikor jih je v Sloveniji. Čisto drugače pa to dejstvo pride do izraza, ko si ga pridejo ogledat obiskovalci od drugod in ko eni Romi za druge zaprepadeno ugotovijo, da je Prostor za srečanje športnikov je bil nekoliko stran od naselja Kerinov grm. Tu so gostitelji pripravili obed, odojka na ražnju. Tudi potice niso manjkale - pečene pod žerjavico na ognjišču. tem še veliko slabše, da ti živijo v še bolj ubornih barakah, nimajo vode, poti, skratka ničesar. Tako je tudi sekretar krške skupščine Živko Šebek začutil potrebo po tem, da se gostom in gostiteljem na neki način opraviči in izrazi obžalovanje zaradi stanja, v katerem živijo naši Romi. Izrazil je željo, da bi prihodnje srečanje našlo gostitelje iz krške občine v ugodnejšem položaju, dodal pa je tudi stavek, ki je vsekakor na mestu: "To smo dolžni mi kot občina, gotovo pa lahko veliko prispevate k izboljšanju svojih razmer tudi sami s svojim delom in prizadevnostjo. 2al verjetno Romi sami ne bodo zmogli dovolj, ker bi sicer danes že lahko bilo drugače. Zato bo kljub vsemu naloga ostala predvsem na plečih skupnosti, pa naj bo to nova občina ali regija Posavje. Neizpodbitno dejstvo namreč ostaja, da imajo s svojimi Romi najmanj preglavic tam, kjer so vanje najprej in največ vložili. Temu se tudi tu ne bomo mogli ogniti. (Ika) SLOVENSKA PONLAD-II. DEL Za Slovence je bilo do nedavnega značilno, da nismo bil "pretirano naklonjeni temu, da bi svoja politična prepričanja kar tako razkazovali na ulicah. Čeprav tudi ob zadnjih dogodkih v zvezi z razpravo o razrešitvi enega od ministrov ne moremo trditi, da se je zgodilo ljudstvo, obstaja nevarnost, da bodo v Sloveniji postale demonstracije sestavni del politične folklore. Še večja nevarnost preti v tem, da bodo Sloveniji vladali tisti, ki bodo na ulice pripeljali večje množice "nezadovoljnih, a poštenih ljudi". Če sklepamo po dogodkih pred parlamentom, je dojemanje demokracije, po mnenju nekaterih, predvsem vprašanje pravičnosti, zanikanje volilnih rezultatov in urejanje vsega v imenu čistunstva. V vseh teh sklopih pa se skriva sprenevedanje in nevarnost, da niti sedanjost niti prihodnost ne bosta drugačni, kot je bila preteklost. In taki nastopi opozarjajo predvsem na to, da se zgodovina ponavlja oziroma se hoče ponoviti, sicer z novimi ljudmi, vendar z enakimi metodami. Slovenija in njena kakovost nikakor ne moreta biti primerljivi z enim samim človekom, pa naj je ta še tako zaslužen za rojstvo slovenske pomladi. Enačenje sistema s posameznikom in pogojevanje preživetja tega sistema z izsiljevanjem obstoja tega človeka na oblasti še zdaleč ni demokracija, ampak samo nekrvavi prehod v totalitarizem. Vedeti namreč moramo, da smo demokracija Ljudje, totalitarizem pa Človek, ki se razglasi za edinega pravičnika in razlagalca samo ene - njegove resnice. Nikakor si v Sloveniji ne smemo dovoliti, da bi razrešitev enega od ministrov označili za veliko izdajstvo slovenske stvari, kajti ni demokracija to, da nekdo ostane minister, vsi ostali, s predsednikom države vred, pa naj odstopijo, saj niso nič drugega kot izvrševalci politike mračnih sil. če se temu ne bomo znali izogniti, se bomo zbirali le še zato, da bomo z zastavicami v rokah lahko pomahali velikemu voditelju, ki bo drvel mimo nas v veliki temni limuzini. Vsekakor drži, da ljudje Roške nismo doživljali kot prehod iz enega v drugi totalitarizem, ampak in predvsem kot željo po osebni in skupni svobodi. Tega pa si v imenu in za ime enega človeka ne moremo pustiti vzeti in tega od nas v svoji želji po oblasti ne more zahtevati. Damjan Lah Prvi Pokal RSC Radna, 9. aprila - V organizaciji Revolver shooting cluba Krško se je za 1. pokal RSC na strelišču Radna pri Sevnici potegovalo 121 strelcev iz 21 ekip. V disciplini samokres se je najbolje odrezal Ludvvig Dvojmoč iz RSC in s 169 krogi zasedel prvo mesto. Sledili so: 2. Rupnik (Modri as) 167, 3. Cenčič 166, 4. Špitaler (Modri as) 162, 5. Ognjenovič (TO Cerklje) 159. V disciplini revolver je bil naslednji vrstni red: 1. Videnič (UNZ Krško) 171, 2. Dvojmoč (RSC) 168, 3. Rupnik (Modri as) 167, 4. Podpadec (Modri as) 165, 5. Pesek (Modri as) 165 (imel je manj enajstič). V ekipni razvrstitvi je prvo mesto zasedla ekipa 3. PŠTO Kranj s 473 krogi, drugi so bili čalni SD Modri as, tretji so bili organizatorji tekmovanja, ekipa RSC Krško s 457 krogi in 4. ekipa DS Heroja Maroka iz Sevnice. V dodatni disciplini "padajoča plošča" na čas je bil naslednji vrstni red: 1. Feguš (8,1 sek), 2. Turk (12,34 sek), 3. Dobanovič (12,48 sek), 4. Jakše (12,93), 5. Pesek (13,17). (Pilip) Prispevek Repceve k zmagi Slovenije Maribor - V mariborskem Pristanu je bil konec tedna 4. prijateljski dvoboj reprezentanc Slovenije in Hrvaške. K odličnim rezultatom, ki so prinesli Sloveniji prepričljivo zmago, je prispevala tudi Natalija Repec iz krškega Celulozarja. Zmagala je v disciplini 200 m prosto (2:09,82), bila je druga na 100 m prosto (58,82) in tretja na 50 m prosto (27,95). Dvakrat je nastopila tudi v zmagovalni štafeti, ki postavila dva nova državna rekorda. Na 4 x 100 m mešano so Repčeva, obe Kejžarjevi in Robova dosegle čas 4:22,39 in na 4 x 100 m kravi (Repec, N. Kejžar, Sparavec, Drezgič) 3:55,05. m3:\"7T NAŠ GLAS 8, 14. aprila 1994 DONA IN PO SVETU Ljubljana, 5. aprila - Liberalna demokracija je na redni tiskovni konferenci predstavila strankin Ekološki forum, ki naj bi predstavljal most med politiko, stroko in civilno družbo, posvetil pa se bo tudi množičnim akcijam za dvig ekološke zavesti. Sarajevo, 5. aprila - Minilo je natanko dve leti, odkar se je v Bosni in Hercegovini začela vojna, ki ji še danes ni videti konca. Ljubljana, 5. aprila - Preiskovalni sodnik ljubljanskega temeljnega sodišča je odstopil od pregona zoper dr. Miho Brejca in še pet uslužbencev Varnostno obveščevalne službe. S tem je afera VIS končana. Ljubljana, 6. aprila - Trgovinski sporazum, ki sta ga podpisala minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun in madžarski minister za mednarodno gospodarsko sodelovanje dr. Bela Kadar, bo omogočal postopno sproščanje trgovine do preloma tisočletja, ko bodo odpravljene carine tudi za najbolj občutljive industrijske izdelke. Sporazum bo začel veljati 1. julija. Atene, 6. aprila - Slovenski in grški zunanji minister sta podpisala sporazum o odpravi vizumov. To pomeni, da bodo lahko državljani obeh držav po 6. maju letos lahko potovali iz države v državo brez vizumov. Zagreb, 7. aprila - V vojašnici s skladiščem streliva v zagrebškem predmestju Sesvete, 15 kilometrov od mestnega središča, je izbruhnil požar, ki je za sabo potegnil več močnih eksplozij. Ljubljana, 7. aprila - SDSS je izstopila iz vladne koalicije "zaradi grobega in večkratnega kršenja koalicijske pogodbe, zaradi ustvarjanja razmer s strani večine v koaliciji in vladi in zaradi spremenjenega razmerja političnih sil, ki je nastalo po vključitvi treh strank v LDS". Ljubljana, 9. aprila - Na Kongresnem trgu pred ljubljansko pravno fakulteto se je na zborovanju pod geslom Za demokratično Slovenijo brez korupcije, ki so ga pripravile Slovenska ljudska stranka, Socialdemokratska stranka Slovenje, Zeleni Slovenije in Narodni demokrati, zbralo 12.000 udeležencev, zbranim pa je spregovorilo 24 govornikov. Goražde, 10. aprila - Po silovitih napadih Srbov na Goražde sta Natovi letali F-16 na zahtevo ZN napadli srbske položaje pred Goraždem in pri tem uničili vsaj dva srbska tanka. (Pripravil: Galex) Na podlagi S. člena zakona o referendumu za ustanovile« občin (Uradni Hat RS, M. S/94) je Državni zbor. Republike Slovenije na seji dne 8. 4. 1994 »prejel ODLOK o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin OBČINA BREŽICE 6. Referendumsko območje za ustanovitev občine BREŽICE obsega naslednja območja naselij: VOLČJE, VRHJE, SROMUE, SILOVEC, ŽUPELEVEC, ZGORNJA POHANCA, SLOGONSKO, RAKOVEC, PODVINJE, PIRŠEN-BREG, PIŠECE, PODGORJE PRI PIŠECAH, PAVLOVA VAS, PEČICE, OKLUKOVA GORA, MALI VRH, KRIŽE, KRŠKA VAS, KAPELE, JERESLAVEC, GORENJE SKOPICE, GORNJI LENART, GLOBOKO, DOLENJE SKOPICE, DEDNJA VAS, CUNDROVEC, CURNOVEC, BUKOŠEK, BREŽICE, BREZJE PRI BOJSNEM, BLATNO, BOJSNO 7. Referendumsko območje za ustanovitev občine ARTIČE obsega naslednja območja naselij: ' DOLENJA VAS PRI ARTIČAH, ZGORNJI OBREZ, TREBEŽ, SPODNJA POHANCA. GLOGOV BROD, DEČNO SELO, ARNOVO SELO, ARTIČE 8. Referendumsko območje za ustanovitev občine BIZELJSKO obsega naslednja območja naselij: VITNA VAS, STARA VAS-BIZEUSKO, OREŠJE NA BIZELJ-SKEM, NOVA VAS OB SOTLI, GREGOVCE. DRENOVEC PRI BUKOVJU, DRAMLJA, BUKOVJE, BREZOVICA NA BIZELJ-SKEM, BRAČNA VAS, BIZEUSKA VAS, BIZELJSKO 9. Referendumsko območje za ustanovitev občine CERKLJE OB KRKI obsega naslednja območja naselij: VINJI VRH, VRHOVSKA VAS, ŽUPEČA VAS. ZASAP, STOJAN-SKI VRH, RAČJA VAS, POŠTENA VAS, GORENJA PIROŠICA, HRASTJE PRI CERKLJAH, IZVIR, GAZICE, DOLENJA PIROŠICA, ČREŠNJICE PRI CERKLJAH, CERKLJE OB KRKI. BRVI, BUŠEČA VAS, BORŠT 10. Referendumsko območje za ustanovitev občine ČATEŽ OB SAVI obsega naslednja območja naselij: ŽEJNO, VELIKE MALENCE, STANKOVO, SOBENJA VAS, PRI-LIPE, MRZLAVA VAS, MALI CIRNIK 9, KRAŠKA VAS, KAMENCE, GLOBOČICE, DVORCE, ČATEŽ OB SAVI, ČEDEM, DOBENO, ČERINA 11. Referendumsko območje za ustanovitev občine DOBOVA obsega naslednja območja naselij: VELIKI OBREZ, RIGONCE, SELA PRI DOBOVI, MALI OBREZ, MIHALOVEC, MOSTEC, LOČE, DOBOVA, GABRJE PRI DOBOVI 12. Referendumsko območje za ustanovitev občine JESENICE NA DOLENJSKEM obsega naslednja območja naselij: RIBNICA, PODGRAČENO, NOVA VAS PRI MOKRICAH, OBREŽJE, JESENICE, SLOVENSKA VAS 13. Referendumsko območje za ustanovitev občine VELIKA DOLINA obsega naslednja območja naselij '': BREZJE PRI VELIKI DOLINI, CIRNIK, GAJ, KORITNO, LAZE. MALA DOLINA, PERIŠČE, PONIKVE, RAJEC. VELIKA DOLINA OBČINA KRŠKO 83. Referendumsko območje za ustanovitev občine KRŠKO obsega naslednja območja naselij: BUČERCA, KREMEN, KRŠKO, SREMIČ, TRŠKA GORA, GORNJE PIJAVŠKO, SPODNJE PIJAVŠKO, SREDNJE PIJAVŠKO, VRBINA, DOLENJA VAS PRI KRŠKEM, PESJE, STARI GRAD, SPODNJI STARI GRAD, LIBNA, SPODNJA LIBNA, BREGE. DRNOVO, MRTVICE, VIHRE GORA, CESTAGUNTE, ČRETEŽ PRI KRŠKEM, SENOŽETE. GOLEK, OSREDEK PRI TRŠKI GORI, SPODNJE DULE, STRAŽA PRI KRŠKEM, STRMO REBRO, Pobuda Franca Glinšha državnemu svetu: Vse stroške za policije z občinskih na državne proračune Ljubljana, aprila - Franc Glinšek, član Državnega sveta iz Posavja, predlaga, naj svet obravnava in sprejme predlog, da se prične postopek za sprejem zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah, v katerem bi se spremenil 134. člen zakona. Novi člen naj bi se glasil: "Republika Slovenija zagotavlja vsa sredstva za delo organov za notranje zadeve in za uresničitev pravic in obveznosti, ki izhajajo iz določb tega zakona." V obrazložitvi svojega predloga je Franc Glinšek zapisal: "134. člen zakona o notranjih zadevah določa, da Republika Slovenija zagotavlja vsa sredstva za delo organov za notranje zadeve in za uresničitev pravic In obveznosti, ki izhajajo iz določb tega zakona, razen dela sredstev za postaje milice in njihove oddelke, ki jih zagotavljajo občine. Ta sredstva so namenjena graditvi in investicijskemu vzdrževanju delovnih prostorov postaje milice ter njenih oddelkov, zagotavljajo pa tudi petdesetodstotni delež sredstev za stanovanja delavcev." Glinšek v utemeljitvi navaja, da je omenjeni člen v nasprotju z 21. členom zakonom o lokalni samoupravi, ki našteva naloge občine za zadovoljevanje potreb njenih prebivalcev in ki nikjer ne določa, da občina zagotavlja pogoje za opravljanje dela organov za notranje zadeve Oz. policije. Tudi osnutek zakona o državni upravi v 100. členu navaja, da vse pristojnosti v zvezi z notranjimi zadevami preidejo pod državno upravo. Merila ministrstva za finance za oblikovanje občinskih proračunov (17.2.1994) pri javni porabi skupaj s Sredstvi finančne izravnave ne omogočajo dodatnih obremenitev občinskih proračunov. Povsem neupravičeno je torej, meni inž. Glinšek, zahtevati od občin kot temeljnih nosilcev lokalne samouprave, naj bo njihov proračun še dodatno obremenjen s sredstvi za zagotavljanje pogojev za delo policije, ko ni pričakovati, da bodo razpolagale z zadostnimi sredstvi, ki so osnovnega pomena za njihovo eksistenco. Zaradi vsakoletnega zmanjševanja sredstev občinam, ko občine ne bodo imele sredstev niti za zagotavljanje ostalih obveznosti, ki jih izrecno določa zakon in spadajo v njihovo pristojnost, še manj pa za obveznosti, s katerimi naj bi zagotavljale razvoj občin na področju gospodarske infrastrukture in vseh ostalih področjih, ki so bistvenega pohlena za občane pa tudi za celostno podobo Slovenije, Franc Glinšek državnemu svetu predlaga, da prične postopek za zapisano spremembo zakona. Frane Černelič Je predlagal amandma: Ustanovitev referendumskega območja občine Podbočje Podbočje, Ljubljana, aprila - Poslanec v državnem zboru, ing. Franc Černelič (SKD), je predlagal v glasovanje amandma k predlogu odloka o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin. Pri točki o občini Krško je Černelič predlagal, da se naselja Selo, Slivje, Stari Grad v Podbočju, Žabjek v Pod-bočju, šutna, Dol, Brlog, Hra-stek, Premagovce, Dobrava ob Krki, Pristava ob Krki, Malo Mra-ševo, Brod v Podbočju, Veliko Mraševo, Podbočje in Kalce-Naklo izločijo iz občine Krško. Navedene kraje naj bi priključili občini Podbočje, ker imajo skupno interesno področje, skupno infrastrukturo in oskrbo in zadovoljujejo večini kriterijev, skupen center pa je Podbočje. Tako piše Franc Černelič v obrazložitvi in nadaljuje: "Glede na to, da se je del naselij odločil za nedvomno samostojno referen- dumsko območje Podbočje in drugi del za alternativo Krško oziroma Podbočje, je prav, da poslanci podprete samostojno referendumsko področje Podbočje. Takšna odločitev omogoča tudi realizacijo prvega sklepa prve skupine naselij, saj bo negativni izid referenduma na celotnem področju Podbočja jasno pokazal odločitev za skupno občino Krško, torej bo le na tak način nedvoumno oblikovana nova občina po volji občanov tega področja." Glede na to, da je predlog za oblikovanje občine Podbočje bil uveljavljen tako rekoč zadnji hip, poglejmo, kako so se odločili udeleženci petih delnih zborov krajanov, ki so pokrili območje celotne KS Podbočje. V Velikem Mraševem so se udeleženci zbora soglasno (100 %) odločili za vstop v občino Krško, če bo to teritorialno možno, sicer pa so izbrali samostojno občino Podbočje (nikakor pa Kostanjevica). Enako je bilo na delnih Zborih občanov v Malem Mraševem in v Sutni. V Podbočju je bilo nekaj vzdržanih in en glas proti priključitvi občini Krško, na delnem zboru za gorjanske vasi v Brezju pa se je osem udeležencev odločilo za referendumsko območje Podbočje, šest za Krško in dva sta se vzdržala. Izmed več kot 1.700 prebivalcev se jih je na legitimnih zborih (u-gotovitev strokovne službe) 270 izreklo za priključitev k občini Krško, če je to izvedljivo. Zadnjega, usklajevalnega zbora krajanov v Podbočju se je udeležilo 61 ljudi in čez čas so sestanek nekateri zapustili. Franc Černelič jim v svojem poročilu pred državnim zborom očita, da so s svojim odhodom onemogočili usklajevanje. "Na osnovi zapisnikov zborov krajanov o oblikovanju novih občin je bila v našem prostoru neusklajena končna odločitev, ali nova občina Krško ali Podbočje. Na osnovi posveta z vladno službo za lokalno samoupravo sem vložil dopolnilo, ki omogoča končno odločitev na referendumu ..." Državni zbor je dopolnilo izglasoval, Franc Černelič pa je v svoji obrazložitvi krajanom KS Podbočje zapisal, da "izglasovani sklep ni nikakršna ^mtsga, pač pa le učvrstitev demokracije." Referendum bo po njegovem prepričanju omogočil vsem občanom odločitev po njihovih spoznanjih, na referendumskem lističu pa bodo našli zapisano vprašanje:'"Ali ste za to, da se na našem območju ustanovi občina Podbočje, ker bo v nasprotnem primeru referendumsko območje vključeno v občino Krško?" DUNAJ, BREZJE PRI SENUŠAH, BREZOVSKA GORA, DEDNI VRH, DRENOVEC PRI LESKOVCU, SENUŠE, STRAŽA PRI RAKI, GORICA, GRŽEČA VAS, JELŠE, MALI PODLOG, PRISTAVA PRI LESKOVCU, VELIKI PODLOG, APNENIK PRI VELIKEM TRNU, ARDRO POD VELIKIM TRNOM, ČREŠNJICE NAD PIJAVŠKIM, DALCE, DOLENJA LEPA VAS, GORENJE DOLE, GORENJA LEPA VAS, JELŠEVEC, KALCE, KOČNO, LOMNO, MALI TRN, NOVA GORA, NEMŠKA VAS, PIJANA GORA, RAVNI, SMEČICE, SREDNJE ARTO, VELIKI TRN, VRHUUEŽE-NJE, ANOVEC. PLETERJE, RAVNE PRI ZDOLAH, ZDOLE, KOSTANJEK, ROŽNO, PRESLADOL, IVANDOL, KOBILE, LOKE, LIBEU, LESKOVEC PRI KRŠKEM, NEMŠKA GORA, SELCE PRI LESKOVCU, VOLOVNIK, ŽADOVINEK, GORENJA VAS PRI LESKOVCU, VELIKA VAS PRI KRŠKEM, VENIŠE 84. Referendumsko območje za ustanovitev občine BRESTANICA obsega naslednja območja naselij: BRESTANICA, STOLOVNIK, RAZTEZ, GORICA PRI RAZTEZU, LOKVE, ARMEŠKO, DOLENJI LESKOVEC, ANŽE 85. Referendumsko območje za ustanovitev občine KOSTANJEVICA NA KRKI obsega naslednja območja naselij: DOBE, GLOBOČICE PRI KOSTANJEVICI, SLINOVCE, JABLANCE, KARLČE, SAJEVCE, MALENCE, KOPRIVNIK, ZABORŠT, DOLNJA PREKOPA, GORNJA PREKOPA, DOBRAVA PRI KOSTANJEVICI, OŠTRC, AVGUŠTINE, DOLŠCE, ČRNEČA VAS, ČREŠNJEVEC PRI OŠTRCU. VRBJE, VRTAČA, OREHOVEC, GRIČ, KOČARIJA, MALE VODENICE, VELIKE VODENICE. PODSTRM, RŽIŠČE, IVANJŠE, KOSTANJEVICA NA KRKI 86. Referendumsko območje za ustanovitev občine SENOVO obsega naslednja območja naselij: VELIKI KAMEN, MRČNA SELA, KOPRIVNICA, VELIKI DOL, BREZJE PRI DOVŠKEM, KALIŠOVEC, GORENJI LESKOVEC, DOVŠKO, SENOVO, STRANJE, SEDEM, MALI KAMEN, REŠTANJ, DOBROVA 87. Referendumsko območje za ustanovitev občine RAKA obsega naslednja območja naselij: ARDRO PRI RAKI, BREZJE PRI RAKI, CELINE, CIRJE, DOLGA RAKA, DOBRAVA POD RAKO, DOLENJA VAS PRI RAKI, GMAJNA, GOLI VRH, GRADIŠČE PRI RAKI, JELENIK, KORIT-NICA, KRŽIŠČE, ZABUKOVJE PRI RAKI, ZALOKE, MALI KOREN, MIKOTE, PLANINA PRI RAKI, PODLIPA, PODULCE, PRISTAVA POD RAKO, POVRŠJE, RAKA, RAVNO. SMEDNIK, SELA PRI RAKI, VIDEM, VELIKI KOREN, VRH PRI POVRŠJU, ARTO, BREZOVO, HUDO BREZJE, OSREDEK PRI HUBAJNICI, PONIKVE PRI STUDENCU, ROVIŠČE PRI STUDENCU, STUDENEC, DOLENJE RADUUE, DULE, GORENJE RADUUE, ŠTRIT 88. Referendumsko območje za ustanovitev občine PODBOČJE obsega naslednja območja naselij: BREZJE V PODBOČJU, GRADEC, PLANINA V PODBOČJU, BREZOVICA V PODBOČJU, FRLUGA, MLADJE, GRADNJE. PRUŠNJA VAS, SELO, SLIVJESTARI GRAD V PODBOČJU, ŽABJEK V PODBOČJU, ŠUTNA, DOL, BRLOG, HRASTEK, PREMAGOVCE, DOBRAVA OB KRKI, PRISTAVA OB KRKI, MALO MRAŠEVO, BROD V PODBOČJU, VELIKO MRAŠEVO, PODBOČJE, KALCE-NAKLO OBČINA SEVNICA 246. Referendumsko območje za ustanovitev občine SEVNICA obsega naslednja območja naselij: BLANCA, OKROGLICE, OREHOVO, OREŠJE NAD SEVNICO, PEČJE, BUČKA, ČANJE, ČELOVNIK. DOLNJE BREZOVO, DRO-ŽANJE, JARČJI VRH, LOKA PRI ZIDANEM MOSTU, LONČARJEV DOL, JERMAN VRH, KLADJE NAD BLANCO, KRAJNA BRDA, LEDINA, METN1 VRH, MOČVIRJE, SELCE NAD BLANCO. SEVNICA, STRŽIŠČE, PODGORICA, PODGORJE OB SEVNIČNI. PODVRH, POKLEK NAD BLANCO, MRZLA PLANINA, GORNJE BREZOVO, RAZBOR, TRNOVEC, PRESNA LOKA. ŠENTJUR NA POLJU, ŽIGRSKI VRH, ŽIROVNICA, ŽUR-KOV DOL, SLAP, VRANJE, ZABORŠT, ZABUKOVJE NAD, SEVNICO, ZAVRATEC, RAČICA, RADEŽ, BREG 247. Referendumsko območje za ustanovitev občine ŠENTJANŽ - TRŽIŠČE - KRMEU obsega naslednja območja naselij: JEPERJEK, PIJAVICE. PODBORŠT, POLJE PRI TRŽIŠČU, SVINJSKO, TELČE, TELČICE, ŠENTJANŽ, LESKOVEC V PODBOR-ŠTU, SKROVNIK, SLANČJI VRH. SPODNJE MLADETIČE, SPODNJE VODALE, SREDNIK, BIRNA VAS, BUDNA VAS, CEROVEC, OSREDEK PRI KRMELJU, OTAVNIK, PAVLA VAS, KAL PRI KRMEUU, DRUŠČE, GABRIJELE, KAMENICA, KAPLJA VAS, KLADJE PRI KRMEUU, KOLUDRJE, KRMEU, GOVEJI DOL, KRSINJI VRH, MALKOVEC, ŠKOVEC, ŠTAJNGROB, TRŠČINA, TRŽIŠČE, VELIKI CIRNIK, ZGORNJE MLADETIČE, ZGORNJE VODALE, VRHEK 248. Referendumsko območje za ustanovitev občine BOŠTANJ obsega naslednja območja naselij: ŠMARCNA, RADNA, ROGAČICE, ZNOJILE PRI STUDENCU, VELIKA HUBAJNICA, VRH PRI BOŠTANJU, PRIMOŽ, JABLA-NICA, DOLENJI BOŠTANJ, GABRJE, BOŠTANJ, MRTOVEC, NOVI GRAD, PRESKA, LUKOVEC, MALA HUBAJNICA, KRIŽ, LAZE PRI BOŠTANJU, APNENIK PRI BOŠTANJU, ČEŠNJICE, DEDNA GORA, DOLNJE IMPOUE, JELOVEC, LOG, DOLNJE ORLE, GORNJE IMPOUE, GORNJE ORLE, KOMPOUE, KONJSKO NAŠ GLAS NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izhaja štirinajstdnevno ob sredah - Izdaja: INDOK center Skupščine občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Članica uredništva: Irena Godec - Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško, telefon/telefax: (0608) 21-868 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92, izdanega 5. marca 1992, se za Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% . - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo. Načrt Javne porabe r občini Krško Več kot polovica proračuna za _____investicijsko porabo_____ Krška skupščina je na zasedanju 6. aprila sprejela osnutek občinskega proračuna za leto 1994. Poraba nadomestil za startna zemljišča Sklad v devetih Krajevnih skupnostih Program Sklada stavbnih zemljišč je letos skupščina sprejela že pri prvi obravnavi. Krško, 11. aprila - Načrtovani prihodki proračuna občine Krško za leto 1994 znašajo 2.444.829.122,00 SIT, kar pomeni 22,1 % več kot v letu 1993. Prihodki so razporejeni v dva dela. Prvi del obsega tisti del, ki je določen od države in znaša 942.746.122,00 SIT oziroma 38,56 % vseh prihodkov proračuna. Drugi del so sredstva, ki jih občina ustvari sama in so zajeta v omejitev, ter prenesena sredstva iz republike, ki so predvidena za financiranje določenih nalog oziroma investicij na področju javne porabe v občini. Delež teh sredstev v proračunu znaša 61,44 %, nominalno pa je to 1.502.083.000,00 SIT. Izvršni svet ocenjuje, da je kljub relativno precejšnjemu obsegu prihodkov, ki je nominalno in realno višji kot v predhodnem letu, vseeno takšen obseg možno tudi realizirati. Seveda pa bo pri tem potrebno angažirati vse sile, da bo država v celoti izpol- nila obveznosti, ki jih ima do občine pri oblikovanju obsega javne porabe, predvsem pa se bo potrebno še bolj dosledno zavzemati za realizacijo prihodkov iz neomejenega dela proračuna, ki v celoti pripadajo občini in dejansko tudi omogočajo razvoj. Odhodki občinskega proračuna za leto 1994 so ravno tako razdeljeni v dva dela, in sicer v tekoči del, ki znaša 939.275.932,00 SIT, in investicijski del ter ostale proračunske odhodke, ki znašajo 1.505.553.190,00 SIT. Tako odhodki znašajo skupaj 2.444.829.122,00 SIT in so za 22,9 % višji kot v predhodnem letu. Pri tem naj bi se tekoči del javne porabe povečal za 18,2 % in investicijski del z ostalimi odhodki za 25,2 %. V tekočem delu so sredstva za posamezne uporabnike oziroma izvajalce oblikovana po enotnih kriterijih oziroma merilih. Pri tem je potrebno posebej poudariti, da so za področje družbenih dejavnosti posamezna resorna ministrstva oblikovala enotna merila za določanje obsega sredstev za izvrševanje nalog. Ta merila so v osnutku upoštevana. Za vse uporabnike proračuna so sredstva za plače predvidena po enotnih kriterijih. Upoštevana je izhodiščna vrednost plače 27.560,00 SIT. Za področje obrambe in požarnega varstva, ki je v pristojnosti občin, so tudi upoštevana merila, ki jih je izdelalo pristojno ministrstvo. Sredstva za socialne transferje so v primerjavi z letom 1993 višja za 35,8 %. Za področje družbenih dejavnosti so se dotacije v primerjavi s preteklim letom povečale za 67,8 %, kar pomeni v proračunu največji porast. Takšen rezultat je tudi odraz izdelanih kriterijev. Posebno opazno povečanje je na področju športa. Od vseh uporabnikov pa bo izvršni svet zahteval tudi predlo- žitev programov in bo sredstva zagotavljal le po pručitvah le-teh. Za druge odhodke je v proračunu predvidenih 82.378.631,00 SIT, oziroma 15,8 % več kot predhodno leto. Tu se zagotavljajo sredstva za plačilo obresti, bančne stroške ter za financiranje medobčinskih upravnih organov, krajevnih skupnosti ter strank in organizacij. Odhodki investicijskega značaja v celotnem proračunu zavzemajo pretežni del z 52,3 %. Največje povečanje je predvideno na področju komunale (78,3 %), na drugih področjih gospodarske infrastrukture, kot so npr. ceste, pokopališča, telefonija in drugo (113,8 %) ter druge investicije. Kot smo že poročali, je bil opisani osnutek proračuna sprejet skupaj s pripombami delegatov krajevnih skupnosti, ki jih bo izvršni svet moral presoditi pri pripravi predloga proračuna. (Ga- lex) Poslance Šetinc predlaga razvoj somestja Brezice-Dobova Saj menda Primorci niso pametnejši od nas! Krško - Upravni odbor pričakuje, da se bo letos od nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč in od oddaje stavbnih zemljišč v skladu zbralo 912 milijonov tolarjev. V programu porabe so ta sredstva, ki so namenjena predvsem za urejanje naselij in gospodarskih con, razporejena na devet krajevnih skupnosti (od šestnajstih), to pa je več kot kdajkoli doslej. Za prenos v občinski proračun za financiranje nalog v infrastrukturi, za katere je pristojen izvršni svet, je upravni odbor namenil 49 % sredstev sklada. ' Za 515 milijonov tolarjev, kolikor jih ostane za naloge iz skla-dovega programa, je upravni odbor predvidel naslednjo razdelitev: 69,5 milijona za pridobivanje stavbnih zemljišč, 38,3 za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov in 402,7 milijona za urejanje in opremljanje stavbnih zemljišč. Med nalogami, ki jih sklad namerava financirati v krajevnih skupnostih Krško, Senovo, Brestanica, Gora, Leskovec, Dolenja vas. Raka, Podbočje in Kostanjevica, so nedokončane obveznosti iz preteklih let, neuresničene naloge iz prejšnjih programov in nekatere nove investicije. V program opremljanja stavbnih zemljišč so uvrščene ureditve za srednješolski center in športno dvorano na Griču, plinifikacija Brestanice, Senovega in Krškega, urejanje obrtnih con v Brestanici, Kostanjevici in Le-skovcu, sofinanciranje izgradnje pokopališč Brestanica. Krško in Leskovec, ureditev javne razsvetljave na Senovem in v Brestanici, telefonsko omrežje na Gori, urejanje kanalizacije in ulic v več krajih itd. Upravni odbor poudarja, da je naložbe sklada za letošnje leto razporedil po celotnem območju občine v največji možni meri, kolikor so to dopuščale določbe zakona o porabi sredstev, zbranih iz nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. (I.G.) SO Brežice Dve seji na isti dan Ob okrogli mizi o lokalni samoupravi v občini Brežice smo izkoristili priložnost za pogovor z magistrom Mar/anom Šetincem, poslancem Brežic v državnem zboru, katerega smo si v predvolilni kampanji še najbolj zapomnili po njegovem sloganu: "Obdajmo mejo z mrežo trgovin!" Tokrat je svoje zamisli predstavil v nekoliko drugačnih odtenkih. - Zagotovo ste vsaj poslanci dobro seznanjeni s prednostmi in slabostmi lokalne samouprave? "Tako bi res moralo biti, vendar je žal resnica, da tudi mi nimamo podrobnih informacij o ključnih dejavnikih lokalne samouprave, kot so financiranje, moč vplivanja na odločanje državnih organov, ki bodo vodili večji del upravnih postopkov, predvsem pa o možnostih razvoja." - Kako pa bodo vplivale meje med novimi občinami? "Nove občinske meje bodo hkrati pomenile tudi meje razvoja, saj ga bodo bolj omejevale kot spodbujale. Vsak se bo v svoji občini sam dokazoval, kaj vse zmore brez svojega "soseda", čeprav nekaj složnih (vsaj ko gre za pomembne stvari) "sosedov" zmore neprimerno več skupaj kot vsak zase. V majhnih občinah bodo tudi izgubili pristojnost razpolaganja s prostorom in urejanja prostora, kar bo država prevzela neposredno v svoje roke. Ravno nasprotno pa bodo lahko velike občine koncentrirale kapital za pomembne projekte, kar bo njihova prednost. V Brežicah bi se tako lahko razvijale kapacitete, ki bi pritegnile še več kupcev z juga, po drugi strani pa bi to morali bolje dopolniti še z razvojem turizma." - Kaj bo pomenila razdrobitev sedanje občine na 6 ali 8 enot? "Če se bo sedanja občina razbila na majhne občine, se bo zgodilo to, da bodo nekatere mestne ustanove šle drugam, najverjetneje v Krško ali celo v Novo mesto, Celje. Namesto da tako pomembne stvari urejamo doma, bodo občani morali ne- posredno trpeti zaradi takšne izgube. V veliki občini pa bodo pomembne državne službe ostale občanom pri roki." - Kako pa bo s prostorskim urejanjem kraja, naravnih virov? "Majhne občine bodo v celoti izgubile možnost za odločitve o poseganju v prostor, saj ne bodo mogle odločati o vseh pomembnih odločitvah razvoja, pač pa jim bo te stvari v celoti diktiral pristojni državni organ. Nihče v majhnih občinah tudi ne bo imel pristojnosti za kontrolo in izkoriščanje naravnih virov. Zal se ne bo dalo pobirati davka od prehoda občinske meje, ki bi polnil proračun, predvsem pa na žalost nihče ne bo imel na razpolago več denarja, kot ga je imel do sedaj. Tako tudi ne bo možnosti, da bi za večje projekte koncentrirali sredstva, saj bodo ta premajhna, s tem pa bo zagotovo trpel tudi ekonomski razvoj." - Mnogi razmišljajo o uvedbi posebnih občinskih davkov? "Interes vsake občine bo, da na svoje področje privabi čim več podjetnikov in obrtnikov, zato pa bo morala zagotoviti vsaj normalne ali celo čim boljše pogoje. V občini, kjer bodo uvedli posebne davke, pa bodo dosegli ravno nasprotno. Kdo se bo zanimal za, denimo, gospodarsko cono Slovenska vas, če bo ta sodila med dražje ali posebej obdavčene! Pa tudi sicer občine ne bodo mogle sprejeti sklepov, ki bodo v nasprotju z zakonom." - Kaj pa solidarnost med občinami, saj bo vendarle obstajala tako imenovana "izravnava" oziroma državna podpora revnejšim občinam? "Res bodo ekonomsko šibke občine dobile podporo, vendar podrobnosti še vedno niso znane. Toda tiste občine z malo prebivalci bodo potegnile kratko, saj tudi če dobijo 80- ali 90-od-stotno subvencijo, bodo ta sredstva zelo majhna zaradi majhnega števila prebivalcev. Odpirajo pa se tudi drugi problemi. Iz svoje mladosti se spomnim primera, ko je dolga leta ostal neasfaltiran del ceste med Dolenjo vasjo in Artičami, ki je bil dolg samo kak kilometer, pa se zaradi sporov med brežiško in krško občino ni našel denar za ureditev tega pomembnega dela ceste. Podoben primer se je dogodil zaradi ceste med Kostanjevico in Cerk-Ijami, ki je ostala v makadamu dolga leta." Mag. Marjan Šetinc - V čem je potem bistvo odločitve med veliko in malo občino? "Tu gre za stvar presoje, kakšen razvoj želimo imeti v prihodnjih letih. Majhne občine bodo delale tudi majhne razvojne korake, velike pa bodo imele dosti boljše razvojne možnosti. V majhnih občinah se bo res odločalo bolj neposredno, res pa je, da bo to odločanje o bolj ali manj nepomebnih rečeh, saj bodo tudi možnosti in sredstva zelo omejena. Vsekakor je željo, da občani uveljavijo svojo možnost neposrednega odločanja, potrebno spoštovati. Neposrednost odločanja se mi ne zdi zadosti pomemben motiv za odločitev o mali občini. Dejstvo je, da je bolj smiselno iskati možnosti v hitrem gospodarskem razvoju, v koncentraciji poslovnih programov in izboljšavi ponudbe, da bomo privabili ljudi preko meje, da bo močna brežiška občina postala to, kar so v trgov- skem smislu za Slovenijo pa tudi za Balkan nekoč pomenili Trst, Celovec in Lipnica. Le tako bomo kot občina nekaj pomenili v naši mladi in razvijajoči se državi, le tako bomo lahko sledili razvoju pa tudi za državo bomo predstavljali partnerja, s katerim se mora pogovarjati enakovredno." - Vendar obstajajo tudi drugačni vzori? "Res je, kaj lahko se zgodi, da bo denimo v občini Lendava ali Murska Sobota celo kakih 15 občin, toda po drugi strani so se v Kopru odločili, da bo dosedanja občina ostala enovita, k njim so se odločile pridružiti tudi KS Podgorje, Zazid in Rakito-vec, ki so do sedaj sodile v občino Sežana. V Kopru so prepričani, da so si tako zagotovili še hitrejši gospodarski razvoj. Podobno pa sedaj razmišljajo tudi na Goriškem, kjer so na področju SO Gorica sprva predlagali celo 21 občin, sedaj pa se bodo te najverjetneje združile v 2-3 enote. Če so se za to odločili prebivalci ob italijanski meji, je pomembno preudariti tudi njihove argumente. Saj menda Primorci niso pametnejši od nas -ali pač?" - Kakšen je vaš predlog? "Potrebno je izdelati in sprejeti razvojne načrte, s katerimi bi popestrili ponudbo v obmejnem pasu. Menim, da je smiselno razvijati tudi povezavo dveh mest - Brežic in Dobove v so-mestje, s tem bi v močni mestni občini pridobili še več možnosti za razvoj v novi industrijsko-obr-tniški in trgovski coni. Tudi železniški mejni prehod v Dobovi bo vse pomembnejši, druga os razvoja pa mora biti vzdolž avtoceste. Seveda pa je potrebno določiti tempo razvoja tudi ostalim delom občine. S takšnimi odločitvami pridobimo vsi, vendar zmore takšne poteze obvladati le čim bolj močna občina. Mislim na skupno ekonomsko moč, površino, številčno prebivalstvo in možnosti razvoja. Po moje je škoda zavreči takšno priložnost gospodarskega preporoda." A. B. Brežice, aprila - Predsednik SO Brežice Teodor Oršanič je za v ponedeljek, 18. aprila, sklical dve seji brežiške skupščine. Najprej naj bi ponovno poskusili z že trikrat sklicano 30. sejo in če bi uspela, nato nadaljevali še z 31. sejo. Brežiški župan se je očitno odločil, da bo ustregel vsem. Večini, ki je ob zadnjem poskusu sklica 30. seje sprejela dnevni red z vsemi predlaganimi točkami in še z dodatnimi, Ivanu Tom-šetu, ki je večkrat terjal stara gradiva (ostali delegati so si jih menda shranili od prej) in jih tokrat tudi dobil, ter še enkrat istemu delegatu, ki je opozoril, da se mudi za sprejetje občinskega proračuna. To zadnje pa gotovo ni le mnenje Ivana Tomšeta, saj vsi vedo, da je že april, da ni gotovo, ali bo skupščini podaljšan mandat, ki čez približno en mesec poteče ... Brežiški delegati bodo torej, če se bodo odzvali v zadostnem številu, v ponedeljek imeli zares dolg delovni dan. (I.G.) OO Hrščanshih demokratov HršHo: Podpirajo stališča stranke v LJubljani Podpirajo tudi spremembe v lokalni samoupravi Krško, 11. aprila - OO SKD Krško je na svoji redni mesečni seji obravnaval 9. točk dnevnega reda. Največja polemika se je razvila o aktualnem političnem trenutku, kjer sta izstopali dve temi: dogajanje v parlamentu in nova lokalna samouprava. Za slednjo velja še naprej jasno stališče SKD, da podpiramo novo lokalno samoupravo, prebivalci v posameznih sredinah pa naj sami (na podlagi danih dejstev) odločijo o usodi svojega kraja. Zadnji dogodki v parlamentu (in tudi izven njega) nas silijo k jasni odločitvi. Občinska organizacija SKD Krško podpira prizadevanje vodstva Krščanskih demokratov, da se do letne konference SKD (Zagorje, 22.-24. aprila) v pogajanjih s predsednikom vlade dr. Drnovškom pripravi nova (vladna) koalicijska pogadba med SKD in LDS. V primeru neuspešnega pogajanja - dogovora podpiramo izstop SKD iz vlade dr. Drnovška. V naslednjem mesecu pripravljamo predstavitev socialnega krila pri SKD za območje Posavja. Datum bo objavljen v eni izmed prihodnjih številk Našega glasa. Tajnik OO SKD, Miloš Kukovičič 14. seja IS SO Krško Legalizacija črnih gradenj Krško, aprila - Kot smo že poročali, so nedovoljeni posegi v prostor v občini Krško ali črne gradnje skrčene na minimum. Od 75 nedovoljenih posegov jih je 31 mogoče legaliziranti brez sanacije, za 42 posegov je ta potrebna in samo dva objekta sta za odstranitev (tudi zanju iščejo rešitve). Od 42 posegov, ki jih je treba sanirati po pogojih sekretariata za razvoj, urejanje prostora in varstvo okolja, je bilo v času javne obravnave vloženih osem pripomb. Omenjeni sekretariat je predlagal, da se akt legalizacije črnih gradenj po usklajevanju (rok je 19. 5. 94) da v potrditev IS SO Krško in se potem tako usklajen predlog predloži v potrditev ministrstvu za okolje in prostor RS. (Pilip) 24. seja IS SO HršHo Movo zavetišče za Rome? Krško, aprila - Problem romskega naselja Kerinov grm na Krškem polju je problem, ki se na različnih forumih vleče že vrsto let. Vse kaže, da se je končno našla rešitev za preselitev na novo lokacijo. IS SO Krško je dal zeleno luč za ukrepanje v tej smeri. Nova lokacija naj bi bila nekdanje raketno oporišče na Gorici. Sedanje naselje Kerinov grm ovira komasacijo Krškega polja, nova lokacija je primerna za bivanje, lastnik objekta je uradno občina Krško, objekti so opremljeni z vodo, elektriko in telefonom in obstaja pristopna cesta. Vseh 92 Romov iz naselja podpira preselitev. Menijo, da bodo v novem naselju imeli primerne pogoje za življenje. Edina neznanka v celem projektu je reakcija prebivalcev Gorice. Zato bodo organizirali sestanke s krajani Gorice in predstavniki KS Veliki Podlog. Pričakujejo, da bo odnos krajanov do tega projekta korekten. V pripravi je tudi zakon o zaščiti avtohtonih Romov v RS, ki čaka na parlamentarno proceduro, celoten projekt preseljevanja Romov naj bi prispeval v tej smeri. {Pilip) Srečanje v Kerlnovem grmu Tri ekipe Romov $o se pomerile v streljanju Svetovni dan Romov so letos zaznamovali s srečanji v različnih krajih Slovenije - kulturni del je bil v Novem mestu Kerinov grm, 9. aprila - Tekmovanja v streljanju z zračno puško, ki je bilo pri leskovški osnovni šoli, so se letos udeležile ekipe iz Krškega, Novega mesta in Murske Sobote. Pločnik bo končno zgrajen, ČE 6A NE ZAUSTAVIJO LASTNINSKI SPORI Čigav Je PK Celulozar? Udeležencev je bilo bistveno manj kot lani, ko je bilo v Leskovcu celovito srečanje s popolnim programom. Priznanja je sekretar krške skupščine Živko Šebek podelil kar v romskem naselju Kerinov grm. Pohvalil je udeležence, zlasti gostitelje, zato ker imajo kljub razmeram, v katerih živijo, še dovolj energije, da se organizirajo in pripravijo športno tekmovanje. Zmagala je ekipa Murske Sobote z 846 krogi, drugi so bili Krčani s 750 krogi in tretji Novomeščani s 740 krogi. Med dvanajstimi posamezniki je bil na prvem mestu Vinko Horvat (292), na drugem Branko Hudorovič iz Krškega (282) in na tretjem Slavko Baranja iz Murske Sobote (275). Nekaterim mlajšim so se oči zasvetile ob podatku, da bo nogometni turnir romskih reprezentanc v Murski Soboti, češ, tja bi radi šli, a očitno je za to kaj malo možnosti. Za začetek bi menda zadostovalo več lastnega treninga. (Ika) Pot do brestaniškega gradu Cesto izgnancev obnavljajo Brestanica, 12. aprila - Četrtega julija 1989 je po katastrofalnem deževju močan vodni tok z grajske ceste zamakal pobočje ob Cesti izgnancev nad odcepom za grad. Zaradi tega se je utrgal zemeljski plaz, ki je močno poškodoval del ceste ter s seboj potegnil del pobočja skupaj z debli doraslih dreves. Zazijala je grda rana, ki je dobro vidna še danes. Večletna prizadevanja pa tudi mučna dokazovanja vodstva krajevne skupnosti Brestanica, da je cesta sestavni del grajskega spomeniškega kompleksa in da jo je treba kot Cesto izgnancev popraviti ter usposobiti vsaj za pešce oz. za promet z osebnimi vozili, so končno omajala odgovorne v občini Krško. Pričeli so akcijo, ki danes že kaže obrise nove ceste. Reči moramo, da delo ni enostavno, potrebne so bile geološke raziskave in načrtno delo. Tudi pri izvedbi del se pojavljajo dodatne težave zaradi krušljive kamnine pod cestiščem. Kljub temu pa upamo in pričakujemo, da se začeto delo ne bo ponovno ustavilo in da bo popravilo ceste do začetka letošnjega poletja končano. Po zatrjevanju izvajalcev del bo to sredi maja. (Mirko Avsenak) KS Dolenja vas, marca, aprila - Ob magistralni cesti med Krškim in Brežicami skozi Stari Grad in Dolenjo vas je čedalje razločneje videti, da se gradbišče postopoma levi v pločnik. Meter bo širok in potekal bo po obeh straneh cestišča med ukinjenim železniškim prehodom proti Spodnjemu Staremu Gradu in vrhom klanca, kjer je tabla za začetek in konec Dolenje vasi. Hkrati s pločnikom, ki ga gradijo delavci Cestnega podjetja Novo mesto, bosta kraja dobila tudi javno razsvetljavo. Celotna naložba bo vredna 40 milijonov tolarjev, sredstev iz Sklada stavbnih zemljišč. Pri Niku Somraku, ki v občinskem sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo kot nadzorni organ skrbi za to naložbo, smo izvedeli: "Nekateri lastniki zemljišč, po katerih poteka pločnik, se ne zavedajo posledic, če bodo vztrajali pri svojih stališčih in ne bodo dovolili gradnje pločnika ali napeljave odvoda meteornih voda po svojih parcelah. Lahko namreč zaustavijo gradnjo pločnikal (Ika) Za večji red pri plačevanju vode KOP Je predlagal spremembo odloka Dobiti želijo osnovo za ukrepanje proti neplačnikom Brežice, aprila - Pred kratkim je brežiški izvršni svet sprejel osnutek odloka o spremembi odloka o pogojih in načinu odjema pitne vode na območju občine Brežice. Pobudo za spremembo je dalo podjetje KOP, ki v brežiški občini upravlja javni vodovod, da bi dobilo formalno osnovo za ukrepanje proti neplačevalcem porabljene vode. Odlok, ki ga je občinska skupščina sprejela leta 1985, je vseboval med drugim tudi določili, ki bi upravljalcu javnega vodovoda omogočali, da odjemalcu brez odpovedi prekine dobavo vode, če ta tudi po opominu ne plača vodarine. Ker sta bili določili v nasprotju s tedaj veljavno zakonodajo, je skupščina občine Brežice 2.10.1990 sprejela spremembe odloka in tako upravljalcu odloka odvzela možnost prekinitve dobave vode. Letos je KOP ponovno zaprosil za spremembo omenjenega odloka z namenom, da bi s tovrstnim ukrepom zmanjšali število neplačanih računov in dosegli večjo disciplino pri poravnavanju obveznosti. Direktorica podjetja KOP Vlad-ka Kežman nam je v telefonskem pogovoru zatrdila, da med odjemalci, ki svojih obveznosti ne plačujejo redno in bi jim bilo zaradi tega treba prekiniti dobavo pitne vode, niso socialni primeri oz. take rešujejo skupaj s Centrom za socialno delo. Gre predvsem za večje odjemalce (npr. obrtnike), za katere so v KOP-u prepričani, da svoje obveznosti lahko poravnavajo redno, pa kljub temu tega ne storijo. Omenimo še, da je večina slovenskih občin že prilagodila odloke o pogojih in načinu odjema pitne vode novi zakonodaji in tako omogočila ukrepanje zaradi neplačanih obveznosti. (B.B.) Vesele ure z narodnozabavno glasbo Zlojtrco pod okence - šestič Krško, 8. aprila - Radio Posavje - studio Brežice je v Kulturnem domu Krško že šestič zapored organiziral koncert narodnozabavnih glasbenikov. Na tej tradicionalni prireditvi so nastopili mesečni zmagovalci lestvice brežiškega radia v letu 93/94. Koncerta sta bila dva, prvi ob 17. uri, drugi, ki je bil bolj množično obiskan, pa ob pol devetih zvečer. Organizatorji so v goste poklicali še ansambel Slovenija ter trio Mercedes. Nastopil je tudi humorist Franc Šeliga. Mesečni zmagovalci pa so bili naslednji: Toni Verderber, Jože Skubic s Slapovi, Bratje iz Oplotnice, Primorski fantje, Boris Razpotnik, Miro Kline, Fantje izpod Rogle, Bratje Poljanšek in Trio Svetin. (B.C.) Priložnost za nesmrtnost V občini Krško je veliko grmov, a samo eden je ..., saj veste, čigav. Aktualna romska problematika in iskanje rešitve za preselitev Romov iz Kerinovega grma je priložnost za kakšnega občinskega veljaka, da si pribori mesto v zgodovin/. In predlog je padel: prejšnje raketno oporišče na Gorici je dolg in staromoden naziv za naseljen kraj, spominja na pretekle čase, skratka, neprimeren je. Zato, če ne bo več ... grma, naj bi novo naselje nosilo ime ... gaj. Saj veste, čigav, kajne? (Pilip) V letu, ko praznuje 40. jubilej, Plavalni klub Celulozar doživlja svoje najtežje trenutke v zgodovini. Resno je ogrožen obstoj najbolj uspešnega športnega kolektiva v zgodovini Krškega. Klub, ki je v bogati preteklosti dal številne državne in balkanske prvake, udeležence največjih evropskih in svetovnih tekmovanj, klub, ki danes predstavlja konico krškega športa ter je spoštovan in znan v celi Sloveniji in širše, nima pravega razumevanja v svojem okolju. Posledice bi lahko bile nepopravljive za krško plavanje. Absurdno in grenko zvenijo besede enega od trenerjev v klubu, ki pravi, da se je agonija PK Celulozar začela v samostojni in neodvisni Sloveniji. Bivše Celuloze ni več in od imena, ki so ga krški plavalci s ponosom promovirali doma in v tujini, ni ostal niti "c". Kako simbolično. Današnji Vitacel, nadaljevalec in najemnik stare dobre Vidmove Celuloze, se danes pojavlja v vlogi, ki je v skrajnosti nerazumljiva. Gretje vode v bazenu pri bivši tovarni Videm je povezano s tehnološkim procesom v Vitacelu. Razumemo, da gretje vode ni poceni, ampak račun 30.000 DEM mesečno za gretje vode je pretiran. Gospo- dje iz Ljubljane ne vedo, da letni proračun PK Celulozar ne presega 120.000 DEM.L* V celo zadevo se je vključil IS SO Krško, katerega predsednik ima razumevanje za težave plavalnega kluba, a je nemočen, saj občina enostavno nima tega denarja. Vsi poskusi, da bi se na relaciji občina-Vitacel zadeva z bazenom uredila, so bili brez uspeha. Novo je edino to, da je Vitacel strošek 30.000 DM razdelil na dva dela, polovico naj bi prispeval plavalni klub, polovico pa podjetje Videm papir. Vodstvo podjetja Videm papir je pripravljeno pomagati plavalcem, pripravljeno je tudi dati toplo vodo zastonj, ampak to je nemogoče, ker bi cevovodi šli čez ozemlje sedanjega Vitacela. Strokovne službe Videm papirja pripravljajo projekt dobave tople vode za bazen in v kratkem bodo podali tehnično rešitev tega projekta. Gospodje iz Vitacela v tem projektu ne sodelujejo. Pri vsem tem najbolj trpijo otroci iz plavalnega kluba, ki nimajo kje vaditi, plavalna sezona pa je v polnem zamahu. V plavalnem klubu je stanje alarmantno, vse to vpliva na plavalce in trenerje. Ta klub si tega zares ni zaslužil. (Pilip) Občinski odbor SKD Sevnica Okrogla miza ob letu družine Minister Ivan Bizjak je v imenu stranke voščil in izročil darilo Košorokovi mami Sevnica, 10. aprila — V okviru mednarodnega leta družine smo v občinskem odboru SKD v Sevnici organizirali okroglo mizo o družini. Naš cilj je bil pogovoriti se o vsem, kar zadeva družino. Našemu vabilu so se prijazno odzvali minister za notranje zadeve g. Ivo Bizjak, poslanka v DZ dr. Vida Čadonič- Špelič, dr. Angelca Žerovnik in predsednica Aktiva kmečke mladine iz Zabukovja Mihaela Jazbec. Kot častna gostja se je tega srečanja udeležila 100-letna Košo-rokova mama Marija iz Lončarjevega dola pri Sevnici. Vse prisotne goste in številno publiko je presenetila njena trdna volja, dober spomin, predvsem pa zdravo razmišljanje. Gospod minister Bizjak ji je ob izreku iskrenih čestitk in lepih želja izročil simbolično darilo sevniških krščanskih demokratov. Predsednik OO SKD Sevnica, Jože Ašič Lovci In ekologija Očiščevalna akcija LD Boš tanj Radna pri Sevnici, 9. aprila - Preteklo soboto so lovci iz Boštanja organizirali ekološko akcijo, kateri seje odzvalo veliko število članov Lovske družine Boštanj. Na lokaciji Radna so očistili nekdanje divje odlagališče smeti. Številne stare avtomobilske dele, gospodinjske aparate, sode in druge odpadke so s traktorjem izvlekli iz prepada in odpeljali na komunalno deponijo. Andrej Rabar, član Lovske družine Boštanj: "V načrtu našega društva smo za letos zastavili dve ekološki akciji. S tem bomo dokazali, da smo lovci za ekološko neoporečno naravo in da nismo roparji narave." (Pilip) Boštanjski lovci za vzgled Plesna abeceda za sevniske otroke Sevnica, 7. aprila - Za malošolarje in učence nižjih razredov so v Gasilskem domu pripravili igro "Smeško med črkami ali plesna abeceda" v izvedbi skupine Igen - Studio za ples Celje, ki deluje že 13. leto pod vodstvom Igorja Jelena. To je avtorski projekt, glasbo je napisal Jani Golob, tekste Branko Ogorevc, poje pa Neca Falk. To je bila že 60. predstava skupine, ki jo sestavlja 15 plesalk. (Galex, foto:B.C.) Agraria - Cvetje na Čatežu Hov, lepo urejen vrtnarski center Otvoritve se je udeležila tudi ministrica za delo Jožica Puhar in prerezala slavnostni trak_______ Čatež ob Savi, 9. aprila -Med novostmi, ki jih letos uvaja Agraria - Cvetje v svojih rastlinjakih, je vrtnarski center, ki bo omogočil prodajo domačih pridelkov kar na dvorišču, a novost so tudi sadike vrtnin, ki so jih za prodajo posavskim kmetom vzgojili na Čatežu. Vrtnarski center je sodobno oblikovana in opremljena prodajalna, kjer se bodo ljubitelji cvetja in vrtnarji lahko oskrbeli s semenom, sadikami, rožami, zaščitnimi sredstvi in orodjem. Direktor Agrarie - Cvetja, Jože Av-šič: "Že doslej so namreč obiskovalci bližnjih čateških Term radi pogledali med tople grede, žal pa so s tem motili proizvodni proces. Sedaj smo omogočili zadovoljstvo obojim. Obiskovalci si bodo lahko ogledovali najlepši del naših pridelkov in blaga, ker je vrtnarski center pač tako urejen, da je prava paša za oči, delo pa bo teklo nemoteno in kar na lastnem dvorišču bomo lahko prodali marsikako rastlino." Del objekta je ob vhodu v območje (5,5 ha) vrtnarije na Čatežu že stal in tega so vključili v novi načrt. Veliko dela so opravili kar sami, sicer pa je v investiciji nove vrednosti za okrog 18 milijonov tolarjev. Del sredstev so dobili od ministrstva za delo, saj so s tem ukrepom tudi rešili problem tehnoloških presežkov delovne sile, ki so se pojavili z iz- Slavnostni trak je prerezala ministrica Jožica Puhar, v roke pa so ji porinili pri delu. Ob njej stoji direktor Agrarie - Cvetja Jože Avšič. gubo jugoslovanskega trga. Danes odprti center meri 600 kvadratnih metrov, v njem bo sprva delalo pet ljudi, potem pa bodo potrebe pokazale, koliko naj jih bo. Prodajalna bo odprta med 8 in 19. uro, poleti pa tudi do 22. ure, če bo dovolj obiskovalcev. Zbrane sta nagovorila tudi brežiški župan Teodor Oršanič in ministrica Jožica Puhar, sicer pa so slovesnost ob otvoritvi gostitelji združili s tradicionalnim aprilskim srečanjem. Nanj vsako leto povabijo svoje poslovne partnerje, cvetličarje iz vse Slovenije, da si izmenjajo informacije in se seznanijo z novostmi. Tokrat so Čatežani k sebi povabili holandskega partnerja in njegovi strokovnjaki so v Petrolo-vem motelu prikazali nekaj novosti v urejanju cvetnih aran-kar vrtnarske škarje, kijih uporabljajo Zadnjo besedo bodo sicer imeti potrošniki, vendar je FIT-ova crvstal cola navdušila barmane Vino iz Brežic vrača nacionalizirano posest, pripravlja se za interno lastninjenje, uvaja nove proizvode in išče partnerje v Evrropi_____________________________________ Brežice, 6. marca - "Radi bi, da bi hubertus postal naša najvidnejša blagovna znamka vina, saj vidimo preko nje možnost prodaje pridelka iz bizeljskih in sremiških vinogradov. Končno gre tudi za vrhunsko vino, le da ga polnimo v litrske steklenice," je med predstavljanjem proizvodnega programa dejal novinarjem direktor Vina Brežice, Karel Recer. Seveda se ni zaustavil samo pri beli, rdeči in rose vrsti huber-tusa, pač pa je predstavil ves Mešanje pijač je strokovno opravilo, recepte z novo crytsal colo so si zamislili priznani barmani in z njimi poželi tudi priznanja. Golf 93: po 2 cl ribezovega in ananasovega sirupa ter limoninega soka, dva brizga sadne vodke, dolijte crvstal colo. Vladko Vršac iz Term na Čatežu je lani s to pijačo osvojil srebrno medaljo v Mariboru. Robert Blazinšek iz Treh lučk pa je svoji pijači (bronasta medalja) dal ime Senior: po 2 cl bananovega likerja, ruma Baccardi in pomarančnega sirupa FIT zalijte s crvstal colo. proizvodni program svojega podjetja, od Schvveppesovih pijač, za katere imajo licenco, do naj-žlahtnejših vinskih kapljic. Kljub temu pa so današnji razgovor z novinarji predstavniki brežiškega Vina zasnovali v prvi vrsti kot predstavitev crvstal cole, brezalkoholnega šumečega napitka brez barve in z okusom cole. V priloženi literaturi je zapisano, da po tej pijači posegajo mladi, uporabljajo pa jo (uspešno) tudi barmani za mešanje t. i. dolgih pijač. Svojo promocijo je crvstal cola začela z že osvojenimi od-ličji za coektaile, ki jih je dobila na lanskem sejmu GOST-TUR v Mariboru. Sicer pa je ta cola kristalno čista zato, ker ne vsebuje karamelnega sladkorja. Prišla je, kako bi drugače, z one strani luže, medtem ko je na stari celini brežiška crvstal cola prva tovrstna pijača. Vključili so jo pod blagovno znamko Fit, kjer je že kar nekoliko tesno, saj so breži- ški strokovnjaki v tem programu uspeli razviti že celo vrsto okusov. V podjetju Vino Brežice zapolnjujejo brezalkoholne pijače tri četrtine proizvodnih zmogljivosti. Sicer pa namerava Vino najprej izpolniti obveznosti, ki izvirajo iz denacionalizacije. Ko bodo postopki zaključeni, bo kmetijske zemlje v njihovi oskrbi manj za okrog 10 ha (od stotih), vendar bi ta proces radi čim prej zaključili, da bi čim prej zadostili predpisom in si omogočili začetek lastninjenja ter ureditev poslovanja. Tako so z nekaterih njihovih parcel novi (stari) lastniki že jeseni obirali pridelek. Čim bo mogoče, se bodo v podjetju lotili internega lastninjenja (do dovoljenega obsega) in "zunaj" poiskali partnerje za dokapitalizaci-jo, ki jim bo omogočila vpeljavo novih proizvodnih programov. (Ika) Pivnica S^5',nevo-*«3^ Pivnica apolon vabi staro in mlado! Pivska klobasa, izbira med šestnajstimi vrstami piva in prijetna družba. To morate poskusiti! Šahovski Mub Triglav upravičil zaupanje Zavarovalnica podaljšala pogodbo ________o sponzorstvu_________ Šah terja trdo delo in daje rezultate počasi, a kaže, da imajo Krčani vse možnosti za kakovosten prodor Krško, 7. aprila - Leto dni je minilo od takrat, ko je območna enota Zavarovalnice Triglav v Krškem s tukajšnjim ša- hovskim klubom podpisala pogodbo o sponzorstvu. Že takrat je direktor Zoran Šoln napovedal, da bodo pogodbo Od leve: Zvonimir Meštrovič, Tomaž Žnideršič, Zoran Šoln in Mimica Stopinšek podaljšali, če bodo krški šahi-sti zagotovili kakovostno zastopanje njihovih skupnih barv. Več kot očitno so se predvidevanja uresničila, saj sta danes direktor Zoran Šoln in Mimica Stopinšek v imenu zavarovalnice v Krškem podpisala pogodbo o sponzorstvu s predsednikom Šahovskega kluba Triglav Tomažem Žnideršičem. Podpisa se je udeležil tudi najmočnejši igralec in trener kluba, mednarodni mojster Zvonimir Meštrovič. Predsednik kluba Žnideršič je poudaril, da je na šahovskih turnirjih udeležba redno velika, da vsako doseženo mesto, ki je boljše od desetega, pravzaprav pomeni velikanski uspeh. Za vsak uspeh pa je potrebno garanje, tudi v šahu. Slišali smo, da gospod Meštrovič in njegov najmočnejši varovanec Toni Kos trdo delata po devet ur dnevno in da se je večina skupine, ki je začela delati po istem sistemu, že osula, medtem ko ostali, ki še vztrajajo, ne zmorejo tolikšnega napora: "Po uri ali dveh so utrujeni, zaradi padca koncentracije delajo začetniške napake in je treba delo prekiniti," pravi Žnideršič. Sicer pa pomeni dvig kakovosti tudi v ŠK Triglav potrebo po čedalje večjih materialnih sredstvih: napredovanje je počasno, dokazovanje uspešnosti je možno edino z udeležbo na turnirjih in če hodiš na turnirje, si jih dolžan tudi sam organizirati. Tako to pač je. Zato bo podpora Zavarovalnice Triglav še kako dobrodošla. (Ika) Brežiška blagovnica preplavljena Brežice, 9. aprila - Bili so časi, ko smo Slovenci hodili po nakupih v Zagreb ali vsaj na samoborski sejem. Sedaj hodijo sosedje z one strani meje k nam. Posnetek je nastal skoraj ob trinajsti uri, ko naj bi v normalnih prodajalnah našli le še tu in tam kakega kupca, ki se je zatekel po pozabljeno maslo, kisle kumare, milo... V brežiški blagovnici o tem ni bilo govora: vzdušje je bilo za prodajalke in za obiskovalce še vedno karseda delovno. Posnetek objavljamo zato, ker so postali že pregovorni napori sosednjih občin Brežice in Krško, da bi druga drugi spodnesli primat v regiji Posavje. Če torej ne bodo Brežičani ta glavni v regiji upravno, bodo pa trgovski center. Če pa bi oboji uspeli najti način za sodelovanje ... (ika) Mik© je pa zrastel... PM ¦¦¦¦ Sevnica, aprila - Tudi pred udeležence zadnjega zbora sevniške obrtne zbornice je priromal spor okrog gradnje novega objekta v industrijski coni Spodnji Boštanj. Podjetje Miko da je s svojo novo zgradbo zasenčilo vso okolico in onemogočilo sobivanje sosedom. Gre seveda tudi za to, da izza hale, ki je v ospredju fotografije, res težko pritegne pozornost mimo vozečega prodajalna, ki je v sosedni hiši. Predsednik sevniških obrtnikov Slavko Vilčnik je v svojem poročilu poudaril, da sicer od njega pričakujejo posredovanje v sporu, da pa to ni možno, ker on pač ni udeležena ali prizadeta stranka. Zagotovil pa je, da se bo vsekakor zavzemal za spoštovanje reda in zakonitosti tudi v boštanjski obrtniški coni. Mimogrede: Morda bi si, ko bodo že urejali zadeve, prizadeti in pooblaščeni lahko pogledali tudi gozdiček propagandnih, cestnih, prometnih in neprometnih tabel, ki sprejme popotnika ob vhodu v Sevnico. Nekatere so polomljene, nekatere neokusne, vsekakor pa med njimi vlada velik nered. Čisto drugače bi bila videti tale cesta, če bi ji bile table z različnimi obvestili v okras. To je mišljeno skrajno dobronamerno. (Ika) Golf r ponudbi čateških Term V Hokricah bo letos I4- golf turnirjev Prvo od teh mednarodnih tekmovanj bo že v nedeljo, ____________________17. aprila.________________ Mokrice, ki so od termalnega zdravilišča Terme Čatež oddaljene komaj 7 km, niso znane samo po gradu Mokrice, katerega zgodovina sega v rimske čase, temveč postajajo priljubljeno zbirališče igralcev in ljubiteljev golfa. Gradnja golf igrišča, ki ga je projektiral švicarski arhitekt Donald Harradine, se je pričela v. aprilu 1991. Golf igrišče v Mokricah ima 18 lukenj, s čimer je uvrščeno v evropski standard in je primerno tudi za mednarodna tekmovanja. Igrišče se razprostira na zemljišču, ki obsega približno 70 ha. Steze vodijo skozi slikovit dvestoletni angleški park in nasade hrušk viljamovk. Igrišče je zelo razgibano, na njem so višinske razlike, jezero in druge naravne ovire. Prisotnost učitelja za golf vam omogoča, da se naučite začetnih korakov te igre. V letošnjem letu bo na golf igrišču Golf Club Grad Mokrice organiziranih tudi 14 turnirjev, prvi pa bo že v nedeljo, 17. aprila. Vabljeni! (Galex) Prva salamiada na Velikem Trnu Nagrade v Brežice, na Črešnjice in Veliki Trn Veliki Trn, 2. aprila - Prvo aprilsko soboto so se v gostilni na Velikem Trnu zbrali salamarji iz krške in brežiške občine. Za tekmovanje so prijavili 23 vzorcev salam, sinkov in budjol. Najboljšo salamo je naredil brežiški mesar Branko Jurič in osvojil 85 točk, takoj za njim pa sta se na drugo in tretje mesto s svojimi izdelki uvrstila Martin Gričar iz Črešnjic (84 točk) in Stanko Lekše z Velikega Trna (80 točk). Trije prvouvrščeni so prejeli simbolične nagrade sponzorjev, vsi ostali udeleženci pa priznanja. Do desetega mesta so se uvrstili: Jože Hotko iz Globokega, Bogomir Jalovec in Ivan Kukovič iz Brežic, Jože Lekše iz Šmečic, Anton Jane iz Krškega, Ivan Hribšek iz Šmečic in Franc Kovačič z Nove Gore. Vsi udeleženci salamiade so bili zelo zadovoljni, tako z organizacijo kot tudi s kvaliteto vzorcev, ker pa je to bilo prvo tovrstno tekmovanje na Velikem Trnu, pričakujejo drugo leto še veliko več. (B.B.) m* NAŠ GLAS 8, 14. aprila 1994 UVOŽENO SADJE JE HVALITE!NO KOI DOMAČE Večina sadja in zelenjave za slovenske potrošnike prihaja iz tujine Zelenjava z domačega vrta, če z domačim mislimo na slovensko, je v naših prodajalnah vse bolj redka dobrina. Večina sadja in zelenjave, ki se znajde na policah trgovin, je namreč uvožena, tuje blago pa prodajajo tudi nekatere branjevke na naših tržnicah. Seveda to še ne pomeni, da sta sadje in zelenjava, ki ju uvažamo, slabe kakovosti. Nasprotno. Uvoženo blago mora na slovenski meji prestati kar tri inšpekcijske preglede (tržnega, sanitarnega in fitosanitarnega), ki zagotavljajo, da kakovost uvoženega blaga ustreza slovenskim pravilnikom. Najbrž se tudi zaradi vseh teh pregledov kvaliteta uvoženega sadja in zelenjave na splošno izboljšuje. Vsekakor pa podatki republiškega tržnega inšpektorata za leto 1993 kažejo, da na slovensko mejo prispe zelo malo blaga slabe kakovosti; lani so tržni inšpektorji zavrnili le 0,8 odstotka prispelega južnega sadja, 0,6 odstotka kontinentalnega sadja Tradicija se nadaljuje še lx kraljevine Jugoslavije Pri Perčevi hiši Je ponovno Agrokombinatova mesnica Ni ga predpisa, ki te tako temeljito prisili h kakovosti, kot to čez noč stori konkurenca in en odstotek zelenjave in gob. Zelenjava prihaja večinoma iz Italije, med večje izvoznike pa sodita tudi Španija in Nizozemska. Pri sadju je slika bolj pisana: banane prihajajo večinoma iz Ekvadorja, agrumi pa iz Grčije, Cipra, Izraela, Španije in celo Hrvaške. Iz tujine torej veliko uvažamo, predvsem v zimskem času, poleti pa se slika popolnoma obrne, saj je 80 odstotkov domačih in le 20 odstotkov tujih pridelkov. (Galex) Senovo, 8. aprila - "Konkurenca je zdrava in edina, ki te sili, da si čedalje boljši," je v kratkem priložnostnem nagovoru poudaril ing. Ivan Kozole, direktor krškega Agrokombi-nata, na otvoritvi prenovljene mesnice ob vhodu na Senovo; "dobra je za potrošnika in na koncu tudi zate." Na zalogi bo predvsem meso iz domače, Agrokombinatove klavnice. Z odhodom dotedanje prodajalke Stanke Sotler v pokoj (leta 90) so mesnico, ki je bila v Perčevi hiši, zaprli. Sedaj je ponovno odprla vrata, prenovljena tako, da je izkoriščen vsak centimeter sicer skromnega prostora, ki je bil na voljo. V lokalu bo zaposlena Marjana Košir, ki je po stroki mesar sekač, a v svo- jem poklicu ni doslej nikoli delala. Zato je v času obnove lokala tudi sama dva meseca obnavljala svoje.znanje v Agrokombina-tovi mesariji na Vidmu. "To je pomembno! Mora biti ženska roka!" je vedel povedati senovski gostilničar, poslanec in krajevni funkcionar Miha Senica. "To je bila taka domača mesnica, za nas, ki smo se v njej redno oskrbovali. Nekaj je bilo, da smo šli k Stanki po meso, nekaj pa, da je bil to vselej malo tudi obisk k hiši. Ko so tole prodajalno zaprli, ni izginila le domačnost, ampak je bil to zame pravi šok. Za gostilno sem moral nabavljati meso redno in kjerkoli sem se pojavil, povsod so deževala vprašanja: 'Kaj pa ti tukaj? Kaj se ti je zgodilo!?' Sedaj je k sreči tu naša Marjana." Miha Senica je bil tudi prva uradna stranka (po otvoritvi), je pa prodajalka Marjana priznala, da je zjutraj že nekaj malega prodala ljudem, ki so se pač tu oglasili in hoteli meso. Očitno se bo kar prijelo. (Ika) UREJANJE OKRASNEGA VRTA V APRILU Primerjamo tržnice Tokrat navajamo cene s tržnice v Novi Gorici, ki jo rangiramo tudi med obmejne tržnice. Cene so v zadnjem času narasle za ok. 2 %, kljub temu je polna prodajalcev in kupcev. Jabolka in pomaranče so po 100 SIT, limone in banane 180, krompir 50, solata in radič 200, korenje in čebula 150, česen 400, orehova jedrca 1000, rozine 240, paradižnik 400, paprika 350 tolarjev za kilogram, jajca 20 tolarjev za kos. Ni kaj, cene so oblikovane, nekatere celo zasoljene, odločitev o nakupu pa ostane le kupcem. (Galex) Pivnica Pivnica apolon vabi staro in mlado! Pivska klobasa, izbira med šestnajstimi vrstami piva in prijetna družba. To morate poskusiti! Konec je mirovanja, spet smo sredi dela. Okenske rastline in posodovke postavimo na toplejše in svetlo mesto. Če je treba, jih skrajšamo na tri do pet oči in presadimo v zabojčke. Postopoma jih tudi bolj zalivamo. Če imamo toplo gredo, jih postavimo vanjo. Tam se bodo najprej razkošatile in pripravile na cvetenje. Če še niste nakalili go-moljnih begonij, storite to čim prej. Vsadimo jih v humozen substrat in jih postavimo na toplo. Poskrbimo tudi za dalije in kane, ki naj odženejo vsajene v šoto na toplem, da bodo nato na prostem prej zacvetele. Presajanje sobnih rastlin je že končano, vendar bo treba gotovo tudi kasneje presaditi kakšno mlado, bujno rastočo rastlino v večjo posodo. Spet jih bolj zalivamo in po potrebi tudi dogno-jujemo. Ne dognojujemo pa sveže presajenih. Največ skrbi potrebujejo mlade, iz semena vzklile sadike enoletnic, ki jih prepi-kiramo. Takoj ko jim zrastejo prvi pravi listi. Večje sadike postopoma utrdimo - privadimo na svež zrak in zunanje temperature. Na toplem sejemo gazanije, verbe-ne, okrasni tobak, zajčke, cinije, nebine, enoletne rudbekije, ne-postarnik, črnooko suzano, por-tulak in suhe rože. Poskrbimo tudi za lepo podobo okolice našega doma. Predvsem jo očistimo razne navlake, obrežemo živo mejo, odstranimo polomljene in suhe veje drevja in grmovja, pregrabimo vrtno trato in grede, jih previdno pre- rahljamo in očistimo starih stebel in listja. Za obrezovanje vrtnic in drugega grmovja je že zelo pozno, saj je vse ozelenelo; po potrebi pa še kaj popravimo. Zdaj je pravi čas, da še kaj zasadimo na vrtu. Sadimo lahko vse sadike iz kontejnerjev, sadike brez koreninske grude pa le do brstenja. Še vedno lahko preuredimo ali na novo uredimo nasade trajnic. Preveč razrasle, v cvetenju opešane trajnice vzamemo iz zemlje in jih razdelimo, nato pa posadimo na drugo mesto v dobro prerahljano prst, ki smo ji dodali komposta ali drugih organskih gnojil. Ne delimo in presajamo pa spomladi cvetočih trajnic, potonik in srčkov, razen če so posajene v plastičnih lončkih. Uspešno lahko pre- sajamo tudi zimzelene rastline in celo cvetoče rododendrone ali azaleje s koreninsko grudo (najbolje v bali ali loncu) ter pope-njavke, kot so sroboti iz plastičnih lončkov ali kontejnerjev. Tudi trato bo treba že pokositi, če je niste prvič že v marcu. Trato pognojimo z mineralnimi gnojili za trato, zelo dobro učinkuje specialno počasi topno gnojilo, s katerim gnojimo le enkrat na leto. Če vsebuje še herbicide, ki zatirajo plevele v njej, je potrebna previdnost da ne uničite z njim še cvetic v trati ali v obrob-ku. Zato tega gnojila ne trosimo ob rožah. Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti: Zdenka Šoln, ing. agr. "PIJAČA NAŠE IN VAŠE MLADOSTI*« "Špricarjev ali piva ne bomo popili nič manj kot doslej, le dražje jih bomo plačali." Za mlade pa bo pri enaki količini piva in coca cole še vedno cenejše prvo. Potem ko je država uvedla že vse mogoče davke, se je spomnila na novo "zlato jamo" - obdavčitev alkoholnih pijač. S 1. marcem so se zaradi uvedbe novega davka podražile vse alkoholne pijače. Liter vina je po novem dražji za devet tolarjev, pol-litrsko pivo za deset, cene nekaterih žganih pijač pa so tudi dvainpolkrat višje. Poleg kupcev bodo breme novih davkov bržkone nosili tudi proizvajalci, ki se bojijo, da jim bodo višje cene alkohola krepko oklestile prodajo. Bomo Slovenci odslej manj pili ali bomo globlje segli v žep? Ostalo bo pri slednjem in enako misli tudi državni sekretar za finance Stanko Debeljak: "Špricarjev ali piva ne bomo popili nič manj kot doslej, le dražje ga bomo plačali." Tega se veselijo predvsem naši gostinci in po dobrem mesecu podražitev je stanje enako kot pred podražitvijo. Lokali so polni, ljudje pijejo svojo kapljico in vse je po starem. Po prvem, drugem in ne vem kate- rem kozarcu glava postane težka in razmišljanja o ceni ni več. Žal se to pojavlja tudi pri mladih, ki se vse bolj podajajo v alkohol. Kako pa se ne bi? Cena coca cole je malo nižja od cene piva, ki je postalo pijača "naše in vaše mladosti". Razlika je le v količini. Dva del ali 0,5 I? Verjetno ste bili mnogi izmed vas pred takšno odločitvijo. Za skoraj isto ceno ste v poletni vročini posegli po steklenici piva, nato še po eni ali več. Ali pa se spomnimo šolskih izletov, ko smo bili pred dilemo, kaj popiti za denar, ki so nam ga dali starši. Prvič smo se ubranili, tretjič ali četrtič pa smo podlegli. Pa zakaj? Ker so cene brezalkoholnih pijač previsoke ali pa precej podobne ceni piva, ne glede na količino. Za primerjavo poglejmo v bližnje lokale: cena 2 del coca cole je med 80 in 100 tolarji, za steklenico piva pa je potrebno odšteti ca. 130 tolarjev. Moj namen nikakor ni delati reklamo pivovarnam ali favorizirati pitje piva. To vam dajem le PIVO : COCA COLA na tehtnici v razmislek in iz tega potegnite konkreten zaključek. Na koncu pa velja opozoriti na namen obdavčitve. Naši predragi zakonodajalci bodo s tem ukrepom pokrivali proračunsko luknjo, v upanju, da bomo popili čim več alkohola. Za zdravje pa se ne zmenijo. Tudi mi, navadni smrtniki, upamo, da bo iz poslanskih plač "odtekel" kak tolar na kup, ki ga gradimo. Na zdravje! (Galex) Ker živlienie potrebuje varnost N|HIH> pil mmOi */nic* OBMOČNA ENOTA KRŠKO V prvi vrsti nam dovolite, da imenu naše zavarovalne hiše izrazimo pohvalo in hkrati zadovoljstvo, da spregovorimo o zavarovalništvu in zavarovanju nasploh. Odločitev uredništva cenjenega tednika Naš glas je prišla pravočasno, kajti kmalu se bomo približali 100. obletnici obstoja slovenske zavarovalnice Triglav, lani pa smo obhajali 45. obletnico naše, krške zavarovalnice. Dovolite nam, da se predstavimo skozi zgodovino: Smo največja slovenska zavarovalnica s skoraj 100-letno tradicijo, saj smo pravni naslednik Vzajemne zavarovalnice iz Ljubljane, ki je bila ustanovljena leta 1900. Vzajemna zavarovalnica je najprej začela poslovati s požarnim zavarovanjem ter zavarovanjem zvonov. Obseg poslovanja je letno rasel, saj je delovanje razširila iz dežele Kranjske še na Štajersko, Koroško in Goriško. S širitvijo poslovanja je Vzajemna zavarovalnica povečevala število in obseg rizikov. Prvotna Vzajemna zavarovalnica, ustanovljena še v stari Avstro-Ogrski monarhiji, se je pogosto morala prilagajati političnim spremembam. Po p-vi svetovni vojni je morala svoje poslovanje razširiti na območje cele kasnejše Jugoslavije. Druga svetovna vojna in nova politična ureditev je prinesla centralizacijo zavarovalstva v Jugoslaviji, preimenovanje zavarovalnice v Zavarovalni zavod Slovenije oz. pozneje v Državni zavarovalni zavod. Z gospodarsko decentralizacijo so nastali pogoji tudi za ustreznejšo organizacijo manjših zavarovalnic, vendar je za solidnejšo izravnavo rizikov ustanovljena večja, močnejša zavarovalna hiša, in sicer Zavarovalnica Sava s sedežem v Ljubljani. Proces združevanja se je nadaljeval tako, da sta se leta 1976 združili Zavarovalnica Sava in Zavarovalnica Maribor v Zavarovalno skupnost Triglav. Vrsto let vse do leta 1990 je bila to ena od treh največjih zavarovalnic v Jugoslaviji s številnimi enotami tudi v republikah Hrvaški in Srbiji. V letu 1990 se je v skladu s tedanjim jugoslovanskim zakonom preoblikovala v zavarovalniško delniško družbo s 1.1.1991 in kot taka začela poslovati. Sedež družbe je v poslovni stavbi, ki jo je zgradila Vzajemna zavarovalnica v letu 1930. Stavba je eden najpomembnejših arhitektonskih spomenikov v Ljubljani, projektiral pa jo je znani slovenski arhitekt Jožef Plečnik. zavarovalnica triglav d. d. NAŠ GLAS 8, 14. aprila 1994 "\VTL- A-:^i^ Otvoritev razstave reliefov v lesu Raztava fotografij "MoJe dleto ne rezlja, ne rine v les o kostanjeviSkemgradu Moje dleto poje večne melodije, nežno me odlaga pri tisoč cvetovih," je o svojih reliefih, delanih po Valvasorju, zapisal Drago Košir Krško, 7. aprila - Razstava, ki so jo sinoči odprli v Valvasorjevi knjižnici, je že gostovala v Cerkljah, pred tem pa še v veliko krajih. Njen avtor se je odboru za počastitev spomina na Valvasorjevo 300. obletnico priključil zelo zgodaj. Leto dni je študiral Valvasorjevo delo, potem pa zasnoval 38 reliefov, ki potujejo po Sloveniji. "Sicer počasneje, kot Je nekoč polihistor, obujajo pa spomin na tega viteza duha," je v svoji predstavitvi dejal Peter Svetik, novinar in tajnik republiške komisije za zaznamovanje Valvasorjevih obletnic. Za upodobitev Valvasorjevega dela je Drago Košir izbral motive z vseh področij, ki jih je takrat obsegala znanost in katerih se je slavni baron lotil v svoji Slavi. Koširjevo delo so recenzenti ocenili ugodno, svoje pa bo gotovo povedalo tudi občinstvo. Mojster je doslej ustvaril preko 2.000 umetnin, nastalo je preko ducat ciklusov, med katerimi so Rožni venec, Domače obrti, Verstva sveta, Gorje premaganim, Panjske končnice... Kiparstvu se je v celoti posvetil šele v začetku 70. let in razstava v krški knjižnici je že njegova 53. samostojna. Sodeloval je tudi na skupinskih razstavah. Njegovo delo poznajo doma in po svetu, potoval je, se učil in spoznaval ljudi, običaje, razkošje in revščino. Drago Košir je samouki umetnik, rezbar, kipar, slikar, pesnik in filozof, po ljubezni do umetnosti in do svoje domovine pa je podoben Valvasorju. (Ika) Razstave se je udeležil tudi avtor Drago Košir (tretji z desne). Udeležence je pozdravil predsednik SO Krško Danilo Siter, svoj prijetni delež pa so k programu prispevali tudi učenci Glasbene šole Krško. CESARJEVA NOVA OBLAČILA Depojska zbirka Posavskega muzeja (I. del) V Posavskem muzeju v Brežicah, ki strokovno pokriva vse tri posavske občine, do osamosvojitve oz. junijsko-julijske vojne 1991. leta nismo hranili veliko tekstilnih predmetov. Bilo jih je 69. Umetnostna zgodovinark,! je razpolagala z osmimi predmeti, če ne računamo slik na platnih, etnologinja z dvajsetimi in oba zgodovinarja z enaintridesetiZnano je, da se na Slovenskem s proučevanjem civilnih in vojaških oblačil ukvarjata v glavnem le etnologija in kulturna zgodovina, z zbiranjem tovrstnih muzea-lij, predvsem vojaških oblačil, pa tudi zgodovinarji, ki so si v kratkem času z njimi dodobra napolnili muzejske depoje. S spremembo političnega sistema so zamenjali tudi razne insignije. Z mojo demobilizacijo oz. z umikom nekdanje (LA iz Slovenije sem kot kustos za novejšo zgodovino ugotovil, da je nastopil čas za hitro akcijo. Tej ugotovitvi so sledili moji kolegi iz sorodnih ustanov in v sorazmerno kratkem času nam je uspelo zbrati in rešiti precej militarij, ki bi bile sicer zavržene in pozabljene. Najprej sem začel zbirati predmete, ki so ostali na kraju spopadov iz junijsko-julijske vojne 1991. leta. Nato sem zbiral modre vojaške uniforme. V Cerkljah ob Krki je bilo edino vojaško letališče OS SFRJ (Oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije) v Sloveniji. V nekaj mesecih terenskega dela mi je uspelo zbrati vse modre uniforme oz. uniforme VL in PZO (Vojno letalstvo in protizračna obramba) OS SFRJ, ki so se nosile v Sloveniji v zadnjih desetih letih. Teh je kar precej. Vedeti je treba, da je vsak vojak imel letni in zimski komplet uniforme, zraven tega pa so bile v uporabi tako ČELADE - 1. vrsta (spodaj): JLA - maskirna prevleka, gasilska, JLA -gasilska; 2. vrsta: italijanska (2. svet. vojna), nemška (2. svet. vojna), jugoslovanska (kraljevska vojska); 3. vrsta: JUŠ-2 M 59/85, miličniška, civilna zaščita. ŠOLA NI ŠALA uniforme iz čoje (starejši tip) kot uniforme M 77 (novejši tip). Častniki so imeli še več uniform: bojno, službeno, praznično in svečano. Poleg teh so imeli zimski in letni komplet, zraven pa še oblačila za dež v več variantah. Tehnična služba VL in PZO OS SFRJ je imela več vrst delovnih oblek. Piloti so uporabljali verjetno največ oblačil, saj so imeli celo posebej zanje izdelano spodnje perilo, ki naj bi bilo negorljivo. Posebno poglavje predstavljajo uniforme gojencev vojaških šoj, svečane uniforme visokih častnikov in generalske uniforme. So zelo redke in težko jih je dobiti, a kljub temu visijo na obešalnikih v depoju Posavskega muzeja v gradu Brežice. Zbiral sem vse od žepnega robca do zimskega plašča, od vojaka do generala VL in PZO OS SFRJ. Tako so v našem depoju vsi "modri" čini in uniforme skoraj vseh "modrih" služb, zraven pa še pižame, spodnje perilo, športna oblačila, bolniški plašč, trakovi za dežurne častnike, rdeči in modri trakovi z manevrov... Kot posebnost naj omenim popolno vojaško uniformo za mladinske brigade z vsemi našitki in priponkami. Seveda sem zbiral in zbral tudi modre uniforme TO RS, ki so se od modrih uniform JLA razlikovale le v posameznih oblačilnih delih, in še to le nekatere. Vzporedno z zbiranjem modrih uniform so se na terenu pojavljale še SMB (sivozelene barve) uniforme oz. uniforme kopenske vojske in vojne mornarice. Brez teh uniform bi bila zbirka nepopolna, zato sem se sistematično lotil zbiranja še teh. Z zbiranjem mornariških uniform sem zelo hitro zaključil. Nekdanje OS SFRJ v Sloveniji niso imele mornariških postojank, zato sem se lahko obrnil le na tiste slovenske mornariške častnike, ki so se vrnili v Slovenijo. Odstopili so mi vse svoje uniforme, nekateri celo z oznakami svojih odlikovanj. V našem depoju jih je nekaj deset, med njimi tudi admiralska zimska službena uniforma. Največ je seveda SMB uniform, saj je bil rod KOV najštevilnejši. Tudi tu imamo uniforme vseh činov in skoraj vseh služb. Izredna redkost sta uniformi pehote in padalskih enot. Največja redkost pa je seveda popolna vojna uniforma člana predsedstva SFRJ. V ta sklop sodi še več vrst ženskih vojaških uniform (vojakinj, študentk SLO), uniforme planinskih in oklepno mehaniziranih enot ter različni kombinezoni in dvodelne obleke. Pozabiti ne smemo na maskirno zaščitna oblačila. Teh je kar precej. Maskirne uniforme so imeli diverzanti in izvidniki (vsaj dva tipa). Pozimi so uporabljali bele komplete (starejši in novejši ¦tip). Posebna zaščitna oblačila so nosili pripadniki ABH (protibiolo-ška kemijska zaščita) enot. Svoje maskirne uniforme so imeli tudi nekateri občinski štabi TO SRS na Štajerskem ter Gorenjskem in morda še kje. Zelo lepe in raznovrstne so uniforme članov vojnih orkestrov. Kljub redkosti mi je uspelo pridobiti več popolnih kompletov (naramne vrvice, svečani pasovi, bele rokavice). Med njimi je tudi uniforma častnika z najvišjim mogočim činom, s činom vojaškega uslužbenca 1. razreda (polkovnik). Mag. Tomaž Teropšič Nadaljevanje prihodnjič V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici bodo v petek, 15. aprila ob 18. uri odprli razstavo fotografij Barbare Vider o kostanje-viškem gradu. Ob otvoritvi bo nastopilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z dramo "Kri in košute" Damirja Zlatarja Freya. Barbara Vider: Kostanjeviški grad, 1994 XV. TEKMOVANJE SLOVENSKIH PIHALNIH ORKESTROV V soboto, 16. aprila, bo v Krškem na tekmovanju pihalnih orkestrov v 1. težavnostni stopnji nastopilo pet slovenskih orkestrov s koncertnim programom. V tekmovalnem delu, ki se bo začel ob 17. uri v veliki dvorani Kulturnega doma, se bodo pomerili pihalni orkestri iz Ljubljane (Vič-Rudnik), Raven, Logatca, Senovega in Cerknice. Pred tem pa bo ob 15.30 na ploščadi pred Kulturnim domom zabavni del prireditve, nastopili bodo tri skupine mažuretk ter pihalna orkestra Radeče in Videm. ** BUTALCI** V SEVNICI Zveza kulturnih organizacij Sevnica vabi na gledališko prireditev, ki bo v kulturni dvorani Gasilskega doma v soboto, 16. aprila ob 20. uri. S komedijo Butalci, prirejeno po istoimenskem delu Frana Milčinskega, je Slovensko prosvetno društvo Dobrač iz Brnice pri Celovcu nastopalo po vsej Koroški, zato ni vzroka, da si njihovega nastopa ne bi ogledali tudi pri nas. V SVETU LUTK Posavski muzej Brežice in Muzej novejše zgodovine Celje vabita na otvoritev razstave z naslovom V svetu lutk, ki bo v četrtek, 15. aprila ob 18. uri v galeriji Posavskega muzeja Brežice. Program ob otvoritvi bo izvedla lutkovna skupina Vzgojno- varstvene organizacije Brežice. Razstava bo odprta do 15. maja vsak dan do 13. ure. Vabljeni! GLASBENA ŠOLA HALO DRUGAČE Glasbena šola Krško vabi na koncert "Glasbena šola malo drugače". Prireditev bo danes, v sredo, 13. aprila ob 18. uri v Kulturnem domu Krško. Predstavili se bodo učenci, učitelji tn gostje, KVARTET SAKSOFONOV Srednje glasbene šole iz Ljubljane. Iz peči pa kruh diši Četrtošolci smo 24. 3. pripravili predstavitev o kruhu. To predstavo smo poklonili staršem, predvsem mamicam za njihov praznik. Na povabilo pa so se odzvali tudi korajžni očetje. Razred smo okrasili s pripomočki za peko kruha. Nekoč so uporabljali mentrgo, lopar, merco, sito, lopatico itd. Danes pečejo kruh v pekarnah strojno. Predstavnik iz krškega Žita nam je povedal, kako poteka peka kruha v pekarni. S seboj je prinesel veliko vrst kruha: dietni, beli, črni, ovseni in orehov kruh. Zraven so bile tudi sladice: krofi, rogljički, makovke in sirovke. Mi učenci smo povedali nekaj pregovorov, pesmi in prebrali spise o kruhu. Starše smo razveselili z dramatizacijo o Jurčku, saj so nam zelo ploskali. Tovariš ravnatelj nas je celo posnel. Ob koncu smo se posladkali z domačim pecivom in kruhom. Starši pa so si pogasili žejo z domaČim vinom. Tadeja Drenovec, 4. r. OŠ Koprivnica Zgodba o Nejcu Nekoč je živel Nejc, ki je zelo rad jedel sadje. Mama je bila zelo revna in ni mogla ustreči vsem njegovim željam, zato je bila velikokrat žalostna, kajti Nejc je bil priden in ubogljiv fant. Nekega jutra se Nejc zbudi in pogleda skozi okno. Na vrtu so namesto smrek rasle palme, polne rumenih šopov banan, namesto grmovja so rasla drevesa, polna sočnih pomaranč in mandarin. Ob hiši se je vzpenjala brajda, vsa obtežena s kiviji. Nejc je v pižami stekel na vrt, da bi se prepričal, ali vidi prav. Hlastno je začel trgati sadeže in jedel. Kmalu so za nenavaden dogodek izvedeli tudi njegovi sošolci in sosedje. Vsakogar, kdor ga je obiskal, je Nejc obdaril s polno košaro sadja. Začel ga je tudi prodajati na trgu, da sta z mamo lažje živela. Drevesa niso nikoli postala prazna, vedno je bilo na njih polno čudovitih zrelih sadežev. Za to je skrbela dobra vila, kateri se je revni deček smilil. Če nista umrla, živita Nejc in njegova mama še danes. Tomaž Pavlin, OŠ Leskovec Na obisku v Domu ostarelih občanov Za materinski dan smo mladi člani RK z OŠ Jurija Dalmatina Krško prijetno presenetili občane, ki živijo v Domu ostarelih v Krškem. Lepo so nas sprejeli, mi pa smo v njihovo življenje prinesli pesem, razigranost in veselje. Vsakemu smo izročili če- stitko, ki smo jih izdelali sami. Tudi na osebje doma nismo pozabili. Njihove sive dni smo olepšali še s cvetličnimi lončki, iz katerih so kukale srebrno sive ma-čice. "Radi vas imamo," smo povedali vsakemu. Solze v njihovih očeh so bile plačilo za naš trud in sklenili smo, da bomo njihovi gostje še dolgo dolgo let. Cvetka Mavsar, Marjanca Levičar, OŠ J. Dalmatina, Krško Tekmovanje za bronasto Štefanovo priznanje V času, ko se tekmovanja kar vrstijo, je bilo tudi tekmovanje za bronasto Štefanovo prizna- nje. V petek se ga je udeležilo devet osmošolcev. Časa za reševanje nalog smo imeli 90 minut. Pri reševanju nalog smo si lahko pomagali z žepnimi računalniki in učbeniki. Za bronasto priznanje je bilo potrebno zbrati vsaj 50 % vseh točk. To je usa-plo Katarini Šepetavc, Andreju Balasu in Toniju Petroviču iz 7. razreda, iz 8. razreda pa Borisu Gorišku, Gorazdu Černeliču, Mateju Hotku in Anici Koprivo Regijskega tekmovanja za srebrno Štefanovo priznanje se bosta udeležila dva najboljša učenca iz vsakega razreda. Ani Koprive, 8. b OŠ Artiče 8 r*f 7TV'^; "\ ^"1 "1 "V* NAŠ GLAS 8, 14. aprila 1994 Državni prvak Tomo Staut se umika,a je Potegnil novega aduta iT rokava m wum woiivaja '¦^lH'j»JMIB^ Kostanjevica, Gorica pri Le-skovcu - Tomo Staut se je z dirkanjem začel ukvarjati skoraj po naključju. Njegov sin Domen je zelo uspešno nastopal v kar-tingu, postal prvak Slovenije, tedanje Jugoslavije, se izkazal tudi na mednarodnih dirkah in v pokalu Alpe Adria, potem pa so se v družini Staut, kjer ima mati Majda zelo pomembno vlogo (tako pri bodrenju kot pri organizaciji dela ekipe), zaradi zapletov v zakulisju odločili, da Domen neha dirkati. Ker je bil še premlad, da bi prestopil v kak močnejši razred, je oče Tomo tedaj kupil peugeota 205 za ral-ly, dve leti tudi precej resno nastopal, lani pa se je zelo resno posvetil nastopom na državnem prvenstvu v pokalu Daihatsu, kjer vsi dirkači vozijo z enakimi charradi TS. Zelo dosleden pristop, tehnična perfekcija in odlično pripravljeno vozilo, za katerega je skrbel Ivan Tomše -Tarzan, pa so pokazali, da je ob takšnem nastopu Tomo Staut Master Teant Krško med najhitrejšimi v prvenstvu. Tudi Lojze Pavlic, veteran dirkalnih stez, ter ostali (bolj izkušeni) tekmeci iz Štajerske in Primorske so morali priznati premoč Stauta, ki je sicer rojen v Ljubljani, a se je v našem koncu že dodobra udomačil. Tomo Staut je postal prvak v pokalnem tekmovanju Daihatsu, z nestrpnostjo pa smo pričakovali njegove naslednje športne korake. Toda Domen je dorastel, dopolnil 18 let, opravil vozniški izpit in na družinskem posvetu so se odločili, da Tomo prepusti volan daihatsuja s startno številko 1 hitrejšemu Domnu. Domen Staut bo tako vozil celotno prvenstvo, oče Tomo pa bo morda nastopil le na dveh ali treh dirkah (morda z najetim charadom, še bolj verjetno pa s fordom cos-worth). Kot smo izvedeli na tiskovni konferenci, ki je potekala pri Žolnirju v Kostanjevici, bosta poglavitna sponzorja družinsko podjetje Stautovih Pagrat d.o.o. in podjetje Progres d.o.o. iz Bre- Organizirano kolesarjenje je varno kolesarjenje Krško, aprila - Pod zgornjim geslom namerava Kolesarsko društvo Master Team iz Krškega pritegniti v svoje vrste čim več udeležencev organiziranega rekreativnega kolesarjenja. Vsak četrtek ob 16.30 se nameravajo odpraviti na kolesarjenje po krški okolici, trase pa bodo prilagajali željam in zmožnostim udeležencev. Če bo interes, v Master Teamu obljubljajo rekreacijo tudi ob sobotah in nedeljah. Če se odločite za kolesarsko rekreacijo, ne bo odveč, da spoznate nekaj napotkov za varno vožnjo s kolesom, ki jih vsako leto v koledarju kolesarskih prireditev objavi Kolesarska zveza Slovenije: pred odhodom se dogovorimo za smer vožnje; vedno se ravnamo po cestnoprometnih predpisih in smo pozorni na promet okoli sebe; kolo mora biti čisto, brezhibno in redno vzdrževano; skupina vozi v ure- jeni vrsti, ko smo že bolj vešči take vožnje, lahko vozimo tudi v parih, posebej če je skupina številnejša; ob kakršni koli nezgodi naj se ustavi cela skupina, in to na desni strani, zunaj vozišča. Če v kolesarjenju res želite uživati, ne pozabite, da več zaleže enakomerno potiskanje pedalov na večje razdalje kot pa kratkotrajno "dirkanje", da s polnim želodcem ne smemo na kolo ter da ste primerno zavarovani pred vetrom in dežjem. Tako boste naredili veliko uslugo svojemu srcu in krvnemu obtoku. Master Team še opozarja starše, da otrok ne pošiljajo samih na rekreativno kolesarjenje, ker jim brez spremstva odraslih ne bodo dovolili sodelovanja. Za vse dodatne informacije v zvezi s kolesarsko rekreacijo se lahko obrnete na predsednika kluba g. Matjaža Gomilška, tel. 31-360. (B.B.) Rekreativci Master Teama pred poslovno zgradbo NEK. Tekmovali so kegljači invalidi Krško, 9. aprila - Na kegljišču hotela Sremič so moči pomerili kegljači invalidi iz Brežic, Celja, Trbovelj in Krškega. Organizator je bil Invalidski kegljaški klub Krško. Šlo je za tradicionalno srečanje med kegljači invalidi iz omenjenih mest. Krška ekipa v sestavi: Čemoga, Vanič, Špiler, Gomilšek, Ferlin in Kocjan je v ekipni konkurenci zmagala pred ekipami Trbovelj, Brežic in Celja. V posamični konkurenci je zmagal predstavnik Celja pred Kocjanom iz Krškega. Med petnajst najboljših so se uvrstili krčani Vanič, Ferlin in Čemoga. (Pilip) Državni prvak v pokalu Daihatsu Tomo Staut (desno) je svojemu sinu Domnu, bivšemu prvaku v kartingu, izročil ključe dirkalnega avtomobila, s katerim bo nadaljeval družinsko tekmovalno tradicijo. (Slika: Jukičpro-foto (Željko Jeličič) žic, ki je glavni zastopnik za olja in maziva proizvajalca Petro Ca-nada. Zato se bo tudi ekipa imenovala "Pagrat-Petro Canada racing team". Na tiskovno konferenco je bil povabljen tudi državni prvak v skupni razvrstitvi, predsednik AK West Olimpija in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (v personalni uniji) Dagmar Šuster, ki je tistega dne ravno imel sestanek s sevniškimi gospodarstveniki pri Slovencu na Studencu. Od tod je ubral bliž- njico proti Kostanjevici ter se izgubil, na kolovozni poti z merce-desom nasedel in šele po iskanju preko mobitela so ga našli in pripeljali k Žolnirju. Po intervenciji mehanika Tarzana so uspeli izvleči zagozdeni mercer-des, tako da se je po uspešni tiskovni konferenci Šuster sploh lahko vrnil domov. Kot kaže, se vodilnim slovenskim dirkačem prave avanture dogajajo na navadnih potovanjih, dirke pa so postale nenevarna rutina. (Veljko Jukič) MOTO ŠPORT Sitar in KragelJ brez konkurence Prilipe, 10. aprila - Motokros steza na Prilipah je to nedeljo gostila najboljše slovenske voznike motokrosa. Začelo se je državno prvenstvo in brežiškemu AMD je pripadla čast, da organizira prvo letošnjo dirko. Kljub slabemu vremenu se je na Prilipah zbralo okrog 4000 ljudi, ki so lahko uživali v atraktivnih vožnjah in se zabavali na račun dirkačev, ki jim je prilipska steza delala obilo preglavic. Dirko so uradno odprli tekmovalci v najmočnejšem razredu, 250 ccm. Rezultati: Razred 250 ccm, prva vožnja: 1. Sitar (Sitar team) 20, 2. Peršoh (Banex) 17, Avbelj (Lukovica) 15..., 9. Slobšek (Promotor Brežice); druga vožnja: 1. Sitar 20, 2. Peršoh 17, 3. Juhant (Lemberg). V skupni razvrstitvi je povedel Sitar s 40 točkami, pred Peršohom (34) in Jelovškom (Banex, 26 točk). Brežičan Slobšek je na 12. mestu s 7 točkami. Razred 80 ccm: Zaradi nemogočih pogojev na stezi in številnih padcev je bila prva dirka razveljavljena. Za uvrstitev je štela samo druga dirka, ki je bila krajša: 1. Bone (Gorica) 20, 2. Sitar R. (Sitar pn.) 17, 3. Rozman (Banex) 15. Razred 250 ccm, 1. vožnja: 1. Kragelj (Banex) 20, 2. Fortuna (Šentvid) 17, 3. Siegfrid (Goričko) 15; druga vožnja: 1. Kragelj 20, 2. Siegfrid 17, 3. Kastelic (Šentvid) 15. Skupno: 1. Kragelj 40, 2. Siegfrid 32, 3. Fortuna 28. V tem razredu sta nastopila Brežičana Pavkovič in Čuden, žal sta ostala brez točk. (Pilip) HALI NOGOMET Ustanovljen NNK Allo, alle Krško, marca - Na ustanovitveni skupščini v začetku marca je bil ustanovljen malonogometni klub Allo, allo. Glavni sponzor bo kafe bar Pole iz Leskovca. Za predsednika je bil izvoljen Goran Ivič, za podpredsednika pa Darko Andrejaš. V predsestvu so še Slavko Kranjec, Rajko Križnik, Zvone Trampuš, Rajko Berič in Tine Bevc. Za trenerja je postavljen Goran Ivič. MNK Allo, allo bo nastopal v slovenski malonogometni ligi v celjski regiji, v kateri bo tekmovalo 10 klubov. Poleg celjske je formiranih še 5 regij. Na finalnem turnirju, na katerega se bosta uvrstila po dva prvouvrščena kluba iz vsake regije, bomo dobili prvega malonogometnega prvaka Slovenije. Start lige predvidevajo konec aprila. "Člani kluba so vsi bivši ali odpisani igralci NK Krško, ki so z razpadom članske ekipe ostali praktično izven nogometa. Z nastopom v malonogometni ligi bodo dokazali, da še niso za odpad," pravi novoizvoljeni predsednik MNK Allo, allo Goran Ivič. (PILIP) STRELJANJE Leskovške mladinke druge na OP Turnišče - Minuli vikend je bilo v Turnišču državno prvenstvo v streljanju s standardnim zračnim orožjem. Nastopilo je okoli 130 strelcev in strelk iz vse Slovenije, med njimi tudi predstavniki SD SOP Novoline iz Leskovca, ki so imeli svoje zastopnike kar v štirih finalih in so se odlično izkazali v streljanju s puško. Posebej je razveselila ekipa mladink, s 1090 krogi so osvojile drugo mesto. Med posameznicami je bila Tina Grabnar peta, Urška Arh 8.-10. in Urška Smotej 24. Ekipa mladincev se je uvrstila na 5. mesto, Dejan Zupane je z rezultatom 675,30 v finalu delil 2.-3. mesto. V ekipi sta nastopila še doze Koritnik (31.) in Boštjan Mlakar (40.). Leskovški mladinci in mladinke so nastopili tudi v članski konkurenci. Presenetila je Tina Grabnar s končnim 6. mestom. Dejan Župane se je v finalu prebil z 8. na 7. mesto in se povsem približal tudi najboljšim članom. Nastopil je tudi Branko Bencin. Gledano v celoti so leskovški strelci presegli pričakovanja, saj so svoje lanske uvrstitve in rezultate izboljšali tudi do 20 mest in 40 krogov. Nastop na državnem prvenstvu so strelcem iz Leskovca omogočili: NOVA Krško, Ključavničarstvo Zorič Krško, Mesnica Župane Leskovec, NEC d.o.o. Krško, Okrepčevalnica Arh Leskovec in Zidarstvo Šebalj Krško. (Jože Arh) ROKOMET Krško - AFP Dobova 19:15 (lO:il) Leskovec, 9. aprila - Začeli so se dvoboji v play-offu II. slovenske rokometne lige - vzhod. Dobovčani so v leskovško dvorano znova prišli prepričani v zmago. Potek igre v 1. polčasu je kazal, da ta cilj ni le skrita želja, saj so gostje v glavnem vodili. Pred koncem polčasa so domačini uspeli dvakrat izenačiti, vendar se je polčas končal z enim golom prednosti za goste. Po odmoru so bili bolj natančni in disciplinirani domači igralci. AFP Dobova je sicer še povedla s 13:11, nato se je rezultat obrnil na 15:13 za Krčane, ki so prednost nato obdržali do konca. Še posebej dobro, skoraj brez napake, so igrali zadnjih 20 minut tekme, ko je ob izredni igri v obrambnem polju blestel tudi mladi vratar Imperl. Igra sicer ni bila na najvišji drugoligaški ravni, bila pa je več kot napeta. Obe ekipi sta imeli po 18 minut izključitev, kar pa ne pomeni, da je igra presegla meje športnega. RK Krško: Božič, Keše, Urbanč M., Iskra (4), Bernardič (2), Šiško, Martinčič (4), Novak (2), Urrbanč D. (2), Kukavica, Vertovšek (5), Imperl. AFP Dobova: Marcola, Voglar (3), Mijačinovič (3), Kekič, Ogorelc, Žibert (2), Glaser (5), Pavkovič, Jurkas, Kranjc, Džapo (2), Kuhar. Povratna tekma bo 16. aprila v Brežicah. (J. Arti) Sevnica - Pemurka 15: tO (15: IO) Radeče - V drugem paru rokometnega play-offa so Sevničani pred polno dvorano gledalcev prepričljivo premagali Pomurko iz Bakovcev. Vodili so celo tekmo, njihova največja prednost je znašala 10 golov (22:12). Zadetke za Sevnico so dosegli: Vešligaj 6, Lupše 3, Simončič 2, Rantah 6, Jug 4, Šunta 4. Naslednji dvoboj tega para bo v Murski Soboti. NOGOMET MršHi pionirji uspešno startaii NK Krške : NK Žalec 5:1 (3:0) Krško, 9. aprila - V osmem krogu B-skupine MNZ Celje so najmlajši krški nogometaši gostili ekipo NK Žalec. Po zelo lepi tekmi, posebno v prvem polčasu, so Krčani prepričljivo zmagali in potrdili, da sodijo v sam vrh pionirskega nogometa v MNZ Celje. Kljub temu da so bili gostje iz Žalca fizično močnejši, niso bili kos tehnično boljšim Krčanom. Strelci za NK Krško so bili Matešič 2, Povhe 2 in Šetinc 1 gol. Starejši pionirji NK Krško bi po sporedu tudi morali igrati tekmo 8. kroga proti istemu nasprotniku. Žal se gostujoča ekipa ni pojavila na stadionu Matije Gubca in tekma bo registrirana z rezultatom 3:0 za domačine. (Pilip) DU Hrastnik prvak Zasavja in Posavja Hrastnik, 23. marca - Društvo upokojencev Hrastnik je izvedlo ekipno šahovsko prvenstvo društev upokojencev iz zasavske in posavske regije za leto 1994. Prvenstva seje udeležilo sedem ekip s po štirimi tekmovalci. Najuspešnejša je bila ekipa DU Hrastnik in ji je pripadel pokal v trajno last. Tekmovanje je potekalo po Bergerjevem sistemu, vsak tekmovalec je imel po 10 minut časa za razmišljanje. Končni vrstni red ekip je bil tak: 1. DU Hrastnik (19 točk), 2. DU Radeče (15), 3. DU Trbovlje (14), 4. DU Krško (12), 5. DU Sevnica (9,5), 6. DU Senovo (8), 7. DU Zagorje (6,5). Prve tri ekipe so prejele pisna priznanja. DU Hrastnik je odlično organiziralo to posavsko-zasavsko prvenstvo. (Janko Blas) NAŠ GLAS 8, 14. aprila 1994 1 TVZT7 Planinsko društvo VIDEM Na mladih svet stoji Krško - "Kot vsako, mora tudi naše društvo še naprej posvečati glavno skrb vzgoji mladih planincev, saj brez podmladka ni prave bodočnosti planinskega društva," je povedal predsednik PD Videm Vinko Novak na rednem letnem občnem zboru PD Videm. Pri pregledu dela v preteklem letu so se spomnili opravljenih večjih pohodov in tur, nato pa sprejeli še okvirni program dela za letošnje leto in finančni načrt. Ocenjevanje vina na Sremiiu nI iisto ta prave a KOT ZABAVNO PRIREDITEV JO JEMLJEJO ZARES Pri rdečih vinih je zmagal Miran Resnik, pri belih pa Silvo Corenc Od ustanovitve Planinskega društva Videm je minilo pet let. Ob pregledu dela ugotavljajo, da so bili kar uspešni. Že prvo leto po ustanovitvi jim je bila zaupana organizacija Zbora zasavskih planincev. Ob tej priložnosti so razvili tudi društveni prapor. Dve lati pozneje so gostili mlade planince, ki so se zbrali na Libni na Zboru zasavske mladine. Na Grmadi so zgradili planinski hram, do njega so markirali planinsko pot, ki je zelo obiskana. Vpisna knjiga na vrhu priča, da je obiskovalcev veliko, saj se je število vpisanih povzpelo že nad 6000. S hramom je PD dobilo prepotreben prostor za svoje dejavnosti. Vsako leto organizirajo Kresno noč na Libni, kamor privabi- jo mnogo planincev in drugih ljubiteljev narave. Osnovna dejavnost društva je pohodništvo, saj vsako leto v celoti uresničijo plan izletov. Obiskujejo Zasavsko hribovje, sredogorje in visokogorje. Organiziranih izletov so se udeleževali odrasli, množično pa tudi mladi planinci. Da so nekateri člani res aktivni, dokazujejo osvojene značke Slovenske transverzale, Zasavske tran-sverzale, Badjurove poti in značke s pohodov na Kum, Zasavsko goro, Porezen, Snežnik, Stol, Od Litije do Čateža in na Tišje. Zelo razveseljivo je, da so najbolj vneti obiskovalci gora prav mladi. Z ustanovitvijo športnih razredov na Osnovni šoli Krško se je aktivnost mladih planincev znatno povečala, saj so njihovi športni dnevi in zaključni izleti usmerjeni na pohode v planine. Veliko zaslug imajo pri tem strokovni vodja Andrej Škafar, mentorice in starši. Ob pregledu uspešnosti društva je še posebej potrebno poudariti požrtvovalnost mnogih članov društva pri graditvi planinskega hrama na Grmadi. Kar težko verjamejo, da so ga s tako skromnimi finančnimi sredstvi uspeli dograditi. Zavedajo pa se, da brez prostovoljnega dela in vsestranske materialne pomoči mnogih danes planinskega hrama na Grmadi ne bi bilo. Hvaležni so vsem, ki so nudili kakršnokoli pomoč. V društvu postajajo nekoliko zaskrbljeni, ker jim v zadnjem času število članov rahlo upada. Verjetno je glavni vzrok previsoka članarina, saj znaša za odrasle 800,00 SIT, za mladino pa 320,00 SIT. Močno pa jih tudi moti, da je prispevek iz članarine za Planinsko zvezo Slovenije kar 50 %. Tako ostajajo društvu zelo skromna finančna sredstva, vse premajhna za njegovo delovanje. Planinci "Vidma" vabijo vse, mlado in staro, da se jim pridružite v društvu ali pa jih obiščete na Grmadi, kjer vas bodo podrobneje seznanili z njihovim delovanjem in plani izletov za letošnje leto. Na Grmadi jih lahko obiščete vsako soboto ali nedeljo popoldne in veseli bodo vašega obiska, vam pa tudi ne bo žal. (Galex) Sremič, 8. aprila - Ponovno se je na Sremiču zbrala družba prijateljev, ki jim je skupna ljubezen do zabave v družbi in ki se znajo za kakovost svojega vinskega pridelka potruditi. Pred leti jih je bilo med 20 in 30, letos pa je hladno vreme nekoliko ponagajaio. Srečanje so organizatorji prvič sklicali po triletnem presledku, nastalem zaradi smrti Romana Sotlerja, ki je bil pobudnik in organizator celotne zadeve že od leta 1983. Postavil je pravila, in sicer najprej za tekmovanje v kakovosti klobas, nato pa še za pokušnjo vin. Pravila so podrejena družabnosti in nikomur ne zapirajo vrat, saj se srečanja in tekmovanja (ocenjuje komisija) lahko udeleži tudi tisti, ki si vino izposodi pri sosedu ali prijatelju. Najboljši prejmejo odličja. Letos so sklenili tekmovati samo z vinskimi vzorci, a klobasam se kljub temu niso odpovedali. Le uporabili so jih kot pripomoček za lažjo pokušnjo vinskega letnika. Pri rdečih vinih je zmagal Miran Resnik, drugi je bil vzorec Silva Gorenca, tretji pa Toneta Šulca in Lojza Resni-ka. Pri belih vinih je zmagal Silvo Gorenc, drugi je bil Tone Ferenc in tretji Miran Resnik. Glavni sodnik je bil Jože Zaje. Če ima več tekmovalcev enako oceno vzorca, praviloma izžrebajo zmagovalca, saj je on organizator naslednjega srečanja, (ika) Srečanje starostnikov r Brestanici je uspelo tako, da VSI ŽE NESTRPNO ČAKAJO NASLEDNJO PRILOŽNOST Brestanica, 10. aprila - Krajevni odbor Rdečega križa je organiziral srečanje starostnikov iz tukajšnje krajevne skupnosti. Nanj so povabili vse krajane, starejše od 70 let. V Brestanici so ta srečanja postala že tradicionalna, saj je letošnje že sedemnajsto po vrsti. Tudi udeležba je tradicionalno dobra. Letos se je tako odzvalo vabilu prireditelja 96 gostov. Vse prireditve so v sindikalni dvorani brestaniške elektrarne, kar potrjuje, da ima ta kolektiv res posluh za dogajanje v kraju. Kljub kriznim časom in pomanjkanju sredstev je prizadevnim aktivistom uspelo, čeprav le stežka in tudi iz članarine, stakniti dovolj sredstev, da so pripravili vse potrebno. Tako so omogočili, da je bilo tudi letošnje srečanje nadvse prijetno. Pravzaprav pravijo, daje bilo tako kot večina dosedanjih: nepozabno. Vsi, ki so bili že večkrat doslej na srečanjih, komaj čakajo novega. Celo člani Rdečega križa, ki vse pripravljajo, so kljub trudu enakega mnenja. Čim vidijo vesele in zadovoljne obraze, so vse težave pozabljene. Bomo videli, kdo bo organizator naslednje leto: Silvo Gorenc ali Miran Resnik. (Foto: Jože Zaje) V programu so sodelovali učenci 4. razreda brestaniške osnovne šole in domači ženski oktet. Za prisrčen srečelov, ki je bil namenjen vsem, so precej radodarno prispevale dobitke skoraj vse trgovine, poslovalnice, gostilne in tudi nekaj obrtnikov iz Brestanice. Razveseljivo je tudi to: opazili smo, da v KS Brestanica delajo resnično prizadevno, ne da bi se ozirali na strankarsko pripadnost kogarkoli. To pa je v tem času zares posnemanja vredno. (Mirko Av-senak) Pivnica Nagradna križanka trgovine in pizzerije Pajek Pikado prosti čas in šport Za reševalce današnje križanke je Vlado Grame iz "Pajka" na CKŽ namenil tri praktične nagrade: 1. komplet plenic Pampers, 2. pizze za 4-člansko družino, 3. deset parov bombažnih nogavic. Rešitve pošljite do torka, 19. aprila, na naslov: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško. Na ovojnico pripišite: KRIŽANKA Nagrajence križanke Master bomo objavili v naslednji številki. Rešitev križanke iz prejšnje številke - Gesla: Pod mostom, Dušan, Master. Po vodoravnih vrstah: pod mostom, Valpurga, Eva, Rila, kričač, ar, s, LDS, kiks, Epikur, Tana, rizibizi, los, vtis, Vanadati, ie, teraco, om, skala, Pako, Zadar, Dušan, anoda, So-ra, kt, js, m, tk, orka, tast, Aka, loa, arsoit, ov, epsomit, Mirna, Suk Josef, sial, aso, nord, koka. Po vzoru drugih predelov Slovenije se je tudi v posavske gostinske lokale naselil pikado. Da bi preprečili nered, so se gostinci in igralci dogovorili za sistem in pravila igranja. Obstaja že državno prvenstvo. V Posavju je sedaj 18 ekip z imeni gostinskih lokalov, v vsaki tekmujejo po štirje igralci in tekmovanja v tej območni ligi potekajo od septembra. Vsaka ekipa pred tekmo plača 6000 tolarjev pristopnine in iz tega se oblikuje nagradni sklad. Okrepčevalnica Kos na krški tržinici ima srečo s svojo ekipo, saj se ta uspešno drži na vrhu lestvice. Vodja ekipe Igor Bahč je predstavil svoje soigralce (dva sta vedno za rezervo): Janka Novaka, Bojana Smerdela, Andreja Gazvodo, Franja Vardiča in Tonija Kosa. Na sliki: srečanje Kosove ekipe z ekipo Tamare iz Brežic. 88,9 in 95,9 Mhz w py? FOSFOR lAlKAU. WKt>b MOGone-taL Az/JSkl UHtUtOl Pes KumeNi ZOičU. 0ŽINH ti* MAumi PIE&IVAL iii&ste MMt9 NIŽAVA MOŠKA PosrfiM •tl/UiTV/ f JP ¦¦¦'¦f^mW 1 1 Tete/sto VOZILO ^jjjgjg^ * BW^ m maM OKUKi TUJE M. IHE Kirnstco Aonot- mrnit W 1sče mm &HUUJ& imntA VIAlTO-McBlLA muičoj 7fe «623L= foLIJII et toe UUtttM IAMSVI nurttmt ST&K. HčH&IA trn* JAfM-AJICA 07RVA Ji»KM »ASGOS IN PA1CK Lton*&L HIVAŠKA- ¦SMUČA- POKiOVI-TB.1 imosKA H6KA- TVA M>l/A* ¦-HAUET NOV1K. t/zpto AUTDiJ mam KtMO reree KJUSMA-TDGJ!*F Soreti SAtildA-J4KA, HUMAH-TCRlJ JUiOKKI PZeeoK bu.a. mretMti jakuska LUICA KUHHMA upoeir /kIČA-OM) | f J I (OlANb Tonb SUCKA bMEeiHA PAVlOVA men i W^W$k MM BB*-A m ItAMUflU NDN$0L. ZEKA OCioNO SOSPo-SHSTvo AJUtK/ USP6LA |ij«.ji SCASt-iH&tun. BttkrtoH umu va ŠA^IA Y» eo/ ieoi/2 fi-člKA- !WCM PO&StbA SPIS cee. An TSUPA mtLutto mMucr. HAiO VZHObfilO- &tLKK/ VCtcfNc wen-sr/ IHlbO IbMA SlVAL TlTttl WiUfA miisui OfA/IK IM3CHIK SCAS& /umu- TlUf 00 10 NAŠ GLAS 8, 14. aprila 1994 Kot bi udaril vihar Štiriindvajset ur po katastrofi v Sesvetah Zagreb - Sesvete, aprila -Območje okrog Dubokog Jarka, ki je tik ob zagrebškem spalnem naselju Sesvete, je bilo še dan po katastrofalnih eksplozijah blokirano in bliže kot 300 metrov se ograji okrog vojaškega skladišča razstreliva in streliva ni bilo mogoče približati. Pravzaprav kaj bliže niso šle niti specialne ekipe vojakov in policistov v neprebojnih jopičih ter pirotehniki. Prvo vrsto hiš loči od gozdiča v globeli nogometno igrišče, na katerem so četrtkove eksplozije odpihnile slačilnice, še v petek, kakšne štiri minute pred dvanajsto, pa je prav tam, izza desnega gola, odjeknila še ena eksplozija. Ljudje so spet onemeli, a le za trenutek, kajti dela imajo več kot dovolj, pa tudi huje kot včeraj, pravijo domačini, ne more več biti. Najbolj so pravzprav prizadeta pročelja in strehe prav vseh hiš ob ulici Marije Jurič - Zagor-ke, ki je prva nad čistino oziroma nogometnim igriščem. Kar neresnična je videti povsem uničena nova hiša z gostiščem Palma, saj so od nje ostali le goli zidovi. Očitno je bil "zadetek" z raketo, ki je prifrčala iz skladišča, poln, svoje pa je nato storil še požar. Druga poslopja naokrog imajo namreč "le" razkrite strehe in razcefrane tramove. Povsem razbite šipe in steklo po vrtovih, gredicah in ulicah so nekaj običajnega in pričajo o moči eksplozij ter o neposrednih zadetkih najrazličnejših izstrelkov, še vedno leže naokrog vsaj sto kilogramov težki tulci granat, ki so priletele pol kilometra daleč! Na vsakem koraku so razcefrani šrapneli pa neeksplodirane topovske granate in izstrelki mino- metov. Tomo Djurekovec se naslanja na ograjo ob hiši, ki ima le pol strehe, v njej pa je ostal uporaben samo okvir pomivalnega korita. Šestinpetdesetletnik ne more zadržati solz, kajti uničeno je vse njegovo življenjsko delo zgolj leto dni pred upokojitvijo! Ob prvem udaru ga ni bilo doma, zato pa je bil toliko bolj šokiran sin, ki se je z vnukom še zadnji trenutek rešil iz goreče hiše. Ostrešja so preBita tudi na novih blokih v sosednji ulici. Ljudje prekrivajo strehe in lepijo stekla Najbolj uničena je tista hiša, kjer je bilo gostišče Palma. tudi v Mariborski ulici. Trije mladeniči stikajo naokrog in prvega policista opozorijo na neeksplodirano granato pod živo mejo sosednje hiše. Mladen Srpčič pretresen pripoveduje o raketi, ki je prebila ostrešje in na drugi strani prebila zid, martinčki pa so se skozi nastalo luknjo znašli na zakonski postelji. Pravzaprav je čudno, da ob vsem tem razdejanju v tej ulici ni bilo žrtev. Domačinka, ki ji to omenimo, nas pomenljivo pogleda in zaupno pove, da je uradno menda le 5 mrtvih, a sama pri sebi ugiba, da je v skladiščih pod zemljo in barakah, kjer je včeraj izbruhnil požar, delalo 55 vojakov. Tudi sicer so ljudje videti apatični, utrujeni, nezaupljivi in neprespani (otroci so še vedno na varnem), predvsem pa nemočni in pretreseni, saj nihče ne ve, kaj jih čaka jutri in kaj v prihodnje in kdo jim bo pomagal iz težav, saj so mnogi resnično ostali brez imetja. Nad žariščem eksplozij, kjer bodo, pravi Jovo Čukelj, ostali le kraterji, nikoli več pa gozd, se je še dolgo vil le dim in nad njim neprestano kroži helikopter. (Vlado Podgoršek) Letos gorelo manj Ho t lani Doslej le trije požari v naravi POSTNA TORBA Prejeli sme: Kristusove vstajenje r Brežicah Proti koncu lanskega leta smo lahko v več časopisih (Prijatelj, Nedeljski dnevnik, Dnevnik, Delo, Dolenjski list, Slovenske novice in še v katerem) prebrali vesti iz življenja družine Mujanovič (Gerjevič) iz Brežic. Že sami naslovi so silili bralce k povečani pozornosti, seveda pa ni manjkalo tudi fotografij in takih ali drugačnih črnih napovedi. Nekateri časniki - novinarji, so imeli toliko gradiva, da so zgodbo pisali kar v nadaljevanjih. V posameznih člankih je bolj nastopala že omenjena dnižina, v dmgih zagrizeni pripadniki najbolj slovenskih strank (posebej velja pohvaliti Marjana Novoselca in Staneta Ra-danoviča iz Brežic kot velika rodoljuba, čeprav sta tudi pripadnost svoji stranki - SNS izbrala karseda nazorno) in pri tretji vrsti pisanja so več ali manj nastopali novinarji sami. Slednji članki so kajpada bili najmanj odmevni in najmanj brani. Naj bo kakorkoli že, vsak članek na svoj način, vsi tvorci člankov, vsi akterji in režiserji skupaj in vsak po svoje so prispevali k temu, da seje predvsem v Brežicah, v širšem slovenskem prostoru pa tudi, o zadevi kar na veliko govorilo. Največ kosti za glodanje je nametala Mujanovič (Gerjevič) Bojana sama, nekateri novinarji ali samo intervjuvanci pa so na kup kosti nametali še nekaj svojih. Tako je bilo materiala za glodanje v izobilju. In še bi se glodalo, če ne bi pokojni Mujanovič Dževad od mrtvih vstal, se pojavil v Brežicah in na ta način v živo in sam počistil z lažmi, ki jih pri celi zadevi niti ni bilo tako malo. Pa seveda ne gre za to, da bi kdorkoli, jaz pa še posebej in zagotovo ne, dovolil briti norce na račun trpljenja kogarkoli, ki je vendarle trpel. Na otroke pri tem ne morem pozabiti. In za kaj torej gre in zakaj se oglašam ? Mujanovič Dževad je bil pripadnik bizantinske vojske v Ceridjah pri Brežicah. Menda še pred eksplozijo bizantizma, vsekakor pa še pred vojno v Sloveniji, je bil Dževad premeščen v eno izmed bizantinskih enot izven Slovenije. Z njim naj bi menda iz Slovenije odpotoval tudi eden od treh otrok Dževadove soproge Bojane. Po slovenski osamosvojitvi pa je začel Dževad sočustvovati s Slovenijo in sije celo želel vrnitve v Deželo. Bojana naj bi se na Sekretariatu za notranje zadeve v Brežicah - pri referentki Zofiji Maksimovič pozanimala, kaj ji je storiti, da bi soprog lahko prišel v Brežice. Referentka naj bi ji odgovorila, da se lahko vrne brez problemov. Pozneje naj bi referentka po nekih vezeh sporočila obveščevalni službi bizantinske vojske, da ima Mujazinovič namero pobegniti v Slovenijo. Kasnejši razplet je bil tak, da so različne vojske v BiH (ne samo bizantinska) obdelovale Bojano in Dževada in končna posledica je bila, da so Dževada ustrelili pred očmi Bojane. Za smrt moža in očeta Dževada Mujanoviča naj bi torej bili krivi: brežiška občinska uprava, sekretariat za notranje zadeve, Zofija Maksimovič in Ivan Kapušin - ali morda samo posamezni od naštetih. Vse pisanje v zadnjem odstavku je zelo skrajšan povzetek pisanja v različnih slovenskih glasilih, pisalo pa se je po vsebinskih navedbah Bojane Mujanovič (Gerjevič). In sedaj imam menda prav, da pišem še sam. V časopisih se je pisalo, trdilo in dokazovalo, da smo na občinski upravi v Brežicah pri celi stvari še največ krivi. Nekateri so krog občinske uprave zožili do sekretariata za notranje zadeve in nekateri celo do referenta Z. M. in nekateri do Zofije Maksimovič, referentke v organu. Ona naj bi bila kriva za vse, ker da je ona informacije o družini Mujanovič (Gerjevič) prenašala do veli-kosrbske obveščevalne službe, in ona je torej kriva, da so zasliševala v BiH spraševali Bojano in Dževada o stvareh, ki so bile znane samo sekretariatu za notranje zadeve v Brežicah ali morda samo Zofiji Maksimovič. Najgrozovitejši zaključek tragedije pa je bil tedaj, ko so pripadniki hrvaške vojske (!) ubili Dževada. In to pred očmi njegove soproge Bojane. Ker se je pri pisanju kar nekajkrat v zelo sumljivih okoliščinah omenjalo tudi moje ime (spodaj podpisani), ki naj bi kot občinski funkcionar in predstojnik sekretariata za notranje zadeve vso to hudobijo najmanj molče odobraval in torej tudi sam delal proti interesom svojega - slovenskega naroda, je sedaj seveda prišlo mojih pet minut. In vse sem že povedal. Za nekatere brdlce morda dovolj, za vse najbrž ne. Nič pa nisem povedal za tiste, ki so prebrali prve informacije ali zanje slišali in se seveda upravičeno zgražali, sedaj pa te vrstice iz kakega razloga morda ne bodo prišle do njih. In prav zato bi želel bralce opozoriti na nekaj, kar sicer ni moj izum. Namreč, ne gre verjeti vsakršnemu pisanju in prav vsakemu pisunu - ne prej v enoumju, ker se je tedaj pisalo to, kar je bilo politično čisto, ne sedaj v svobodi, kersedajlahko piše vsakdo in domala vse, kar hoče. Res pa je, da je ob dimu navadno tudi kaj ognja. To velja tudi za opisani primer. Saj vendar vemo, da je vojna, da so trpljenja, da so tragedije, da so ubijanja, da so norosti, da so... Vsega je torej bilo, vendar pa igralci nismo bili vsi. Ali morda točneje: ni dokazano, da sva Zofija Maksimovič m jaz, Ivan Kapušin, pri zgodbi imela tudi najbolj drobceni vlogi. Prišla pa sva na najslabši glas, ker sva bila edina imenovana s polnim imenom in priimkom in edina sva bila v Brežicah, sva še v Brežicah in v Brežicah bi tudi rada ostala. In kako sem izvedel, da je bil Dževad Mujanovič ubit, in kako vem, da je še živ in da je v Brežicah? Ubijanje oziroma streljanje sem v skrajšani verziji že opisal. Ne gre, da temu ne bi verjel, kajti soproga Bojana je bila pri zločinu poleg in ona svojega moža še najbolj pozna. Pomote torej ne more biti. In vendar vem tudi, da je še živ in da je v Brežicah. Mujanovič (Gerjevič) Bojana je namreč sprožila upravni postopek pri SNZ v Brežicah in potrebna je bila izjava Mujanovič Dževada. Te seveda on ni mogel dati (saj je bil vendar ubit), zato je organ od Bojane zahteval, da za pokojnika predloži mrliški list. In zgodilo se je, da seje Bojana raje odločila za izjavo in na zaslišanje privedla kar moža - še živega. To se je zgodilo 1. aprila 1994. Krvava drama brežiške družine se je vendarle srečno končala. Hvala bogu! P. S. Z nekaj rezerve vendarle jemljite tudi moje pisanje, kajti sam Mujanoviča nisem videl. Moji referenti so mi povedali, da so ga videli oni. Kaj pa, če so se zlagali? V demokraciji je morda tudi to dovoljeno. Pa še I. april je bi!..?! Ivan Kapušin Minister UreH Prekmureem obljubili Kaj čakajo (delajo) Krčani? In ne samo Krčani. Omenjeni minister se prav gotovo ne bo peljal niti iz Krškega proti Kostanjevici ali iz Krškega proti Senovemu. Ta dva odseka, kar nekaj kilometrov ju je, sta za voznike in pešce pravi obup. In če nista tako pomembna kot cesta skozi prekmurske vasi, pač ministra na ogled ne bo, sploh pa ne, če krajani Kalc-Nakla, Pristave, Velikega Podloga, Podbočja, Kostanjevice in na drugi strani iz Brestanice ter Senovega ne bodo enako zahtevni in vztrajni kot oni iz Prekmurja. Verjetno se pa na tem našem Krškem polju ne ve, koga pokli-catina "ogled", če že ne na odgovornost. Morda je pa odgovornost oseb, a zaradi "obilice" dela "nedosegljiva"? Ne trdm, da je republiški poslanec g. Franc Černelič odgovoren za cesto proti Podbočju, toda vozi se po nje/ in večji vpliv ima na hitrejšo rešitev omenjenega problema kot kdo drug. če hoče. Minister Umek ne ve, zakaj ljubljansko podjetje SCT Inter ni pravočasno začelo rekonstrukcije (tako Delo, 5. aprila 94) magistralke v Prekmurju. Vsaj nekaj. Mi tu pa tudi tega ne, ali minister ve za naše probleme s cesto, pa tudi tega ne, vsaj zdi se, ker o tem nihče ne piše in ne razpravlja na sejah, kdo je odgovoren za popravilo slabih in nevarnih cest. Goran Rovan bi lahko posnel kakšno luknjo na cesti in jo pokazal na tej ali oni TV, enako bi lahko Vlado Podgoršek objavil kakšno sliko v Delu, a oba nič. Čudim se tudi, da so v Brestanici sprejeli v "uporabo" obnovljeno cesto nad kartonažno tovarno, kije kot slab likovni izdelekprvošolčka. Toliko novih ovinkov, dolin in skakalnic ne vidimo pogosto na obnovljenih cestah. Ko bo (če bo) odstranjena ozkotirna železnica po isti dolini, jo bo kot posebnost nadomestila cesta. Na tej cesti se vsaj občasno kaj dogaja, pa čeprav počasi. Počasi pa zato, ker je htrost odvisna od priliva sredstev. Tako je trdil delovodja v bližnjem gostišču. Na cesti proti Kostanjevici poteka promet še delno enosmerno, ker so jame po eni strani prevelike. V Prekmurju bodo vsi postopki izpeljani v skladu s predpisi in zakoni! Mene zanima in verjetno še koga, kako razbita mora biti cesta, da ni več v skladu s predpisi in zakoni o cestah? Lojze Šnbar Trg borcev 3, Leskovec Za I. maj bo budniea Redke občine se lahko pohvalijo z dvema pihalnima godbama, kot je to v Krškem. Obe sta dobro znani in tudi uspešni na različnih tekmovanjih in nastopih. Ena deluje na Senovem in nastopa (tudi) v rudarskih uniformah, druga v Krškem (brez uniform, z znakom Vidma - Celuloze). Dvajset let že prebivamo v hiši na Trgu borcev v Leskovcu in vznemirljivo je bilo, ko so se pripeljali godbeniki zgodaj zjutraj z avtobusom, se po-strojili, prižgali lučke, nato pa "vžgali". Pred tem jim je postregel Branko Pole s "primerno" pijačo. Že nekaj let pa je v Leskovcu (in tudi drugje) zjutraj 1. maja tišina, ki moti. Lani sem celo zbudil otroke, da bi dočakali lepi trenutek. Čakali smo, a ga nismo dočakali. Različne vzroke sem navajal, zakaj jih ni bilo. Eni govorijo, da sedaj ne podpiramo več rdečih praznikov. Odgovarjam jim, da bo prvi maj še kar naprej in dolgo delavski praznik. Morda so se začeli Krško, aprila - K manjšemu številu spomladanskih požarov, ki jim je vzrok malomarnost pri pospravljanju na odprtem, so vsekakor pripomogle letošnje ugodne vremenske razmere. Lani je namreč v februarju in marcu zagorelo 23-krat. V enakem letošnjem obdobju so krški poklicni gasilci intervenirali le trikrat. Prvi požar je bil pri Rimšu, kjer je zaradi malomarnosti za- gorelo nizko rastlinje na robu gozda. Na Ravneh je zaradi malomarnega požiganja na travniku zgorelo še nekaj trt. Zadnji tak požar so krški gasilci pogasili v soboto, 9. aprila, ko je, spet zaradi domnevnega malomarnega požiganja odpadnih vej, prišlo do manjšega gozdnega požara. Zagorelo je okrog 20 arov hoste pri Gorici. (B.B.) Zdrobile mu je reke Dolenji Boštanj, aprila - Krški kriminalisti so ugotovili, da je pri zasebnem obrtniku Antonu D. prišlo do delovne nezgode, v kateri se je na stroju za izdelavo strešnikov hudo poškodoval 30-letni Bojan Ž. iz Zgornjih Orl. Ko je z vodo čistil stroj, ki je bil v pogonu, mu je med pomični valj in transportno verigo potegnilo roko do komolca in mu jo zdrobilo. Odpeljali so ga v ljubljanski Klinični center. Kraj dogodka si je ogledal tudi medobčinski inšpektor, o dogajanju je obveščen preiskovalni sodnik v Novem mestu, zbiranje obvestil se nadaljuje. (I.G.) Zasegli se avtomobile Krško - V začetku preteklega meseca so kriminalisti UKS Krško na podlagi odredb, ki jih je izdala Republiška carinska uprava, na območju UNZ Krško zasegli več luksuznih vozil višje- ga kakovostnega razreda. M. V. iz Kostanjevice so zasegli mer-cedes 230 E, T.B. iz G. Pijavške-ga mercedes 300 D in M. P. audi 100 2.3E. V odredbi je navedeno, da so vozila zasežena zaradi suma, da je bil z njimi storjen carinski prekršek iz 1. točke 371. člena carinskega zakona. Kriminalisti pravijo, da v kratkem pričakujejo še več takšnih odredb, saj obstaja sum, da še za več podobnih vozil niso bile plačane vse dajatve. Bomba je »počivala« na podstrešju SO let Brestanica, 8. aprila - Včeraj je bila najdena neeksplodirana ročna bomba t.i. »kašikarka« na Gorici pri Brestanici. Močno zarjavelo bombo, ki je zaostanek iz druge svetovne vojne je našel lastnik na podstrešju vrtne ute, ko je to podiral. Poklicali so pirotehnika OŠ TO Krško, Stjepa-na Romariča, ki bo poskrbel za njeno uničenje. (B.B.) Ljudje pa kar na cesto... Krško, 30. marca - V Krškem pri Podmornici je komisija končno opravila tehnični prevzem novega priključka, ki povezuje Cesto 4. julija in tržnico. Pozornost bi vam radi usmerili na to, da je prometni tok enosmeren proti krški tržnici in da se morate na C. 4. julija pripeljati pri hotelu Sremič. Tistim, ki ste si iz avto šole zapomnili pomen prometnih znakov, to ne bo delalo težav. Vsekakor pa si niso prometne signalizacije ogledali vozniki že kar prvi dan. Takoj po odstranitvi pregrad se jih je kar sedemnajst zapored zapodilo na glavno cesto kar mimo Podmornice. Upravni delavci so nekaj časa nemo opazovali to početje, potem so se začeli razburjati in potem so šli voznikom osebno dopovedovat, kaj pomeni znak, če je na rdečem krogu narisana vodoravna rumena črta, in kaj tisti, ki ima na modrem pravokotniku narisano belo puščico. Ni znano, koliko časa so to počeli, a vozniki so do naslednjega sobotnega nakupovalnega izleta že upoštevali signalizacijo. Če so jih pa resnično tako prijazno opozarjali! (Ika) godbeniki oz. njihova vodstva obnašati tržno in je bilo tisto žganje za njih premajhno poplačilo tnida, ki ga vložijo v vaje in tudi za nabavo dragih glasbil. Eni so povedali, da niso bili povabljeni - naročeni. Od koga? Res je, da danes hodi po cesti ali nastopa malo posameznikov in godb le na aplavz. In tu bo moral napraviti red ZOPET župan in nihče drug. Razen če je pri njem in onih okoli njega glede 1. maja že vse "urejeno". Bomo slišali in videli. Lojze Šribar Trg borcev 3, Leskovec Na zadnji seji SO Krško je delegat Hinko Uršič terjal pojasnilo o tem, zakaj ogledala, ki so na novo nameščena, namesto da bi zagotavljala varnost voznikom, pačijo sliko. Tako je tudi ogledalo na vhodu v Staro vas. NAŠ GLAS 8, 14. aprila 1994 '11 "V - 71-2TT 11 Na podlagi 7. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje ustanavljanja novih delovnih mest v malem gospodarstvu v občini Krško (Ur.list RS, št. 66/1993) Izvršni svet Skupščine občine Krško ponovno objavlja RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV ZA SUBVENCIONIRANJE REALNE OBRESTNE MERE IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA POSPEŠEVANJE Malega gospodarstva v občini krško, ki ga je sprejel na svoji seji dne 17.03.1994. VSEBINA IN POGOJI RAZPISA 1) Sredstva za kredite znašajo do 160.000.000 SIT. Predračunska vrednost posamezne investicije ne sme presegati 500.000 DEM v tolarski protivrednosti. 2) Sredstva v obliki subvencioniranja realne obrestne mere iz občinskega proračuna se za isti program dodeljujejo le enkrat, In sicer za naslednje namene: - nakup, graditev, prenovo in adaptacijo prostorov v stanovanjskih in drugih gospodarskih objektih, namenjenih za poslovno dejavnost, - nakup nove opreme in generalno obnovo obstoječe opreme za proizvodnjo, - uvajanje sodobnih tehnologij. 3) Za sredstva za razvoj lahko zaprosijo naslednji prosilci; - podjetniki posamezniki - obrtniki, fizične osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost po drugih zakonih, - podjetja v zasebni in mešani lasthini z do 20 zaposlenimi, - občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu Vložili zahtevo za izdajo dovoljenja o izpolnjevanju pogojev oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodhi register, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja. Sedež firme in poslovni prostori morajo biti na območju občine Krško. 4) Višina subvencioniranja obrestne mere znaša do 10 (deset) odstotnih točk realne obrestne mere poslovne banke ali druge finančne institucije, pri čemer se realna vrednost glavnice ne sme zmanjšati. 5) Doba vračanja posojila ne sme biti daljša od 5 (pet) let. 6) Razpis za pridobitev sredstev po tem razpisu traja do 30. 4. 1994. 7) Vloge za subvencioniranje obrestne mere s prilogami vlože interesenti na naslov: SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO, Sekretariat Za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve, Krško, CK2 14 (informacije na telef. štev. 22-771, int. 293, ali osebno v sobi št. 212). Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. 8) Prosilec mora k vlogi priložiti še naslednjo dokumentacijo: -poslovni načrt ali investicijski program, iz katerega so razvidni viri financiranja investicije, kjer mora biti najmanj 50 % lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, - sklep oziroma pogodbo z banko ali drugo finančno organizacijo o odobritvi posojila, - dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih. 9) Izvršni svet Skupščine občine Krško bo sprejel Sklep o dodelitvi sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere v 15 dneh po dnevu poteka roka za vložitev vlog. Sklep o dodelitvi posojila bo posredovan prosilcem najkasneje v roku 8 dni po sprejemu. Sredstva za subvencioniranje obrestne mere se odobrijo samo za nova posojila. 10) Za subvencioniranje obrestne mere se med upravičencem, izvršnim svetom in finančno institucijo sklene pogodba. V pogodbi se določi, da prosilec najprej poravna svoje obveznosti, glavnico in obresti kreditodajalcu, ki ga je kreditiral. Na zahtevo kreditojemalca se na podlagi dokazil o obračunu in plačilu obresti povrne subvencionirani del obresti. 11) V primeru nenamenske porabe posojila mora prejemnik sredstev za razvoj v celoti vrniti prejeta sredstva skladno s sklenjeno pogodbo. Številka: 7-403-74/94 Datum: 17.03.1994 Predsednik izvršnega sveta: Herman KUNEJ, dipl. ing. OBVESTILO GRADBENO PODJETJE GOP d.o.o. Ardro pod Velikim Trnom 17 Tel. 0608/33-661 Opravljamo: - gradbene storitve - zidarska dela - adaptacije - urejanje okolja Dela izvajamo z našim materialom in 3 % davkom. V KRATKEM BOMO ODPRLI TUDI TRGOVINO Z GRADBENIM MATERIALOM. PRODAJA AVTOMOBILOV CHRYSLER - JEEP TER AVTOSERVIS BABIC, Tovarniška 7, 68270 Krško, tel.: (0608)31-295. g TELSAT d.o. ANTINSKJ SISTEMI CPB 13. 68280 Brestanica (0608) 70-465 ST Z IZPOSOJENIM STROJEM DO CIUA STROJEV IN ORODIJ - PRODAJA VIJAKOV NA IZBIRO VEč KOT 70 STROJEV: brusilec parketa, pnevm. kladiva, žage, kosilnice, diamantni rezilec betona, globinski čistilci, agregati, kompresotji ipd. - NAJDETE NAS V KRŠKEM, KURIRSKA 1, TEL: 31-723 Podjetja, organizacije, društva in občane obveščamo, da sta po sklepu Vlade Republike Slovenije JAVNO RAZGRNJENA 1. osnutek odloka o lokacijskem načrtu za odsek avtoceste Krono-vc-Smednik-Krška vas in 2. predlog sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Krško za obdobje od leta 1990 do 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Krško za obdobje od leta 1986 do 1990, dopolnjenega v letih 1990 in 1993 v Času Od 02.04. do 02.05.1994 v prostorih Sekretariata za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško, CKŽ 14, In krajevne skupnosti Raka. JAVNA OBRAVNAVA BO V TOREK, 26.04.1994 OB 20. URI V PROSTORIH KRAJEVNE SKUPNOSTI RAKA. V času javne razgrnitve navedenih aktov lahko podate pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve, na javni obravnavi ali jih pošljete na Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško. Vabimo vas, da se udeležite javne obravnave. Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško OBVESTILO Podjetja, organizacije, društva in občane obveščamo, da sta po sklepu Vlade Republike Slovenije JAVNO RAZGRNJENA 1. osnutek odloka o lokacijskem načrtu za odsek avtoceste Krono-vo-Smednik-Krška vas in 2. predlog sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Krško za obdobje od leta 1990 do 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Krško za obdobje od leta 1986 do 1990, dopolnjenega v letih 1990 in 1993 v času od 02.04. do 02.05.1994 v prostorih Sekretariata za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško, CKŽ 14, in krajevnih skupnosti Leskovec, Krško polje in Veliki Podlog. JAVNA OBRAVNAVA BO V PONEDELJEK, 25.04.1994 OB 20. URI V PROSTORIH OSNOV- NE ŠOLE MILKE KERIN V LESKOVCU. V času javne razgrnitve navedenih aktov lahko podate pripombe, mnenja In predloge na kraju razgrnitve, na javni obravnavi ali jih pošljete na Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško. Vabimo vas, da se udeležite javne obravnave. Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško OBVESTILO Podjetja, organizacije, društva in občane obveščamo, da je po sklepu izvršhega sveta Občine Krško JAVNO RAZGRNJEN Osnutek ureditvenega načrta Mestno jedro Kostanjevica v času od 02.04. do 02.05.1994 v prostorih Sekretariata za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško, CKŽ 14, in krajevne skupnosti Kostanjevica. JAVNA OBRAVNAVA BO V ČETRTEK, 21.04.1994 OB 20. URI V LAMUTOVEM LIKOVNEM SALONU V KOSTANJEVICI. V času javne razgrnitve navedenega akta lahko podate pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve, na javni obravnavi ali jih pošljete na Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško. Vabimo vas, da se udeležite javne obravnave. Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško in * Krajevna skupnost Kostanjevica POSAVSKI vsak torek po 19. uri na TV NOVO MESTO kanal 41 Posavsko informacijsko središče Krško ^*Sm'*««4& $ CT3 en '^ Firma HAMER Consulting, d.o.o., Brežice IŠČE za nov gostinski lokal - Restavracija in bistro v Slovenski vasi, pošta Jesenice na Dolenjskem, VEČ DELAVCEV: 1. KUHAR: 2 delavca Pogoji: - IV. stopnja zahtevnosti - več let delovnih izkušenj (1 kuhar z referencami, 1 kuhar z manj del. izkušenj, lahko tudi začetnik) - izpolnjevanje pogojev za izvajanje gostinskih storitev - poskusno delo: 2 meseca 2. NATAKAR: 2 delavca Pogoji: - IV. stopnja zahtevnosti - več let delovnih izkušenj (1 delavec) - manj delovnih izkušenj, lahko tudi začetnik (1 delavec) - izpolnjevanje pogojev za izvajanje gostinskih storitev - poskusno delo: 2 meseca 3. POMOŽNI GOSTINSKI DELAVEC: 1 delavec Pogoji: - osnovna izobrazba - poskusno delo: 1 mesec Nudimo dobre delovne pogoje in stimulativno plačo. Informacije dobite po telefonu v Ljubljani št. (061) 1262312 od ponedeljka do petka, v soboto in nedeljo pa po telefonu v Krškem št. (0608) 77196. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh na naslov: HAMER Consulting, d.o.o., Zvonarska 1, 61000 Ljubljana MALI OGLASI STARE razglednice, pisma, dopisnice, tudi cele zbirke, odkupujem. Gregi, Kregarjeva 11, Brežice, tel.: 63-111. KUPIM stare kovance, bankovce, knjige, slike, razglednice. Marko, tel.: 67-333 (po 20. uri). PRODAM borov okrogli les za grušt, pluge Batuje 10 eol dvo-brazdne nove - 20 % ceneje, traktorske gume, malo rabljene, 12,4/11 24 eol - za 400 DEM, prašiča 120 kg, hranjenega z domačo hrano. Martin soško, Do-beno 8, 68250 Brežice, tel. (v službi) 61-074. PRODAM dvosobno stanovanje 57 m2 v Krškem. Informacije popoldne na telefon 33-405. PRODAM srednji BMX. Informacije zvečer po telefonu 32-920. FILMSKI SPORED KRŠKO Petek, 15. IV. ob 20. uri, nedelja, 17. IV. ob 18. uri: DENIS POKORA, ameriška komedija. Ponedeljek, 18., in torek, 19. IV. ob 18. uri, sreda, 20., in četrtek, 21. IV. ob 20. uri: TRIJE MUŠKETIRJI, zgodovinski spektakel. SEVNICA Petek, 15. IV. ob 19. uri: ROMANCA V SEATTLEU, ameriška komedija. PC RAČUNALNIKE 386 IN 486 vseh konfiguracij prodajamo. Servis zagotovljen. Vpisujemo v tečaje računalništva. Informacije po tel. 64-541 ali na sedežu podjetja PRIM d.o.o. Brežice, Cesta bratov Milavcev 13, vsak delovnik od 14. do 16. ure. mm SEVNICA Naselje h. Maroka 14 68290 Sevnica Tel.: 0608 41-315 Fax: 0608 41-004 frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. NAŠ GLAS za brezplačen mali oglas Izrežite ga in prilepite na list, kjer bodo napisani podatki o naročniku malega oglasa (ime in priimek ali naziv podjetja, naslov, telefonska številka, žig, podpis, datum) ter natančna vsebina oglasa! V našem skupnem interesu je, da pišete čitljivo. Hvala za zaupanje - ne bo vam žal! »1«^ fm «f< Skupščinske delegatske informacije lM/\3 \*LJ\& uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: ................................................................................................................. (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:......... Kraj, datum: (podpis naročnika in žig) Kafro preživeti, ie ostaneš brez poklica, se sprašuje , KI JE SPROŽIL POBEG DESETIH TOVARIŠEV IZ Boli dejstvo, da so na boljšem celo tisti, ki so pobegnili tik pred koncem spopadov, zato je Vinko Tuljak pred nekaj dnevi kot omalovaževanje zavrnil znak "zvest Sloveniji" Brežice, 7. aprila - "Ves čas sem vedel, da mene ne bo poleg, če pride do spopada med Slovenijo in JLA. Bilo mi je pomembno, da me moji otroci, žena, starši in prijatelji ne bodo imeli za izdajalca." Zaradi tega prepričanja sta Vinko Tuljak in Marjan Penev, nekdanja letalca iz Cerkelj, končno morala sklicati današnjo tiskovno konferenco. Tudi v imenu tovarišev iz Cerkelj, ki se je niso udeležili. Od vojne za osvoboditev Slovenije se borita za ureditev svojega socialnega statusa, za ureditev vsega, kar po njunem mnenju pripada osvoboditeljem Slovenije in kar njuni ostali soborci imajo. Splet nesrečnih okoliščin je njiju in še nekaj pilotov, pobeglih pred vojno z letališča Cerklje, spravil v nezavidljiv položaj: za letenje so s petinštiridesetimi leti prestari, ostali so torej (po 18 letih službe) brez poklica, brez vsega, kar je ta prinašal, in kar je najhuje, brez statusa. Ne gre le za ponos, tudi materialno sta prizadeta, saj je njun dohodek občutno manjši, kot bi bil lahko, in temu primerno bo manjša tudi pokojnina. Vinko Tuljak: "Prepričana sva, da ne prehitevava, ko govoriva o predčasni upokojitvi, saj traja usposabljanje na novem tipu letala pet let, najinega vojnega prispevka pa ne pustiva razvrednotiti." Nista se rada odločila za nastop pred javnostjo, a doživela sta marsikaj, od brezuspešnih poskusov zaposlitve v na novo ustanavljajoči se letalski enoti do poskusa "prodora" v letalsko službo izvršnega sveta. Bila sta inštruktorja mladi vojski v učnem centru: "S svojimi leti in izobrazbo sva se preganjala s fanti po terenu in jih učila uporabljati mi-nomete. Pa sva bila tudi pri tem zelo uspešna. Začelo pa se je z odkritim uporom generalu Ra-doviču na t.i. moralno političnem predavanju, ki ga je vojska organizirala pred spopadom s Slovenijo in kjer so oficirji pilotom dopovedovali, da je treba pač še malo zdržati, da bo hitro konec ... Po izjavi, da v napadu na Slovenijo ne bosta sodelovala, so Vinka Tuljaka in njegovega tova- riša (Penev je bil v drugi skupini prebegov) izolirali v garnizijski ambulanti. To pomeni, da je prevladala blažja (za njiju) varianta, saj so nadrejeni razmišljali tudi o tem, ali naj ju kar predajo organom pregona. Skušali so ju le umiriti in za začetek odstraniti nadrejenim izpred oči. Že pred 1 tem in sploh ves čas zaostrovanja sta bila sumljiva, tako kot vsi slovenski oficirji. Nista tudi v redu izpolnila kontrolnih nalog, fotografiranja Peker in Iga, nista hotela na zastraševalne polete nad slovenskimi mesti... Ko sta se uprla, so ju priprli, nista smela iz garnizije. Vinko je med sprehodi po krogu opazoval ograjo, razpored specialcev iz Niša, iskal sledi miniranja in razmišljal o mestu za prestop žice. Ni vedel, da bo šel kar skozi glavni vhod, "na pivo". Večina, tudi Vinko, je pobegnila 28. junija popoldne - vsak po svoje. Samo približno si lahko predstavljamo, kaj preživlja človek, ki beži iz vojske (dezertira), ki ga je oficir KOS-a že enkrat zavrnil na glav-1 nem vhodu, ki je ravnokar opazil, da eden izmed vojakov s puško meri natanko na mesto, kjer je mislil prestopiti žico, ki samo čaka klic ali pa strel za hrbtom. Cesta iz garnizije do prvega križišča se vleče po ravnem in je lahko zelo dolga. V gostilni pri Račičevih so jima dali civilna oblačila, odpeljali so ju k znancem, tja pa se je "slučajno" s katrco z Gorjancev pripeljal mlajši Butara. "Šele takrat sem ugotovil, da je stvar v bistvu organizirana, da celo kolega to ve, jaz pa ne, in kazalci so se mi poravnali, kot temu rečemo v letalstvu," pripoveduje Tuljak. Račičevih se je prijel vzdevek "Pri Reneeju", njiju pa so odpeljali na UNZ Krško in pri policistih sta ostala v službi do konca vojne. Seveda nista vedela, da ne bo dolga, pripravljala sta se za nekajleten odhod v partizane, v hosto, a nezaupanje med častniki je bilo veliko in drug z drugim si niso upali govoriti o načrtih za beg. Kljub vsemu Vinko trdi, da se je z njegovim odkritim uporom začela erozija v JLA, ljudje so začeli odhajati. Poleg njiju je med 27. in 28. junijem pobegnilo skupaj enajst pilotov. Vinko Tu- Sto pomladi Košorokove mame "Le vestna, skromna in pridna kot čebela je lahko vse viharje preživela." Ta verz je podoba Košorokove mame iz Lončarjevega dola pri Sevnici. Lončarjev dol, 7. aprila -Leta 1894, natanko na današnji dan, se je rodila Marija Vrtačnik-Košorok. Obiskali smo jo prav na njen 100. praznik, ji čestitali in jo povabili h kratkemu klepetu, kateremu se je z veseljem odzvala. Vaše življenje se je začelo v prejšnjem stoletju, natančno leta 1894. Kako se spominjate svojih zgodnjih dni? Rodila sem se štirinajsta po vrsti, za mano pa so bili še trije otroci. Bili smo velika družina. Rodila sem se v tej vasi, na številki 35. Tam so ata imeli veliko posestvo, ki so ga morali prodati. Verjetno ste hodili tudi v šolo? Seveda sem hodila, pa še zelo rada. Vendar velikokrat lačna. Tri leta sem hodila v slovensko šolo, skoraj štiri pa v nemško. Kako pa je bilo v nemški šoli? Ta šola mi je prišla kar prav. Naučila sem se pisati in brati nemško. Kakšni pa so bili učitelji? Učitelji so bili dobri, enako kot slovenski. Vedno sem spoštovala učitelje in jih še danes. Po šolanju ste verjetno ostali doma? Seveda, delala sem doma, včasih pa sem morala hoditi na dnino. Vedno sem samo delala, po materini smrti pa sem skrbela za celo domačijo. V svojem življenju ste preživeli tudi več vojn, političnih sistemov in drugega gorja? Ja, veliko sem preživela. Bili smo pod Avstrijo, Nemčijo, dvakrat Jugoslavijo in sedaj Slovenijo. Ste bili kdaj izgnani od doma? Ne, nikoli. Vedno sem ostala doma. Bratje pa so se borili, eden je padel 1919. leta na Koroškem, mlajši pa v Italiji. Kako pa ste doživeli osamosvojitev Slovenije? Od leve: sinova Franci in Lojze, mama Marija, nečakinja Metoda Vovk in sin Jože. Vedno sem si to želela, vendar nisem nikoli upala podpisovati tistih listov za osamosvojitev. Sedaj pa sem zelo srečna, da smo v svoji državi. Leto 1926 vam je verjetno ostalo v lepem spominu? Vsak se svoje poroke spominja. Tistega leta sem se poročila. Z možem sva bila kot eno, harmonično sva se ujemala. Družina se vam je od takrat naglo širila. Rodila sem pet otrok, eden je že umrl. Dva živita v Avstraliji, eden doma na domačiji, hčerka pa v Novem mestu. Imam osem vnukov in šest pravnukov. Kar velika družina smo. Kako pa kaj zdravje? Še kar gre. Zdrava sem, le noge me malo bolijo, vendar še zlepa ne bom jamrala. Leta 1980 sem imela operacijo oči, ker sem bila skoraj slepa. Drugače sedaj kar vidim, očala p.a so pri tem nujna. Le slišim slabo, vendar imam aparat, ki pa je nov in se ga še nisem navadila. Sin, ki živi z vami, verjetno skrbi za vas? Pa še kako. In snaha tudi. Lepo skrbita zame in zato se tako dobro tudi počutim. Vedno sem se bala, da bom na starost morala v dom. Hvala jima, da nisem tam. Tudi zunaj še kaj hodite? Ja, malo grem okrog hiše, pomagam si s palico. Pred dvema letoma pa sem še pomagala sa- diti krompir, vendar po svoji moči. Nam lahko zaupate recept za dolgo in zdravo življenje? Takšnega recepta pa ni. Samo zdrava hrana, krompir je zelo dober, brez alkohola in cigaret, delo, redno življenje, brez lenarjenja. Tudi na plese nisem hodila. To so samo napotki, recepta pa ni. Samo skromnost, zmernost in treznost naj vam bodo merilo za življenje. V imenu časopisa Naš glas in vseh naših bralcev vam čestitamo za vaš jubilej in kličemo še na mnoga leta. Hvala lepa. Nikoli nisem upala pomisliti, da se bo toliko ljudi spomnilo name. Res sem vesela in še enkrat hvala. Galex Ni vzroka za preplah Iz poročila centra za obveščanje občine Krško smo izvedeli, da je Kostak zaradi motnosti vode iz vodovodov Kostanjevica, Senovo in Brestanica uvedel ukrep prekuhavanja vode. Informacijo smo preverili pri odgovornih v Kostaku in od tam so nam sporočili, da je vzrok za ta ukrep samo močan naliv in nič drugega. Po stabilizaciji vremenskih razmer lahko pričakujemo preklic ukrepa, o čemer bodo občani pravočasno obveščeni. (PHip) NAŠ GLAS IŠČE HONORARNE SODELAVCE Če ste brezposelni, če radi delate z ljudmi in vam je pri srcu dinamično delo na terenu: pridružite se nam. Ustanavljamo tedenski časopis za Posavje in potrebujemo honorarne sodelavce za nabiranje propagandnih sporočil, oglasov in vsega ostalega, kar bi morda podjetniki, trgovci in posamezniki kar tako radi sporočili ljudem zato, da jih spremenijo v svoje kupce, stranke ali poslovne partnerje. Potrebujemo tudi sodelavce za poročanje o dogajanju s terena. Če ste že od šolskih klopi sem prepričani, da ste neodkrit pisateljski talent, dokažite sebi, da ste to res. Poročajte za Naš glas o vsem, kar se pomembnega in (na videz) nepomembnega dogaja v vašem kraju. Pokličite nas na telefon številka: (0608) 21-868 ali nas obiščite na CKŽ 23 v Krškem. Dogovorili se bomo. Vinko Tuljak in Marjan Penev: "Celo tisti, ki so sodelovali z.JLA vse do zadnjega, so sedaj uredili svoj status, imajo solidne službe. Jaz sem svoj pobeg načrto val že od 9. junija, a nisem vedel, kdaj se bo res začelo, če bi prišel v Avstrijo prekmalu in ne bi bilo spopadov... Potem pa so nas zastražili." Ijak: "Pri policistih smo delal ves čas med vojno in po njej, spremljali smo vsak dvig letal tja do Banje Luke, medtem ko so si ostali imeli čas v Ljubljani zagotoviti ustrezna mesta." Vinko Tuljak in njegovi kolegi imajo na voljo celo kopico podatkov o tem, kdo in kdaj se je vključil med Slovence, kje je sedaj in kaj je počel med vojno. Preobsežen bi bil tale zapis, če bi hoteli navesti vse. Dejstvo pa je, da jim je spodletel celo poizkus ustanovitve nekakšne civilne letalske dejavnosti na cerkljanskem letališču. Sredstva, potrebna za obnovo letališča in njegove infrastrukture, so prevelika. Vinko se je lotil že dveh zasebnih poslov, pri enem ni uspel, trudi se z drugim. Ob tem pa skuša zase in kolege izboriti kolikor se da solidno rešitev statusa. Glede na vse, kar so doživeli, se jim zdi kar v redu, če se bodo uspeli predčasno upokojiti kot letalci. Sprejem znaka "zvest Sloveniji" je pretekli teden zavrnil, ker meni, da gre za podcenjevanje vsega, kar je storil. Saj nima priznanega niti statusa veterana. Kljub prizadevanjem ni uspel ugotoviti, zakaj prebeglih pilotov iz Cerkelj ne obravnavajo enakopravno z ostalimi. Po dolgem času se je odločil, da spregovori pred javnostjo. Ali bo ena tiskovna konferenca lahko spremenila tisto, kar jim doslej ni uspelo v neposrednih poizkusih? (IM Anketa Je tudi to demokracija? V naši mladi državi, povrhu še demokratični, se dogajajo zares čudne stvari. Navadna raja živi zaskrbljeno življenje, skrbi pa imajo tudi naši poslanci (vendar ne zaradi plač). Pa ne samo v službi, tudi doma, na cesti, celo na parkirišču... Barvni bombi na hišah vodilnih ljudi iz SKD, fizični obračun poslanca Toneta Anderliča in Antona O., pred časom podtaknjena bomba na vozilu Zmaga Jelinčiča. Je to odraz demokracije ali krize? Kam nas to pelje? V upanju, da veter ne bo prerasel v vihar, smo vprašali ljudi, . kaj menijo o tem. Marjan Zupančič, natakar iz Kostanjevice: Mislim, da so za skost. Napadi in pretepanja so slaba slika za Slovenijo. Stvari morajo iti na bolje, ne pa slabše. Berto Žnidaršič, profesor na gimnaziji v Brežicah: Fizičnih to neki tehtni razlogi. Vendar pa to ne bo nikamor pripeljalo. Vsekakor je nekaj narobe. Zakaj se to dogaja, ne vem. Matej Bučar, vojak iz učnega centra Cerklje: Ta dejanja napadov ne odobravam, to ni prava pot. V parlamentu se lahko konfrontira, na cesti pa smo vsi ljudje enakega želodca. Ostrost in agresivnost nikamor ne peljeta. Branko Naglic, grafični delavec v Krškem: Takšne stvari sigurno niso v skladu s človekovimi pravicami, še manj pa z demokracijo. To so napadi na navadne ljudi, ki niso v službi. Vsekakor pa so ti ljudje bolj izpostavljeni. Ivan Molan, upokojenec z Zdol: To je sramota in ne pelje nikamor. Medsebojno obračunavanje je otroška lastnost. Pri teh obračunavanjih pa gre za politični boj. Politiki morajo ljudstvu pokazati svojo nepristran- je potrebno razsoditi. Politične . stvari je potrebno razčistiti v parlamentu, ne pa na cesti. Fizično obračunavanje je lastnost Divjega zahoda, ne pa pravne države. (Galex) pivn i ca