Številka 5
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUB LIKE SLOVENIJE
Ljubljana, torek 26. februarja 1974	Cena 5 dinarjev	Leto XXX!
41.
Na podlagi tretjega odstavka 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) izdaja republiški sekretar za pravosodje in občo upravo v soglasju z republiškim sekretarjem za finance
ODREDBO
o	načinu zbiranja in delitvi sredstev od plačanih denarnih kazni za prekrške med občine
X. Osnova za izračun 30-odstotne udeležbe občin na dohodkih republike od denarnih kazni za prekrške so denarne kazni izrečene za prekrške, vplačane v posameznem proračunskem letu na prehodni račun denarnih kazni za prekrške SR Slovenije, Ljubljana št. 5100-845-50251, kolikor se ne stekajo po posebnih predpisih na posebne račune koristnikov.
2.	Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo določi s posebnim aktom deleže občin na sredstvih iz prejšnje točke glede na razmerje, v katerem je v preteklem letu posamezna občina sodelovala pri
financiranju organov za kaznovanje prekrškov. Ti podatki morajo biti prirejeni po enotni metodologiji o sredstvih za redno dejavnost.	,
3.	Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo izroči akt iz druge točke te odredbe v izvršitev službi družbenega knjigovodstva, da po ključu, določenem v tem aktu, enkrat mesečno prazni sredstva iz prve točke te odredbe v korist žiro računov proračunov posameznih občin.
4.	Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974.
St. P 22-14/73
i
Ljubljana, dne 12. februarja 1974.
Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo Bojan Škrk 1. r.
Soglašam!
Republiški sekretar za finance
Jože Florjančič 1. r.
SPLOSNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ
42.
Na podlagi 25. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43/67) in določil družbenega dogovora o uresničevanju politike na področju otroškega varstva v SR Sloveniji v letu 1973 je skupščina republiške skupnosti otroškega varstva na 12. redni seji dne 6. februarja 1974 sprejela
SKLEP
o	določitvi akontacije otroškega dodatka v letu 1974
I	•	\
1.	Upravičenci do otroškega dodatka iz 2. točke prvega odstavka 1. člena zakona o določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega dodatka in višine otroškega dodatka v letu 1972 (Uradni list SRS, št. 7/72) in zakona o podaljšanju veljavnosti in dopolnitvi zakona o določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega dodatka in višine otroškega dodatka v letu 1972 (Uradni list SRS, št. oi.,rl2) se izplačuje od 1. januarja 1974 dalje mesečna akontacija otroškega dodatka v višini
—	160,00 din za enega otroka;
—	240,00 din za vsakega naslednjega otroka.
2.	Upravičencem do otroškega dodatka iz prve točke prvega odstavka 1. člena zakona o določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega dodatka in višine otroškega dodatka v letu 1972 (Uradni list SRS, št. 7/72) in zakona o podaljšanju veljavnosti in dopolnitvi zakona o določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega dodatka in višine otroškega dodatka v letu 1972 (Uradni list SRS, št. 54/72) se izplačuje od 1. januarja 1974 dalje mesečna akontacija otroškega dodatka v višini
—	95,00 din za enega otroka;
—	150,00 din za vsakega naslednjega otroka.
II
Poseben otroški dodatek za otroke, ki so težje telesno ali duševno prizadeti in za otroke upravičencev, ki so edini hranilci svojih otrok se ne spremeni in se izplačuje v višini 50 Vo oziroma 30°/o od zneskov otroških dodatkov določenih z zakonom o določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega dodatka in višine otroškega dodatka v letu 1972 (Uradni list SRS, št. 7/72).
III
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja
1974 dalje do sprejetja sklepa skupščine republiške skupnosti otroškega varstva o valorizaciji otroškega dodatka in dohodkovnih cenzusov za leto 1974.
St. 193-1/71
Ljubljana, dne 6. februarja 1974.
Predsednik skupščine republiške skupnosti otroškega • varstva
Elica Dolenc 1. r.
43.
Na podlagi 25. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni Ust SRS, št. 43/67) in določil družbenega dogovora o uresničevanju politike na področju otroškega varstva v SR Sloveniji v letu 1973 je skupščina republiške skupnosti otroškega varstva na 12. redni seji dne 6. februarja 1974 sprejela
SKLEP
o določitvi akontacije otroškega dodatka v letu 1974 za otroke iz socialno ogroženih kmečkih družin
a
I
Upravičencem, ki so v letu 1973 prejemali denarno pomoč na podlagi sklepa izvršnega odbora republiške skupnosti otroškega varstva o kriterijih za dodeljevanje denarnih pomoči otrokom iz socialno ogroženih kmečkih družin (Uradni list SRS. št. 25/72) se izplačuje od 1. januarja 1974 dalje mesečna akontacija otroškega dodatka v višini 95 din za vsakega otroka.
II
Sredstva za izplačilo akontacije otroškega dodatka za otroke iz socialno ogroženih kmečkih družin zagotovi republiška skupnost otroškega varstva.
III
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje do sprejetja sklepa skupščine republiške skupnosti otroškega varstva o valorizaciji otroškega dodatka in dohodkovnih cenzusov za leto 1974.
St. 554-3/72
Ljubljana, dne 6. februarja 1974.
Predsednik skupščine republiške skupnosti otroškega varstva
Elica Dolenc 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 127.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na svoji 61. seji dne 19. februarja 1974 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP 4/2 — Bežigrad
1
Predlog spremembe zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP 4/2 — Bežigrad, ki ga je pod šifro projekta 141/1 v decembru 1973 izdelal projektivni biro »In ves ta« se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne. 2
2
Predirat javne razgrnitve obsega območje, ki je omejeno na vzhodu s Slovenčevo ulico, na severu z rezervatom nove obvozne ceste, na zahodu s kamniško progo in na jugu s parcelno mejo TKG — tovarne kovinske galanterije.
3
Predlog spremembe zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa se javno razgrne v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Bežigrad, Parmova 41/1, ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 26. februarja do 27. marca 1974.
Št. 10/18-74
Ljubljana, dne 19. februarja 1974.
Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane Marijan Kolarič, dipl. inž. 1. r.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 60. seji dne 4. februarja 1974 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka PG-3 — prometna glava za gradnjo poštnega objekta za sprejem, prenos in razvrščanje poštnih pošiljk
1
Predlog spremembe zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka PG-3 — prometna glava, ki ga je pod šifro projekta 1837/74 v februarju 1974 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, se v skladu z določilom prvega -odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne.
2
Predmet javne razgrnitve obsega zemljišča s parcelnimi številkami 690, 691 in del zemljišča s parcelno številko 536/1, k. o. Peter.
3
Predlog spremembe iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli podjetja za PTT promet Ljubljana, Cigaletova 15, ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 26. februarja do 27. marca 1974.
St. 10/19-74
Ljubljana, dne 4. februarja 1974.
Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane Marijan Kolarič, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE CELJE 129.
Skupščina občine Celje je po 43. členu zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in po. 142. členu statuta občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 8. februarja 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Celje
1.	člen
V odloku o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Celje se spremeni prvi odstavek 2. člena in glasi:
»Povprečna gradbena cena znaša 3.200 din za m!«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-6/74-2
Celje, dne 8. februarja 1974.
Predsednik
skupščine občine Celje
Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r.
130.
Skupščina občine Celje je po 142. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 2-45/71) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 8. februarja 1974 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o kanalizaciji
1.	člen
V odloku o kanalizaciji (Uradni vestnik Celje, št. 12/67) se spremeni drugi odstavek 4. člena, ki se glasi:
»Kanalščina se obračunava po l/m2 3 porabljene vode iz mestnega vodovoda ali lastnih črpališč pitne in industrijske vode«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-8/74-2
Celje, dne 8. februarja 1974.
Predsednik
skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r.
131.
Skupščina občine Celje je po 38. in 135. členu statuta občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 8. februarja 1974 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za telesno kulturo
I'
1.	člen
Odlok o ustanovitvi sklada za telesno kulturo (Uradni vestnik Celje, št. 22-202/64) preneha veljati.
2.	člen
Sredstva sklada za telesno kulturo se izročijo te-lesno-kulturni skupnosti Celje.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-3/73-3
Celje, dne 8. februarja 1974.
Predsednik
skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r.
132.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena in prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. l&Gl in 27/72) ter po 142. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 2-45/71) je skupščina občine Celje na 58. seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 8. februarja 1974 sprejela /
ODLOK
o zazidalnem načrtu pokopališča ob Mirni poti
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt pokopališča ob Mirni poti Celje, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva v Celju pod št. 53/73, aprila 1973.
Zazidalni načrt je sestavljen iz programskega in tehničnega dela v smislu določil prvega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
2.	člen
Območje zazidalnega načrta pokopališča ob Mirni poti je razvidno iz arhitektonske situacije št. 5, ki je sestavni del tehničnega dela zazidalnega načrta Po-kopna mesta se razširijo tudi na vrtnarijo, v fazi rušenja se ohranijo na zemljiških parcelah št. 807 in 809 z minimalnih funkcionalnim zemljiščem.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, delovnim in drugim organizacijam pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve občine Celje. 4 5
4.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje.	't
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-27/73-2
Celje, dne 8. februarja 1974.
Predsednik
skupščine občine Celje
Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r.
133.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena in prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67 in 27/72) ter po 142. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 2-45/71) je skupščina občine Celje na 58. seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 8. februarja 1974 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu. Otok III S — sever-jug
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt Otok III S, ki zajema zahodni del Otoka, severno in južno od Ljubljanske ceste, po projektih, št. 34/73 in 34a/73. ki jih je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje v mesecu maju 1973.
2.	člen
Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del v smislu določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, delovnim in drugim organizacijam pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Celje.
4.	člen
Lokacijska dovoljenja za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov skladno z zazidalnim načrtom izdaja oddelek za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Celje.
5.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določil 2. odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-57/73-2
Celje, dne 8. februarja 1974.
Predsednik
skupščine občine Celje
Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r.
134.
Skupščina občine Celje je po 12. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), 3. členu odloka o urbanističnem programu občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 5-63/68 in 12-163/69), 5. členu odloka o urbanističnem načrtu Celja (Uradni vestnik Celje, št. 26-260/68 in 142. členu statuta občine Celje na seji obeh '.borov dne 8. februarja 1974 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu naselja Frankolovo
1.	člen
Dopolni se 3. člen odloka o zazidalnem načrtu naselja Frankolovo tako, da se v tretji vrsti istega za besedami »obsega 7 map dokumentacije«, vstavi namesto pike vejica in besedilo: »ter lokacijsko dokumentacijo, št. 49/74, izdelano v mesecu januarju 1974 pri Zavodu za napredek gospodarstva Celje«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-113/73-2
Celje, dne 8. februarja 1974.
Predsednik
skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r
135.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena in prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter po 142. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 2-35/71) je skupščina občine Celje na 58. seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 8. februarja 1974 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu »Bellevue« ob Cesti na grad — Celje 1 2
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt »Bellevue« ob Cesti na grad — Celje, po projektu Zavoda za napredek gospodarstva Celje, št. 128'73, izdelanem v mesecu avgustu 1973. Zazidalni načrt »Bellevue« obsega zemljišče med Cesto na grad na vzhodu in gozdom na severu, jugu in vzhodu.
2.	člen
Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del v smislu določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Celje.
4.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-29/73-2
Celje, dne 8. februarja 1974.
Predsednik
skupščine občine Celje
Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r.
136.
Občinska skupščina je na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 8. februarja 1974 na podlagi 144. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) in 142. člena statuta občine Celje sprejela
SKLEP
o zaposlitvi več kot pet delavcev v obrtni delavnici
I
Če se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika) ali v tem okviru opravlja dejavnosti po pogodbi z organizacijo združenega dela, mu lahko pristojni občinski upravni organ dovoli, če ima potrebna delovna sredstva in prostore in če izpolnjuje še druge z zakonom določene pogoje, da sme zaposliti tudi več kot pet delavcev, toda največ sedem, v naslednjih obrtnih dejavnostih:
—	ključavničarstvo
—	stavbno in pohištveno mizarstvo in tesarstvo
—	zidarstvo in fasadarstvo
—	instalaterstvo za vodovod, plinske napeljave, kanalizacijo, centralno kurjavo in klimatizacijske naprave
—	sobno slikarstvo in pleskarstvo
—	pečarstvo (keramičarstvo) za postavljanje peči in oblaganje s ploščicami
—	avtomehanika.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974.
St. 313-2/74-3
Celje, dne 8. februarja 1974.
Predsednik
skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA
137.
Na podlagi drugega odstavka 2. točke XXXIII. amandmaja k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51/71) in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 8. februarja 1974 sprejela
ODLOK \
o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Cerknica
1.	člen
Z namenom, da se zagotovi zavestno in družbeno usmerjanje stanovanjskega gospodarstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter z namenom, da delovni ljudje v združenem delu in občani v krajevni skupnosti organizirano uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji, se ustanovi samoupravna stanovanjska skupnost občine Cerknica.
Ime skupnosti je:	Samoupravna stanovanjska
skupnost občine Cerknica (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
2.	člen
Skupnost je pravna oseba. V okviru skupnosti so tudi druge pravne osebe.
3.	člen
Skupnost ima svoj statut.
Statut skupnosti ureja zlasti:
—	organizacijo skupnosti,
—	vire dohodkov ter način upravljanja in gospodarjenja s sredstvi,
—	organe upravljanja ter njihovo delovno področje,
—	način volitve delegatov in članov samoupravnih organbv skupnosti,
—	način sprejemanja programa, finančnih načrtov, zaključnih računov in poročil o poslovanju skupnosti in njenih samoupravnih enot,
—	način obveščanja javnosti o delu skupnosti,
—	reševanje drugih vprašanj, ki So pomembna za poslovanje skupnosti.
4.	člen
Skupnost opravlja zlasti naslednje naloge:
—	skrbi za postopno razvijanje in utrjevanje samoupravne organizacije in uveljavljanje organiziranega družbenega vpliva v stanovanjski dejavnosti;
—	organizira in povezuje delovne ljudi in občane ter družbene dejavnike z namenom, da se poveča obseg stanovanjske graditve in da se postopoma odpravi stanovanjski primanjkljaj;
—	upravlja in gospodari s sredstvi in stanovanji v družbeni lastnini ter poslovnimi prostori v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, upoštevajoč ob postopnem uveljavljanju ekonomskih odnosov v stanovanjski dejavnosti načelo smotrnega gospodarjenja;
—	sistematično rešuje, na načelu vzajemnosti in solidarnosti stanovanjska vprašanja določenih socialnih kategorij občanov;
—	skrbi za uveljavljanje organizirane in družbeno usmerjene stanovanjske gradnje ter za uveljavljanje racionalizacije pri graditvi stanovanj z ustreznim družbenim Vplivom na strukturo, kvaliteto in ceno stanovanj ;
—	sodeluje pri planiranju družbenoekonomskega razvoja v občini za področje stanovanjske in komunalne dejavnosti, pripravlja programe stanovanjske graditve, osnove za politiko stanarin in določa standarde stanovanj ter tehnične normative za stanovanja, ki se gradijo z družbenimi sredstvi;
—	skupno s hišnimi sveti in krajevnimi skupnostmi oblikuje načela za urejanje in Varstvo stanovanjskega okolja;
—	skupno z drugimi družbenimi dejavniki razvija stanovanjsko kulturo vseh uporabnikov stanovanj;
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom in drugimi predpisi, z odlokom občinske skupščine ter z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
5.	člen
Z namenom, da se zagotovi neposreden vpliv delovnih ljudi v združenem delu, občanov ter delovnih in drugih Organizacij (interesenti) na stanovanjsko gospodarstvo se v skupnosti organizirajo posebne samoupravne enote:
—	samoupravna enota Graditev stanovanj
—	samoupravna enota Družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu
—	samoupravna enota Upravljanje in gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš
6.	člen
V pristojnost posamezne samoupravne enote spadajo tele naloge:
1.	samoupravna enota Graditev stanovanj:
—	programiranje stanovanjske graditve
—	zbiranje, združevanje in usmerjanje sredstev namenjenih za stanovanjsko graditev tako, da se ures-
ničuje politika organizirane in družbeno usmerjene stanovanjske graditve;
—	upravljanje in gospodarjenje z družbenimi sredstvi pri poslovni banki za kreditiranje stanovanjske graditve;
—	organizacija gradnje najemnih stanovanj v družbeni lastnini in nadzor nad gradnjo za solidarnostni stanovanjski sklad, združena sredstva pri poslovni banki in sklad stanovanjskih hiš;
—	odkup, urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč ter upravljanje sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč (pravna oseba);
—	usklajevanje in usmerjanje dela s področij izdelave urbanistične dokumentacije, urejanja in opremljanja stavbnih zemljišč, izdelave investicijsko tehnične dokumentacije in graditve stanovanj;
—	druge naloge, ki spadajo v njeno interesno področje;
2.	samoupravna enota Družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu:
—	organizacija in izvajanje politike družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu po načelu vzajemnosti in solidarnosti;
—	upravljanje solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Cerknica (pravna oseba);
—	druge naloge, ki spadajo v njeno interesno področje;
3 samoupravna enota Upravljanje in gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš:
—	organizacija upravljanja in gospodarjenja z najemnimi stanovanji in poslovnimi prostori v družbeni lastnini, ki se vnašajo v poseben sklad stanovanjskih hiš;
—	upravljanje sklada stanovanjskih hiš v družbeni lastnini (pravna oseba);
—	druge naloge, ki spadajo v njeno interesno področje.
7.	člen
Organi upravljanja skupnosti so:
—	skupščina skupnosti,
—	izvršilni odbor skupščine skupnosti,
—	drugi organi, ki jih določi statut skupnosti. 8
8.	člen
Skupščino skupnosti sestavljajo delegati, ki jih delegirajo posamezne samoupravne enote in delegati, ki jih delegirajo:
—	organizacije, ki projektirajo in gradijo stanovanja
—	organizacije, ki jih občinska skupščina pooblasti za pripravo urbanistične dokumentacije
—	samoupravna komunalna skupnost
—	organizacija združenega dela za vzdrževanje sklada stanovanjskih hiš
—	poslovne banke, ki kreditirajo stanovanjsko graditev .
—	drugi interesenti na področju stanovanjsko dejavnosti
Število članov skupščine skupnosti ter število delegatov, ki jih delegirajo samoupravne enote, organi-
zacije in skupnosti v smislu prejšnjega odstavka določa statut skupnosti.
9.	člen
Statut skupnosti in statut samoupravnih enot določajo način organiziranja ter naloge, pravice in pristojnosti skupščine skupnosti in posameznih samoupravnih enot. Statuti določajo izvršilne in druge organe ter naloge in pooblastila delavcem, ki opravljajo strokovne naloge za skupnost in posamezne samoupravne enote.
10.	člen
Skupnost upravlja z naslednjimi sredstvi:
1.	združena sredstva pri poslovnih bankah za kreditiranje stanovanjske graditve,
2.	sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada,
3.	sredstva sklada stanovanjskih hiš,
4.	sredstva sklada za urejanje m oddajanje stavbnih zemljišč,
5.	namenska sredstva, ki jih skupnosti prispeva skupščina občine Cerknica.
6.	namenska sredstva, ki jih v skupnost vložijo organizacije združenega dela ter druge organizacije ter skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
7.	krediti poslovnih bank,
8.	druga sredstva.
11.	člen
Statut skupnosti in statuti samoupravnih enot ter drugi splošni akti določajo:
—	odredbodajalce za posamezna sredstva ter njihove pravice in dolžnosti,
—	način pokrivanja poslovnih stroškov skupnosti, samoupravnih enot in strokovnih služb,
—	način sprejemanja finančnih načrtov, zaključnih računov in letnih poročil o poslovanju.
12.	člen
Skupnost ustanovi posebno strokovno službo, ki bo zanjo upravljala finančna, ekonomska, analitska, upravna, administrativna ter strokovno tehnična opravila.
Dejavnost iz prvega odstavka tega člena se šteje za dejavnost posebnega družbenega pomena.
Delovno področje strokovnih služb urejajo statuti in drugi splošni akti skupnosti in njenih samoupravnih enot.
13.	člen
Pristojnosti skupnosti opravlja do oblikovanja samoupravne stanovanjske skupnosti po samoupravnem sporazumu začasna skupščina skupnosti.
14.	člen	'
Začasno skupščino skupnosti sestavljajo:
10 članov upravnega odbora solidarnostnega stanovanjskega sklada
5 članov zbora vlagateljev
3 člani vlagateljev stanovanj v sklad stanovanjskih hiš
1	član organizacije, ki vzdržuje sklad stanovanjskih hiš
2	člana organizacij, ki projektirajo in gradijo stanovanja
2	člana pooblaščenih organizacij za pripravo urbanistične dokumentacije
2	člana poslovnih bank, ki kreditirajo stanovanjsko graditev
3	člani, ki jih izvolijo krajevne skupnosti k6t predstavnike hišnih svetov
1 član občinskega sindikalnega sveta
1 član skupščine občine
15.	člen
Po uveljavitvi republiškega zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti sklenejo interesenti za ustanovitev skupnosti samoupravni sporazum s katerim, skladno z zakonom, oblikujejo in določijo pristojnosti te skupnosti.
16.	člen
Do ustanovitve strokovnih služb skupnosti opravljajo strokovno delo za to skupnost ustrezne strokovne in upravne službe uprave občine Cerknica.
Stroški opravljenih del bremenijo skupnost.
17.	člen
Strokovne službe se financirajo iz sredstev skupnosti.
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 025-1/74-1
Cerknica, dne 8. februarja 1974.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
št. 7/72) se spremeni tako, da se drugi odstavek 12. člena pravilno glasi:
»Povračilo stroškov za uporabo lastnega vozila za službene namene znaša kot določa odlok o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinskim organom med materialne stroške.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. novembra 1973.
St. 113-1/72-1
Cerknica, dne 8. februarja 1974.
Predsednik
skupščine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
139.
Na podlagi 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na svoji 45. redni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 8. februarja 1974 sprejela
)
ODLOK
o dopolnitvi odloka o izdatkih za potne stroške in druge stroške, ki se priznavajo občinskim organom1 med materialne stroške
1. člen
Odlok o izdatkih za potne stroške in druge stroške, ki se priznavajo občinskim organom med materialne stroške (Uradni list SRS, št. 7/72) se spremeni tako, da se tretji odstavek 5. člena pravilno glasi:
»Če se delavec napoti na službeno potovanje v kraj, kamor ne vozijo javna prometna sredstva ali z njimi, zaradi nujnosti opravka, ne more potovati, se priznava organom med materialne stroške povračilo stroškov za osebni prevoz največ do 1,30 din za vsak prevoženi kilometer z motornim vozilom.«
138.
Na podlagi 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na 45. redni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 8. februarja 1974 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o povračilu osebnih dohodkov in potnih stroškov odbornikom ter določanju osebnih dohodkov tajniku skupščine občine Cerknica
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. novembra 1973.
St. 114-1/72-1
Cerknica, dne 8. februarja 1974.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
1.	člen
Odlok o povračilu osebnih dohodkov in potnih stroškov odbornikom ter določanju osebnih dohodkov tajniku skupščine občine Cerknica (Uradni list SRS,
SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 140.
Na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 101. člena statuta občine Grosuplje (Glasnik, št. 22/69) je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. februarja 1974 sprejela
ODLOK
o urbanističnem redu v občini Grosuplje
1.	člen
Z urbanističnim redom se urejajo vsa naselja in območja v občini Grosuplje, razen naselij Grosuplje, Ivančna gorica in Višnja gora ter posameznih območij v naseljih Krka, Šentvid pri Stični, Šmarje-9ap, Videm-Predstruge in Zagradec na Dolenj skem-Fužine, ki so v urbanističnem programu določena kot površine za ureditev centra in za novogradnje.
2.	člen
V mejah urbanih območij naselij Krka, Šentvid pri Stični, Šmarje-Sap, Videm-Predstruge in Zagradec na Dolenj skem-Fužine, z izjemo območij v teh naseljih, ki se urejajo po zazidalnih načrtih, določenih v 1. členu tega odloka, velja naslednje:
—	gradnja novih objektov se sme izvajati samo znotraj meje naselja, ki je grafično ponazorjeno v urbanističnem programu,
—	komunalno opremljanje zemljišč se bo izvajalo v skladu z urbanističnim programom, srednjeročnim programom razvoja občine in izdelanimi načrti komunalnih naprav in ureditev,
—	gradnja objektov se mora podrediti osnovnemu konceptu obstoječe zazidave naselja,
—	investitor mora izvršiti priključke na obstoječe komunalne naprave.
Za vse novogradnje v teh naseljih si mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje, z izjemo objektov, navedenih v 19. členu zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Naselji Stična in Muljava se v mejah urbanega območja urejata po naslednjem redu:
—	glede izrabe površin se obe naselji urejata na podlagi izdelanega grafičnega prikaza,
—	na zavarovanem območju Samostana v Stični in Jurčičeve rojstne hiše na Muljavi ni dovoljena novogradnja. Zavarovano območje je ponazorjeno v grafični prilogi. Adaptacija objektov v tem območju se dovoljuje v soglasju z zavodom za spomeniško varstvo,
—	za urbano območje Stične je predvideno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo ob stiškem potoku. Do dograditve kanalizacije naj se odpadne vode speljejo v nepropustne greznice, ki se kasneje priključijo na javno kanalizacijsko omrežje,
—	za urbano območje Muljave se ne predvideva graditev kanalizacije, vse fekalne vode se morajo spe-
ljati v vodotesne greznice. Obe naselji sta preskrbljeni z vodo in elektriko,
—	v obeh naseljih se ne predvideva gradnja novih cest, temveč le vzdrževanje in modernizacija obstoječih,
—	v Stični se dovoljuje gradnja javnih objektov do višine dveh nadstropij, na Muljavi pa do višine enega nadstropja. Gradnja ostalih objektov pa se dovoljuje v obeh krajih do višine enega nadstropja, pri čemer sme biti kota pritličja največ en meter nad terenom,
—	ravne strehe niso dovoljene,
—	obvezni so priključki na obstoječe komunalne
objekte, za kar si mora investitor pridobiti ustrezna soglasja.	/
Za vse gradnje v obeh naseljih mora pridobiti investitor lokacijsko dovoljenje.
4.	člen
V naslednjih naseljih:
1. Ambrus	24. Podgora
2. Breg pri Velikem	25. Podgorica
Gabru	26. Podtabor
3. Bruhanja vas	27. Polica
4. Cesta	28. Ponikve
5. Cušperk	29. Ponova vas
6. Dob	30. Radohova vas
7. Gabrovčec	31. Rožnik
8. Gatina	32. Sela
9. Glogovica	33. Spodnja Slivnica
10. Hudo	34. Spodnje Blato
11. Kompolje	35. Šentjurje
12. Luče	36. Temenica
13. Mala Stara vas	37. Velika Račna
14. Mala vas (Dobrepolje) 38. Velika Stara vas	
15. Mala vas (Grosuplje)	39. Velika Loka
16. Male Lipljene	40. Velike Češnjice
17. Malo Mlačevo	41. Velike Lese
18. Marinča vas	42. Velike Lipljene
19. Mekinje	43. Veliko Mlačevo
20. Metnaj	44. Vir
21. Mleščevo	45. Zagorica
22. Peščenik	46. Zdenska vas
23. Petrušnja vas	47. Žalna
ki se ureja z urbanističnim redom, je dovoljena gradnja novih objektov v okviru osnovnega značaja naselja in to:
—	stanovanjskih hiš,
—	nadomestnih stanovanjskih hiš,
—	javnih objektov lokalnega značaja,
—	preureditev obstoječih zgradb v počitniške hišice,
—	manjših trgovskih ali gostinskih prostorov za lokalne potrebe,
—	komunalnih objektov in naprav,
—	obrtnih delavnic,
—	kmečkih gospodarskih objektov,
—	pomožnih objektov.
5.	člen
Gradnja objektov po 4. členu tega odloka je dovoljena znotraj meje strnjenega naselja ali v neposredni bližini naselja na zemljiščih, ki so v območju, določenem v grafičnem prikazu št. 1734 z dne 5. 2. 1974, ki se hrani in je na vpogled občanom na oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve Sob Grosuplje, Geodetski upravi Grosuplje in sedežih krajevnih skupnosti.
6.	člen
V vseh drugih naseljih v občini je dovoljena gradnja novih objektov v okviru osnovnega značaja naselja (nadomestne kmečke hiše, obrtna dejavnost, objekti javnega— lokalnega pomena). Gradnja teh objektov se sme dovoljevati znotraj meje strnjenega naselja ali na zemljiščih v neposredni bližini naselja, ki so za kmetijsko proizvodnjo manjše vrednosti. Vsa gradnja objektov. (visoka gradnja) se mora podrediti osnovnemu konceptu zazidave naselja glede gabarita, tlorisnega koncepta in izvedbe.	,
7.	člen
Za graditev novih objektov in za adaptacijo obstoječih objektov, s katerimi se spreminja zunanjost, velikost ali namen objektov v naseljih, ki jih ureja urbanistični red, z izjemo območij iz 3. in 4. člena tega odloka, veljajo naslednji pogoji za rabo in ureditev zemljišč ter za določanje lokacij.
1.	Za ureditev stavbnega zemljišča skrbi investitor.
2.	Dovoljena je graditev visokopritličnih. izjemoma enonadstropnih objektov, pri čemer sme znašati kota pritličja največ 1 m nad terenom s tem, da se višina objektov prilagodi gabaritu' naselja in da se pri oblikovanju objekta upoštevajo značilnosti naselja in okolja.
3.	Dopustne so dvokapne strehe. Naklon in izvedbo strehe se določi z ozirom na arhitektonski značaj naselja.
4.	Novi objekti morajo biti odmaknjeni od obstoječih sosednjih zgradb najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko-zdravstveni in požarno-varnostni pogoji. 5 6 7 8
5.	Novi objekti morajo biti odmaknjeni od obstoječih javnih cest in od vaških poti najmanj 5 m.
6.	V strnjenih naseljih, v katerih obstoji ali se gradi javni vodovod, kanalizacija, se mora vsaka nova stanovanjska zgradba priključiti na vodovod in kanalizacijo.
7.	V naseljih, kjer ni vodovoda, mora investitor zgraditi hišno kapnico, vodnjak ali zajetje v skladu s soglasjem sanitarnega organa inšpekcijskih služb. Pri tem je treba stremeti, da se zajetja ali vodnjaki zgradijo za več zgradb skupaj in primerno zaščitijo.
8.	V naseljih, kjer ni urejena kanalizacija, mora investitor zgraditi vodotesno greznico in vanjo speljati
odplake. Greznica mora biti urejena po veljavnih higienskih in sanitarno-tehničnih predpisih. Greznica mora biti odmaknjena vsaj 1 m od obodnega zidu zgradbe in postavljena na najprikladnejšem mestu (na severni strani).
9.	Gnojišča pri kmečkih gospodarskih poslopjih se morajo zgraditi higiensko in sanitarno-tehnično pravilno ob pogojih in na način, ki ga določi občinska sanitarna inšpekcija.
10.	Graditev smetiščnih jam je dovoljena v naseljih, kjer ni urejen odvoz smeti. Smetiščne jame morajo biti betonske in pokrite.
11.	Vsaka zgradba mora imeti zagotovljen dostop na javno cesto ali javno pot v skladu z veljavnimi predpisi. Pri lokaciji objekta je stremeti za tem, da se predvidijo za več objektov skupni priključki na javne ceste in javne poti.
•	12. Ob dokončanju objekta mora investitor obvez-
no izvršiti zunanjo ureditev kot je določeno v lokacijskem ali gradbenem dovoljenju.
13. Ograje je dovoljeno postaviti le v skladu z veljavnimi predpisi. Ograje morajo biti estetsko oblikovane, plotovi iz odpadnih materialov niso dovoljeni.
Določbe 2. točke prejšnjega odstavka ne veljajo za javne, družbene, industrijske in specifične objekte; za te objekte se določi višina po presoji okoliščin v posameznih primerih.'
8.	člen
Na območjih, ki jih ureja urbanistični red, z izjemo območij iz 3. in 4. člena tega odloka, se ne predvideva gradnja večjih komunalnih naprav in objektov, razen manjših asanacij krajevnega pomena in vzdrževanje obstoječih komunalnih objektov in naprav.
9.	člen
Za gradnjo počitniških hišic se predpisuje naslednji red, ki velja z izjemo območij, ki se urejajo z urbanističnim programom: .
. — gradnja počitniških hišic ni dovoljena tam, kjer bi kvarno vplivalo na pokrajinske značilnosti, naravne lepote in bi bila v nasprotju z javnimi interesi,
—	za gradnjo se smejo uporabljati gozdovi in kmetijska zemljišča manjše proizvodne vrednosti,
—	za graditev počitniških hišic je potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo in pridobiti lokacijsko dovoljenje. Na obravnavi za določitev pogojev lokacijskega dovoljenja mora obvezno sodelovati urbanist.
10.	člen
Za gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav (železniško in cestno omrežje ter naprave, omrežje PTT in RTV zvez in naprav, energetsko omrežje in naprave, žičnice,’ komunalno omrežje in naprave) in objektov, ki služijo gospodarskim dejavnostim, za katere je predviđeno posamezno območje (gozdni objekti, lovske koče ipd. na gozdnih površinah, objekti za turizem — hoteli, planinske postojanke, razgledni stolpi, kioski ipd. na turistično zanimivih območjih in slično), je potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo in pridobiti lokacijsko dovoljenje po določilih zakona o
urbanističnem planiranju (Ur. 1. SRS, št. 16/67 in 27/ 72).
11.	člen
V naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom, je potrebno gradbeno dovoljenje za: gradnjo družinskih stanovanjskih hiš, kmečkih gospodarskih poslopij, za gradnjo garaž za osebne avtomobile pri družinskih stanovanjskih hišah, za adaptacije objektov, s katerimi se spreminja zunanjost, velikost, konstrukcija ali namen.
Investitor mora priložiti zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja dokazila, da je upravičen razpolagati z zemljiščem in lokacijsko dokumentacijo oziroma situacijo v merilu 1 :1000.
Lokacijsko dokumentacijo mora investitor obvezno priložiti zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo družinske stanovanjske hiše Za gradnjo ostalih objektov, navedenih v prvem odstavku cit. člena pa mora investitor priložiti lokacijsko dokumentacijo le v primeru, če bi investitor objekt gradil v sosedskem pasu 4 m oziroma v zaščitnem pasu (ceste, železnice. daljnovoda), sicer pa predloži le situacijo.
Lokacijske pogoje in oblikovanje objektov ugotovi in določi komisija pristojnega organa na obravnavi na podlagi predložene dokumentacije. Tehnična dokumentacija, ki jo predloži investitor za izdajo gradbenega dovoljenja (gradbeni načrt), mora biti usklajena s pogoji, določenimi na obravnavi.
Investitor mora priložiti prošnji za izdajo gradbenega dovoljenja tole dokumentacijo:
1.	dokazilo, da je upravičen razpolagati z zemljiščem,
2.	mapno kopijo v merilu 1 : 2880,
3.	situacijo v merilu 1 :1000, kjer morajo biti vrisane vse obstoječe in predvidene komunalne naprave,
4.	gradbeni načrt, ki mora biti usklajen s pogoji, določenimi ob komisijskem ogledu gradbene parcele,
5.	soglasje upravljalca javnega vodovoda,
6.	če se bo investitor sam oskrbel z vodo, soglasje sanitarne inšpekcije na lokacijo in projekt,
7.	soglasje elektrogospodarske organizacije za priključek na javno električno omrežje,
8.	soglasje upravljalca javne kanalizacije za priključek na javno kanalizacijsko omrežje,
9.	soglasje pristojne organizacije za priključek na javno cesto.
Po potrebi lahko upravni organ občinske skupščine, pristojen za gradbene zadeve, zahteva tudi druga soglasja.
K prošnji za izdajo gradbenega dovoljenja za adaptacijo objekta, s katero se ne spremeni kapaciteta objekta, niti ni predvidena bistveno večja potrošnja vode in električne energije, niso potrebna soglasja pod 5., 6., 7. in 8. točko tega člena.
Za graditev drugih objektov si mora pridobiti investitor lokacijsko dovoljenje.
12.	člen
Za gradnjo ali adaptacijo objektov v neposredni bližini kulturnega spomenika oziroma v spomeniških
in naravovarstvenih zaščitenih območjih je potrebno upoštevati spomeniški red in pridobiti soglasje pristojnega zavoda za spomeniško varstvo.
13.	člen
Za graditev pomožnih objektov, razen garaž, za potrebe posameznega občana in njegove družine, ni potrebno lokacijsko in gradbeno dovoljenje.
Kot graditev pomožnih objektov se štejejo:
1.	graditev drvarnic, smetišč, svinjakov, kokošnjakov, zajčnikov, golobnjakov in čebelnjakov,
2.	graditev gnojišč, greznic in ponikovalnic pri že obstoječih objektih po poprejšnjem soglasju sanitarne inšpekcije,
3.	graditev rezervoarjev za vodo, ki jo uporabljajo kmetijski proizvajalci za zalivanje in škropljenje,
4.	graditev ograj ob cestah in poteh izven naselij, . če je podano poprejšnje soglasje upravnega organa, pristojnega za ceste,
5.	obnova dotrajanih ostrešij in sprememb kritine brez menjave naklona strehe'in brez dviga obodnega zidovja,
6.	zamenjava oken in vrat v dosedanji obliki in velikosti,
7.	povečava dimnikov,
8.	graditev hišnih kanalizacijskih, vodovodnih in električnih napeljav.
Za graditev naštetih pomožnih objektov je potrebna pismena priglasitev za urbanizem pristojnemu upravnemu organu.
Pismena priglasitev mora vsebovati:
a)	dokazilo, da je priglasitelj upravičen razpolagati z zemljiščem,
b)	opis gradbenega objekta otiroma del, ki jih namerava izvajati in zemljšča, na katerem namerava postaviti objekt,
c)	po potrebi situacijsko skico z vrisano lokacijo novega pomožnega objekta,
č) soglasje sosedov.
14.	člen
Garaže za osebna motorna vozila in shrambe za kmetijske stroje se ne štejejo za pomožne objekte. Lokacijski pogoji in ostale zahteve za te objekte v naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom, ugotavljajo neposredno v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
15.	člen
Splošna prepoved graditve Zajema območja, ki so znotraj mej določenih za vsak posamezni vodni vir (odlok skupščine' občine 1 Grosuplje, Uradni list SRS, št. 41/71).
Na širšem varstvenem območju izvirov pitne vode se mora strogo nadzorovati skladiščenje strupenih tekočin in naftnih derivatov. Kmetijska izraba teh površin je dovoljena v sedanjem obsegu. Vsako spremembo v načinu gospodarjenja v varstvenem območju je po-
trebno najaviti pri republiškem organu pristojnem za vodno gospodarstvo.
16.	člen
Poleg območij določenih z urbanističnim programom in vrisanih na karti namenske izrabe površin, je potrebno zaščititi tudi vsa ostala območja, kjer bi kakršnakoli gradnja ali poseg v prostor lahko ogrozila javno kot zasebno preskrbo z vodo.
17.	člen
Nezazidljivi so tudi rezervati ob komunikacijah, daljnovodih visokih napetosti in območja posebne zaščite, ki so prikazana v urbanističnem programu na karti namenske porazdelitve površin v merilu 1 :25000.
18.	člen
Ne glede na določbe tega odloka lahko pristojni upravni organ s privolitvijo sveta občinske skupščine, pristojnega za urbanizem, dovoli gradnjo objektov, ki so za gospodarstvo občine pomembni tudi na površinah, ki so zavarovane s predpisom občinske skupščine. »
19.	člen
Urbanistični red mora skupščina občine po potrebi, najmanj pa vsakih pet let pregledati in uskladiti s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in s splošnimi družbenimi potrebami in koristmi.
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o urbanističnem redu v občini Grosuplje (Glasnik, št. 29/67).
Št. 350-2/73
Grosuplje, dne 6. februarja 1974.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 141.
Na podlagi 13. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67) in 138. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1974 sprejela
ODLOK
o ukinitvi odloka o najvišjih tarifah za dimnikarske storitve
1.	člen
Ukine se odlok o najvišjih tarifah za dimnikarske storitve, ki je bil sprejet na 3. seji občinskega zbora
in zbora delovnih skupnosti, dne 1. julija 1969 in objavljen v Uradnem listu SR Slovenije, št. 23/69.
2.	člen
Ta odlok preneha veljati s 1. marcem 1974, ko stopi v veljavo soglasje za dimnikarske storitve v občini Litija.
Št. 010-11/69
Litija, dne 12. februarja 1974.
Predsednik
skupščine občine Litija Stane Hrovat 1. r.
142.
Na podlagi tretjega odstavka 7. člena temeljnega zakona o izmeritvi zemljišč in zemljiškem katastru (Uradni list SFRJ, št. 15/65) ter 135. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi katastrske meje med katastrskima občinama Šentlambert in Roviše
1.	člen
Z ozirom na to, da katastrska občina Roviše spada v dve upravni občini, tj. Litijo in Zagorje ob Savi, je nastopila potreba po spremembi v naslovu omenjene katastrske meje.
2.	člen
Katastrska meja se spremeni tako, da poteka po občinski meji med občinama Zagorje ob Savi in Litija in se 477,31 ha' zemljišč iz katastrske občine Roviše pripoji h katastrski občini Šentlambert.
3.	člen
Spremenjena meja med omenjenima katastrskima občinama poteka v pretežnem delu po posestnih mejah, ki so vrisane v katastrskih načrtih merila 1 :2880, ki je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Parcele, ki preidejo iz katastrske občine Roviše v katastrsko občino Šentlambert, dobe v slednji nove parcelne številke in se vpišejo v sezname parcel in v celotni katastrski operat.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-2/74
Litija, dne 12. februarja 1974.
Predsednik
skupščine občine Litija Stane Hrovat 1. r.
; •
143.
Na podlagi 135. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12, februarja 1974 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju dejavnosti temeljne telesno-kulturne skupnosti Litija
SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC 144.
Na podlagi 89. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 21/71), 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) »in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18. februarja 1974 sprejela
1.	člen
Do uveljavitve samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev za financiranje dejavnosti temeljne telesnokulturne skupnosti Litija za leto 1974, najdalj pa do 31. marca 1974, zagotavljajo sredstva za financiranje dejavnosti temeljne telesnokulturne skupnosti Litija delavci s prispevkom iz svojega osebnega dohodka (v nadaljnjem besedilu: prispevek) po tem odloku.
2.	člen
Prispevek se plačuje po stopnji 0,54 °/o (bruto stopnja).
3.	člen
Prispevek obračunava, odteguje in vplačuje izplačevalec osebnega dohodka ob izplačilu osebnega dohodka.
Prispevek se izloča na račun temeljne telesnokulturne skupnosti 50150-643-129226 pri službi družbenega knjigovodstva.
Ce je stalno prebivališče delavca oziroma njegove ožje družine v drugi občini, se prispevek vplačuje na račun temeljne telesnokulturne skupnosti na območju občine, v kateri ima delavec oziroma njegova družina stalno prebivališče.
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnih šol in objektov za otroško varstvo na območju občine Logatec
1.	člen
Za območje občine Logatec se razpisuje referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnih šol in objektov za otroško varstvo in sicer:
1.	za osnovno šolo v Dolenjem Logatcu,
2.	za obnovo starih osnovnih šol in
3.	za izgradnjo objektov za otroško varstvo.
Skupna predračunska vrednost s projekti, z odkupi zemljišč in z opremo ter drugimi znaša po današnjih cenah 9,000.000 dinarjev. S samoprispevkom občanov se bo v petletnem obdobju predvidoma zbralo 4,230.000 dinarjev.
2.	člen ■
Referendum bo v nedeljo, dne-17. III. 1974 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija.
4.	člen
Prispevek, obračunan in plačan po 1. členu tega odloka, se šteje kot akontacija in se dokončno poračuna s prispevkom, uvedenim s samoupravnim sporazumom o zagotovitvi sredstev za financiranje dejavnosti temeljne telesnokulturne skupnosti Litija za leto 1974.
Proračun iz prejšnjega odstavka mora biti opravljen najpozneje do 30. aprila 1974. 5
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS s tem, da se prispevek obračunava in vplačuje za osebne dohodke, izplačane od 1. januarja 1974.
Št. 010-3/74
Litija, dne 12. februarja 1974.
Predsednik
skupščine občine Litija Stane Hrovat 1. r.
3.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku občine Logatec in tudi zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik.
4.	člen
Samoprispevek bi se uvedel za dobo 5 let in sicer od 1. julija 1974 do 30. junija 1979 in bi ga plačevali naslednji zavezanci, ki imajo stalno prebivališče v občini Logatec:
1.	občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila in uživalci pokojnin, v višini 1 °/o od neto osebnih dohodkov, nadomestil osebnega dohodka ni od pokojnin;
2.	občani, ki so zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti, v višini 20/o od osnove za davek;
3.	občani, ki so zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od intelektualnih in drugih negospodarskih dejavnosti, v višini 1 °/o od osnove za davek. Zavezanci iz prejšnjega stavka, ki plačujejo davek v pavšalem letnem znesku, po stopnji 10% od odmerjenega davka.
5.	člen
Samoprispevek se ne bi plačeval od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, pokojnin iz naslova starostnega zavarovanja kmetov, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
6.	člen
Od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, od pokojnin in od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku, bi obračunaval in odtegoval samoprispevek izplačevalec dohodka oziroma pokojnine. Od drugih dohodkov, od katerih se plačuje samoprispevek, bi obračunaval samoprispevek za davčne zadeve pristojen občinski upravni organ.
7.	člen
Za odmero pobiranja in izterjavo krajevnega samoprispevka bi se uporabljali predpisi, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo davkov.
8.	člen
Denarna sredstva, ki bj se zbrala s samoprispevkom, so strogo namenska in se stekajo na poseben sklad občine Logatec, ter se smejo uporabljati samo za financiranje programa iz 1. člena tega sklepa.
S sredstvi iz prejšnjega odstavka bi upravljal upravni odbor sklada v skladu s programom iz I. člena tega sklepa. Sklad ustanovi občina in ima svoj statut, s katerim se podrobneje ureja njegovo poslovanje. Člane upravnega odbora imenuje skupščina občine Logatec. Upravni odbor sklada mora najmanj enkrat letno poročati o svojem delu občinski skupščini. Svoja poročila mora objavljati v občinskem glasilu in na zborih volilcev.
9.	člen
Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
»SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC
GLASOVNICA
Referendum dne 17. III. 1974
o uvedbi samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnih šol in objektov za otroško varstvo na območju občine Logatec za dobo 5 let in sicer od 1. julija 1974 do 30. junija 1979
glasujem
ZA	PROTI
Glasovalec izpolni glasovnico tako. da obkroži »ZA«' če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.«
10.	člen
O uvedbi samoprispevka sprejema skupščina občine Logatec odlok.
11.	člen
Za postopek ob referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in zakona o vo-
litvah Odbornikov občinske skupščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi Občinska volilna komisija. ’
12.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma se zagotovijo v občinskem proračunu za leto 1974.
Št. 014-1/74
Logatec, dne 18. februarja 1974.
Predsednik
skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r.
145
Na podlagi 96, člena statuta občine Logatec /Uradni list SRS, št. 21-71 in 14/72) je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18 februarja 1974 sprejela
SKLEP
o imenovanju občinslse volilne komisije
V občinsko volilno komisijo se imenujejo:
1.	Plut Anton, sodnik občinskega sodišča na Vrhniki — za predsednika
2.	Miklavčič Franc, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani — za namestnika predsednika
3.	Vidrih Rudi, Grčarevec 20 — za člana
4.	Peternel Anton, Logatec — Prešernova ul. 6, za namestnika člana
5.	Oštir Ivan, Logatec — Tovarniška c. 24, za člana
6.	Rupnik Janez, Logatec — Grajska pot 2, za namestnika člana
7.	Trček Sonja, Logatec — Stara c. 51, za člana
8.	S a j o v e c Nada. Logatec — Tovarniška c. 24 — za namestnika člana
9.	Kleč Mihael, Logatec — Titova ul. 8, za tajnika
10.	Petkovšek Marinka, Logatec — Rovtarska c. 29, za namestnika tajnika
Št. 020-1/74
Logatec, dne 20. februarja 1974.
Predsednik
. skupščine občine Logatec Vinko Haložan 1. r.
( '
SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE 146.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 2. odst. 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73) in 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. februarja 1974 sprejela
ODLOK
o plačevanju posebnega prispevka kmetijski zemljiški skupnosti v občini Slovenske Konjice
1.	člen
Na območju občine Slovenske Konjice se uvaja plačevanje posebnega prispevka zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, ki se v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih ne bodo več uporabljala za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo.
Zavezanec plačila posebnega prispevka po tem odloku je fizična ali pravna oseba, ki na podlagi pravnomočnega lokacijskega dovoljenja spremeni namembnost kmetijskega ali gozdnega zemljišča.
2.	člen
Sredstva posebnega prispevka po 1. členu tega odloka so dohodek občinske kmetijske zemljiške skupnosti ter se vplačujejo na žiro račun te skupnosti.
3.	člen
Poseben prispevek od m2 kmetijskega oz. gozdnega zemljišča znaša:
a)	10 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov I. in II. katastrskega razreda;
b)	6 din od njiv, travnikov in trajnih nasadov III. in IV. katastrskega razreda;
c)	2 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov V. do VIII. katastrskega razreda ter od vseh drugih kmetijskih in gozdnih zemljišč.
4.	člen
Če se na kmetijskih gozdnih zemljiščih gradijo objekti družbenega standarda, ki so posebnega družbenega pomena (šole, vrtci, zdravstveni domovi, kulturni domovi, športni objekti in slično), znaša prispevek 0,50 din/m2 razen za zemljišča I. in II. katastrskega razreda, kjer znaša prispevek 50 °/o. 5
5.	člen
V skladu s 3. poglavjem tč. 14/b družbenega dogovor? o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 4-125/74), Se na občinskem območju uvaja plačevanje posebnega prispevka za izkoriščanje gramoza, mivke in kamenja, peskokopov in kamnolomov.
Prispevek znaša 10 din od m2.
Prispevek iz tega člena je dohodek kmetijske zemljiške skupnosti.
6.	člen
Kot dohodek kmetijske zemljiške skupnosti se od občinskih proračunskih sredstev odstopa kmetijski zemljiški skupnosti 100 Vo sredstev davka od prometa nepremičnin in sicer iz naslova prometa s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči ter objekti.
7.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-35/74-1
Slovenske Konjice, dne 15. februarja 1974.
Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tcpej, dipl. inž. 1. r.
147.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 12. in
13.	členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) ter 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. februarja 1974 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu Rogla na Pohorju
1.	člen '
Sprejme se zazidalni načrt območja Rogla na Pohorju.
Osnutek zazidalnega načrta je izdelal Zavod za napredek gospodarstva v Celju pod štev. 637/72. Osnutek zazidalnega načrta je bil razgrnjen na vpogled organizacijam in občanom po sklepu sveta za komunalne zadeve in urbanizem skupščine občine Slovenske Konjice o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Rogla na Pohorju (Uradni list SRS, št. 42-964/73).
2.	člen
Zazidalni načrt obsega: programski in tehnični del v smislu 8. člena zakona o urbanističnem planiranju in je sestavni del tega odloka. Kot posebna priloga je idejni načrt hotela na Rogli kot centralnega objekta na zazidalnem območju.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled organizacijam in občanom pri občinskem upravnem organu, ki je pristojen za urbanizem.
4.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta v smislu 15. člena zakona o urbanističnem planiranju,
dovoljuje svet za komunalne zadeve in urbanizem skupščine občine Slovenske Konjice.
5.	člen
Lokacijska dovoljenja v skladu z zazidalnim načrtom izdaja občinski upravni organ, ki je pristojen za gradbeništvo.
Nadzorstvo nad izvajanjem zazidalnega načrta opravlja občinski urbanistični inšpektor.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-121/73/3
Slovenske Konjice, dne 15. februarja 1974.
Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r.
148.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 12. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72), ter 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. februarja 1974 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu centra Zreče in rekreacijskega centra v Zrečah 1 2 3
1.	-člen
Sprejme se zazidalni načrt centra Zreče in rekreacijskega centra v Zrečah.
Osnutek zazidalnega načrta je izdelal Zavod za napredek gospodarstva v Celju pod št. 161/73.
Osnutek zazidalnega načrta je bil razgrnjen na javni vpogled organizacijam in občanom po sklepu sveta za komunalne zadeve in urbanizem skupščine občine Slovenske Konjice o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta o zazidavi centra Zreč in rekreacijskega centra v Zrečah (Uradni list SRS, št. 42-963/73).
2.	člen
Celotni predel zazidave obsega območje južno od enodružinske zazidave na Novi Dobravi.
3.	člen
Območje, ki ga obravnava zazidalni načrt rekreacijskega centra leži severno od centra naselja Zgornje Zreče. Razprostira se jugozahodno in severovzhodno od Dravinje. Na severozahodu sega do gasilskega doma in severne meje šolskega kompleksa. Zahodna meja poteka ob cesti 3. reda Skomarje-Zreče. Na jugu in severozahodu je kompleks omejen z obstoječimi cestami.
4.	člen
Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del ločeno za regulacijo Dravinje in ločeno za ureditev cestnega omrežja in je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled organizacijam in občanom pri občinskem upravnemu organu, ki je pristojen za urbanizem.
6.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta v smislu 15. člena zakona o urbanističnem planiranju, dovoljuje svet za komunalne zadeve in urbanizem skupščine občine Slovenske Konjice.
7.	člen
Lokacijska dovoljenja v skladu z zazidalnim načrtom izdaja občinski upravni organ, ki je pristojen za gradbeništvo.
Nadzorstvo nad izvajanjem zazidalnega načrta izvaja občinski urbanistični inšpektor.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-121/73-3/3
Slovenske Konjice, dne 15. februarja 1974.
Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r.
149.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 116. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) in 3. ter 8. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 7-31/73) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. februarja 1974 sprejela
ODLOK
o organizaciji in varnosti prometa na smučiščih v občini Slovenske Konjice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da bi se na javnih smučiščih in žičnicah (v nadaljnjem besedilu: smučarske naprave) organizirano odvijal promet in odvrnile nevarnosti za udeležence tega prometa, določa,ta odlok organizacijo, ukrepe, pogoje in pravila za ta promet.
2.	člen
Delovne organizacije, ki se ukvarjajo s prometom na smučarskih napravah in ki skrbijo za vzdrževanje
smučarskih naprav, ali imajo opravka z njihovo gradnjo in rekonstrukcijo, morajo gledati na to, da smučarske naprave po svojih elementih, tehničnih lastnostih in opremljenosti ustrezajo zahtevam varnega prometa ter vzdrževati smučarske naprave in druge spremljajoče objekte v stanju, ki zagotavljajo varnost udeležencev v tem prometu.
3.	člen
Način tega prometa mora biti tak, da udeleženci v tem prometu niso ovirani, da se njim in drugim ne povzroča škoda in ne spravlja v nevarnost njihovo zdravje in življenje.
Udeleženci v tem prometu so zlasti dolžni paziti na varnost smučarjev — otrok.
4.	člen
Promet na smučarskih napravah je. v mejah, ki jih predpisuje zakon o žičnicah in ta odlok, dovoljen vsakemu pod enakimi pogoji. Promet na smučarskih napravah smejo omejiti ali prepovedati samo organi in organizacije, ki so za to pooblaščeni z zakonom ali tem odlokom, to pa le v primeru, če so omejitve ali prepovedi nujne, da se preprečijo ali odvrnejo nevarnosti za udeležence v tem prometu.
5.	člen
Nadzor za izvajanje predpisov in ukrepov, ki se nanašajo na varnost prometa na smučarskih napravah izvajajo organi, ki so pooblaščeni z zakonom, organi notranjih zadev in organi notranje kontrole delovnih .organizacij, ki se ukvarjajo s prometom na smučarskih napravah.
6.	člen
Za javne smučarske naprave se štejejo po tem odloku:
a)	žičnice:
—	vse vrste javnih osebnih žičnic,
b)	smučišča:
—	vzdrževane in nevzdrževane smučarske proge,
—	smučarske trase pod vlečnicami.
—	sankališča,
—	proge za motorne sani,
—	sprehajalne poti.
c)	strojne naprave:
—	teptalni stroji, valji in snežni topovi
7.	člen
Udeleženec v tem prometu je vsaka oseba, ki pride na ali do smučarske naprave, bodisi s potrebno opremo ali brez nje, osebe, ki delajo na smučarskih napravah ali strojih ali katera koli pooblaščena oseba, katere delo je v zvezi z delom smučarskih naprav.
I}. PROMETNI RED
8.	člen
Udeleženci v tem prometu se morajo ravnati v skladu z zakonom o žičnicah, obratovalnem redu žičnic in tem odlokom, v skladu s prometnimi znaki in
drugimi opozorili, ki so postavljeni na ali ob smučarskih napravah, navodilih oseb, ki delajo na smučarskih napravah in oseb iz 5. člena tega odloka.
9.	člen
Udeleženec v tem prometu mora prilagoditi vožnjo s smučmi ali skibobom stopnji svoje spretnosti, oz. sposobnosti tako, da vsak čas obvlada svoje telo. in sredstvo s katerim se vozi in ukrene vse potrebno, da se izogne nevarnosti, ki jo v danih razmerah lahko pričakuje.
Posebej mora paziti, da prehiteva z zgornje, z leve ali z desne strani tako, da dopušča prehitevanemu kakršnokoli prosto gibanje.
Smučarsko progo sme prečkati ali nanjo vstopiti, vendar le tako, da s tem ne ogroža drugih udeležencev. Čimprej mora zapustiti njene ozke in nepregledne dele, po padcu pa se takoj umakniti na njen skrajni desni ali levi rob.
Vsak udeleženec se lahko vpenja po smučišču le po skrajnem levem ali desnem robu smučarske proge.
Udeleženec mora za peš hojo uporabljati le za to posebej določene in označene poti, ob smučarskih tekmovanjih pa se sme pešec zadrževati le na mestih, ki jih posebej določi in označi organizator tekmovanja.
Udeleženec ne sme smučati brez pripetega varnostnega jermenčka za smuči.
10.	člen
Na vseh smučarskih progah je prepovedano sankanje in vožnja z motornimi sanmi, razen v zvezi z reševanjem ali vzdrževanjem smučarskih naprav.
Na vzdrževanih in označenih sankališčih in progah za motorne sani je prepovedano smučanje.
III.	OPOZORILNI ZNAKI, ORGANIZACIJA IN UREDITEV SMUClSC TER SMUČARSKIH PROG
11.	člen
Upravljale! smučarskih naprav morajo:
—	vzdrževati smučišča in smučarske proge tako, da zagotavljajo varno vožnjo smučarjev. Ce je smučarska proga taka, da ni mogoče zagotoviti varnega smučanja, jo mora upravljalec zapreti;
—	odstraniti vse predmete s smučarske proge, ki lahko ovirajo varno smučanje, če pa odstranitev le-teh ni mogoča, jih mora označiti tako, da so od daleč vidni;
—	pri nočnem smučanju smučarsko progo osvetliti tako, da je proga dobro vidna, predmete, ki ovirajo vožnjo pa premazati s svetlečim premazom ali opremiti z drugim svetlikajočim se sredstvom;
—	smučarske proge prikazati grafično na vidnem mestu ob spodnji in zgornji postaji žičnice. Iz grafičnega prikaza mora biti razvidna tudi namembnost in težavnostna stopnja proge;
—	smučarske proge morajo biti označene glede na težavnostno stopnjo z naslednjimi barvami:
a)	zelena — zelo lahke
b)	modra — lahke
c)	rdeča — srednje težke
č) črna — težke
Vse dohode k smučarskim napravam urediti tako, da je možno zagotoviti vrstni red.
12.	člen
V skladu z republiškim zakonom o žičnicah morajo biti smučarske naprave opremljene:
—	z znaki za obvestila,
—	smernimi znaki, v barvi težavnostne stopnje,
—	z opozorilnimi znaki in
—	z znaki prepovedi.
13.	člen
Med tekmovanjem, med pripravo tekmovanja in v času organiziranih treningov netekmovalcem ni dovoljeno uporabljati tekmovalnih prog oziroma se na njih zadrževati. Organizator tekmovanja, ali organiziranega treninga pa mora, po predhodni odobritvi upravljalca smučarske proge, tekmovalno progo vidno označiti.
14.	člen
Organizator tekmovanja je dolžan urediti prostor za gledalce tako, da je v največji možni meri zagotovljena njihova varnost.
15.	člen
Pri organiziranju učenja smučanja mora organizator smučarske šole soglasno z upravIjalcem smučarske proge označiti dele proge, na katerem je vadba.
Organizirano učenje smučanja je dovoljeno le osebam s strokovno kvalifikacijo smučarskega učitelja ali vaditelja.
16.	člen
Organizacijo in red na smučarskih napravah vzdržujejo delavci notranje kontrole upravljalca. Le-ti morajo nositi na rokavu razpoznavni znak in imeti pooblastilo upravljalca. Ti delavci so upravičeni in dolžni odstraniti od smučarskih naprav vsakogar, ki krši določbe tega odloka in ugotoviti njegovo identiteto.
Način izvajanja notranje kontrole morajo upravljale! smučarskih naprav urediti s posebnim splošnim
aktom.
17.	člen
Udeleženci morajo:
Pri nezgodah v okviru svojih možnosti in znanja nuditi ponesrečenemu prvo pomoč, predvsem pa takoj obvestiti upravljalca smučarskih naprav.
Upravljalec smučarskih naprav mora imeti organizirano strokovno reševalno službo in mora zagotoviti, da se lahko ponesrečenemu v najkrajšem možnem času nudi zdravniška pomoč.
Upravljalec smučarskih naprav mora zagotoviti, da po smučarskih progah v času smučarske sezone nihče ne spravlja lesa ali vozi z vprežnimi ali motornimi vozili.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
18.	člen
Z denarno kaznijo do 2.000 dinarjev se kaznuje pravna oseba za prekršek:
—	ki ravna v nasprotju s 15., 16. in 17. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo do 300 dinarjev se kaznuje fizična oseba:
—	ki ravna v nasprotju z določbami 14. in 15. člena,
—	ki namenoma ali iz velike malomarnosti poškoduje smučarsko napravo ali oznake na njej, ki so namenjene za varnost udeležencev.
19.	člen
Z denarno kaznijo do 100 dinarjev se kaznuje fizična oseba:
—	ki s svojim ravnanjem na smučarskih progah ogroža varnost drugih uporabnikov (9. člen),
—	ki ne upošteva predpisanih znakov,
—	ki hitrosti, smeri in načina vožnje ne prilagodi stopnji svoje spretnosti in sposobnostim ter težavnosti in stanju smučarske proge glede na vremenske razmere,
—	ki pri prehitevanju drugih smučarjev ne pusti dovolj prostora za prosto gibanje prehitevanega,
—	ki stopa ali prečka smučarsko progo tako, da s tem povzroči nevarnost zase ali za druge,
—	ki se brez potrebe zadržuje na ozkih in nepreglednih delih smučarske proge ali le-te po padcu takoj ne zapusti,
—	ki ne uporablja varnostnega jermenčka za smu-či,
—	ki ob nesreči ne nudi ponesrečenemu prve pomoči oziroma nemudoma obvesti upravljalca smučarske proge (naprave),
—	ki uporablja med tekmovanjem, med pripravo tekmovanja ali v času organiziranega treninga označeno tekmovalno progo.
—	ki brez strokovne kvalifikacije organizirano poučuje smučanje.
20.	člen
Pooblaščene osebe iz 5. in 16. člena tega odloka smejo izterjati denarno, kazen na kraju prekrška od tistega, ki ga zalotijo pri storitvi prekrška iz 19. člena tega odloka.
V.	KONČNE DOLOČBE
21.	člen
Izvrševanje določb tega odloka in na njegovi podlagi izdanih predpisov nadzoruje pristojni občinski organ.
22.	člen
Upravljale! smučarskih naprav so dolžni v enem mesecu po uveljavitvi tega odloka prilagoditi svoje poslovanje določbam tega odloka.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 66-1/74-1
Slovenske Konjice, dne 6. februarja 1974.
Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU 150.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 7. členu zakona o dimnikarski službi (Uradni Isit SRS, št. 11-1U8 G5) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št, 20-194/64, 18-249/67, 4-555 03 in Uradni list SRS. št, 13-377/73) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1973 sprejela '
ODLOK
o spremembah odloka o vrstah, rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav i« dimnih vodov na območju občine Šentjur pri Celju
1.	člen
Spremeni se tretji odstavek 1. člena odloka o spremembi odloka o vrstah rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav in dimnih vodov na območju oDčine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 10 168' 72) ir se glasi:
»Dimniki štedilnikov in ustrezne kurilne naprave v zasebnih gospodinjstvih, kjer se v pretežni večini uporablja elektrika ali plin. se čistijo v času od 1. oktobra do 31. maja vsaka 2 meseca, v času od 1. junija do 30 septembra je obvezen enkratni pregled dimnih vodov, po želji stranke pa lahko večkrat«.
2.	člen
Spremeni se 2. člen omenjenega odloka in se glasi:
»Dimnikarska organizacija ni opravičena zaračunavati odškodnine za delo, ki ni bilo opravljeno po krivdi dimnikarja.
Dimnikarska organizacija je upravičena zaračunati po določeni ceni za kurilne naprave in dimne vode. če uporabnik le-teh ali koristnik zgradbe ni dopustil v določenem roku čiščenja ali kontrolnega pregleda po pristojnem dimnikarju.
Dimnikarska organizacija je upravičena zaračunati za kontrolne preglede 50 “/o določene cene.
Dimnikarska organizacija oziroma dimnikar je dolžan izdati plačniku dimnikarskih storitev potrdilo o plačanem znesku, katero mora biti opremljeno z žigom podjetja.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 22-210/73-1
Šentjur pri Celju, dne 27. decembra 1973.
Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH 151.
Izvoljeni in pooblaščeni delegati temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, telesno-kulturnih organizacij in drugih telesnokulturnih institucij na območju občine Šmarje pri Jelšah zbrani na ustanovni skupščini temeljne telesnokulturne skupnosti Šmarje pri Jelšah dne 16. novembra 1973 smo sprejeli
SKLEP
o ustanovitvi temeljne telesnokulturne skupnosti ' Šmarje pri Jelšah
I
Ustanavlja se temeljna telesnokulturna skupnost Šmarje pri Jelšah.
II
Temeljna telesnokulturna skupnost Šmarje pri Jelšah skrbi za uresničevanje družbene vloge telesne kulture, za povezovanje telesnokulturne dejavnosti z dejavnostmi drugih družbenih področij, za medsebojno usklajevanje interesov ter oblikovanje in uresničevanje razvojnih načrtov, za nadaljnji razvoj ter utrjevanje samoupravnih razmerij na področju telesne kulture.
Skupnost usmerja in usklajuje telesnokulturne dejavnost s splošnimi družbenimi potrebami in razvojem, pri čemer zlasti skrbi za organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na področju telesne kulture.
III
TTKS Šmarje pri Jelšah je samoupravna interesna skupnost delovnih ljudi in občanov na območju občine Šmarje pri Jelšah.
IV
S statutom TTKS Šmarje pri Jelšah se podrobneje določijo zlasti naslednje zadeve: naloge skupnosti, organi upravljanja, strokovna služba, javnost dela, uporaba sredstev skupnosti in drugi splošni akti, ki jih sprejemajo organi skupnosti.
Viri in višina sredstev za telesnokulturno dejavnost na območju TTKS Šmarje pri Jelšah se določijo v skladu z zakonom o telesnokulturnih skupnostih.
V
S sprejemom statuta in poslovnika o delu skupščine TTKS Šmarje pri Jelšah ter z izvolitvijo organov skupnosti prične delovati TTKS Šmarje pri Jelšah.
VI
Ta sklep stopi v veljavo takoj.
St. O-ŠM-73
Šmarje pri Jelšah, dne 16. novembra 1973.
Predsednik
delovnega predsedstva ustanovne skupščine TTKS
Anton Sok 1. r.
Pri primerjavi z izvirnikom smo ugotovili, da so v besedilo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 4-28/74, zašli napaki, zato dajem na podlagi tretjega odstavka 246. člena poslovnika skupšč^e SR Slovenije
POPRAVEK
zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov
V	drugi vrsti 1. člena se beseda »tretjem« pravilno glasi »četrtem«.
V	četrti vrsti 1. člena pa se besedi »četrti odstavek« nadomestita z besedo »stavek«.
St. 422-5/74
Ljubljana, dne 22. februarja 1974.
Tajnik
skupščine SR Slovenije Jože Pacek 1. r.
V odloku o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 1/74) se je pri primerjanju z izvirnikom ugotovila napaka, zato dajemo
POPRAVEK
odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
2. člen odloka se pravilno glasi:
»Ta odlok velja od 1. februarja 1974.«
St. 421-9/72-1
Cerknica, dne 12. februarja 1974.
Tajništvo
skupščine občine Cerknica
VSEBINA
Stran
41.	Odredba o načinu zbiranja in delitvi sredstev od plačanih denarnih kazni za prekrške med občine	117
SPLOSNI akti republiških samoupravnih
ORGANIZACIJ
42.	Sklep o določitvi akontacije otroškega dodatka v letu
1974	117
43.	Sklep o določitvi akontacije otroškega dodatka v letu 1974 za otroke iz socialno ogroženih kmečkih družin 118
predpisi občinskih skupščin
127. Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP 4/2 — Bežigrad (Ljubljana)	118
Stran
128.	Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka PG-3 — prometna glava za gradnjo poštnega objekta za sprejem, prenos in ravrščanje poštnih pošiljk (Ljubljana) 118
129.	Odlok o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemliišč
v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Celje	119
130.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o kanalizaciji (Celje)	119
131.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi
sklada za telesno kulturo (Celje)	119
132.	Odlok o zazidalnem načrtu pokopališča ob Mirni poti
(Celje)	120
133.	Odlok o zazidalnem načrtu Otok HI S — sever-jug
(Celje)	120
134.	Odlok o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu naselja
Frankolovo (Celje)	121
135.	Odlok o zazidalem načrtu »Bellevue« ob Cesti na grad
— Celje	121
136.	Sklep o zaposlitvi več kot pet delavcev v obrtni delavnici (Celje)	121
A
137.	Odlok o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Cerknica	122
138.	Odlok o dopolnitvi odloka o povračilu osebnih dohod-
kov in potnih stroškov odbornikom ter določanju osebnih dohodkov tajniku skupščine občine Cerknica	124
139.	Odlok o dopolnitvi odloka o izdatkih za potne stroške
in druge stroške, ki se priznavajo občinskim organom med materialne stroške (Cerknica)	124
140.	Odlok o urbanističnem redu fV občini Grosuplje	125
141.	Odlok o ukinitvi odloka o najvišjih tarifah za dimnikarske storitve (Litija)	128
142.	Odlok o spremembi katastrske meje med katastrskima
občinama Sentlambert in Roviše (Litija)	128
143.	Odlok o začasnem financiranju dejavnosti temeljne te-
lesnokulturne skupnosti Litija	129
144.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka
za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnih šol in objektov za otroško varstvo na območju občine Logatec	129
145.	Sklep o imenovanju občinske volilne komisije (Logatec)	130
146.	Odlok o plačevanju posebnega prispevka kmetijski
zemljiški skupnosti v občini Slovenske	Konjice	131
147.	Odlok o zazidalnem načrtu Rogla na Pohorju (Slovenske Konjice)	131
148.	Odlok o zazidalnem načrtu centra Zreče in rekreacijskega centra v Zrečah (Slovenske Konjice)	132
149.	Odlok o organizaciji in varnosti prometa na smučiščih
v občini Slovenske Konjice	132
150.	Odlok o spremembah odloka o vrstah, rokih čiščenja
in pregledovanja kurilnih naprav in dimnih vodov na območju občine Šentjur pri Celju	135
151.	Sklep o ustanovitvi temeljne telesnokulturne skupnosti Šmarje pri Jelšah	135
—	Popravek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov	136
—	Popravek odloka o spremembi odloka o posebnem ob-
činskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Cerknica)	136
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS ~ Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1974 110 din. inozemstvo 200 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova H. poštni predal 379'VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava m knjigovodstvo: 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju sekretariata za Informacije v izvršnem svetu skupščine PR Slovenile št, 4?l-1/72