Poštnina plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V Četrtek, dne 22. septembra 1927 St. 214. Posamezna Številka 2 Din Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno ?.40 Din za Inozemstvo meseCno 35 Din nedellako tedo)a celoletno vJugo-itnvtjl SO Din, za nozemslvo lOO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilusirlranl Slovenec« Ceneoglascrr 1 .tolp. pelll-vrsla moli oblok< bil pravi babilonski stolp — tudi če bi se ta ideja g. Pribičeviča mogla uresničiti, ker bi amašil v eno vrečo vse tako raznovrstne elemente kakor so: SDS, en del konservativcev iz demokratske stranke, federalisti, radičevci. Spa-hovi muslimani... Toda g. Pribičevič je neumoren. Njega ni razočaral prvi neuspeh. Takoj se je v njegovi glavi rodil drug načrt, nove kombinacije! Fuzija njegove stranke z demokratsko zajednico in ustvaritev nove parlamentarne grupacije 102 poslancev. Na njegovo žalost pa bi niti ta skupina ne bila močnejša od samih radikalov ter ne bi mogla vzeti iniciative iz rok radikalov, toda bi g. Pribičeviču omogočila, da bi zopet igral vidno politično vlogo. In to je končni cilj-vseh njegovih kombinacij! Sedaj bi bilo treba, da se dobi za ta načrt še druga stran, 1o je demokratska stranka. In to je tisto, kar je glavno. Obe krili demokratske stranke pa sta napram g. Pribičeviču skrajno nezaupni. Tn zato mu bo zelo težko, da ne rečemo nemogoče, ta načrt v celoti izvesti. On nima niti upanja, da ga izvede deloma. Toda sledeč g. Pribičevičevlm kombinacijam smo že na hipotetičnih tleh, zato moramo obravnavati vse možnosti. Kdor pozna megalomanijo šefa SDS in politično treznost g. Ljube Davidoviča, bo težko verjel, da bi moglo med njima p rili do trajnega sporazuma in zbližanja. Toda če vzamemo za Pribičeviča najugodnejši položaj, da bi se namreč g. Davidovič in Pribičevič res sporazumela o fuziji, je zelo težko verjeti, da bi pristalo tudi drugo krilo demokratske stranke na to novo skupino, ki bi stala pod direktnim vplivom g. Pribičeviča, ker bi se po fuziji vpliv g. Davidoviča poleg tako temperamentnega in zgovornega kompanjona takoj poslabšal! Radi tega bi fuzija g. Pribičeviča z'demokratsko zajednico pomenila istočasno novo se-cesijo iz demokratske stranke, če še ne njen razkol. V tem slučaju bi g. Pribičevič morda nekaj zaslužil, toda bi g. Davidovič in posebno demokratska stranka sigurno izgubila! Toda menda g. Pribičevič nc pričakuje No, hvala lepa, če bi zavod res imel takele branitelje kot je protestni shod SDS, ga je jutri že konecx Oi I, • Protest mestne ptujske obilne Sproti ukinitvi gimnazije. Prošlo nedeljo je vse Ptujčane brea razlike strank in narodnosti razburila vest, da bo ptujska višja gimnazija ukinjena in da je ravnateljstvo že dobilo brzojavno od ministrstva prosvete nalog, naj s 1. oktobrom t. L 5. razred gimnazije opusti im dijake napoti drugam. Spričo vsestranskega zatrjevanja pred časom, da ptujska gimnazija sploh ne bo reducirana, je ta vest vplivala tembolj pc* razno. V torek, dne 19. t m., se je sklicala seja mestnega sveta z edino točko dnevnega reda. protest proti ukinitvi ptujske višje gimnazije. Seje so sp udeJežile vse stranke. Nadzornik g. Gorup jo referiral o predmetu ter stavil predlog, da se pošlje spomenica ministrskemu svetu in vsem klubom v narodni skupščini proti ukinitvi gimnazije v Ptuju, da se izvoM deputacija zastopnikov vseh političnih strank, ki so zastopane v mestnem svetu, ki naj intervenira pri velikem županu in oblastnem odboru v Mariboru zaradi ukinitve, ter nadalje da začasno ptujska občina v sporazumu E oblastnim odborom ter okrajnim zastopam prevzame garancijo za nagrado učnih moči, ki bi omogočil« obstoj in pouk letošnjega 5. razreda na ptujski gimnaziji. Vsi predlogi retereota so bili sprejeti enoglasno. UMniterv višje gimnazije v Ptuju je hud udarec za celo vzhodno štajersko, ki je nacionalno z odrom na severno mojo eksponirana in ki je z ukinitvijo gimnazije v Murski Soboti itak dovolj prizadeta. Število dijaMva na ptujski gimnaziji je zadnja leta stalno naraščalo in presega daleko višino, ki je po zakonu o srednjih šolah potrebna za take zavoda Gimnazija se nahaja v poslopju, ki je last mestne občino in ne plačuje država nobene najemnine. Zbirka učil je zelo bogata in obstoja vrhu tega tik gimnazije moderen dijaški dom, ki je tudi la9t občine in uživa najboljši sloves. Zato bi bila ukinitev višje gimnazije naravnost udarec mestu in celi vzhodni štajerski, ki je navezana na 'a kulturni zavod in je zanj že toliko žrtvovala. Število učencev na državni realni gimnaziji v Ljubljani. Zakon določa, da se popolna gimnazija reducira na nižjo, ako nima zadostnega števila dijakov. Člen 4 zakona o srednjih šolah določa: >Po-polne srednje šole se lahko skrčijo na šestrazredne in šestrazredne na štirirazredne, ako bi skozi tri leta zaporedoma imele ob koncu šolskega leta v VII. in VIII. razredu (skupaj) manj od 25, a v V. in VI. razredu (skupaj) manj od 40 učencev.« Kako je torej s tem številom na IIL državni gimnaziji v Ljubljani? V V. razredu je bilo koncem lanskega šolskega leta 32 učencev, v VI. 31, v VII. 32 in v VIII. 29. Učencev je bilo torej dovolj; bilo bi jih še več, če bi zavod ne imel tako omejenih prostorov, da mora ravnateljstvo vsako leto v začetku šolskega leta odkloniti mnogo dijakov, ki se prijavijo za vpis. Letos je n. pr. na zavodu naslednje število učencev: I. a 54, I.b 55, n. a 53, II. b 49. III. a 40, III. b 35, IV. 39, V. 52, VI. 30, VII. 32 in VIII. 31. Če bi se določbe glede maksimalnega števila učencev strogo izvajale, bi moral imeti zavod še pet paralelk; posebno potrebne bi bile v I., II. in V. Ugovarjal bo kdo, da je v zakonu določeno maksimalno število prenizko, češ, pri predavanju je včasih navzočih par sto oseb, pa vsi slišijo; naj ima torej še profesor v razredu po 70 učencev. Takemu bi mogli samo tole reči: pojdi sam in poskusi n. pr. razkigati fiziko ali matematiko pri 70 učencih in boš. videl, koliko jih boš naučil. Dijakov v vseh razredih do božiča sploh ne boš spoznal, ker boš vsakega komaj mimogrede utegnil enkrat vprašati. 0 kakem individualnem zanimanju za posamezne učence ni niti govora. Disciplina v razredu bo slaba, če ne boš imel stalno »prekega soda«. Skušnjava učencev za lenuhar-jenje je pa velika. Vsak učenec si bo mislil: »Saj je tako malo verjetnosti, da bom vprašan — čemu bi se učili« Statistika kaže, da v prenapolnjenih razredih pade za 100% več učencev nego v razredih z manjšim številom. Radi tega je tudi pre-napolnjenost mnogih razredov zlasti na ljubljanskih gimnazijah eden izmed važnih vzrokov slabega napredka. Naš cilj mora biti, da dobimo v srednjih šolah brezpogojno povsod toliko oddelkov, kolikor jih predpisuje zakon. Menda plača Slovenija dovolj davkov, da sme zahtevati to, kar ji gre po jasnem besedilu zakona. Iz delovanja mariborskega oblastnega odbora. Maribor, 21. septembra 1927. Proti redukciji gimnazij v mariborski oblasti. Mariborski oblastni odbor je imel včeraj v torek sejo. Na dnevnem redu je bila kot prva točka zadeva ukinitve gimnazij, ki spadajo pod mariborsko oblast. Odbor je sestavil poseben protest proti ukinitvi, v katerem slika zgodovinske tradicije, posebno še mariborsko gimnazijo, ki je stara 170 let. Protest navaja tudi ogorčenost, ki bi se upravičeno polastila prebivalstva, ako bi došlo do uresničenja ukinitve. Za slučaj, da bi prosvetno ministrstvo ne odnehalo, je izrekel oblastni odbor pripravljenost, da bo vzdrževal nt enkrat za eno leto 5. razred mariborske gimuazije, ki bi se naj letos ukinil. Glede vzdrževanja petega razreda v Ptuju bo odbor po potrebi še sklepal. Glede ukinitev gimnazij v mariborski oblasti je storil odbor mnogo več, nego je bila njegova dolžnost, in trdno upa, da bodo imeli njegovi ukrepi proti ukinitvi svoj uspeh. Za danes sklicuje SDS protestno zborovanje proti ukinitvi mariborske gimnazije, a je radi podatkov, katere sta svojčas poslala v Belgrad SDS, veliki župan in SDS oblastni inšpektor, je došlo do redukcij gimnazij v mariborski oblasti. Je žc stara navada samostojnih demokratov, da najprej denunrirajo in potem pa protestirajo proti uspehom lastnega dela. Za razširitev Rogaške Slatine, popravo cest, regulacijo Mislinje in traso nove cestne zveze. Nadalje je pregledal oblastni odbor načrte za razširitev stanovanj v Rogaški Slatini. Koliko in kaj se bo zidalo v tem zdravilišču, o tem smo že poročali. Odbor je vse načrte glode novih stavb odobril in se bodo dela takoj razpisala. Z delom se bo pričelo takoj, ko bodo došle ponudbe od raznih stavbnih podjetij. Končno je sklenil odbor dati te-le denarne podpore: za regulacijo Mislinje 300.000 Din. Za popolno popravo cestne zveze Luče-Solčava 2G0.000 dinarjev. Za najnujnejša popravila na okrajni cesti Prcvaljc-Črna 194.500 Din. Naroči se trasa nove ceste iz Dobja—št. Rupcrt—št. Jur. Potem te nove ceste ne bo treba več preko onega 3 km dolgega in 20 m na sto dvigajočega so klanca na Jepelcah. Cesta preko JezeTc se opusti, ker je klanec predolg ter hudo strm in stane vzdrževanje preveč. Zgoraj omenjena nova cestna zveza ne bo strma in bo krajša. Toliko beležimo za danes o najnovejšem delovanju mariborskega oblastnega odbora, da ne bo >Jutro« in SDS skrbelo, kani bo šel denar iz posojila, katerega je dovolil finančni minister odboru in ki se že realizira za obče koristi in najpotrebnejša javna dela. Občinske volitve v Mariboru. Maribor, 21. septembra 1927. Naše demokrate zelo skrbijo občinsko volitve v Mariboru. »Večernik* in »Jutrot se zauimnta za nje in povprašujeta, kdaj se bodo vršilo. Demokrati bi jih radi imeli takoj, če bi bilo mogoče, že ta mesec, kajti demokrati že komaj čakajo, da bi se združili s svojo socialistično nevesto in skupno zagospodovali nad Mariborom. • Demokratom bodi prvič povedano, da poslovna doba občinskega sveta traja tri leta in ta poslovna doba še ni potekla, zato še tudi ni sile za razpis volitev. Poskrbelo pa so bo, da se bodo voljtve za demokrate in socialiste vršile še prezgodaj, tako da si bodo novi gospodarji, če sploh pride do tega, morali sami delati občinski proračun za leto 1928. Kako p* hoče 21 ali 22 občinskih svetnikov spraviti občinski proračun pod streho, ko rabi zanj najmanj 28 glasovalcev, na to g Grčar in g. dr Lipold ter drugi demokrati in socialisti še najbrž niti resno mislili niso. Priporočamo jim, da o tem prav resno premišljujejo. Posebno g. Grčarju bi priporočali, da si že zdaj ižračuni, koliko ste dve tretjini od 41. Kakor se po mestu govori, računajo demokrati in socialisti s tem, da jim bo sedanji občinski svet napravil še proračun, potem pa bodo oni, če sploh dobijo večino, mirno lahko gospodarili do novega proračuna. Pa iz to moke ne bo kruha. Če do hoteli demokrati in socialisti res gospodariti na magistratu, potem si bodo že sami morali poskrbeti za proračun. Svetujemo jim, da si že takoj zdaj prižgejo laterno ter začnejo skupaj iskati 28 glasovalcev za proračun. Kajti če teh ne najdejo, potem bo takoj konec njihovega župano-vnnja in njihove »poslednje reči bodo bolj smešne kot prve«. V »Večerniku« z dne 29. septembra 1927 pišejo demokrati: »Po jiovem občinskem volivnem redu, ki uvaja čisti proporc, je izključeno, da bi klerikalci skupno » Nemci in radikali dobili večino v bodočem občinskem gvetu,< mi pa pristavljamo temu še drugi del gole resnice, ki je »Večerni k < ni zabeležil in to je: »Ravno tako izključeno jo, da hi demokrati b socialisti dobili v bodočem občinskem svetu tako večino, ki bi izglasovala občinski proračun.« Posledice zadnje poplave Savinje in pritokov. Že smo poročali o katastrofi, ki je dne 12. t m. zadela Savinjsko dolino, ko je silen naval vode odplavil in razrušil dragocena obrežna obrambna dela ter povzročil ogromno škodo na rodovitnem zemljišču. Danes so nam na razpolago uradni podatki o posledicah te nesrečo tn jih v naslednjem priobčujomo: Prelom oblakov nad Novo Štifto in Vitanjem v jutro dne 12. t. m. in celodnevni nepretrgani močni naliv istega dne je povzročil na teritorij« celjskega okraja v padavinskem območju Savinje in Pake na oni terr Hudinje na drugi strani katastrofalno povodenj v tako zvani celjski jezerski kotlini. Po visoki vodi so najhujše prizadeta kt poškodovana savinjska regulačna dela in brambm nasipi na obeh obrežjih. Na Savinji je višina vodne gladine znašala 3 m nad normalo proti 2.75 m v lansem letu, kar dokazuje, da jo hila ta. poplava Savinje najvišja, kar jih zaznamuje kronika. Vsled večletnega opuščanja potrebnih popravil na obrežnih škarpah je poplava napravila škodo na pokvarjenih rogulačivih delih ob zadnji poplavi okroglo 3,000.000 Din na vodilih komunikacijah. Pod vodo so bilo skoro vse vasi od Letufia navzdol, zlasti pa še št. Peterska občina, deli občin Žalec, Griže, Petrovče, Celje-mesto in Celje-okolica. Koliko znaša ta škoda, ae številčno točno še ne da dognati. Samo škoda na odplavljenih poljskih pridelkih znaša ob strugi od Letuša do Celja malo računano gotovo najmanj pol milijona dinarjev. — Za popravila na pokvarjenih mostovih in brveh je treba za silo vsaj 70.000 Din. Visoka voda Hudinje je preplavila polja ln travnike od Socke do Nove cerkve, odplavila po-k ose no otavo in krompir ter v splošnem povzročila vsem obrežnim mejašem znatno škodo, obenem pa porušila jezove iu mostove. Visoka voda je tudi težko poškodovala delna regulačna dela mod Trnovljami (Škofja vas) in Spodnjo Hudinjo (Celje-okolica). Porušila je = težkimi denarnimi žrtvami zgrajeno tako zvano Westenovo škarpo na desnem obrežju v Spodnji Hudinji, mestoma s gramozom zasula staro strugo ia si napravila z globokimi zajedami povsem novo strugo. Nastalo je vsled tega več ostrih ovinkov, ki bi bali lahko ob vsaki povodnji katastrofalni. Za kritje teh najnujnejših del na Hudinji bi bilo trebil najmanj 120.000 Din. Mesto Celje in okolica bi bila po poplavi trpela še neprimerno več, ko bi bilo po nalivih prizadeto tudi padavinsko območje Voglajne. Vo-glajna to pot ni narastla nad normalo in je !ak0 bila razen ob izlivu v Savinjo v možnosti požirati in odvajati visoko vodo Hudinje in Koprivnice. — Tudi ob tej poplavi sc je izkazalo, da most, speljan čez državno cesto na Ljubljanski cesti pri G lazi ji ovira odvajanje vode. Da sc odtočne razmore na Savinji med obema železniškima mestoma pod Slarim gradom ne poslabšajo, je okrajno glavarstvo v Celju izdalo rečno policijsko naredbo glede pridobivanja peska in gramoza iz velikanske naplavine na navedenem mostu. V bodoče se bo glasom te naredbe smol Prepričajte m, da kupite razno perilo za dame in gospode, rokavice, nogavice, kravate, damske torbice in dr. modne potrebščine po znatno znižani ceni pri !P. 53E5'k naši. EHifloš HarničniSt L^bliaisa, SSari trg ts S. C.: Prvorojenka katoliške Cerkve. (Nekoliko spominov' iz Francije.) (Dalje.) Bdeči pas. Tako imenujemo sklenjeni krog pariških delavskih predmestij. Pariški sijaj je namreč obdan od največjega siromaštva. Na ozemlju nekdanjih trdnjav so si revni delavci vseh vrst postavili svoje mesto. Večinoma nič niso vprašali za dovoljenje, samo prišli so in ostali. Njihove koče so iz lesa, lepenke, pločevine in podobnih stvari. Silno čuden je pogled na ta del mesta. Nikjer v Sloveniji nisem videl koč, ki bi se po svoji revnosti in umazauosti dale moriti s temi neposrednimi sosedami pariških palač. Delavci, ki prebivajo tukaj, so svet in vprašanje zase. S Cerkvijo so že davno izgubili stik, z državo, kakršna je danes, pa mislijo obračunali v bližnji bodočnosti. Saj so ta predmestja ena najtrdnejših postojank komunizma. Odtod Ime: rdeči pas (la Zone rouge). Buržujski in aristokratski Pariz je že par let v silnem strahu radi toli svojih čudnih sosedov. In no brez vzroka. Prej ali slej bo pri-žlo do boja na življenje in smrt In ta boj utegne postati silnejši, kakor so l»le grozote francoske revolucijo. Francosko socialno zakonodajo čaka težka naloga. Dosedaj nikakor ni bila vzor popolnosti. In ni čudno: saj je Francija v splošnem domovina premožnih. Zemlja je rodovitna in posestva se ne cepijo, ker ni otrok, ki bi to zahtevali. Zadnja leta je francoska duhovščina začela evangelizacijo teh skrivnostnih predmestij. Toda delo le počasi napreduje. »Misijonarji« so prišli v milje, ki jo Cerkvi povsem odtujen. Delavci večinoma svojih otrok ne dajo krstiti. O kaki verski in moralni vzgoji seveda ni govora. Tukaj si beda, nemorala in I nevera podajajo roke. Duhovniki se omejujejo | večinoma na ozek krog tistih, ki so v tem kaosu ostali še kolikor toliko dobri. To peščico dece in odraslih skrbno vzgojujejo in utrjujejo v dobrem. S tem si hočejo razširiti krog apostolov. Ko pride duhovnik na svoje mesto, peskuša najprej postaviti kapelico ali cerkvico. Ta po svojem slogu navadno odgovarja slogu predmestja samega: revna baraka, okrašena z lepenko, papirjem ali pločevino. Istočasno pa se gradi (v istem x;logu« seveda) tudi patronaža, mi bi rekli »Društveni dom«, ki je v laicizirani Franciji obenem katoliška šola, ako ni drugega, boljšega poslopja. Tako sedaj počasi vstaja rnlilo upanje, da se lx)sta v tej predmestni bedi zopet našla abbe in delavec, ki sta si bila dolgo časa tuja. To bo za katoliško Francijo velika pridobitev, saj je ravno v tej smerj pot najdaljša. Pierre Lhqj(fcle je o tem vprašanju napisal izredno zanimivo knjigo: »Le Christ dan« la Banlieu« (Kristus v okolici). Študij takih problemov bo in je že sedaj tudi slovenski duhovščini silno potreben. Saj se industriali-i zacija Slovenije in z njo združena proletariza-j cija širi z izredno naglico. Slovenska duhov-I ščina je po pretežni večini izšla iz kmetekih domov in je zato po naravi najbolj usposobljena za dušno pastirstvo med kmetskim ljudstvom. Pastirovanje industrijskega proletari-ata je zato tudi za nas pereč problem. Kristusova vera zahteva, da smo v najtežavnejših bojih življenja odločno na strani tistih, ki so najrevnejši in se jim godi največja krivica. Francoska duhovščina danes le s težavo išče poti do srca priprostega naroda, ker se je v dobi, ki je utonila v pozabljenje, rajši gibala v salonih in gradovih, kakor pa med narodom. Človeško življenje je kljub veliki razgibanosti in spontanosti vendarle železnodosledna logika, ki se nam pa razodeva velikokrat šele iz knjig svetovne zgodovine. < Tudi iuhHej. 25 letnica abstinence na Slovenskem. i (Konec.) Tako da, ko som se odpravljal v Nemčijo — bi ali ne smel in mogel gori iti, ali pa bi bilo to delo propadlo, ko bi so ne bil našel en edini mož — lajik — g Lindič, ki so jo j stvari lotil z vso svojo veliko energijo rn ob-| i-udovanja vredno požrtvovalnostjo. Pa ludi ' ta mož, ki se je vsega srečnega štel, Ua je našel tako idealno-lepo polje, se je skoro zrušil pod tem bremenom, zrušil fizično in gmotno. >Oh, težka je ta »Sveta vojska« — mi piše na Nemško pred par meseci — >ker ni skoro nobenega odziva razen — polen!« Ko je iskal pomočnikov, je našel izdatno podporo in pomoč samo pri za vse dobro vedno vnetem in do skrajnosti požrtvovalnem župniku Mrkunu. Možu, ki tudi dela poleg svojega poklica neprestano in neumoruo za javno blaginjo — brez priznanja. In pri vsem tem — ni uspehov? Ze rajni profesor Marinko me je, ko sem sam tožil, da ni uspehov, tolažil: Nikar ne govorite, da ni uspehov! Jaz, ki sem star, vem, kako se je včasih pilo. Trikrat več kakor sedaj! In naši fantje — pravi — se sramujejo v gostilni žganje piti. Prej so tam, kjer sem /daj, skoro vsako leto v pijanosti enega pobili, zdaj so taki žalostni pojavi minili. — Pravite, da ni uspeha — mi je govoril rajni poslanec Kobi — vi tega no veste, a jaz vem, ki ga prcdaJam, koliko manj se pije kakor prej. — Takih glasov se je slišalo še več. — A pozabiti no smemo, da je bila meni tom štiriletna svetovna vojna, ki jo bila smrt za taka podjetja in stremljenja, kakor jo tlelo ra treznost. Najprej vojna sama, po vojni pa ista »svolxxla«, ki jo odprla vrata vsem strastem. Cegava jo krivda, da se ta vrata zopet no zapre, o teti: molčim. Ali če g. Mrkunu prav praktično knjigo »Alkoholno vprašanje., iz ; katero je razvidno, da se da tudi pri sedanjih ' odredbah proti pijančevanju in izrodkom jemati iin odvažati pesek ter gramoz le sukoesivno od struge proti nabrežju, ne pa od nabrežja proti 6trugi, kakor je bil to doslej običaj. V splošnem je zadnja poplava pokazala, da je mogoče nadaljne nezgode odvrnili le s stalnim in velikopoteznim regularnim delom na Savinji in njenih pritokih. Vodne razmere v Savinjski dolini in v celjski okolici so se vsled zadnje poplave tako poslabšale, da bi vsaka nadaljna poplava v isti izmeri mogla postati katastrofalna ne le za številne posestnike zemljišč, temveč tudi za mesto Celje samo, kateremu je to pot uničila njegov divni park. Blagajnik ustrelil okrajnega glavarja. Okrajni glavar Tosič je v ponedeljek popoldne odšel iz Iloka v Cerabič, da pregleda poslovanje občine. Kmalu po prihodu so zaslišali uradniki v sosednem prostoru več revolverskih strelov. Pohiteli so v sobo, kjer se nahaja blagajna, in našli okrajnega glavarja in blagajnika Zivkoviča ležati mrtva na tleli. Splošno se misli, da je okrajni glavar našel v blagajni velike nepravilnosti in da ga je zato ustrelil blagajnik iz osvete oziroma strahu. &QŽ'*eropna tatvina v Sv. Mateju pri Kastvu. V noči 17. na 18. septembra so vlomili (afovi v župno cerkev v Sv. Mateju ter ukradli iz zakristije dva kelilia, iz tabernakla pa odnesli mo-Stranco z Najsvetejšim in ciborij s sv. hostijami, katere so raztresli deloma po cerkvi, deloma pa okolu cerkve. Velika sv. hostija iz moštrance, se ni našla. — Sled za tatovi vodi čez mejo v Italijo. Škode je okoli 30.000 Din, kar je strašen udarec za tukajšnjo župnijo, kjer je ljudstvo ubogo in ne bo zmoglo toliko, da bi si na novo omislilo te predmete. Naročajte .Slovenca'! Slovenci v Italiji Zakaj je bila zaplenjena zadnja Goriška Stra-!a. Kakor smo že poročali, je bila zadnja »Goriška Straža« zaplenjena. Veleznačilno je, da se je to zgodilo radi uvodnika »Delo rodi uspehe«, kjer je list slavil delovanje mons. Arkota iz Idrije o priliki njegove sedemdesetletnice. Društva se razpuščajo dalje. 20. t. m. dopoldne se je oglasil policijski komisar v spremstvu štirih agentov v prostorih Akademskega društva »Balkan« in sporočil prisotnim članom, da je društvo razpuščeno. Enaka usoda je istega dne doletela obče znano »Čitalnico pri Sv. Jakobu«. Že leto dni ni mogla prirejati več običajnih dramatičnih večerov, ker ji oblast ni hotela dati potrebnega dovoljenja »iz ozirov na javni red in mir«. Kasneje so utemeljili svoje prepovedi z razlogom, češ da dvorana ne odgovarja policijskim predpisom. Ko pa se je konsumno društvo, ki je lastnik dvorane, lotilo vprašanja preureditve iste, 60 fašisti s silo zasedli dvorano in jo kljub vsem protestom s privoljenjem oblasti obdržali zase; da še več, dvorana je kar čez noč postala zopet primerna za veselice in druge prireditve. Z ozirom na to je »Čitalnica« omejila svoje delovanje samo na knjižnico. Sedaj pa je oblast sploh prekinila obstoj društva. Premeščeni učitelji. Premeščenja se javljajo tudi že iz reške pokrajine, in sicer iz trnovskega šolskega okraja. Tako so bili premeščeni v razne kraje Severne Italije: Kati Sušeljeva iz Zagorja, Milica Valenčičeva iz Zagorja, Alojzij Torušič iz Harij, Antonija Vižimova iz Sp. Zemuna. Učitelj Franc Mrmolja iz Dobravelj na Vipavskem pa je prejel odlok, s katerim se prestavlja na razpoloženje. Dnevne novice •fr Udeleženci mednarodnega kongresa «« tujski promet, ki se vrši te dni v raznih mestih naše države, pridejo danes z jutranjim brzo-vlakom v Ljubljano. Ogledali si bodo mesto in pokrajinsko razstavo. Mestna občina ljubljanska priredi na čast gostom zakusko v kolodvorski restavraciji. Z opoldanskim vlakom se gostje odpeljejo na Bled, kjer bodo ostali čez noč, drugi dan pa nadaljujejo svojo pot preko Zagreba in Plitvičkih jezer v Split. Jadranska plovidba je dala v namene kongresa na razpolago svoj najboljši parnik »Karador-de«, ki bo udeležence vozil iz Splita v Dubrovnik ter nazaj preko gornjega Jadrana na Sušak. Odlični tujci bodo imeli na ta način priliko natančno spoznati našo prelepo obalo. Iz Dubrovnika bodo napravili izlet v MostaT in Sarajevo ter šli z avtomobili v Črno goro. Kongres se bo končal 5. oktobra v Rogaški Slatini. O poteku kongresa in njegovem delu bomo svoječasno še poročali. — Vožnje po morju se lahko udeleže tudi privatniki, proti plačilu izredno nizkih stroškov. Prijave sprejema do petka zvečer Tourist Office v Ljubljani. •fr Smrtna kosa. Včeraj ob 6 zvečer je umrl v Železnikih g. Matija Z u m e r , kovaški mojster, star 62 let. Pokojnik je bil vnet krščanski mož in oče, ki je vso svojo družino lepo krščansko vzgojil. Eden njegovih sinov, Srečko, je strojni stavec v Jugoslovanski tiskarni in urednik »Pravice«. Drugi sin Lojze je inženir in upravitelj škofijskih posestev v Gornjem gradu. Tretji sin Matija je inženir kemije ter je pred tremi dnevi odšel v službo na Francoskem. En sin, Nikolaj, pa je na domu. Poleg štirih sinov zapušča rajni vdovo in dve odrasli hčeri. Pogreb bo v petek ob 4 popoldne v Železnikih. Naj počiva v miru! Vsem žalujočim preostalim, posebno pa prijatelju in tovarišu Srečku, naše iskreno sožalje! * Smrt našega zvestega pristaša. Iz Kapele pri Radencih poročajo: Pri nas je preminul nepričakovano naglo dobri in blagi mož Anton Z e n g e r, posestnik v Kobilšaku. Bil je res značaj, mož na svojem mestu, zvest pristaš SLS, ki se nikdar ni bal in sramoval pokazati svojega katoliškega prepričanja in svoje politične pripadnosti tudi pred najhujšimi nasprotniki. Kako je ljubil svoj narod, kako visoko je cenil pomen volitev, je pokazal pri zadnjih skupščinskih volitvah 11. septembra. Akoravrio zelo nevarno bolan, določen za uso-depolno operacijo, se je prikazal v začudenje vsem še na volišču in izvršil zadnjikrat svojo državljansko dolžnost v vzpodbudo in vzgled vsem tistim mlačnežem, kateri menijo, da -bodo že brez njih opravili. Težiti operaciji je žalibog podlegel in umrl v radgonski bolfiici dne 19. septembra. Ljubi Bog mu bodi plačnik za njegova dobra dela! Naj počiva v miru! — Vsem ostalim pa izražamo iskreno sožalje! ■fr Sedemdesetletnica, V pelek 23. septembra dovrši blaga gospa Terezija V r ačko, vdova po pred štirimi leti umrlem vpokoje-nem nadučiteliu, 70 let starosti. Sedaj živi pri svojem sinu trgovcu v Št. Ilju v Slovenskih goricah in je za svoja leta čvrsta in krepkega zdravja. Slavljenka je mati obče znanega narodnega delavca, duhovnega svetnika in župnika g. Evalda Vračko v Št. Ilju, in celjskega profesorja Ivana Vračko. Blagi materi Ljubljane, Zagreba, Maribora in Celja priznavajo enodušno, da nudi tvrdka F. Lukič, Ljubljana najkrasnejše modele v elegantnih plaščih, oblekah in kostumih. Dunaj in Pariz ne moreta nuditi bajnejših modelov. Tvrdka vabi najvljudneje naš damski svet na brezobvezen ogled te krasote. marsikaj storiti, tisti, ki bi jo prav rabili, pridno — nazaj pošiljajo?... Ali če danes sme gostilno odpreti, kdor ima le potreben drobiž za takso — kako more eden ali paT ljudi tako povodenj pijančevanja, ki eo ji odprte vse zatvornice, zajeziti?! Bolj kot nad našimi neuspehi se čudite nad tem, da pri takih razmerah nismo že davno vsega proč vrgli, češ: Vraga, če hočete po vsej sili, da se ljudstvo upijanja in pobija, naj se pa! Mi smo mu hoteli dobro; a ker vi hočete, da se uniči, pa naj se; vi glejte!... Pri vsem tem, ko polena lete pod noge od vseli strani, pa ideja treznosti polagoma v ljudstvo le prodira. Morebiti je ideja' abstinence malokje tako splošno znana kakor na Slovenskem. Na Nemškem je mnogo abstinentov in nikoli nisem slišal kakih ugovorov ali celo posmehovanja abstinenci, vendar lahko trdim, da ideja abstinence med velikim narodom ni tako popularna kakor pri nas. — Da protialkoholna misel le napreduje, najboljši dokaz za to je ta, da se je veliko podjetje, ustanovljeno samo za produkcijo alkohola, vrglo na izdelovanje — brezalkoholnih pijač. Cež, ta reč ima bodočnost, otroci se v goli zanjo navdušujejo, in že sedaj se po brez-alkoholnih pijačah povprašuje vedno bolj. Naša »Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani se razvija lepo. V Mariboru pa je bila baškar poleg kolodvora kupljena — od naše katoliške strani — lepa vila, na katere čelu se bo za-blestel napis »Brezalkoholni dom«, kjer se bodo izdelovale in se že izdelujejo brezalkoholne pijače vseh vrst na veliko — za domačo potrebo kakor za Izvoz v inozemstvo, A prj tem moram vendar povedati, da »Sveta vojskac ob svojem srebrnem jubileju — vsled prevelike gorečnosti njenega sedanjega vojskovodje — tiči v dolgovih. Naj povem javno, da dobri mož žrtvuje vse svoje dohodke zanjo in da na ljubo rešilni ideji, za katero ves živi, resnično — strada. Ali ga bo slovenska javnost, oziroma ali ga bodo tisti, ki imajo oblast in denar, v silnem boju s povodni jo pijanstva, res pustili — utoniti?! V Mariboru hočejo menda zgraditi novo blaz-nico. Ali pa kaj mislijo tudi na to, da bi se število blaznikov dalo znatno znižati s tem, ko bi krepko podpirali delo za treznost? Apeliram na vašo uvidevnost in ljubezen do ljudstva in pričakujem ,da, če boste žrtvovali milijone za sanacijo nesrečnih poslcdic pijančevanja, se vam tudi ne bo zdelo škoda nekaj tisočakov in desettisoeakov vsako leto nakloniti v to svrho, da število naših pijancev, bebcev, norcev in zločincev — pade. »Sveta vojskac potrebuje in zasluži stalno in izdatno letno podporo od naših oblasti, posebno pa od naših obeh oblastnih odborov, na katera se še posebno na tem mestu obračam. Uboga sirota abstinenca, preganjana in zaničevana kakor ciganski otrok, pa bo še hodila po slovenski zemlji in kljub vsemu ne-priznanju iskala bednih vojakov ter jih skušala iz jarkov in mlak in močvirja, v katerem ležijo in tičijo, dvigniti k lepšemu življenju. Upajmo tudi, da bo ob svoji petdesetletnici — ne vem ali na veselje ali na žalost prijateljev dobre kapljice — imela pokazati sljajnejše uspehe, kakor jih ima danes. Živela abstinenca — le pij ga iz studenca! Na Homcu, dne 17. septembra 1927, Janez Kalaa. želimo zdravje ter srečo do skrajnih mej človeškega življenja! •fr Prošnja. Katera gospodična ali gospa v Mariboru je pred kratkim priporočila neki gospej amerikanski Slovenki »Kat. prosvetni dom* v Gornji Sv. Kungoti za podporo, se vljudno naproša, da blagovoli javiti svoje ime »Kat. prosvetnemu društvu« v Gornji Sveti Kungoti. •fr Slikarjem gledaliških odrov! Z veliko muko in težavo si je postavilo Kat. prosvetno društvo v Gornji Sveti Kungoti skromen gledališki oder brez kulis. Trkamo na blaga srca gledaliških slikarjev ter prosimo, kateri od teh bi se hotel žrtvovati društvu, ki je ubogo, in preslikati gledališki oder s 'kulisami vred kot poseben dar Prosvetnemu društvu tukaj na severni meji naše države. Priglase sprejema Katoliško prosvetno društvo v Gornji Sv. Kungoti pri Mariboru. if Trgovine radovljiškega glavarstva se obveščajo, da se dobiva kuhinjska sol v skladišču »mcnopolske velikoprodaje soli« v Radovljici v prostorih Kmetijske zadruge. Sol se oddaja na osebno naročilo in proti gotovini franko skladišče. 7409 •fr Cercle fran^ais v Ljubljani otvarja s 3. oktobrom 1927 pouk v francoščini in sicer: 1. tečaj za začetnike ob ponedeljkih in četrtkih od 18 do pol 20; predava g. prof. Južnič. II a tečaj ob torkih in petkih od pol 19 do pol 20; predava g. prof. dr. Novak. II b tečaj ob sredah od pol 19 do pol 20; predavatelj isti. III a tečaj ob torkih in petkih od pol 19 do komur bo sreča mila. Sploh bo v soboto in v francoskem jeziku. III b tečaj ob ponedeljkih in četrtkih od pol 19 do pol 20; konverzacijo vodi g. baron Knorring. — Obiskovalci tečaja bodo plačevali mesečno Din 25, lahko pa obiskujejo več tečajev. Ti tečaji se bodo vršili na moškem učiteljišču na Resljevi cesti. — Prijave sprejema služitelj g. Anton Dolenc ravno-tam, pritličje, in sicer 28., 29., 30. septembra in 1. oktobra od 17 do 18. Prijavi se lahko po pošti z dopisnico; pristopi se lahko tudj prvi teden oktobra 1927. — Odbor. •fr Promet tujcev na Jadranu. Centralni urad za propagando Jadrana zbira statistične ipodatke o prometu tujcev v posameznih krajih našega Primorja. Ti podatki bodo služili kot podlaga za nadaljnje delo na propagandi. Koncem sezone bodo celokupno objavljeni. Ze sedaj pa se mora reči, da je bila ta sezona najboljša od vseh in da promet tujcev stalno raste v vseh krajih. Faktorji, ki se bavijo s prometom tujcev, se nadejajo, da se bo ta panoga našega narodnega gospodarstva v bodoče tako razvijala, da bo tvorila glavni vir dohodkov našega Primorja. Samo Makarska, katera prav za prav niti hotelov nima, beleži poset 355C tujcev, kateri so pustili v Makarski preko štiri milijone dinarjev. Poleg tega je Makarsko poselilo še okrog tisoč dijakov. •fr Poset angleške vojne mornarice v Splitu. Kakor zvemo, pride najbrž 28. septembra iz Severnega Jadrana — Benetk in Pulja — oddelek angleške sredozemske mornarice, obstoječ iz šestih ladij in siper: »Eagle«, velika ladja za letala, rušilci. »Witcli«, »Whitehalk, »Wren« in »Worcesler« ter pomožna ladja »Crescent Moon«. Oddelku poveljuje kapitan vojne ladje B. M. Money, D. S. O. •fr Odličen učenjak v Splita. V Split je prispel v posebni znanstveni misiji norveški hidrobiolog dr. Iljalman Boch, vseučiliškj profesor v Oslu. V družbi upravitelja prirodoslov-nega muzeja je pregledal južno obalo Marjana in dolino pod Dianinim svetiščem. Izrazil se je zelo povoljno o bioloških odnosih dotične obale. •fr Vlom v stanovanje grofice Draškovič. V torek so vlomili neznani zločinci v stanovanje grofice Draškovič v Zagrebu. Odnesli so mnogo perila in dragocenosti, ki so velike zgodovinske vrednosti. V hiši ni bilo nobenega, ker se je grofica nahajala na letovišču v Dugem selu. Ko je zjutraj ob 10. prišla sobarica v stanovanje, je našla velik nered. Okna so bila odprta in vse stvari razmetane. Policija je takoj uvedla preiskavo in brzojavno obvestila grofico. Šele, ko pride grofica v Zagreb, bo mogoče dognali vrednost pokradenih stvari. •fr Velik blagoslov mlade matere. V belgraj-ski bolnici je porodila 231etna žena brivca Milo-savljeviča trojčke, dvoje deklic in enega dečka. Vsi so zdravi. Srečna mati je imela že od preje dva sinova. •fr Telefonski promet med Splitom in Reko. Od 16. t. m. dalje je stopila v promet telefonska zveza Split—Reka. fr Kmet ubil in oropal dva brata. Paja Ko-lontar, kmet iz vasi Doroslava v Srbiji je napadel in ubil brata Snkaša, da ' bt jim odvzel denar, ki sta ga dobila za prodano živino na bližnjem sejmu, toda dobil jo samo 16 Din. Pobegnil je neznanokam. •fr Iščejo so dediči. V Snn Frančišku je umrl neki Božo Rurovič, aH Božo (Rade) Kocavič ali Ko-čavič. Pokojnik, je zapustil nekaj imovine, pa se sedaj iščejo dediči. Prosi se vsak, ki bi kaj vedel o pokojniku ali o njegovih naslednikih, da to takoj javi Izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu, Kamenlta ulica 15. ■fr Kako morajo biti reklamacije za povračilo brzojavnih in telefonskih pristojbin kolkovane. Glede kolkovanja reklamacij za povračilo brzojavnih in telefonskih pristojbin in glede vračanja kolkovin je izdalo ministrstvo poti štev. (54.7f)0 r, dne 19. julija t. 1. naslednje pojasnilo: V zmislu čl. 6, točke 10 Zakona o taksah in čl. 2, točke 7 Pravilnika o taksah in pristojbinah ter na osnovi čl. 115, točka 3 lelegrafdkega ln čl. 4, točka 2 telefonskega pravilnika mora biti vsaka reklamacija, ki se nanaša nn povračilo brzojavne oziroma telefonske pristojbine, kolkovana po tar. poet. 1 Zakona o taksah, kadar bi se drugače ne odredilo. Ako je krivda na strani p. b. t. uprave, sp kotkovina ne povrne, ako pa btva krivec, kl nI oproščen fi- nančne pristojbine (kolkovine) v inozemstvu, veljajo zakoni in predpisi dežele, v kateri krivec prebiva. •fr Dovoljeni madžarski listi. Dovoljen je uvoz in razširjanje v naši državi madžarskega časopisa »Mindnyajunk Lapja«, ki izhaja v Budimpešti, in madžarskega leksikona »Tolnai Vilag Leksikon«. •fr Kdor se hoče ohraniti svežega in zdravega, naj jemlje tedensko enkrat ali dvakrat pred zajutrekom kozarec naravne »Franz-Jo-sef«-grenčice. Zdravniška poročila iz vojnih bolnic dokazujejo, da tudi težko bolni radi jemljejo »Franz-Josef«-vodo, ker brez napri-jfetnih občutkov in posledic točno odvaja. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah. 8823 OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. fr Veliko pomoč nudi vsakemu računarju univerzalni računski stroj »Triumphator«, ki izvršuje vse računske operacije, kakor seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje najhitreje in zanesljivo. Štedenje časa in živcev je velikansko. Generalno zastopstvo Ant. Rud. Legat in Co, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. — Na pokrajinski razstavi v Ljubljani paviljon »E« 52—54. KUŠAKOVICA KAL0D0NT najboljša pasta za zobe •fr Sadjarji, oglejte si o priliki kmetijske razstave tudi A r b o r i n in druge izdelke za pokončevanje škodljivcev, ki jih razstavlja na velesejmu tvrdka Chemotechna v lastnem paviljonu. Izšto le in se dobiva v Prodajalni KTD H. Ničmanovi: Dr. Mihael Opeka VEČNA KNJIGA Deset govorov o Sv. Pismu. Cena 16 Din, po pošti 1*50 Din več. Ljubljana O Acroplan »Ljubljana«. Nepredvidene tehnične ovire so prihod našega prvega aviona nekoliko zakasnile, tako da bo sprejem v Ljubljani mogoč šele čez kakih 10 do 12 dni. Dr. Rape, ki je bil od kluba poslan v Nemčijo, da prevzame aparat, se je vrnil s poročilom, da mora aparat prevzeti »Die deutsche Versuchs-anstalt fiir Luftfahrt«, kar se bo izvršilo te dni, nakar bodo šele k aparatu izstavljeni uradni dokumenti, ki so potrebni za prevoz aviona iz Nemčije v inozemstvo. Obrnili smo se tozadevno na vse merodajne činitelje; da se stvar pospeši. Ko bo vse v redu, bomo prijatelje obvestili o dnevu prihoda aviona. — Aero-klub. O Velike konjske dirke, največja konj-skosportna prireditev, kar jih je videla doslej Ljubljana, so na pragu. Še dva dni iu Ljubljani se predstavijo na lepo urejenem dirkališču pri Devici Mariji v Polju najboljši 'Jahači in vozači s prvovrstnimi dirkalnimi konji. Na mnoga vprašanja glede totalizatorja odgovarjamo, da bo vsem omogočeno staviti na najboljše konje in dobiti visoke zneske, komur b sreča mila. Sploh bo v soboto in v nedeljo vojaško vežbališče kraj, kjer se bo nudil vsem brez izjeme izreden užitek. Ne zamudite te velike izredno zanimive prilike! Preskrbite si pravočasno vstopnice v pred-prodaji pri tvrdki J. Goreč v palači Ljubljanske kreditne banke ali pa v trafiki Sever v Šelenburgovi ulici. O Krekova mladina Ljubljana. Vse tovariSe in toyarišice obveščamo, da se vrši prva pevska vaja v soboto 24. t. m. v prostorih Šentpeterske prosvete, poleg cerkve Sv. Petra. Pridite gotovo vsi. Vabijo se tudi novi člani in članice, kateri imajo veselje do petja. —- Odbor. © Izlet v Kanin. Bistrico priredi frančiškanska Prosveta v Ljubljani v nedeljo 25. septembra. Nedeljsko dolžnost naj cenj. člani in članice opravijo že v Ljubljani. Vlak odhaja z južnega kolodvora ob tričetrt na 8. V Kamnik bomo dospeli okoli 9. Okoli pol 12. bomo v Bistrici. Za gorka jedila je v koči po nizki ceni dobro preskrbljeno. Zvečer ob 8. se bomo vrnili z večernim vlakom domov. V slučaju slabega vremena izlet odpade. Cenj. člani in članic© in drugI dobrodošli! Ne zamudite ugodne prilike in posetite v velikem številu prijazno in romantično Gorenjsko. — Odbor. O Na ženski obrtni šoli se vrši vpisovanje izrednih učenk (hospitantk) za šivanje ali vezenje 22. in 23. septembra ob 10. in io. Pouk se prične z mesecem oktobrom. © »Združenje gledaliških igralcev«, mestni odbor Ljubljana, ima svoj redni občili zbor v nedeljo 25. t. m. ob 10. dopoldne v opernem gledališču (zborova dvorana). — Odbor. © »Ljubljana« ima danes zvečer ob 8. prvo redno pevsko vajo. Vsi ločno. Novi člani dobrodošli. — Pevovodja. © Tatvine. G. Heleni S., uradnikovl ženi, je v gnječl na pokrajinski razstavi neznan žepar izmaknil torbico z vsebino 300 Din. — Hlapec A. B. je svojemu tovarišu Antonu T. pokradel več obleke, vredne 1000 Din. © Pogrešan. Ze več dni se pogreča 18Ietni trgovski vajenec Leopold Kotar pri irgovcu Rah-netu na Selu. Dečko je 10. I. m. nezn mokam odšel. Je srednje velike postave, okroglega obraz« in oblečen v novo obleko. Kdor bi kaj vedel o njem, nnj sproči oblastem. © Portugalka prinm F. F. Plešljivička se toči samo v Aškerčevi kleti nasproti Obrtne šole. Vabite se na poskušnjo! 0 Razstava in zaloga pletilnlh slrojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju. _ Ljubljana, Židovska ulica 5. © Nogavice vseh vrst v veliki Izbiri in najceneje pri Dobeic-u, Pred škofijo 15. Maribor □ Onim, ki niso bili vpisani t roKmi imenik! Vsi, ki pri teh volitvah niste "bili vpisani v volivni menik, poskrbite to čimprej, da ee vas vpiše. Za naše somi&ljenike napravimo sami reklamacije, treba se je le prijaviti v našem tajništvu v Mariboru, Koroška cesta 1. □ Navdušenje med dijaštvom za uspešno delo naših krogov, da se ohrani gimnazija, je včeraj dopoldne, ko je dospel sSlo venec«, na-rastlo do glasnih in iskrenih manifestacij že na dvorišču gimnazije in potem po ulicah. V enaki meri kot navdušenje za one, ki delajo aa ohranitev gimnazije, pa je zavladalo med dijaštvom ogorčenje zoper SDS, ki skuša tako važno zadevo, katero je sama povzročila, ko je še bila na vladi na velikem županstvu, 'izdaj eksploatirati za svojo škrahirano politiko. □ Težave gostilničarjev v Maribora. Go-stilničarstvo v Mariboru bojuje danes hud boj tca obstanek. Vedno novo nalaganje bremen od občine in države ubija vsako podjetnost in jjemlje gostilničarjem skoro ves zaslužek. Še huje pa jih ogroža konkurenca točilnic in dalmatinskih kleti. V zadnjih letih se je otvorilo v Mariboru 65 novih vinotočev, branjevcev in trgovcev z vinom, ki prodajajo vino stoječim gostom ter delajo z mnogo manjšo režijo in Btroški, kakor gostilničarji. Zlasti v dalmatinskih točilnicah se proda ogromne količine •vina. To konkurenco gostilničarji težko občutijo ter ogroža naravnost njihov obstoj. Gostil-eičarska zadruga je pričela z energično akcijo, da gostilničarski stan reši iz težkega položaja ter mu omogoči nadaljnji obstoj. Na me-rodajnih mestih dela zadruga z vsemi razpoložljivimi sredstvi, in upati je, da bo imelo njeno delo uspeli. Saj je v interesu občine, ikakor države, da je gostilničarstvo dobro razvito in gospodarsko močno, ker prispeva znatne vsote za občinsko in državno blagajno. □ Dr. Valerija Valjavec se je preselila v Aleksandrovo cesto 6 (Zadružna gospodarska banka) ter ordinira od 8 do 9 in od 2 do 4. O Cercle francais. Francoski krožek v Mariboru bo otvoril začetkom oktobra zopet svoje francoske kurze za otroke od šestega do dvanajstega leta in začetniški, dva nadaljevalna in konverzacijski kurz za odrasle. Prijave za otroške kurze se bodo sprejemale od pondeljka 26. septembra do 1. oktobra vsak dan od treh do štirih popoldne v društveni čitalnici, na državni gimnaziji, za odrasle pa v torek, dne 4. oktobra od šestih do sedmih zvečer v drugem nadstropju moškega učiteljišča. Pouk v kurzih za odrasle se bo ■vršil kakor doslej ob torkih in petkih od šestih do sedmih zvečer na moškem učiteljišču. Razen tega namerava krožek prirejati po enkrat na teden konverzacijske sestanke z omejenim številom udeležencev pod vodstvom odlične francoske gospe. Kdor se jih želi udeleževati, naj pride v soboto, dne 24. septembra, ob šestih zvečer v dru-^ttveno čitalnico, da se soglasno določita dan in ,ur^ tehi sestankov. ' □ »Maribor« ima ob petkih skupne pevske vaje in ne več ob četrtkih kot lnnsko leto. Novi se lahko še vedno priglasijo. Ponovno vabimo naše somišljenike in somišljenice, da pristopijo k »Mariboru«. □ Popravilo cerkve sv. Jožefa v Studencih, teta 1923 je konkurenčni odbor na poziv okrajnega glavarja dal popraviti stolp. Za to popravilo je konkurenčni odbor najel posojilo, ki do danes le ni porevnano, ker glavarstvo kljub ponovni zahtevi konkurenčnega odbora še ni razdelilo vsote na vplačilo davkoplačevalcem. Glavarstvo je mnenja, da naj se počaka z razdelitvijo tega zneska do končne poprave cele cerkve. Ker je zdaj stolp znova potreben popravila, bodo Studenčani končno le podvzeli akcijo, da Se cerkev popravi. Pohvalno moramo omeniti, da je večina Studen-žanov za to, da se cerkev popravi, le nekaj prenapetih hujskačev še dela proti. Upamo, da se bo pa tudi tem z dobro besedo dopovedalo, da je to delo potrebno. □ Zadruga čevljarskih mojstrov naznanja vsem svojim članom, da se vrši četrta toletna pomočniška preizkušnja sredi meseca oktobra t. 1. Piošnje za pripust k preizkušnji je vložiti najpozneje do 1. oktobra pri načelniku zadruge, g. Antonu Krajcarju, Orožnova ulica 6. □ Angleški učni tečaji. »Društvo prijateljev angleškega jezika in prosvete v Mariboru" priredi letos zopet dva učna tečaja angleščine, in sicer tečaj za začetnike in nadaljevalni tečaj, oba vsak ponedeljek in četrtek od pol sedme do pol osme tire zvečer v državni realki. Začetek tečajev dne 3. oktobra t. 1. Pismene prijave naj se naslovijo na: Angleški krožek, državna realka. Ustmeno pa se je prijaviti pri knjižničarju društva v društveni čitalnici v Vesni vsak petek od pol 6. do 7. zvečer, Ako se prijavi dovolj udeležencev, se bo otvoril tudi konverzacijski tečaj z 2. tedenskima urama. Učna pristojbina kakor do sedaj 40 Din mesečno, za dijake 30 Din. □ Gnusen zločin. V torek popoldne je našel «odni svetnik g. dr. Tombach v bližini Treh ribnikov v gozdu jokajočo osemletno deklico, ki Je povedala, da jo je izvodil v gozd neki moški ter zlorabil. Deklico je spravil na policijo, kjer je izjavila, da dotičnega moža na videz pozna. Ko jo šla v Gosposki ulici, jo je poklical k sebi, ji kupil za en dinar sladoleda ter ji nato obetal denar in slaščice, če gre z njim. Peljal jo je mimo Treh ribnikov v gozd proti Wolfzettlu, kjer je izvršil svoje gnusno dejanje. Policija je zločincu že na sledu. □ Policijski drobiž. Včeraj je policija izvr-Slla eno aretacijo. Prijav je bilo 17, med temi 6 radi cestno policijskega reda, 1 radi goljufije, 1 radi telesne poškodbe,' 1 radi tatvine v izložbenem oknu, 1 radi posilstva, ostale pa radi raznih manj-Sfh prestopkov. □ Vlom v izložbeno okno. V noči od torka M sredo so do sedaj neznani vlomilci odprli stransko izložbeno okno galanterijske trgovine Cerne-tig v Aleksandrovi ulici ter odnesli 12 ducatov žepnih robcev v vrednosti 1800 Din. V okno, ki se da z lahkoto odpreti, so vdrli s pomočjo ponare- enlh ključev. Lastnik trgovine sumi, da so vlom zvršili zidarji, ki so v isti noči nekaj v bližini popravljali. □ Goljufije s starimi srečkami. V Mariboru se Je zadnje dni pojavil neki agent, ki prodaja srečke razredno loterije. Nekaterim osebam pa je ponujal staro srečke, ki so bile že davno Izžrebane. Ni nam znano, ali se mu je ia guljufija posrečila, vsekakor pa Je opreznost pred aličnfml agenti potrebo«. Celje er Prireditev dekliške Marijine druibe v Celja. Ob priliki proslave 25 letnega obstoja priredi dekliška Marijina družba v Celju v nedeljo, dne 25. septembra popoldne v Narodnem domu v Celju prireditev s sledečim sporedom: Slavnostni govor, petje, deklama-oije ter igra v štirih dejanjih »Goslarlca naše ljube Gospe«. Cisti dobiček prireditve je namenjen misijonom. K prireditvi so iskreno vabljenj vsi prijatelji Marijine družbe in sploh vsi, ki so vneti za vzore lepega verskega življenja. Zlasti so dobrodošle sosednje Marijine družbe. ■©■ Razstava kuharskih itdelkor, ki jo priredi prihodnjo nedeljo celjski orliški krožek kot uspeh svojega dvomesečnega kuharskega tečaja, se bo vršila v mali dvorani celjskega Narodnega doma in bo odprta od 7 zjutraj do 17. Vstopnina 2 Din za osebo. Kuharski izdelki so tudi naprodaj. Občinstvo vabimo, da si razstavo v obilnem številu ogleda. V nedeljo v Tremerje! Požrtvovalni in delavni tremerski Orel priredi v nedeljo, dne 25. septembra ob 3 popoldne v Tremerjih akademijo z govorom, deklamacijo, telovadnimi točkami in vprizoritvijo burke »Pogodba«. — Celjski prijatelji tremerskega Orla bodo porabili lep sprehod v Tremerje gotovo tudi za obisk te akademije. & Seja občinskega sveta celjskega. Prihodnja seja celjskega občinskega sveta je sklicana za petek 23. septembra ob 6 zvečer. Na dnevnem redu je predvsem volitev upravnega odbora Mestne hranilnice, poročilo odsekov ter izpopolnitev raznih občinskih odsekov. Predzadnja »Nova doba« skuša na svoj znani način poročati o odstopu občinskega svetnika g. Gračnerja ter trdi stvari, ki smo jih mi že davno označili kot podlo laž. Ugotavljamo ponovno, da je g. Gračner star član SLS, da je kot tak kandidiral na listi koali-ranih strank in da je odstopil ob popolnem soglasju z vodstvom celjske organizacije SLS, kj ničesar ne ve o tem, da bi se moral g. Grač-ner umakniti v dobro kakemu »zavednejše-mu« Nemcu. »Nova doba« bo sicer svoje trdila naprej, ker se je tako pač naučila od. »Jutra«. Pomagalo ji niti to ne bo, če ji povemo, da je na mesto g. Gračnerja poklican v občinski svet g. prof. Anton Cestnik, ki mu veljaki okoli »Nove dobe« v nacionalnem oziru ne sežejo niti do gležnjev. Naj bi si raje »Nova doba« ob tej ipriliki zapomnila in se naučila, kako znajo koalirane stranke sedanje večine v občinskem svetu držati svoje dogovore. Ještlca pri Ljubljani Vlom. Prejšnji teden je bilo na nepojasnjen način vlomljeno v malo sobo društvenega doma, kjer se nahajajo arhivi in garderobe tukajšnjih društev. Tat je odnesel novo, letos kupljeno svileno žensko obleko, ki se porablja kot garderobni komad pri salonskih ali viteških igrah. Opozarjamo nn ta slučaj orožništvo, ker se je tovrstni vlom ponovil v zadnjem času kar dvakrat zapored. KamutiH ProSnJa na poštno ravnateljstvo. Lastniki telefonov v Kamniku uljudno prosimo p. n. poštno ravnateljstvo, naj da popraviti, oziroma izmenjati telefonski aparat v poštnem uradu. Sedanji je že tako izrabljen, da sc zaklopke ne odpirajo več na poziv mehanično in je treba zveze često iskati osebno, kar dela privatne telefonske aparate odveč. Tudi sicer ne odgovarja aparat kamniškim prometnim potrebam, o čemer se p. n. ravnateljstvo lahko prepriča vsak dan. — Druga prošnja je vpeljava dostave po sclskih pismono-ših vsak dan tudi za občine Nevlje in Mekinje. Pred vrati Kamnika sta obe občini, a prejemata pošto samo vsak tretji dan, kar povzroča velike I neprilike. Saj je vendar kamniška pošta visoko aktivna in bi bilo le prometu v dobro, ako ravnateljstvo naši želji ustreže. Apeliramo na uvidevnost gospoda poštnega ravnatelja in ga prosimo, naj obema gornjima prošnjama čimpreje ustreže. Vsled po poplavi podrte ceste v črni ie Parna žaga v Kamniku že odpovedala službo polovici dclavccv in če ne bo promet kmalu upo-stavljen, grozijo še nove odpovedi in popolna ustavitev obrata, Beda med delavci je vsled odpusta velika in je pomoč nujno potrebna. Vnovič pozivamo vse merodajne faktorje, da priskočijo bednemu delavstvu na pomoč in ukrenejo vse, da se dobe čimprej sredstva za popravo ceste v Črni. . Pustolovec. Pretekli teden se je pojavil v Kamniku mlad moški, ki se je Izdajal za bivšega atašeja, ministra in sedanjega načelnika v zunanjem ministrstvu ter še več podobnega. Dvetn strankam je napravil razne prošnje in zahteval precejšnje zneske za koleke. Stranke pa so Iz previdnosti obvestile orožništvo, a premetenec |e ušel. Zanimivo je, da se je, ko ga je tuk. davčni upravitelj g. Tome, ki ima na Žalah observatorij in ki ga je pustolovec s samozavestnim govorjenjem tako očaral, da mu je šel pokazat svoje aparate, Izvrstno razuihel na vsak vijak In vse aparate. Znamenje, da sc jc neznanec moral ba-viti ie z vsem mogočim. Svarimo javnost pred pustolovcem, ki Hoče živeti na račun drugih. Ko so ga orožniki preiskali, so našli pri njem celih 3 Din in star vozni listek. Ko pa so i zaslišanjem hoteli ugotoviti njegovo identiteto, jo je poplnal. jSodo mesto Vantfalizem. V noči na 19. septembra t. 1. sa neznani ponočnjaki lzruvalt iz tal železne klopi, last mest. obilne, ki so se nahajale v grraskom drevoredu ter jih deloma obrnili, delom« zmetali preko meje. Kaj je napotilo neznane zlikovce k temu dejanju, ni znano. Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglasi spodaj navedena pogreMnca za mrtva, ker se more o njih po prg. 1., zakona z dne 31. marca 1918. domnevati, dn sta umrla Jožef Klemenčič, posestnikov brat, rojen 1, 1899 v Dobu št. 4, sodni okraj Višnja gora, od|«l leta 1914 ob mobilizaciji š 27. domobranskim pohot nim polkom v Galicijo in prišel 8. septembra 1914 pri Grodeku ranjen v rusko ujetni&tvo, od takrat neizvesten. Oklicni rok poteče 1. marca 1928. Josip Vovk, rojen 21. februarja 1878, posestnik v Dragi, občina Št. Rupert pri Mokronogu. Bil kot vojak 17. pehotnega polka najprej na srbski, pozneje na ruski fronti fer prišel meseca avgusta 1917 v rusko jetništvo, zadnjič je pisal iz bolnice v Rostovu dne 5. novembra 1917. Oklicni rok poteče 1. aprila 1928. Vsak, kdor bi kaj vedel o katerem teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču. Kočevje Proračun o potrebščinah in kr!t|u okrajnega cestnega zaklada za L 1928. je sestavljen in jc na razpolago vsem občanom v smislu zakona štirinajst dni, in sicer od 20. sept. do 3. okt. t. 1. v občinski pisarni cestn. okrajnega odbora v Kočevju. Slučajni ugovori ali opombe o sestavljenem proračunu naj se v tej dobi vlože pri cestnem okrajnem odboru ali njegovem predsedniku g. Jakobu Povšetu v Stari cerkvi pismeno v običajnih uradnih urah ali naj se dajo na zapisnik. Kje je red. Prebivalci na Rudniku in v Šalki vasi dobivajo poŠto cel dan kasneje kot bi jo morali in kot jo dobivajo prebivalci drugod. Ali bodo samo ti tako udarjeni in v taki bližini mesta? Nekateri hodijo osebno vpraševat na pošto, drugi si pomagajo na ta način, da naslavljajo časopise na svoje prijatelje v mestu, da jim je tako omogočeno zasledovati dnevne vesti. Vprašamo, ali se bo tudi tu napravil enkrat red ali no. Ali se res ne more dobiti nobenega, ki bi redno donašla dnevno pošto na Rudnik in Šalko vas? Pritisk na delavce. Prvi začetki volivne borbo so tu. Delavstvo nima zaščitnikov in to izrabljajo nekateri preddelavci, ki hočejo igrati vajete gotove stranke. To v času, ko se sestavljajo kandidatne liste, da bi delavce odvrnili od podpisov na liste drugih strank in jih, če drugače no gre, s straho-vanjem pritegnili nase. Groze jim, da bodo spo-deni iz službe, ako ne bodo hoteli tja, kamor jim bo diktirano. Mi povemo samo, da bomo natančno zabeležili vsak tak slučaj ln ga tudi obelodanili. Roke proč od našega delavca! Občinska seja. Dasi so bilo obljubljene na prvi seji pogostejše seje, se je izvršitev to obljube, deloma vsled exodusa nemškepta kluba in izjave istega, da se nemški zastopniki ne bodo udeleževali sej do preklica znane Izjave župana dr. Sajo-vica, onemogočila. Po dolgem prestanku je bila sklicana seja dne 20. t. m. ob 7 zvečer. Vzbudila Je zanimanje zategadelj, ker so se je topot udeležili tudi Nemci. Točno ob četrt na 8 se je seja pričela ob navzočnosti vseh odbornikov. Preden se je prešlo na dnevni red, je izrazil g. žmpan dr. Iv. Sa-jovlc svoje začudenje nad navzočnostjo nemškega kluba, ki nI v skladu z znano obtožnico, ki so jo svoj čas podali Nemci. Obenem pristavi, da on sploh ni imel namena z dotičnimi izrazi žaliti Ko-čevarjev, da je bila to le formulacija pred sodiščem. Po členu B. zakona o abstinenci, ki je brez prave podlage, bi pravzaprav nemški zastopniki izgubili pasivno volivno pravico. Ko je vprašal, če dotično izjavo še vzdržujejo, je vstal odbornik g. Kresse ln prečital Izjavo v imenu nemškega kluba, v kateri nemški odborniki izjavljajo, da svoje vloge z 21. julijem 1927, št. 10-27, s katero so položili občinske mandate, ne vzdržujejo več ln so bodo odslej zopet udeleževali občinskih sej. S tem se Je prešlo na prvo točko dnevnega reda: Poročilo župana, ki je izvajal: Na zadnji seji se je skleniio, da se sezida pet stanovanjskih hiš (eno- in dvodružinskih) med Morocuttijevo hišo in hišo, v kateri se nahaja lekarna in to sporazumno z Mestno hranilnico in premoženjsko upravo. Eventuelno bi se zadaj napravilo kopališče s toplo in mrzlo kopeljo. K temu sklepu je g. Alojz Kresse vložil pritožbo, češ da v sedanjega župana nima popolnega zaupanja in da v Kočevju spioh ni govora o kakem pomanjkanju hiš. Na podlagi tozadevnih poizvedb, ki so dokazale ne-utemeijenost trditev g. Kresse-ja, je predsednik oblastne skupščine dr. Natlačen pritožbo odbil kot neosnovano. S tem je treba zdaj računali. Občina bo poskrbela za gradnjo stanovanjskih hiš potrebna zemljišča, z energičnim delom pa se bo moglo začeti šele spomladi. — K drugi točki: Ukinitev V. razreda na tukajšnji realni gimnaziji, se je oglasil g. profesor Ign. V o š t a r. Nevarnost za ukinitev višjih razredov radi malega števila učencev datira že iz avstrijskih časov, ko so tudi Nemci morali posredovati na Dunaju, da bi to preprečili. Predvsem iz socialnih in ekonomskih razlogov je treba uvesti akcijo, da se gimnazija ohrani. Naša gimnazija stane državo le circa 300.000 Din, dočim je ministrstvo računalo, da stane popolna gimnazija državo circa 7,700,000 Din. Ker bi se odvzela le višja gimnazija, bi bil prihranek le circa 60.000 dinarjev. Zato ie upanje, da so bo z novim finančnim zakonom stvar popravila. — K temu poročilu pripomni g. župan, da naj bi se V. razred vzdrževal privatno, češ da jo »Dijaški dom' že zdaj v stanu, da vzdržuje dve učni moči. Ob novem fin. zakonu pa naj se odredba q redukciji prekliče. G. prof. VoStar izjavi, da jc profesorski zbor pripravljen brezplačno poučevati V. razred, ako ni drugače in predlaga, naj se pošlje v Belgrad deputacija treh članov, Med slučajnostmi se je rešitev prošnje koprivniške občine, da se g. Henrik Turžanski sprejme v mestno občino, preložila. Nato se je seja zaključila. 5talistitna ugotovitev. Ker je dekret o redukcijah višjih razredov srednjih šol zadel tudi naSo gimnazijo, bo zanimivo, čc pogledamo, koliko učencev je na naši gimnaziji. V prvi razred so jih je vpisalo 61, v drugi 51, v tretji 57. v četrti 49, v peti 38, v šesti 22, v sedmi 21, v osmi 18. Skupaj 312 učencev, kolikor jih la gimnazija nI imela skozi celo dobo svojega obstoja. Baš lotos, ko jo doseglo število učencev na gimnaziji višek, pa pride brzojav o ukinitvi V. razreda od dne 30. t. m. dalje- Mnogim revnejšim učencem iz kočevskega okraja bo tako onemogočeno nadaljevali za-željene študije v višjih razredih In doseči maturo. Prosimo našega e. poslanca, da se zavzame za tiadaljnji obstoj višjih razrodov na naši gimnaziji. Metlilca Trgovine rastejo kot gobe po dežju. O. Pf.j-kovič je pol svoje hiše predelal za trgovini, g. Pe-čamič, ki je sedaj še na Suborju, pa nreu.-oja uoi svojo v Metliki kupljeno hišo v ličen Ir^jvski lokal. Ciilfa Prežganje. Sprejem novega župnika. Dno 15. sept smo slovesno sprejeli novega župn. g. J. Stu-pica. Pozdravili so ga g. župan v imenu občinskega odbora, zastopniki raznih društev, šolska mladina in množica furanov. Mimo visokih mlajev in slavolokov je Sel novi g. župnik v lepo okrašeno župno cerkev, kjer je g- dekan Rihar iz šmartna v prelepem govoru orisal noslanstvo duhovnikovo. Nato je novi g. župnik dal blagoslov z Najsvetejšim. — Dal Bog, da bi novi g. župnik, ki jc znan kot vzoren duhovnik čim večje število let deloval v kraju svojih iskreno mu vdanih faranovi Ljudski oder v Smarlnem. V nedoljo ob treh liupoldne so je otvorilo domače gledišče z igro: Bele rože. Prostori so bili vsi zasedeni ln nabilo nolnl Tudi gmoten uapeh jo bil gotovo povolen. Viiek kulture so pokazali litijski demokratje, ko so pred volitvami potrgali našo plakate po Liliji in po Gradcu vse prav do zadnjega. Mi smo njihovo »trojko« v miru pustili, zato so dobili tudi pri volitvah poSteno zaslužen »dritte«. Tega niso storili kmetijci, saj jih jo v litijski občini samo pet; da so dobili 10 kroglic, pride odtod, ker se je pet naših zmotilo in so vrgli v prvo skrinjico. Tudi socijalisti in komunisti —■ 4 ln 5 glasov — niso zmožni te surovosti, sicer so pa itak kapitaliste, bankirje in orjunaše volili. Kes, strašna slepota je pri njih I Kako visoko stojimo mi nad liberalci v srčni in umski kulturi! Tako na primei še danes visi plakat za dr. Kramerjev shod, in t« celo na cerkvenem kostanju pred cerkvijo. Zat« srčno častitamo sokolskemu odseku, da bo te dni v šoli priredil za svoje člane izobraževalni tečaj, da bo imel mlajši rod več kulture in olike kakoi pa stari liberalci. nrežlce ob Savi Nov zdravnik. Zobozdravniški atelje je otvoril v bivši dr. Horvatovi vili dr. Hinko Sever iz Kostanjevice. Natakclišče za bencin. Tvrdka Mattheis-ovi nasl. gradi sedaj moderno natakališče za bencin pred svojo trgovino na glavnem trgu. Žlrl Prosvetno društvo jo otvorilo v nedeljo zimsko sezono z igro »Maryša«. To igro so vprizorili tu pred nekaj leti tratarski dijaki in je občinstvu zelo ugajala. Tudi sedaj moramo reči, da dramatični odsek za otvoritev ni mogel izbrati kaj boljšega. Ker v nedeljo žo marsikdo ni več dobil vstopnice, opozarjamo, naj si jo drugič vsak preskrbi v predprodaji pri Ivanu Seljaku v Stari vasi. Žita smo lotos tu malo pridelali, tembolj sla uspela krompir in proso, pa tudi turščica obeta dobro letino. Sadja ni bilo že več let in ga bo tudi letos malo. Oblastni odbor je dovolil za popravo električne centrale na Fužinah poldrug milijon dinarjev posojila. Popravo je prevzela družba »Obnova«; z delom prične že ta teden in upamo, do bo do zime dovršeno. IPtuf Izlet nemških zgodovinarjev. Zgodovinarji iz Nemčije, Švice in Avstrije imajo te dni v Gradcu svoj kongres. Dne 24. t. m. poselijo tudi našo mesto. Hrastnilc Prosveta. Pretekli teden je »Slovenec« poročal, da priredi »Krekova mladina« 18. t. m. igro »Tri sestre«. Ker so nastopile nepremagljive ovire, se je igra preložila na nedeljo 25. t. m. Predstava se vrši pri g. Al. Logerju. _ Na pokrajinsko raz-j stavo je tukajšnje kat. prosv. društvo poslalo več slik. .Naši nedeljski posetniki pokr, razstave pa vedo povedati, da sc jc pri »Prosvetni zvezi« naredila pomota, tako da je na naši sliki (igra Črno-šolec) navedeno sosedno izobr. društvo iz Dola. Opozarjamo posetnike na to, da ne bo tukajšnje društvo vsled tega prikrajšano. Kino Union prične s predstavami, če nc bo posebnih ovir, 2. oktobra. Zapravljanje in popivanje imajo nekateri za kulturen napredek. Čc je par šihtov več, več veselic. Pri takih prilikah pride podivjana mladina le preveč na svoj račun, tako da drugih potreb ne more videti. Pijanci se klatijo cele noči okrog in delajo kraval, saj sc jim nič ne zgodi. Kako pride mirno prebivalstvo do tega, da nima nočnega miru? Ce oblast veselicc dovoli, zakaj ne 3krbi še za red? Žalec Žalska orlovska zveza priredi v nedeljo, 25. septembra t. I. izlet na Gornjo Ponikvo. Ob 2. popoldne je javni nastop. Po telovadbi pa javna tombola z bogalimi dobitki. Dobiček je namenjen za zgradbo novega orlovskega domn. Ob priliki izleta si vlak lahko ogleda nove podzemeljsko jame z nebroj kapnikov. Prijatelji orlovstva vljudno vabljeni! -• Bog živil Mogašltea Slatina Visoki gostje r Rogaški Slatini. V nedeljo jo prispela v Rogaško Slatino soproga ministrskega predsednika g. Volje Vukičeviča s hčerko, sinom in zetom, v [>onedeljck pa patriarh Dimitrije na krajše okrepčilo. SlovLupta< se je v Ženevi med nemškimi in romunskimi delegati dosegel načelen sporazum. Glede odškodnine za po Nemčiji v okupacijski dobi izdane bankovce »Banoa generale« ee izvede transakcija na ta način, da plača Nemčija Romuniji 700 milijonov avstrijskih ta zdiorhkeni«teiiiatniatmiatxeoiatK atrijskih zlatih kron, katere pa vplača Romunija v smislu versajske pogodbe kot nasled-etvena država v skupno reparacijsko blagajno v Parizu. Enako sta se obe delegaciji sporazumeli glede romunskih predvojnih vrednostnih papirjev, ki 90 bili v nemških rokah. Finančni minister Bratiann naj bi bal sklenil z Nemčijo tudi dogovor o reorganizacija romunskih državnih železnic. Nasprotno pa je Bratiann pred kratkim sam izjavil, da je pri obnovi železnic zagotovljena udeležba francoskega kapitala. ZA PARLAMENTOM SE SENAT, v Varšava, 21. septembra. (Izv.) Poljski senat je bil danes odgoden. V senat je prišel vojaški adjutant Pilsudskega in prebral odredbo predsednika. »OSSERVATORE ROMANO« PROTI ZAVIJANJU, ž Rim, 21]. septembra. (Izv.) »Osservatore Romano« se ostro postavlja po robu zavijanjem zunanjega časopisja o evharističnem kongresu v Bologni, katerega označuje tisk za političnega. List naglala verski značaj kongresa in želi ,da se natančno loči vera in politika. List poziva časopisje, da se poslužuje milejšega tona v verskih zadevah. DROBNE VESTI IZ ITALIJE, ž Rim, 21. sept. (Izv.) Danes je bila spuščena v morje ladja »Saturnia«, ki je bila zgrajena v Trstu. Na obrežju jc bilo zbranih 100.000 ljudi, ki so prisostvovali slovesnosti; nad ladjo so krožili aeroplani Cosulich družbe. ž Rim, 21. sept. (Izv.) Za poveljnika vi-demske brigade je imenovan general Mom-belli, ki bo 1. oktobra prevzel poveljstvo. ž Rim, 21. sept. (Izv.) Italijanski kralj je bil te dni na letališču v Padovi. Včeraj je odpotoval v Gorico na Sabotin. Tam se je sestal z italijanskimi vojaki, ki so se udeležili svetovne vojne. ž Neapelj, 21. sept. (Izv.) V vulkaničnem Campo Flegrei se nahaja jezero Fusaro. Včeraj so pričeli iz njega izpuhtevati žvepleni plini, katerim so sledili močni vodeni curki. Veliko rib je uničenih. ž Rim, 21. sept. (Izv.) Včeraj je fašistična Italiia slovesno praznovala 57. obletnico zavzetja Rima. Papež ni na ta dan nobeno leto sprejemal avdienc. ž Rim, 21. sept. (Izv.) Italijansko časopisje zavrača poročila »Ere Nouvele« o nemirih v Italiji, češ da so za takšna poročila demantiji nepotrebni. V Italiji da je toliko tujcev, umetnikov in učenjakov, ki bodo poročali o resničnem položaju. Okrog 130 dopisnikov pošilja svojim listom iaži, ki se tiskajo. Ravno ti dopisniki bi lahko poučili inozemstvo o resničnem položaju v Italiji. VILJEM SE OGLAŠA, v Berlin, 21. sept. (Izv.) O priliki odkritja tpomenika v Tannenbergu je bivši cesar Viljem poslal Hindenburgu brzojavko, ki je sestavljena tako, kakor je prej Viljem imel navado sestavljati svoje objave: Brzojavka se glasi: »Tannenberg svetu znova kaže, za kaj je nemška .moč sposobna pod močnim smo-trenim vodstvom. Naj duh Tannenberga prešine naš raztrgani narod in ga zedini, potem bo zopet delal čudeže in pogumni vojaki, kateri m je spomenik posvečen, niso padli zastonj. Potem bo z božjo pomočjo šlo zopet kvišku.« LETALO »GERMANI A« V ANG0R1. v Angora, 21. sept. (Izv.) Letalo >Germa-Dia« je davi prispelo semkaj in s tem gladko zmagalo prvo etapo svojega rekordnega poleta. V UKRAJINI REKORDNA LETINA, v Moskva, 21. sept. (Izv.) Iz Ukrajine se poroča o rekordni letini sladkorne pese z 77 milijoni stotov, kar pomeni napram lanskemu letu 30 odstotkov več. Ruski sladkor je pred vsem važen kot izvozni produkt za orijent in centralno Azijo, Spori DANES SE VRSI ZNAMENIT DVOBOJ DBMPSEY—TUNNET. Dne 22. t. m .se bo v Chicagi vršil — kakro smo že poročali — boj med dvema največjima boksarjema sveta, Jack Dempsey-jem in Geno Tun-ney-jem. Ako eden izmed bojujočih pade na tla omamljen ter se ne dvigne v času, ko manager našteje do deset, je zapadlo svetovno prvenstvo onemu, ki ostane pokonci. Lani se je boj vršil v Filadelfiji, kjer je bila ogromna množica gledal-cov navzoča ter je prvenstvo odnesel Tunney. Samo vstopnina je lani nanesla 1,700.000 dolarjev, ali 94 milijonov dinarjev! Letos pa je zanimanje za izid še večje in ker se bo boj vršil na Soldiers Fields (kjer se je lani vršil Evharistični kongres), bo gotovo udeležba še večja. Zanimivo je, kako sta oba svetovna velikana postala boksarja. O tem piše neki angleški list obširno, iz katerega povzamemo tole: Pred dvanajstimi leti je prišel neki človek t nek salon (gostilno) v San Frančišku ter se poslu-žil jedil, ki 90 bila tam razpoložena po amerikan-skem običaju, da so bila za onega, ki je pijače naročil, prosta. Ker pa pijače ni naročil, ga je lastnik salona premeril z očmi, nato pa še z rokama ter ga hotel vreči na ulico. Nekaj časa sta se metala in suvala, h koncu pa podala prijateljsko roka Tako sta se srečala Dempsey in Kearns, ki j€ bil do pred par leti Dempseyjev manager. Demp sefy je bil miner v nekem kamnolomu ter zgubil službo, na kar je taval okoli ter se brez sredstev poslužil, kakor smo navedli. Sklenila sta pogodbo, da si bosta ves zaslužek delila. In lani je Demp' sey povedal poročevalcu angleškega lista, da j« do sedaj že nad pet milijonov dolarjev »zaslužil« z boksanjem, tako da je on do danes najbogatejši boksar na svetu. Za njegov prvi nastop je prejel dva in pol dolarja. Tri leta pozneje, ko je postal svetovni šp.mpijon, v boju z Jess Willardom, je pa dobil že 27.000 dolarjev, a lani, če tudi je zmagal Tunney. je prejel nekaj nad 950.000 dolarjev, ali po naše 52 milijonov dinarjev! Pred par meseci se je boksal v Bostonu z bivšim mornarjem Sharkeyjem tei ga v sedmi rundi premagal, za kar je prejel,zopet 250.000 dolarjev. Skoraj ob istem času ko se je Dempsey ruval v San Frančišku, je Gene Tunnej sedel v uradu neke newyorške parobrodne družbe ter zaslužil deset dolarjev tedensko. Ker ni imel izgleda, da bi v doglednem času napredoval, je pustil službo ter se podal k mornarici. Tu je spoznal, da je močan in da zna svoje pesti dobro uporabljati. Leta 1922 je postal ameriški šampijon v lahki atletiki v boju z 'Levinskim, naslednje leto pa z Grebom zopet zgubil. Toda zaslovel je šele leta 1925, ko je potolkel celo Tom Gibbonsa. Ko je premagal Demp6eyja, je prejel 200.000 dolarjev in seveda take svote še ni nikdar videl. Sedaj se zopet sniaeta in razen časti kot prvaku v boksanju, se mu ni treba bati. da bi kaj zgubil, kajti njegov delež v znesku enega milijona dolarjev mu je že določen. Med obema svetovno znanima boksarjema je velik kontrast. Dempsey je star 32 let ter je v gotovih stvareh podoben otroku, staremu pet let. Zajemljiv je za vsako malenkost, ki vzbuja veselje in smeh. Kadar pa se bojuje, je podoben razkačeni živali. Tunney je star 29 let pa je povsem drugačen. Je prijatelj dobre literature in kar je še več, jo tudi razume. Toda ima napako, da se rad baha in ravno radi tega ni tako priljubljen v -Ameriki. Toda tudi to je samo trenotno, kajti Demp-seya so sedem let zasmehovali in niso opustili nobene prilike, da bi mu ne oteževali življenja. Danes pa je v boksarskem svetu Amerike polbog. Mnogo je pridobil na priljubljenosti, ker je lani ni tako viteški način prenesel poraz. Kdo bo letos zmagal, ugibljejo na vse strani in stavijo visoke vsote, kakor je že pri anglikanskih narodih običaj in tako bo v četrtek v čikagi velik narodni praznik, kjer bo vse, kar bo moglo dobiti vstopnice šlo na Soliders Fields, v oni ogromni stadion, katerega sliko je prinesel »lin-strovani Slovenec« preteklo nedeljo. VISOKOŠOLSKE TEKME V RIMU. Časopisi priobčajo sledečo skupno klasifikacijo visokošolskih prvenstev, izvojevanih v Rimu: Lahka atletika: Ogrska 131 točit, Francija 115, Italija 66, Poljska 50, Švica 39, Čslov. 35, Estonska 21, Avstrija 19, Haiti 10, Latvija 5, Ze-dinjene države 5. Nogomet: Italija 20 točk Avstrija 10, Ogrska 4. Plavanje: Italija 185 točk. Ogrska 79, Avstrija 17. Borenje: Italija 107 točk, Ogrska 37. Francija 34. — Tenis: Italija 29 točk, Francija 10, Čslov. 10. Poljska 4. Skupna klasifikacija vseh športnih panog: Italija 380 točk. Ogrska 251, Francija 159, Čslov. 59, Poljska 58, Avstrija 46, Švica 39, Estonska 21, Haiti 10, Latvija 5, Zedinjene države 5. -k Dunajska vremenska napoved za 22. september: Najprej bo ob zmanjšanem zračnem pritisku jasno. V severnih Alpah južno toplo vTema potem oblačno. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem, da je naša srčno ljubljena, nepozabna adopt. mamica in teta, gospa Marija Hom-Sogala raj. famernik hišna posesinica v sredo 21. septembra ob 11. uri ponoči po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti, Poljanski nasip ši. 8, na pokopališče pri Sv. Križu. Čas pogreba se bo objavil v julrišnji izdaji »Slovenca« med Ljubljanskimi novicami. LJubljana, dne 22. septembra 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Brez posebnega obvestila. Gospodarstvo Poslovanje z efekti na Uub-Ijanski borzi. Kljub izpopolnitvi ljubljanske ban«, se efektni promet ne mor« nič kaj razviti. Pa tudi uvedba par novih papirjev ni nič pripomogla k večjemu razmahu poslovanja z efekti. Med vzroki za to majhno poslovanje navajajo v prvi vrsti, da naši ljudje ne nalagajo svojih prihrankov v papirjih, pač pa rajše v hranilnice in banke, kjer seveda imajo manjšo obrestno mero, kakor bi jo dosegli pri vrednostnih papirjih. Temu so žal v veliki meri krive razmere, ki vladajo pri naših delniških družbah. Slab« izkušnje, ki 90 jih imeli ljudj« pri nakupu raznih bančnih delnic, gotovo niso pridobile novih kupcev za bančne papirje. Slaba publiciteta nekaterih delniških družb (pred nedavnim smo poročali, da neko podjetje že od ustanovitve koncem leta 1922. ni objavilo nobene bilance, mogoče je 9ploh ni sestavilo) tudi ni reklama za delnice teh družb, kar pa tudi ni v korist drugim delniškim družbam. Poleg tega so danes manjšinski delničarji in ti pridejo predvsem v poštev, večkrat izpostavljeni neugodnim iznena-denjem od strani večine vzemimo samo glede divi-dende. Sicer pa so se naši ljudje če navadili iskanja boljše obrestne mere: poglejmo samo, kotiko kupuje Slovenija državnih papirjev. Seveda se ves ta promet ne razvija na ljubljanski borzi to pa zato, ker ni v državnih papirjih na ljubljanski borzi nikake ponudbe. Zato se gre splošno na druge borze, ker se tam sigurno dobi prodajalec. Tu bi se dalo marsikaj napraviti, če bi pridobili dovolj naročil za prodajo državnih papirjev na ljubljanski borzi, ker Slovenija je v prvi vrsti kupec za te papirje, blaga pa nimamo ali pa se pojavi pri prav visokih kurzih. Sicer pa je efektni promet na vseh naših borzah pa tudi drugod po srednji Evropi padel na minimum. Špekulaciji prihaja v vedno bolj umerjene vode, ker ni več prilike za ogromne kurzne dobičke v inflacijski dobi. Efekti se nahajajo v veliki meri v tako zvanih trdnih rokah, kar seveda ne pospešuje borznega prometa. Pri vsem tem pa je treba tudi vpoštevati, da znaša danes minimalna vrednost delnic, ki datirajo na ljubljanski bor/.i, samo približno 300 milijonov dinarjev, v Zagrebu pa n. pr. ca 800 milijonov dinarjev. In tudi v Zagrebu se pritožujejo nad minimalnim prometom. Toda upati je, da se bo z normalizacijo gospodarskih razmer Tazvil obsežnejši promet z efekti na ljubljanski borzi. Inž. Jos. Skubic, Maribor. Prodiranje ansilaže. '.'/V ' Problem ansilaže za naše gospodarje ni nov. Pisalo se je o njem že mnogo, pa čeprav z malim uspehom; upanje pa je, da bo stvar dozorela, ko bo naš posestnik v stanu, investirati kapital tudi v te moderne zgradbe, ki mu bodo služile za konzerviranje krme, zlasti one, ki bi se sicer pokvarila ali pa ostala neizrabljena, kot je to često proti jeseni, ko nastopa deževje. Silo-zgradbe bodo omogočale, da se spravi in očuva ves pridelek, ki bi ga nam sicer deževje in slane ugonobile. Silo bo postal središče problema, kako dvigniti mlečnost krav tekom zime, ne da bi živinorejec moral kupovati močna krmila; konzerva iz sila bo prišla prav ob vsakem času, ko drugače ne bo mogoče preskrbeti živil, silo nam bo omogočal spraviti krmila, ki se sicer pri drugačnih načinih spravljanja v velikih količinah raz-gubljajo. Prav vsakovrstna so krmila, ki sama zarr niso vredna skoroda nič, a konzervirana postanejo izvrstna krma. Silo je zadovoljen z vsem: z zeleno koruzo, repnim listjem, listjem od korenja, travo, krompirjevko, z listjem z drevja in grmovja, solnčnicami in trs jem. Prav vse, kar vsebuje koKčkaj hranilnih vrednot, četudi jih živina ▼ surov »m stanju ne mara, prav vse so da upruviti v silo in kemična tovorna začne predelovati te snovi pod vodstvom in nadzorstvom gospodarja v žlahtne proizvode, za katerimi živina hrepeni in, ko jih dobi, jih res žre v pravem pomenu besede. Moderne silo - konsrukcije so okrogli stolpi, vse starejše načine: spravljanje v jame, v stoge in drugo načine. Silo raznih oblik in velikosti prvači danes po kulturnem svetu, kajti on je zaenkrat konzervna shramba, ki nam omogoča pridelke ne le spraviti ampak jih tudi obvarovati pred po-kvaro. Moderne silo-zgradbe gredo pa predvsem za tem, da krmila obvarujejo pred pokvaro in znanost, ki določa pravce tehniki, je danes že na silno visoki stopnji. Stvar tehnike pn je, da te pravce uveljavi, v kolikor je pač tehnika sama že napredovala. Dejstva govore, da gre tehnika silno hitro s pravcem, ki ga daje znanstvenik-gospodar, in danes imamo že celo vrsto načinov, po katerih se grade silo-zgradbe. Principi, ki jih mora graditelj sila uveljaviti, so zlasti: silo mora biti rentabilen, nepropustljiv za tekočine, ne sme biti podvržen rezzebi, mora biti nepropusten za zrak, varen v slučaju ognja in odpora proti razjedanju s strani kislin, ki nastanejo pri kemičnem pretvarjanju krmil v silu. Moderne silo-konstrukcije soo krogli stolpi, zgrajeni večinoma iz betona ojačanega z železnimi obroči. Imajo več vrat, skozi katera se more jemati krmila, a se morajo neprodušno zapirati. Pokrovi so leseni, isto stiskalnica, zgrajena na podlagi ravnotežja med pokrovom in utežjo. Pokrov mora biti konstruiran tako, da se teža pri stiskanju enakomerno porazdeli po celi površini in se ni treba bati, da bi se pri pritisku pokrov v sredini prelomil. To se omogoči na ta način, da je ves pokrov obit najpreje z drobnejšimi latami, vmes z debelejšimi, preko teh še močnejša bruna in končno najmočnejši tram, na katerega pritiska vsa teža uteži, obešene na močnem vzvodu, ki ga dvigam ali spuščam s pomočjo vinte in zobatega dvigala. Pokrov je Zgrajen iz mehkega lesa in skladi so utorjeni. Zgradba sama obstoji iz betonskih plošč, debelih po 5 cm ali več, plošče imajo isto utore, zgrajeni tako, da omogočajo večji ali manjši premer sila. Na graščini Haus am Pachern v Hočah pri Mariboru je ravnokar zgradila tvrdka Swaty in Pickl dva taka sila po sistemu »Iflan«. Ravno te dni so začeli polniti prvi silo z rezanico iz koruze zobana. Koruzo zreže stroj ameriške firme »Pe-beco< na električni pogon. Stroj je prvovrstne kakovosti in zelo enostavno konstruiran, zlasti radi količne krmil, ki jih reže, in pa radi transmisij-skega pasu, ki dovaja krmila. S posebno ročico se da ta transmisijski pas takoj zavrteti v nasprotno smer, čim bi prišla v stroj zanj ali za človeka nevarna stvar. Klinj ima stroj 2—3, ki so vse dobro zaprte. Posebna konstrukcija lopat v tem oklepu odnaša rezanico takoj izpod klinj in jih žene vsled zračnega pritiska v cev in skozi njo v silo-stolp. Stroj deluje lahko neprestano po celo dopoldne, ko se mu morajo zamenjati radi brušenja klinje, in nato zopet do večera. Rezanica se v silu nato enakomerno porazdeli po celem silu in nanjo nato spusti pokrov, da tlači rezanico. Ta dva sila na graščini Haus am Pachern, katerima bo sledil kmalu še tretji, sta do sedaj edina te vrste v Sloveniji in Jugoslaviji. Brez dvoma jim bodo sledili kmalu še novi drugod, kar je le pozdraviti z ozirom na dvig naše živinoreje. * * * Živinski sejem v Ljubljani 21. t. m. Prignanih je bilo 169 (prodanih 27) konj, 47 (39) volov, 34 (25) krav, 10 ("i) telet ter 70 (42) prašičkov za rejo. Cene so bile: za kg žive teže voli I. 9 Din, II. 8, III. 7, krave debele 5—6, klobasarice 3—4, teleta 13—14 Din, prašički za rejo po komadu 200-300, konji po kakovosti. Potoiaj na hmeljskih (riibtih. Žalec, 21. t. m. (Izv.) Kljub stalnemu položaju in celo izboljšanju na svetovnih tržiščih je kupčiju v Savinjski dolini •mdalje v zastoju. Mnogo so pripomogli k temu tudi novi hmeljarji, ki ponujajo svoj mnlovredni pridelek z vso vsiljivostjo, za vsako ceno. Kakor niso mogli in znali pridelati dobrega hmelja, svo- j jega blaga ne znajo prodajali na pravi način. Savinjskim so novi hmeljarji na ugledu škodovali, pa ludi na cenah. Zato je razumljivo, da savinjski hmeljarji zahtevujo z vsem poudarkom označevanje hmelja Zato žele, da so čimprej uvede obli-catno signiranje nori drž. nadzorstvom kakor v drugih državah. Zatec, 20. t. m. Nakupovanje se živahno nadaljuje. 2000—2250 Kč za 50 kg; Niirn-berg, 20. t. m. Dovoz 200, prodano 800 bal, prima čvrsta, ostalo neizpremenjeno. Nora driavna livarna. Kakor poročajo iz Belgrada, pripravlja ministrstvo šum in rud načrte za ustanovitev večje železolivarne. Devizni promet na naših borzah v preteklem tednu. Ljubljana 12 6 (11.95), Zagreb 41 97 (36.2), Belgrad 38 (30), skupaj 92.6 (78.15) milijona Din. Nihan, d. d. za ind. in trg. z losom * Zagrebu, ki kotira tudi na ljubljanski borzi, izkazuje za preteklo leto na kapital 28 milijonov Din izgubo 13.1 milijona Din napram 6.9 milijona izgube za 1925. Rezerve so vse odpisane, predlagano pa je, da se izguba za 1926 prenese na novi račun. vZlatarka<<-, ujed. tvornice zlatnino in srebr-nine, izkazuje za poslovno leto 1926—1927, ki se konča s 1. jul., na kapital 5 milijonov Din izgube 3,998.000 Din Podjetje ima obrat tudi v Celju in se bo na občnem zboru 30. sept. sklepalo o nadaljnjem poslovanju družbe. T&orsca 21. septembra 1927. DENAR. Na mednarodnih trgih je bil Berlin danes zopet čvrst. London je bil danes iskrtn po 276.30. Nevvvork in Pragn sta v Ljubljani pridobila 1 točko, dočim je Ne\vyork v Zagrebu celo popustil. Trst je bil tudi danes čvrst. Sploh je zadnji čas promet v devizi Trst znaten (danes 51.000. včeraj 67.000). Promet je bil danes sicer manjši kakor včeraj, vendarle znaten. Privatna ponudba je krila vse potrebe razen v Curihu in Dunaju, ki jih jo dajala Narodna banka. Mednarodno so se danes učvrstili Berlin, London, Pariz, Trst, zlasti pa Madrid. Ljubljana. Devize: Berlin 13.515—13.545 (13.53), Curih 10.94—10.97 (10.955), Dunaj 7.9925 —8.0225 (8.0075), London 276, 30 den., Nevvvork 56.65—56.85 (56.75), Praga 168.05—168.85 (168.45), Test 308.375—310.375 (309.375). Zagreb. Berlin 13.521—13.551, Curih 10.94— 10.97, Dunaj 7.9025—8.0225, London 275.95— 276.75, NeTvvork 56.626—56.826, Praga 168.05— 168.85, Trat 308.59-310.59. Belgrad danes radi praznika ni delal. Curih. Belgrad 9.13, Amsterdam 207.875, Berlin 123.50, Budimpešta 90.70, Bukarešt 3.225, Dunaj 73.08, London 25.2275, Newyork 518.52. Pariz 20.35, Praga 15.37, Trst 28.26, SoMja 3.75, Varšava 58, Madrid 91. Trst. Belgrad 32.32—32.36, London 89.32— 89.35, Newyork 18.34—18.36, Pariz 71.90—72.10. Dunaj. Devize: Belgrad 12.4925, Kodanj 189.95, London 34.5175, Milan 88.68, Nevvvork 709.40, Pariz 27.8325, Varšava 79.22. — Valute: dolarji 707.10, angleški funt 34.445, lira 38.62, dinar 12.46, češkoslovaška krona 21.02. Praga. Devize: Lira 183.75, Belgrad 59.45, Pariz 432.375, London 164.175. Newyork 83.7475. Dinar: Ne\vyork 176.125, Berlin 7.40. London 276.25. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani so bile danes Strojne nudene po 70 napram 80. včeraj. V Zagrebu so se državni papirji držali, zlasti vojna škoda. Tržišče bančnih papirjev je zanemarjeno. Na tržišču industrijskih papirjev je v Slavonija popustila na 9—11, Vevče so notirale 140— 145. Na dunajski borzi sta nekoliko popustili Trboveljska in Ruše, dočim je Kranj. ind. skočila od 51 na 54. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 140 den., Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 den., Strojne 70 bi., Vevče 135 den. Kranj. ind. 400 den., Ruše 2G0—270, Stavbna 56 den.,' šešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 83.50—84.50, agrari 53—55, vojna odškodnina 380—382, okt. 383—384.5, nov. 388 bi., Hrv. esk. 91, Hipobnnka 55, Jugo-banka 91, Praštcdiona 850, Ljublj. kreditna 140, Šečerana 548—550, Drava 565—570, Slavonija 9— 11, Trbovlje 485-490, Vevče 140—145. Bolgnul danes ni posloval. Dunaj. Podon.-savska-jadr. 83.15, Živno 102A Hrv. esk. 10.95, Alpine 49.75, Oreinitz 6.05, Trbovlje 61.75, Kranjska industr. 54, Ruše 85.75, Slavonija 1.3. BLAGO: Ljubljana. Les: išče se brusni iu tuntnskl les, bordonali, f. v. n. p. 250, iskana bukova drva suha f. n. p. po 19; zaklj. —; tend. noizpr. — Deželni pridelki (vse samo ponudbo; slov. post. plač. 30 dni, dobava prompt): pšenica bč. 78-79 kg, 2%, ml. tar. 340.5—842.5, ista oktober 350—352.5, sr, 78-79 kg, 2%, ml. tar. 337—338, slav. 78-79 kg, 295, ml. tar. 334—338; koruza bč. nav. vozn. 245—250, ml. tar. 240—245, moka pš. f. Lj. pri odjemu cel. vag. plač. po prejemu 490; zaklj. —; tend. mirna. Novi Siul danes radi praznika ni posloval. Dunaj. Tendenca na današnji borzi je bila malo slabša. \Viener Boden je bil za pol, potiska pšenica za pol do 1 šilinga cenejša. Notacijo so bile: pšenica 81-82 kg od crvoina 41.50, od Ilaides Kalos St. Belgrad 81-82 kg 41.50. Rž, ječmen in oves so obdržali svoje cene. Uradno notirajo v šil. vključno blagovno prometni davek brez carine za 100 kg: pšenica NVienerboden, nova fko Frnnz Jo-sefsbuhn 39-40.50, Nordwestbahn 38—89, march-feldska nova 39—40, gor. potiska 81-83 kg nova 44—41.50, II. ogr. 79-80 kg 41.75-42.25; rž tuz. marchfeldska nova 38.50—39, Wiener Boden 38— 38.50. 11. 37.25—37.75, gradiščanska 38.25—88.50. ostala 37.25—37.75, ogr. nova 38—88.25, Pester Boden 38.25—38.75; ječmen luz. izbran 40—43, srednji 35—38, za živino 32—33, koruza 28—28.50, ove» luz. nov 29.50—29.30, ogr. 25.50—25.30. Budimpešta. Tendenca je bila v splošnem zelo. čvrsta. Terminska kupčija se je začela v skladu z inozemskimi notacijami po višjih kurzih. Realizacije pa so pozneje povzročile oslabitev. Uradne notirajo: madj. pšenica okt. 80.80, 30.68, zaklj. 30.68—30.70, marec 33.28, 83.22, zaklj. 33.24—33.2(j; madj. rž okt. 29.14, 29, zaklj. 29—29.02, marec 30.50, 30.36, zaklj. 30.36 30.38; koruza maj 25.48. 25.46, zaklj. 25.46-25.48, jul. 26.12, 26.00, zaklj 26.06—26.08. Chicago. (Začetni kurzi; v oklepajih včerajšnji zaključni kurzi.) Pšenica za sept. 125.75 (—). za dec. 129.625 (130), za marec 132.875 (133.375): koruza sept. 97 (—), der. 98 (97.25), marec 100.5C (100.25); rž za dec. 96.50 (—); oves za dec. 48.12E (48.125). Ljubljanska porota. Stari grehi prihajajo na dan. Nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito. Veljavnost tega izreka jc občutil včeraj Alojzij Zal ar, 32letni bivši čevljarski pomočnik, rojen v Žalni pri Litiji in stanujoč v Studencih pri Mariboru. Moral je namreč dajati odgovor za zelo stare grehe, o katerih jc najbrže mislil, da iih jc že prerastla trava. Svoj pravi poklic rad zanemarja in se preživlja bolj s tatvinami. Največ tatvin, radi katerih ga toži državni pravdnik, izvira iz leta 1921. Tako je ukradel marca meseca posestniku Andreju Grčarju v Prcserju pri Kamniku in odnesel več obleke in drugih reči v skupni vrednosti 2176 Din. Meseca junija 1. 1921. je ukradel Frideriku Irgoliču v Razvanjah več obleke v vrednosti 1020 Din, mesec dni kasneje pa na Malem vrhu pri Šmarjah Frančiški Železnikarjcvi perila in obleke za 1135 Din, novembra meseca v Žalni Neži Križmanovi raznega orodja in obleke za 958 Din, decembra meseca pa Francu Smrekarju v Podlipoglavu za 2325 Din obleke in perila. Tatvine jc nadaljeval tudi v 1. 1922. Tako je napravil februarja meseca 1. 1922. v Peržanu pri Št. Vidu v stanovanje Jožefe Kožuhove velik vlom in odnesel do malega vse, kar se fe nahajalo v sobi obleke, čevljev, orodja in dragocenosti v skupni vrednosti 6757 Din. Junija meseca je vlomil v hišo Franceta Haljana v Spodnji Slivnici in odnesel za 562 Din raznega orodja. Leta 1923., avgusta meseca, je vlomil v stanovanje Jožefa Rudnika v Usnilcu in odnesel raznega blaga v vrednosti 1777 Din in končno je vlomil šc leta 1925. v stanovanje Jožefa Viranta v Ponovi vasi in odnesel za 3055 Din obleke in perila. Izvršil pa je še tri manjše poneverbe. Skupna škoda, ki jo jc Zalar povzročil s svojimi tatvinami, presega vrednost 20.000 Din. Zalar jc bil v posesti legitimacije nekega, že več let mrtvega Rudolfa Lechnerja iz Avstrije in je s pomočjo te legitimacije dalj časa vlekel naše oblasti za nos, ki ga nikakor niso mogle izslediti. Kot Lechncr je bil nekoč aretiran radi tatvine, obsojen in izgnan v Avstrijo, odkoder se je seveda kmalu vrnil. V Mariboru jc bil nekaj časa celo delovodja in solastnik čevljarske delavnice v Studencih. Če bi se pošteno bavil z delom, bi ne prišel na porotno klop, tako pa sc je raje pečal s tatvinami. Zalar jc tuji imovini zelo nevaren človek. Mark Tvvain; Kraljevič in siromak. 18 Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. Te besede so v toliki meri razjarile obe živini, da sta se brez vsakega tratenja časa lotili svojega dela. Krepko sta obdelovala dečka, nato pa sta pretepla še dekleti in njuno mater, ker so pokazale sočutje do žrtve. >Sedaj se pa poberite spat!« je kričal Kanti. »Vsi, kolikor vas je. Zabava me je utrudila.« Ugasnili so luč in se podali k počitku. Kakor hitro je smrčanje glavarja družine in njegove matere oznanjalo, da sta zaspala, ste se mladi dekleti splazili tja, kjer je ležal kraljevič, ga nežno zavarovali pred mrazom in ga pokrili s slamo in cunjami; tudi njuna mati se je priplazila, mu gladila in božala lase, jokala nad njim in mu sočutno šepetala na ušesa in ga tolažila. Prinesla mu je tudi skorjice kruha, ki si ga je bila sama pritrgala od ust; toda bolečine so dečku pregnale vso, slast — vsaj do črne skorje brez okusa. Kraljeviča je ganilo, ker ga je bila tako vrlo branila, da je sama trpela, in ga pomilovala. Zahvalil se ji je s plemenitimi, kraljevskimi besedami in jo prosil, naj se vrne na svojo posteljo in skuša pozabiti svojo tugo. ln pristavil je, da njegov oče, kralj, ne bo pustil njene udari osti in prijaznosti brez plačila. Ta povratek njegove »blaznosti« ji je iznova presunil srce; venomer ga je pritiskala k prsom, nato pa se jc vsa v solzah vrnila na svojo posteljo. Ko jo ležala, je premišljevala in žalovala, jo je začela navdajati neka misel, da ie bilo vendarle na tem fantu nekaj, kar si ni mogla raztolmačiti, kar pa vsekakor njen Tomažek ni imel, pa najsi je imel zmešano pamet ali ne. Ni si mogla opisati, kaj je prav za prav to bilo, tudi si ni mogla reči, a vendar se ji je dozdevalo, da so njeni bistri materinski čuli našli tisto in opazili. Kaj, ako deček navsezadnje v resnici ni bil njen sin? Ej, neumnost! Malo je manjkalo, da se ni nasmejala spričo te misli in to vzlic vsem nadlogam in žalosti. Vendar pa je spoznala, da je ta misel ni hotela zapustiti, ampak ji je venomer prihajala v glavo. Venomer je silila vanjo, jo mučila in nadlegovala in se ni dala odgnati. Naposled je spoznala, da ne bo imela miru, dokler si ne izmisli kake preizkušnje, ki ji bo jasno in brez dvoma dokazala, ali je ta fant njen sin ali ne, in pregnala vse te mučne dvome. Ej, tako je, to je bila jasna pot iz težkoče; in začela si je beliti glavo, da bi iznašla tako preizkušnjo. Ampak tako misel je bilo lažje zasnovati kot izvršiti. Pretehtavala je to in ono, kar ji je obetalo, da bo dobro, ampak morala je opustiti vse — nobena preizkušnja ni bila popolnoma gotova in zanesljiva, docela popolna; nepopolna pa je ni mogla zadovoljiti. Očividno si je vse zaman napenjala možgane; bilo ji je očito, t" op-«-; » r 5 (n - S r S- 5 O? 2! ^ " 2 | | g ■ g -a o 0 i 2 > S g § t * ■ <® m , S sil 1 Sr 0 M S So? » " ' « E n f 5 t> c 5 O S u TO <» -1 p " O n n tn JBSSo 3 K o 2 3 3 M S P g. w -- m o 3< ' Č © Sr S I S o pr 5 I lisi i® "5" i* -1 0 n S' 53 2 o g P S A 39 C r 1 s t 0 tr a H S' t> ir 3. g O tU K" ca • 2< j> 2, s 2: Kjer lc more, se na nepošten način okoristi s tujim blagom. Vsi njegovi vlomi se vrše po gotovem sistemu. Najprej se klati okoli izbrane hiše in ko zavoha priliko, da jc hiša prazna, vlomi in odnese plen. Čc nc gre drugače, gre v izbrano hišo prenočit, ukrade, kar mu pride pod prste in izgine ponoči. Krade najraje obleko in obutev, katero potem prodaja z največjo predrznostjo, izdajajoč sc za trgovca s starimi oblekami v najbližnjih vaseh, bodisi svojim starim znanccm iz vojne dobe ali pa sc legitimira s svojim pravim ali lažnjivim imenom. Senatu jc predsedoval višji sodni svetnik V c h o v a r , votirala sta sodni svetnik S t u h e c in sodnik dr. Petelin. Državni pravdnik je bil dr. Lavrcnčak, obtoženčev zagovornik pa dr. Žužek. Pretežen del včerajšnje razprave je izpolnilo zasliševanje obtoženca. Zalar je trdovratno vse tajil, se spretno izvijal sproti iz zadreg, v katerega ga je spravljal senatni predsednik in skušal na vsak način dokazati za vse očitane mu slučaje svoj alibi. Predlagal je zato več novih prič, vendar pa senat ni sprejel tega predloga. Pač pa jc Zalarja rešilo — začasno vsaj — dejstvo, da so nekatere priče včeraj izostale. Nekatere priče pa so že umrle, oziroma so odpotovale. Senat si je osvojil drugi obtoženčev predlog, da se povabijo na razpravo one priče, ki so včeraj izostale, razen onih seveda, ki so že umrle. Razprava je bila nato opoldne preložena do prihodnjega zasedanja. NasnanUa Krekova mladina Ljubljana vabi vse članstvo. da se udeleži v petek 23. t. m. ob 8 zvečer v društvenih prostorih skioptienega predavanja: »Švica in njene naravne krasote.c Vse slike so krasno kolorirane. — Odbor. TPoiszvedlovania Našla se je hranilna knjižica z nekaj gotovine. Dobi se pri Janku Dolencu, Barvarska steza 6. Dr. Ludvik Zalar zdravnik zopet redno ordinira. Ljubljana, Sv. Petra c. 26. Cene/še kol pri , RAZPRODAJAH se dobi osakourslno manufakturno blago samo ori TRPIN. MARIBOR, Olaoni trg Sieo. v Svetovno znane Lutz-ove peči iz Bludenz-a in emajl-tablice z napisom ima v zalogi od L oktobra 1927 dalje Ing. Mate Ouzelj, Ljubljana-SlSka. Jernejeva cesta 5 — tik stare cerkve Naročila se že zdaj sprejemajo Najboljše za likanje prodaja Josip krec v Mariboru Samo-prodaja za S. H. S. Urejevanje vrtov: Vzorni vrtni sadonosniki Parki Domači vrtovi Športna igrišča kakor tudi predelovanje že obstoječih nasadov po najmodernejšem načinu prevzema v najsolid-nejšo, strokovnjaško izpeljavo po najnižji ceni Drevesnica „VRT" DŽAMONJA I DRUGOVI - DR. Z O. Z. Maribor, Tržaška cesta št. 64 Telefon 301. STROKOVNE NASVETE - OSNUTKE - SKICE radi podeljujemo. Krojači, šivilje, nešivilje! Začetkom oktobra nov pouk o najmoder, preizkušenih krojih za 1. 1927./28. za gospode, dečke, obleke za preč. duhovščino, uniforme (važno za vojne obveznike). Damsko krojenje, modeliranje, risanje po modnih listih po lahko razumljivem sistemu (praktično za slabe računarje). Pouk za abnormalne, štednje blaga (iz 2.60 m obleka za 96 prsno mero). Spoznavanje blaga pri nakupu. Ker ima učilišče lastni modni salon za izdelov, oblek, imajo učenci priliko delati tudi praktične vaje; šivanje, krojenje, likanje itd. Ure so razdeljene tako, da se učenci lahko vozijo z vlakom domov. Učencem se preskrbi hrana in stanovanje pri zanesljivih ljudeh. Revnejšim honorar znižan. Učencem se preskrbe službe. Vsak učenec tečaja ima vsako leto brezplačni pouk o spremembi mode. Krojni pouk potom pošte z učnimi zvezki in riz-bami. Kroji po meri. Izdaja modnih listov za krojače s priloženim slovenskim poukom. Izdelovanje moške, damske garderobe po meri, špec. kroji zla debele (abnormalne). Najnovejši vzorci blaga vedno na razpolago. — Informacije Zasebno krojno učilišče anglo - francoski modni salon, Ljubljana, Stari trg 19. F. POTOČNIK, član internac. anglo-francoske krojne akademije, za svoj kroj odlikovan, diplomiran, izprašan v inozemstvu. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm da nas je zapustil naš nadvse predobri oče, stari oče in soprog, gospod Matija Žumer kovaški mojster in posestnik danes ob 6. uri zvečer, večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče in odšel po -svoje večno plačilo. Pogreb se bo vršil v petek dne 23. septembra ob 4. uri popoldne na župrio pokopališče v Železnikih. Predrngega rajnkega priporočamo v molite.v in blag spomin. Železniki, dne 21. septembra 1927. MARIJA ŽUMER, soproga. - SREČKO, ing. LOjZE, ing. MATI)A, NIKO, sinovi. - IVANKA in MIC1, hčeri. - REZ1KA ZUMER, sinaha. - JOSKO in JELKA, vnuka. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 21 , sept. 1927. Višina baromelra 308*8 m Opazovanja Barometer Toplote » C' Rel. vlaga » % Veter In brzino » m Oblačnost o-lu Vrsta padavin kraj če* ob opoiovanjo »mm do 7i. 7 763-5 14-7 99 mirno Ljubljana (dvorec) 14 762-3 22-9 65 SW 6 5 21 761*9 20-6 81 SW 6 0 Maribor 763-7 17-0 95 W 4 3 dež 0-5 Zagreb 764-2 19-0 78 W 10 10 Belgrad H 765-3 180 62 mirno 10 Sarajevo 764-6 17-0 73 mirno 2 SkopI|e 764-8 20-0 66 mirno 7 Dubrovnik 762-0 24-0 68 mirno 4 Spili 762-8 20-0 74 NE 1 & Praga 7 760-6 14-0 W 10 10 23-4 13 6 22 16 23 18 26 17 26 13 27 12 24 13 28 18 17 11 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. S/užbe /sče/o Kmečko dekle poštenih staršev, 18 let, išče mesta pri boljši družini. — Naslov v upravi lista pod številko 7433. PRODAJALKA mešane stroke, želi primerne službe. Nastop takoj. Naslov v upravi lista pod številko 7427, Mesto praktikanta v kakršnikoli pisarni išče bivši drž, poduradnik — absolvent nižje gimnuzi-je, vešč slovenšč., srbo-lirvašč. in nemščine. Priporoča se zlasti za kako poverljivo mesto. Nastopi lahko takoj, ^pnj, ponudbe pod šiiro »Vztrajnost« na podružnico »Slovenca. v MARIBORU. BOLJŠE DEKLE zmožno slov. - nemškega jezika, z dobrimi spričevali, želi mesta k 1—2 manjšima otrokoma. — Razumna tudi v gospodinjstvu. — Ponudbe z označbo plače na Peč-nik, Črneče p. Meža na Dravi. 7410 Trgov, pomočnik išče službo. Gre tudi na deželo, nastopi takoj ali pozneje. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Trgovina št. 7439«. DEKLE Z DEŽELE želi takoj stopiti v službo pri krščanski družini kot pomoč v kuhinji ali k otrokom, najraje v Ljubljani ali v Brežicah. Vajena je- že kuhanja. — Naslov v upravi »Slovenca« .pod št. 7438. Kmetsko DEKLE pošteno, ki ima veselje do otrok in gospodinjstva, sprejme takoj manjša družina v Ljubljani. -Naslov v upravi št. 7394. Kuharica perfektna, katera opravlja tudi vsa hišna dela, se išče. - VICEL, Maribor, Glavni trg 5. Agent-inkasant se sprejme proti plači in proviziji. Vpokojeni orožniki imajo prednost. Ponudbe pod šifro »Zanesljiv št. 7397« upravi lista. Več spretnih "T^C DELAVK heftirarc, vezilje, šivilje, tamburirarice sprejme takoj MATEK & MIKEŠ, Ljubljana, Dalmatinova 13 Zastopnike (ce) sprejmemo v stalno službo. - Ponudbe je poslati na »UNITAS«, Mojstrana 81, Gor. 7361 Izurjena PLETILJA dobi trajno službo. Rožna dolina, cesta II, 13. Sprejmem več dobrih P L E TI L K. Franc Miklavčič, Št, Vid št. 20 nad Ljubljano. Učenec ali učenka se sprejme v modni trgov. A. Persche. UČENEC zdrav, krepak, iz dobre kmečke hiše, z dobrim šolskim izpričevalom, se takoj sprejme. A. Hoch-nec, mesarija, Ruška cesta 8, MARIBOR. Učenca sprejmem za restravra-cijo HOTEL UNION. — Starost 14—15 let. _ K. Rist. 7371 Išče se inštruktor visokošolec, za IV. razr. realke. Dobi stanovanje z zajtrkom. Znanje klavirja prednost. - Ponudbe upravi pod: »Inštruktor«. Pensionat Franpais de Noire Dame de Lion via Alice 1 — Trieste. Cours des langucs dtran-geres: Italien, Anglais, Allemand. Piano Dessin Peinture. Arts Moderncs. Belle posilion. - Confort Modern Soins Maternels. SOBO separirano — v sredini mesta, išče gospod. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Soliden« 7351. POLHOVE KOŽE in vse ostale kupuje skozi celo leto v vsaki količini ter zanesljivo dobro plača D. Zdravič, trgovina z usnjem, Ljubljana, Sv. Florijana ul. 9 Hišo kupim eno- ali dvodružinsko, z vrtom, v centru ali v bližini. - Ponudbe pod: »Cena« na upravo lista. PRODAM po jako nizki ceni in zelo ugod. pogoji v bližini Ljubljane in pri glavni cesti tovarniški OBJEKT s stanovanj, in gospodar, poslopjem, in precej obširnim zemljiščem, pripraven za vsako industrijo in obrt. Naslov v upravi »Slovenca, pod št, 7435. Meterska TRUGA skoraj nova, se poceni proda. I. KLEMENC, Sv. Petra cesta štev. 79. Brinje dalmatinsko, lepo in čisto, nudi po 3.25 Din za kilo SEVER & KOMP., Ljubljana - Gosposvetska cesta 5. 7421 UMIVALNIK zaprt, poceni naprodaj. -Metelkova ulica štev. 1. Gostilno na prometnem kraju vza> mem v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« — pod šifro »Takoj 7434«. Gramofonisti! Vm popravila vseh vrst gramofonov in drugih različnih godbeuih aparatov izvršim strokovnjaško solidno, ceno in pod jamstvom v moji Specialni delavnici za lino menanilto. A. Rasberger Ljubljana, Tavčarjeva ulica Stev. 5. 7. dežele prinesena popravila lzvrffim, če je le mogoče, Se i.sti dan. Peresa, zobna kolesa in različni posamezni deli so vedno v zalogi. 6782 Stavbno podjetje AtCETTO & brusov' družba z o. z Maribor, KoroSčovn ul. PšenUčno moko najboljših mlinov nudi najoe neje veletrgovina žita in mlevskih ledelkov VOLH. Liubliana Kestiovu l est.a st. 24 gg. aw aafe geta S 8 B Uljudno naznanjam, da sem E^O&OŠŠif EttlO « preozel modno lryoolno od g. Peter Sterka o Mubljani, Stari trg 18, ter da se bodem potrudil cenj. odjemalce zadovoljiti z dobro in solidno postrežbo. Sc priporočam z odi. spoštovanjem IfliloS Karnfčnih. Univerzalni računski stroj. za seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje. -Razkazovanje brezobvezno in brezplač. Generalno zastopstvo ANT. RUD. Legat & Co., MARIBOR Slovenska ul. 7. Telefon 100. * l,Ju*" - Na pokrajinski razstavi v Ljubljani Paviljon ,E' 52—54. fft zeleno francosko žganje tf 9 je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim, daje apetit itd. - Dobi se povsod. Trgovci zahtevajte engros cene. — Glavna zaloga: Vitomir Dolinsek, agentura „Juniperu, Celje, Gosposka ulica 26. Za časa Velesejma v Ljubljani od 17.—27. septembra paviljon H 442. Brez posebnega strokovnega znanja si zagotovite sijajen zaslužek s prodajo državnih vrednostnih papirjev na obroke. Vpoštevajo se samo inteligentni in resni ljudje. Pismene ponudbe naj se pošiljajo na Jugosfiov. Rudolf Mosse d. d., Seograd pod šifro „Sigurna zarada". KONTORISTINJO dobro izurjeno v stenografiji in strojepisju — zmožno sloven., srbohrv. in nem. jezika — sprej- . me veletrgovina v Ljub- j ljani. — Ponudbe pod; »Veletrgovina 300« upravi »Slovenca«. 7419 Pisalni stroj ,Halda' model 12 ssz. Kmetskega FANTA poštenega, s Kranjskega. 15—17 let starega, sprejme za malega hlapca in pastirja k dvema kravama Mariborska koča na Pohorju. - Takojšnje ponudbe na »Slovenca« pod »Planinska koča 7426«. "Kovaški učenec" se sprejme takoj. Nnslov v upravi »Slovenca« pod številko 7382. je švedski izdelek in nedosežen v konstrukciji in materijalu. — Generalno zastopstvo za vso jk Jugoslavijo: žj Ant. Rud. LEGAT & Co. MARIBOR, Slovenska ulica 7. Telefon 100. Telefon 100. • Na pokrajinski razstavi v Ljubljani ~ paviljon ..E" 52-54.