UDK 81'367.335:81L163.6:81L16L1 Mladen Uhlik, Andreja Žele Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani mladen.uhlik@ ff.uni-lj.si andreja.zele@ff.uni-lj.si
PREDMETNI DA-ODVISNIKI V SLOVENSKO-RUSKI SOPOSTAVITVI
Prispevek obravnava predmetne vsebinske odvisnike s slovenskimi glagoli reči, misliti, videti in slišati v vlogi matičnega povedka. Odpira vprašanje razmerij med matičnim in odvis-nim stavkom. Obravnava, kako izbor naklonske, časovne ali vidske oblike v odvisnem stavku vpliva tako na pomen matičnega povedka kot na sporočilnost celotne povedi.
Ključne besede: zložena poved, predmetni vsebinski odvisnik, vezniki, slovenščina, ruščina
The article focuses on the analysis of object clauses that contain Slovene verbs reči 'to say', misliti 'to think', videti 'to see', and slišati 'to hear' in the function of matrix predicates. It explores the question of the relationship between the matrix and subordinate clauses, while trying to establish to what extent the particular choice of mood, tense, or aspect in the complement clause can influence the meaning of the matrix predicate as well as the general informational value of the sentence.
Keywords: complex sentence, object clauses, sentential complementation, complementizers, Slovene, Russian
1 Uvod
Namen prispevka je opis značilnosti t. i. predmetnih vsebinskih odvisnikov.1 Predmetni vsebinski odvisniki so obvezni udeleženci (aktanti) oz. obveznovezljiva določila povedkov v matičnem stavku. Tovrstni predmetni odvisniki nimajo niti pri-slovne niti oziralne vrednosti,2 temveč z vsebinsko dopolnitvijo konkretizirajo pomen matičnega povedka.
Tipični veznik, ki lahko uvaja vsebino teh predmetnih odvisnikov, je veznik da. Ker ta veznik nima dovolj specializiranega pomena, celotno pomensko razmerje ostaja na obeh povedkih, s tem da prevladujočo vlogo usmerjanja časa in naklona prevzema
1	Avtorja bi se posebej zahvalila M. Beniču, D. Krvini in M. N. Sajenku za dragocene nasvete, pomoč pri prevodu in opombe. Vso odgovornost za morebitne napake pri analizi in interpretaciji prevzemata avtorja.
2	S pomenskega vidika se odvisniki lahko delijo na vsebinske, oziralne in prislovne (Toporišič 2000: 637-638). Ta delitev je sicer brez delitvenih meril prevzeta iz slovanskega jezikoslovja.V slovenski slov-ničarski tradiciji npr. A. Breznik (1934: 211-12) govori o posebni vrsti vezniških odvisnikov, ki jih deli na izjavne (deklarativne), npr. Sem videl, da svoj čoln po sapi sreče ..., in na pojasnilne (eksplikativne), npr. Boljše je, da ostanete v šoli. ipd.
214
Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 2, april-junij
povedek v matičnem nadrejenem stavku (matični povedek).3 Matični povedek je hkrati izhodišče za izražanje časovnih razmerij in naklonske usmerjenosti v zloženi povedi.
2 Vsebinski odvisniki: merila delitve
Glede na stavčnočlensko vlogo med vsebinskimi odvisniki prevladujejo:
a)	predmetni vsebinski odvisniki:
1.	Andrej je vesel (tega), da ga je Ivan obiskal. AHgpen pag, hto HBaH HaBecraj ero.
2.	Povedal je, da ga je soseda obiskala.
Oh paccKa3aj, hto cocegKa ero HaBecrana.
b)	osebkovi vsebinski odvisniki:
3.	Veseli me (to), da si me obiskal. — pag, hto tm MeHa HaBecrnj.
c)	povedkovodoločilni odvisniki:
4.	Svoboda je, da lahko delaš po svoji volji.
CBo6oga - ?ro Korga genaemb Bce, hto xoneTca.4
č) prilastkovi vsebinski odvisniki, ki določajo samostalniško zvezo5 in niso neposredno povezani z matičnim povedkom:
5.	Dobil je uradno prošnjo, (da) naj se izseli.
Oh nonyHHj o^^najbHoe npegnncaHne Bbiexarb H3 noMe^eHna.
Z vidika izražanja časovnih razmerij je posebnost vsebinskih odvisnikov (6, 7), da lahko izražajo tako relativno kot absolutno časovnost, medtem ko večina prislovnih
odvisnikov, kot so vzročni in posledični (8), izraža navadno zgolj absolutno časovno rabo.
3	Matični stavekje tu mišljen kot nadrejeni del zložene povedi brez določenega obravnavanega odvisnika. V zloženi povedi z več odvisniki torej matični stavek lahko obsega glavni stavek z vsaj enim odvisnikom; v teh primerih matični stavek ni enak glavnemu stavku, ampak je enakovreden nadrednemu stavku. Matični stavek se v smislu izhodiščnega stavka, ki vključuje vse sestavine potencialnih stavčnih členov tudi v obliki stavka, uporablja npr. v češkem jezikoslovju, pri nas pa je njegovo rabo utemeljeval Cazinkič (2004: 46).
4	Prevod slovenskega zgleda v ruščino kaže, kako lahko aktualno dejanje v slovenskem da-odvisniku s prevodom v ruščino, ki poudari ponovitveno časovnost, prehaja v pravilo.
5	V primerjavi z ruščino so v slovenščini pri samostalnikih, izpeljanih iz glagolov velevanja, nedo-ločniška dopolnila zelo redka (rus. Oh nojjyHHj npoct6y/ npHraameHHe/ coBeT npHHTH. = slov. Prejel je prošnjo/vabilo/nasvet naj pride).
Mladen Uhlik, Andreja Žele: Predmetni da-odvisniki v slovensko-ruski sopostavitvi
215
6.	Rekel mi je, da jutri pride.
Oh CKa3an MHe, hto 3aBTpa npugex
V	zgledu (6) se sedanjik v predmetnem odvisniku rabi relativno; matični povedek je v pretekliku, dovršni sedanjik (pride) v odvisniku izraža zadobnost glede na dejanje v matičnem povedku.
7.	Poslušal je, kako so se prepirale sosede.
Oh ciyma^, KaK pyranucb cocegKH.
Preteklik v predmetnem odvisniku pri (7) izraža absolutno rabo in označuje dejanje, istočasno z matičnim povedkom, ki je umeščeno v preteklost glede na trenutek govorjenja.
8.	Ker zamujam, mi ne bo uspelo vsega opraviti.
Tak KaK a ona3gbiBaro, a He ycnero Bcero cgenaTb.
V	vzročnem odvisniku v zgledu (8) gre za absolutno rabo časa, dejanje je umeščeno glede na na trenutek govorjenja.
Razpoznavna lastnost vsebinskih da-odvisnikov je, da lahko posredno izražajo tudi različne naklonske pomene.
9.	Rekel sem mu, da pišemo poročilo. (pripovedni skladenjski naklon)
—	CKa3an eMy, HTO MM nameM OTnex
10.	Rekel sem mu, (da) naj napiše poročilo.
—	CKa3an eMy, hto6m oh Hanucan OTnex
V	zgledu (10) je izražen velelni skladenjski naklon z veznikom naj in povednikom/ indikativom. Posebnost slovenščine je, da velelnost v odvisniku izrazimo tudi z veznikom da, in sicer z indikativom ali z velelnikom, ko je ukaz naslovljen na neposrednega udeleženca: Rekel sem ti, da napišeš poročilo/ Rekel sem ti, da napiši poročilo. = 3 Te6e CKa3an, hto6m tm Hanucan OTnex
11.	Rekel sem mu, da bi napisali poročilo. (želelni skladenjski naklon)
—	CKa3an eMy, hto cnegoBano 6m HanucaTb OTnem
12.	?Rekel sem mu / Vprašal sem ga, ali naj napišemo poročilo. (vprašalni
skladenjski naklon)
—	cnpocun y Hero, He HanucaTb nu HaM OTnex
V	nasprotju z ruščino, bolgarščino ali češčino slovenščina nima posebnega vezni-ka, ki bi razlikoval dejansko (realno) ali naklonsko zaznamovano (nerealno) odvisno
216
Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 2, april-junij
vsebino, ki jo veznik uvaja.6 To pomeni, da se v predmetnih odvisnikih z matičnim povedkom želje ali velevanja (13) uporablja isti veznik da kot pri odvisnikih ob po-vedkih govorjenja in mišljenja (Uhlik, Žele 2017: 91):
13. Želim si, da ti vse uspe pravočasno narediti / Želim si, da bi ti vse uspelo pravočasno narediti.
^e^aro Te6e, htoSBI yga^ocb Bce cge^aTt BOBpeMH. češ. Preji ti, abys to stihl udelat načas.
S skladenjskim naklonom se izraža odnos govorca do dejanskosti in uresničljivosti vsebine v odvisniku (prim. realno v (9) vs. nerealno v (10), (11) (12)).
2 Tipologija povedkov, ki uvajajo predmetne vsebinske rfa-odvisnike
Povedke, ki uvajajo predmetne vsebinske da-odvisnike, lahko razvrščamo glede na različna merila. V prispevku bosta predstavljeni dve delitvi - prva, ki izhaja z vidika osnovnih komunikacijskih vlog matičnih povedkov (Grepl 2011: 173), in druga, ki z vidika govorca ocenjuje 'resničnostno vrednost' vsebine v odvisniku (Padučeva 2017).7
Glede na tvorčevo upravljanje s sporočilom, ki je v našem primeru vsebinski odvisnik, je možna delitev matičnih povedkov v tri velike skupine (Grepl 1977: 253; 2011: 173):
1)	glagoli predajanja (reči, povedati), prejemanja (slišati, videti, izvedeti), obravnavanja informacij (misliti, razsojati, odločiti se);
2)	glagoli stališč, vrednotenj (dvomiti, soglašati);
3)	glagoli psihičnih in psihosomatskih stanj in sprememb (veseliti se, pomiriti se, sprijazniti se, bati se).
Naštete tri skupine vključujejo najtipičnejše glagole rekanja, mišljenja, vedenja, spoznanja, zaznavanja, vrednotenja, občutenja, želje, potrebe ipd. Posebno prva skupina povedkov povezuje vsebinske odvisnike z odvisnim govorom kot pretvorbo premega govora, npr. Prepričuje jih, da naj ga pošljejo na zdravljenje.
Pri E. V Padučevi je tipologija povedkov vezana zlasti na posamezne pomenske sestavine matičnih povedkov, ki omogočajo vezljivost propozicijskih udeležencev z različnimi resničnostnimi vrednostmi; pod pojmom 'resničnost' je obravnavano tisto, kar je 'resnično' z vidika govorca, in ne s stališča zunajjezikovne dejanskosti (Kiparsky&Kiparsky 1970: 143).8
6	V ruščini, češčini in bolgarščini se razlikovanje med dejanskostjo in nerealnostjo vsebine v odvisniku odraža s pomočjo opozicije veznikov: rus. hto, češ. že in bolg. ne uvajajo naklonsko nezaznamovane pripovedne odvisnike, rus. hto6li, češ. aby in bolg. ga pa odvisnike z nerealno vsebino (ob povedkih želje in velevanja).
7	Sintagma 'resničnostna vrednost' (»hcthhhocthlih CTaTyc«) je pri delitvi E. V. Padučeve povzeta iz filozofije F. L. G. Fregeja (1848-1925). O terminu 'resničnostna vrednost' v filozofiji glej A. Ule (1997: 302).
8	Paul in Carol Kiparsky (1970) sta postavila tezo, da govorčev odnos do resničnosti presupozicije vpliva na izbiro dopolnila.
Mladen Uhlik, Andreja Žele: Predmetni da-odvisniki v slovensko-ruski sopostavitvi
217
Po mnenju Padučeve je možnost izražanja resničnosti vsebine v odvisniku ena izmed pomenskih sestavin matičnih povedkov (Padučeva 2004, 2011, 2017).9 S tem se vprašanje stopnje resničnosti vsebine v odvisniku prenese iz zunajjezikovnega konteksta v znotrajjezikovno besedilno analizo, kar sodi v sistemsko pomenoslovje.
Pri zloženi povedi s predmetnim odvisnikom Padučeva poudarja izhodiščno t. i. 'trditveno vrednost celotne propozicije' (prim. »accepmBHbm craiyc npono3^HH«, Padučeva 2011, 2017). Trditvena vrednost celotne propozicije se nananaša na razmerje med trditvijo, ki je nadredni stavek, in vsebino v odvisniku. Zgled Padučeve (14) izraža razmerje, pri katerem je vsebina v odvisniku predstavljena kot predpostavka (presupozicija):
14.	HBaH ^a^eeT, hto noexa^ Ha KOH$epeH^Hro B MapoKKo.
Ivan obžaluje (Ivanu je žal), da je šel na konferenco v Maroko. (Padučeva
2011)
Prvi del »Ivan obžaluje« je po mnenju Padučeve trdilni (t. i. asercija), ki v danem primeru vključuje povedek čustev (obžalovati) s faktičnim pomenom,10 in v tovrstnih primerih pomeni zanikanje trditve oz. nadrejenega stavka zanikanje celotne povedi.
Drugi del »[...], daje šel na konferenco v Maroko« je predpostavka (presupozicija), povezana z vedenjem govorca in je pri faktičnih glagolih nespremenljiva stalnica, zato se ne more spremeniti tudi v zgledu (15), ko je matični povedek zanikan (prim. Ivic 1980: 46):
15.	HBaH He ^a^eeT, HTO noexa^ Ha KOH$epeH^Hro B MapoKKo.
Ivan ne obžaluje, da je šel v na konferenco v Maroko.
Glede na stopnjo resničnosti vsebine v odvisniku Padučeva predlaga tipologijo matičnih povedkov, ki v ruskem jeziku uvajajo predmetne vsebinske odvisnike z vezni-kom hto. Svojo tipologijo omeji na skupine glagolov v povedkih in izključi zložene povedke z imensko sestavino, ki prav tako lahko uvajajo HTO-Odvisnike. Avtorica se v veliki meri opira na tipologijo M. Noonana (2007) in matične povedke, ki uvajajo HTO-Odvisnike, razdeli na naslednje skupine glagolov:11
9	To za južnoslovanske jezike potrjuje študija M. Ivic (1980: 45).
10	Termin faktičnih povedkov sta leta 1970 uvedla zakonca Kiparsky: faktični povedek (»factive predicate«) je tisti povedek, ki v vlogi matičnega povedka zagotavlja, da ima odvisnik status predpostavke/presupozicije, na katero ne vpliva zanikanje matičnega povedka (Kiparsky&Kiparsky 1970; Ivic 1980; Padučeva 2011). Faktični povedki se razlikujejo od t. i. implikativnih povedkov, pri katerih zanikanje vpliva na resničnostno vrednost vsebine v odvisniku: Dosegel je, da so ga sprejeli (sprejeli so ga) vs. Ni dosegel, da bi ga sprejeli (niso ga sprejeli) (Karttunen 1971 v Padučeva 2011).
11	M. Noonan (2007: 120-45) z vidika tipologije, ki vključuje gradivo tudi iz neindoevropskih jezikov, razlikuje naslednje vrste povedkov, ki lahko uvajajo vsebinske odvisnike: povedki rekanja, povedki presoje, povedki prepričevanja, faktični povedki pripominjanja, povedki znanja ali pridobivanja znanja, povedki strahu, povedki želje, povedki velevanja, naklonski povedki možnosti in obveznosti, povedki namere/cilja, fazni povedki, povedki neposrednega zaznavanja, povedki zanikanja in povedki navezave.
218
Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 2, april-junij
•	glagoli rekanja (raaro^bi penn),
•	glagoli mišljenja (raaro^bi MHeHna),
•	glagoli želje in strahu (ge3HgepamBbi h raaro^bi onaceHHa),
•	glagoli čustev (raaro^bi ^M0^HH)
•	glagoli vedenja in pridobivanja vedenja (raaro^bi 3HaHHa h npno6peTeHna
3HaHHa),
•	glagoli zaznavanja (raaro^bi BOCnpHaraa),
•	glagoli laži in pretvarjanja (raaronbi n^n h npuTBopcTBa),
•	glagoli dogajanja (o6meCo6biTHHHbie raaro^bi)
V	nadaljevanju bomo zgornje skupine naštetih glagolov združili glede na resnič-nostno vrednost odvisnika v razmerju do matičnega povedka.
Večina glagolov rekanja (16, 17), mišljenja (18, 19) in glagolov želje in strahu (20, 21)12 v matičnem povedku ne sproža ocene resničnostne vrednosti v odvisnem stavku. Po Padučevi je njihov resničnostni status indiferenten do resnice (»6e30TH0CHTe^bH0CTb k HCTHHe«), kar tudi pomeni, da ne uvajajo predpostavke, ki bi upoštevala naslovnika:
16.	Povedal mi je, da pride.
oh CKa3an MHe, hto npngex
17.	Naročil sem mu, (da) naj pride.
—	Benen eMy npnHTH.
18.	Mislim, da pride.
—	gyMaro, hto oh npngex
19.	Verjamem, da pride.
—	Bepro, hto oh npngex
20.	Želim, da pride./ da bi prišel.
MHe 6bi x0Te^0Cb, hto6m oh npnmen.
21.	Bojim se, da pride./ da bi prišel.
—	6oMCb, hto oh npngeT.
V	zgledih (16-21) ni izraženo, ali je vsebina v odvisniku s stališča govorca resnična, in posledica tega je, da pomena trditve v celotni povedi ne moremo istovetiti s pomenom odvisnika. Zato Padučeva znotraj skupine glagolov rekanja zavestno opozori na performativa npedynpewdamb (opozarjati) in nanoMunamb (spomniti) ter na glagol C006^arb (obveščati), pri katerih predpostavka v odvisniku izraža tisto, kar govorec jemlje kot resnično.
12 O posebnostih stavčnih dopolnil pri glagolih želje glej še Uhlik, Žele (2018).
Mladen Uhlik, Andreja Žele: Predmetni da-odvisniki v slovensko-ruski sopostavitvi
219
Omenjene skupine glagolov se razlikujejo od faktičnih glagolov čustev, pri katerih velja, da ne glede na to, ali je matični povedek trdilni ali zanikani, vsebina v odvisniku izraža predpostavko, za katero govorec najpogosteje meni, da je znana naslovniku (v predpostavki je izraženo skupno vedenje govorca in naslovnika/sogovorca):
22.	Veselim se, da pride.
—	pag, hto oh npugez
23.	Ne veselim se, da pride.
—	He pag TOMy, hto oh npugez
24.	Žalosti me, da pride.
MeHH paccrpaHBaeT, hto oh npugez
Med faktične glagole Padučeva uvrsti tudi glagole vedenja in pridobivanja znanja (25, 26), pri katerih ima vsebina v odvisniku status predpostavke (presupozicije).
V	nasprotju z glagoli čustev gre pri glagolih vedenja in pridobivanja znanja po navadi za predpostavko, ki je znana govorcu, in ne potencialnemu naslovniku.
25.	Vedel sem, da pride.
—	3Hag, hto oh npugez
26.	Nisem vedel, da pride.
—	He 3Hag, hto oh npugez
Tako Padučeva (2004: 261-62) kot M. Ivic (1980: 47) opozarjata, da se glagol rus. 3Hamb, srh. znati uporablja kot faktični povedek (27), razen pri zanikanju v prvi osebi sedanjika (28), kjer vsebina v odvisniku ne izraža predpostavke:
27.	— He 3Hag, hto OHa npnexa^a. Nisem vedel, da je prišla.
Vsebina v odvisniku v zgledu (27) je predpostavka, ki se tudi pri zanikanju obdrži.
28.	— He 3Haro, npnexa^a OHa H^H HeT. Ne vem, ali je prišla.
V zgledu (28) vsebina v odvisniku z zanikanim matičnim povedkom v 1. osebi sedanjika nima statusa predpostavke.
Po Padučevi se glagoli zaznavanja lahko prekrivajo z glagoli pridobivanja znanja.
V	nadaljevanju (glej 4.1.2) bomo skušali pokazati, kako se razlike med zaznavanjem in pridobivanjem znanja izražajo tudi s pomočjo časovne sovisnosti med nadrejenim matičnim stavkom in odvisnikom.
220
Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 2, april-junij
Pri glagolih zaznavanja se kot eno pomembnejših meril za ocenjevanje stopnje resničnostne vrednosti vsebine v odvisniku izkaže zanikanje. Tako je na primer v trdilnih stavkih s stališča govorca vsebina odvisnega stavka po navadi resnična.
29.	Vidim/ Videl sem/ Videl bom,13 da prihaja.
—	BH®y / — (y)BHgei / — yBH®y, hto OHa ngex14
30.	Slišim/ Slišal sem/ Slišal bom, da prihaja.
—	ciHmy / — (y)cibimai / — ycibimy, hto OHa uger
Že sami glagoli zaznavanja vključujejo tudi pomensko sestavino vrednotenja resničnosti. Stopnja resničnostne vrednosti oz. faktičnosti glagolov zaznavanja se pričakovano zmanjša v primerih zanikanih povedkov zaznavanja, ko vsebina v odvisniku ni več faktična predpostavka/presupozicija.
V ruščini se sprememba resničnostne vrednosti na izrazni ravni kaže s pogostejšo rabo veznika umo6u, ki uvaja odvisnike ob zanikanih glagolih zaznavanja (cibimai, umo/ BHgei, umo vs. He cj^imai, umo6u/ He BHgei, umo6u), v slovenščini pa s pogostejšo rabo pogojnika v odvisniku.
31.	He cmima^, htoSbi ceftnac b Pocchh cy^ecTBoBaia 6bi KaKaa-ro cncreMa MaccoBoro TecrapoBaHna, a 6e3 ^T0^0 Bp_ag jih mo^ho roBopnTb o gocraronHoM Marepnaie gia cepbe3Hbix bmboaob. (NKRJ).
Nisem slišal, da bi danes v Rusiji obstajal kakršen koli sistem množičnega preverjanja, brez tega pa težko govorimo o gradivu, ki bi zadoščalo za resne ugotovitve.
32.	HHKTO He BHge^, htosbi OHH 6e®ain nepe3 MOCT, nogHHMaincb Ha XOIM ... Nihče ni videl, da bi pretekli most, se povzpeli na hrib ...
Padučeva izpostavlja dva primera zanikanja trdilnega stavka z glagolom eudemb, kjer uporaba veznikov umo in umo6bi poudari različno stopnjo resničnostne vrednosti.
Gre za dva načina zanikanja stavka H euden, umo ona ynu6nynacb. = Videl sem, da se je nasmehnila.
33.	— He Bugei, hto OHa y^w6Hy^aefc. = Nisem videl, da/ko se je nasmehnila (odvisnik s umo vsebuje predpostavko »ona se je nasmehnila«).
13	V slovenščini in štokavščini sta osnovna glagola, ki označujeta neaktivno zaznavo z vidom/sluhom, dvovidska (slov. videti, slišati, bos., hrv., srb. vid(j)eti, čuti). Glagola neaktivnega zaznavanja v nasprotju z ruščino (eudemb vs. yeudemb; CRbimamb vs. ycRbimamb) nimata sestavljenk, pri katerih bi predponsko obrazilo izražalo vidsko razliko.
14	Ruski glagol npuxodumb nima aktualnoprocesnega pomena (Zaliznjak, Mikaeljan, Šmelev 2015: 29). Zato pri prevodu slovenskega prihajati uporabljamo glagol udmu: Poglej, sosed prihaja. — CMompu, coced udem. Za podrobnejši opis o razlikah med rabo vida v ruščini in slovenščini glej Derganc (2010).
Mladen Uhlik, Andreja Žele: Predmetni da-odvisniki v slovensko-ruski sopostavitvi
221
34.	£ He Bngeg htoSbi OHa (xotb pa3) ymi6Hy.racB. = Nisem videl, da bi se (kdaj) nasmehnila. (v tem primeru je vsebina odvisnika indiferentna do resnice, raba pogojnika nevtralizira faktičnost)15
Med glagoli zaznavanja Padučeva izpostavlja še podskupino glagolov, kot so Ka3ambcn (zdeti se, videti kot), eoočpa^amb (zamišljati si, predstavljati si), pri katerih vsebina v odvisniku ne izraža predpostavke in je indiferentna glede na resničnost s stališča govorca.
35.	Zdi se, da prihaja.
Ka^eTca, OHa ngex
36.	Videti je, (kot) da prihaja/ (kot) da bi prihajal.
noxo®e, oh ngex
V prispevku se osredotočamo na posebnosti odvisnikov ob matičnih povedkih reči, misliti, slišati in videti, preostalih skupin, ki niso povezane s temi povedki, ne bomo vključili v obravnavo.
3 Značilnosti veznika da
Pri vseh dosedanjih primerih se je potrdilo, da za uvajanje vsebine predmetnih odvisnikov v slovenščini uporabljamo veznik da. Nespecializirani pomen, po katerem se slovenski da razlikuje od ruskih nmo in nmoSbi, mu omogoča nevtralno vlogo pri vzpostavljanju razmerja med matičnim povedkom in povedkom v odvisniku.
Pomenska izpraznjenost veznika da se kaže v njegovi široki rabi. V primeru večje pomenske specializiranosti razmerja, ki lahko poudarja časovnost ali način, pa je pri faktičnih glagolih namesto da možna uporaba bolj specializiranih veznikov ko in kako.
Zlasti ob faktičnih glagolih čustvenega vrednotenja se razlika med veznikoma da in ko kaže pri naslednjih zgledih:
37.	Veselim se, da mi pišeš.
£ pag, hto ra MHe namerni.
38.	Veselim se, ko mi pišeš.
£ pagyrocb, Korga tm MHe nnmemb.
39.	Pritožuje se, da mu zmanjkuje denarja.
oh ®a^yeTca, hto eMy He xBaTaeT geHer.
15 Podoben zgled iz slovaščine omenja Darovec Ešte som ho nevidel, aby sa smial (1984: 172).
222
Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 2, april-junij
40.	Pritožuje se, ko mu zmanjkuje denarja.
Oh ^a^yeTca, Korga eMy He xBaTaeT geHer.
Če predmetni odvisnik uvaja veznik da (37, 39), odvisnik označuje aktualno dejanje ali stanje, medtem ko zgleda z veznikom ko (38, 40) izražata ponovljivost in neaktu-alnost izraženega stanja ali dejanja.
Uporaba veznika kako ob glagolih zaznavanja poudarja procesualnost vsebine v odvisniku (42, 43):
41.	Videl je, da je burja odnesla šotor.
OH BHgen, HTO 6ypa yHec^a na^aTKy.
42.	Videl je, kako je burja odnesla šotor.
OH BHgen, KaK 6ypa yHec^a na^aTKy.
Razmerje med rabo veznikov da in kako izraža tudi njuno različno skladenjsko-pomensko vlogo, in sicer tako, da se pri glagolih aktivnega zaznavanja (sln. gledati, poslušati, rus. cMompemb, cnymamb) uporablja izključno veznik kako (rus. KaK), ki poudarja način dejanja/procesa:16
43.	Poslušal je, kako spretno trgovci nagovarjajo mimoidoče.
OH ciyma^, KaK yMe^o ToproB^i 3a3biBaK>T npoxo^nx.
44.	*Poslušal je, da trgovci spretno nagovarjajo mimoidoče.
Pri glagolih neaktivnega zaznavanja (videti, slišati,yeudemb, cMumamb), ko nosilec zaznavanja ni tvorno vključen v dogajanje, veznik da navadno izraža zgolj poročano vsebino:
45.	Slišal je, da trgovci spretno nagovarjajo mimoidoče.
OH cj^imai, HTO ToproB^i yMe^o 3a3biBaroT npoxo^nx.
46.	Videl je, da trgovci spretno nagovarjajo mimoidoče.
OH BHgen, HTO ToproB^i yMe^o 3a3biBaroT npoxo^nx.
Korpusno gradivo potrjuje, da je raba veznika kako ob glagolih neaktivnega zaznavanja videti in slišati omejena na izražanje zaznave, medtem ko veznik da lahko uvaja pomen zaznavanja (glej nadaljevanje) ali pridobivanja informacij:
47.	Videl je, kako spretno trgovci nagovarjajo mimoidoče.
OH BHgen, KaK yMe^o ToproB^i 3a3biBaroT npoxo^nx.
16 Glede razlikovanja med veznikoma nmo in KaK v ruščini glej Barentsen 1993; Letučij 2014.
Mladen Uhlik, Andreja Žele: Predmetni da-odvisniki v slovensko-ruski sopostavitvi
223
48.	Slišal je, kako spretno trgovci nagovarjajo mimoidoče.
OH cj^imai, KaK yMe^o ToproB^i 3a3biBaroT npoxo®nx.
Da potrjuje svojo nezaznamovano vezniško vlogo in neposeganje v vsebino tudi tako, da ga kdaj lahko tudi opustimo. V slovenščini, kot je razvidno iz (49), dobimo t. i. polpremi govor:
49.	Slišal je, trgovci spretno nagovarjajo mimoidoče.
OH cj^imai, HTO ToproB^i yMe^o 3a3biBaroT npoxo®nx.
Nasprotno veznik kako posega v vsebino odvisnika s poudarjanjem načina poteka dejanja, kar izraža tudi izpostavljeno mesto prislova, ki v (47) in (48) sledi vezniku.
4 Konkretna empirična analiza odvisnikov ob povedkih: reči, misliti, videti in slišati
Veznik da omogoča, da je težišče časa in naklona na matičnem povedku, ki izraža stališče vršilca oz. govorca in je hkrati izhodišče za časovno sovisnost in naklonsko usmerjenost v zloženi povedi. Čeprav sta časovnost in naklonskost vsebinskega odvisnika podrejeni času in naklonu matičnega povedka in stavka, ravno predmetni vsebinski da-odvisniki, omogočajo časovno sovistnost in naklonsko usklajevano dvosmernost med matičnim in odvisnim stavkom.17
Tako je s strukturnoskladenjskega vidika smiselno ločevanje vezniških vsebinskih odvisnikov z vezniki kot da in naj,18 npr. Povedal je, da pride, in oziralnih vsebinskih odvisnikov z oziralnimi zaimki oz. oziralniki, npr. Ni povedal, kdo pride / kam gre / kako gre /zakaj gre ipd.; pri slednjih namreč izbira zaimenskega oziralnika ni odvisna od povedka v matičnem stavku. Nevezanost oziralnih zaimkov na povedek v matičnem (nadrejenem) stavku daje tudi širšo možnost izbire naklonske rabe kot Ne bi verjel, kdor ni videl nasproti Ne bi verjel, da bi lahko videl), Vam že pokažemo, kaj (lahko) znamo / kaj bi lahko znali / kaj ne boste nikoli znali ipd.
17	Vsebinski odvisniki so v češkem jezikoslovju (Miroslav Grepl, Petr Karlik, 1986: 426-427) imenovani kot propozicijski udeleženci »argumenty propozični« se namreč lahko izvorno razlagajo tudi kot samostojne vsebinsko zaokrožene izjave (vloga premega govora) v različnih komunikacijskih položajih.
18	Poleg povedkov v matičnem stavku različna oz. spremenjena stališča do propozicijsko izražene vsebine izražajo tudi vezniške besede; izbor le-teh je odvisen od konkretnega povedka in tako se izraža tudi tvorče-vo stališče oz. odnos do vsebine, ki združuje sporazumevalno težnjo z realno naklonskostjo ali čustvenim vrednotenjem: Bojim se, da se Petru ne bi kaj zgodilo, Bojim se, da bi se Petru kaj zgodilo, Sovražim, da se Peter tako slabo uči — Sovražim, ko se Peter tako slabo uči, Čudi me, da je toliko stalo — Čudi me, koliko je to stalo, Zdi se, da nekdo gre — Zdi se, kot da nekdo gre ipd.
224
Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 2, april-junij
4.1 Primeri vsebinskih odvisnikov z glagoli reči, misliti in slišati, videti v matičnem povedku
Za nadaljnjo obravnavo so izbrani pomensko temeljni glagoli reči, misliti, slišati in videti, ki so temeljni splošnopomenski predstavniki povedkov rekanja, mišljenja in zaznavanja. Zaradi njihove splošnopomenskosti je toliko bolj jasen vzvratni konkretni pomenski vpliv odvisnika na matični povedek. Tovrstni povedki19 vzpostavljajo temeljni komunikacijski okvir, ki uvaja vsebinski odvisnik, da lahko a) sporoča oz. obvešča, npr. Rekel mi je, da pride, b) sprašuje, npr. Sprašuje ga, ali/če je varno, c) zahteva, npr. Rekli so mu, (da) naj bo tiho, č) zaznava, npr. Sliši, da ne more uiti, d) spoznava in pridobiva informacijo, npr. Vidi/Sliši, da jim ni pomoči, e) izraža mnenje ali vrednoti Misli, da bi se lahko poenotili.
Širokopomenskost izbranih matičnih povedkov (reči, misliti, slišati) dopušča to, da jih predmetni vsebinski odvisnik pomensko dopolnjuje in izraža tako časovno kot naklonsko sovisnost.
4.1.1 Glagoli rekanja in mišljenja
Časovna razmerja med matičnimi in odvisnimi stavki pri glagolih rekanja in mišljenja v matičnem povedku niso omejena - lahko izražajo preddobnost, istodobnost ali zadob-nost. Izjema so naklonski pomeni teh glagolov, ki bodo predstavljeni v nadaljevanju.20
Pomene (povedke) slovenskega glagola reči (po SSKJ),21 ki navadno vežejo vsebinski odvisnik, lahko razdelimo v naslednje pomenske skupine:
'povedati', 'izraziti z govorjenjem', 'zatrditi, izjaviti'
50.	Rekel mi je, da se hitro vrne.
OH CKa3&i MHe, HTO CKopo BepHeTCa.
'ukazati, veleti':
51.	Rekel mi je, (da) naj se hitro vrnem.
OH Benen MHe BepHyTbca nocKopee.
Glagol reči v (53) sporočani vsebini v odvisniku lahko dodaja vrednotenjski okvir in s tem naklonsko zaznamuje vsebino v odvisniku.
19	Karolak (2001: 22-25) jih imenuje tudi povedke »drugega/višjega razreda«, označeni so tudi kot razlagalni ali razmerni glagoli oz. povedki.
20	Za češčino je pomenljiva ugotovitev F. Daneša (1987: 156), da reči lahko zaradi svoje širopomen-skosti zaobjame in hkrati združuje vloge indikativa, interogativa, optativa in imperativa, npr. rikal mi, že prijede - rikal mi ,ptal se', jestli bych mu (ne)pujčil stovku — rikal mi ,radil', abych se neženil, medtem ko v slovenščini matični reči ne uvaja vprašanega odvisnika, npr. Rekel je, da pride — *Rekel je, če/ali bi prišli — Rekel je, da bi (rad) prišel — Rekel je, (da) naj pride.
21	Slovar slovenskega knjižnega je v dveh izdajah dostopen na slovarskem spletišču Fran = Fran: slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. URL: www.fran.si (28. 2. 2017).
Mladen Uhlik, Andreja Žele: Predmetni da-odvisniki v slovensko-ruski sopostavitvi
225
52.	Rečem vam, dobro premislite. ToBopro BaM, xopomeHbKo nogyManre.
Naklon kot izraz pomenske sestavine 'odnosa, razmerja do koga/česa' v pomenju glagolov omeji izražanje časovnih razmerij:22 v (51, 52) je dejanje v odvisniku izključno zadobno v odnosu do trenutka govorjenja, medtem ko pomeni reči v (50, 53, 54, 55) dopuščajo izražanja različnih dobnosti:
53.	Rekel mi je, da se je hitro vrnil. - preddobnost Oh CKa3an MHe, hto 6bicrpo BepHy^ca.
54.	Rekel mi je, da se bo hitro vrnil/ da se hitro vrne. - zadobnost (dovršna oblika prihodnjika ali sedanjika)
OH CKa3an MHe, HTO CKopo BepHeTCa.
55.	Rekel mi je, da se vrača. - istodobnost (nedovršna oblika sedanjika) OH CKa3an MHe, HTO B03BpamaeTca.
Pomeni vrednotenja so pogosteje izraženi z glagolom misliti: 'imeti povedano za resnično' (prim. SSKJ). Posebnost slovenskega glagola misliti je, da z njim lahko enakovredno izrazimo tako domnevo kot oceno (56).
56.	Mislila sva, da bova kmalu na cilju.
Mm gyMa^H, hto CKopo 6ygeM y ^ot.
V pomenu, kjer prevladuje presoja, ni nobene omejitve glede izražanja časovnega razmerja med odvisnim povedkom in matičnim povedkom (razumsko ravnavanje potrebuje časovne opredelitve).
Nasprotno pa prevlada čustvene rabe v zgledu (57), ki izraža očitek, ukinja časovna razmerja.
57.	Kaj misliš, da si?! = ,Kaj si drzneš?' ^to tm o ce6e b030mhh^?!
Raba drugih časov v zgledu (57) bi namreč preusmerila pomen glagola misliti (Kaj misliš, da si bil? Kaj misliš, da boš?) iz čustvenega očitka v pravo vprašanje s pomenom presoje.
Sopostavitev z ruščino in češčino opozarja na to, da v slovenščini zanikana oblika misliti v 1. osebi sedanjika redkeje uvaja predmetno vsebino z da-stavkom.
22 Na to lastnost naklonskih glagolov v vlogi matičnih povedkov opozarja tipolog M. Noonan (Noonan 2007).
226
Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 2, april-junij
Če je v ruščini vsebina odvisnika zanikana z negacijo glagola rus. gyMarb (Letučij 2014), pa to za slovenščino ni običajno - v slovenščini se navadno zanika glagol v odvisnem stavku:
58.	He gyMaro, htoSbi jaivipa nomej CHer.
?Ne mislim, da bi jutri snežilo. ^ Mislim, da jutri ne bo snežilo.
V ruščini zanikanje matičnega povedka v zgledu (58) lahko vpliva na izbiro veznika: pri zanikanju se ob nmo pojavlja tudi odvisnik nmo6u.
4.1.2 Glagola zaznave: videti, slišati
Gradivno se potrjuje, da slovenski glagoli zaznavanja v vlogi matičnega povedka lahko uveljavljajo različne načine absolutne in relativne rabe časa in časovnih razmerij v zloženih povedi. Osredotočili se bomo predvsem na glagole neaktivnega zaznavanja
- videti in slišati.
Glagola neaktivnega zaznavanja videti in slišati poznata različne možnosti izražanja časovne sovisnosti med matičnim in odvisnim povedkom. Vezava predmetnega da--odvisnika odpira tudi različne možnosti relativne in absolutne rabe časov v odvisnem povedku. Možnosti izražanja sovisnosti in rabe časov ponazarjamo z zgledi iz korpusa Gigafida, pri čemer se opiramo na tipologijo, kot je predstavljena v (Bondarko, Bulanin 1967: 110-15):
59.	Vidim ga/ Videl ga bom/ Videl sem ga.
—	ero BH®y / — ero yBH®y ~ — 6ygy ero BHgeTb / — ero (y)BHgen.
Prvi tip (59) ponazarja popolno absolutno rabo časovnih oblik v prostem stavku, povezana zgolj z umestitvijo dejanja glede na trenutek govorjenja.
60.	Videl sem, kako so mimo mene letele pločevinke s pivom.
—	BHgen, KaK mhmo MeHH neTa^H 6aHKH nHBa.
Drugi tip (60) predstavlja absolutno rabo časovnih oblik. Celotna poved je zaradi obeh povedkov v pretekliku, ki izražata istočasno dejanje, umeščena pred trenutek govorjenja. Veznik kako, ki poudarja način poteka dejanja, v kombinaciji z nedovršnikom vpliva na vzpostavljanje razmerja istočasnosti med matičnim in odvisnim povedkom. Oblika odvisnega povedka je preko izražanja istočasnosti povezana s časom matičnega povedka; preteklik obeh povedkov pa kaže na umeščenost pred trenutek govorjenja (absolutna raba).
61.	Slišim, da pride.
(Co Bcex ctopoh) c^bimy, hto oh npnegex
Mladen Uhlik, Andreja Žele: Predmetni da-odvisniki v slovensko-ruski sopostavitvi
227
62.	Že vidim, da je zamudil.
R BH®y, hto oh y®e ono3gan.
Pri tretjem tipu (61, 62) obliki v odvisniku (pride, je zamudil) po Bondarku lahko hkrati izražata relativno in absolutno rabo. Relativno, ker sta umeščeni glede na dejanje v matičnem povedku, absolutno, ker je čas v matičnem povedku (njuna orientacijska točka) sedanjik, ki je po Bondarku povezan s trenutkom govorjenja.
Veznik da v nasprotju s kako ne poudarja poteka in zato pomensko ni nujno povezan z izražanjem istočasnosti med obema povedkoma. V zgledu (61) je zadobnost v odvisnem stavku izražena s pomočjo sedanjega dovršnika. Istočasnost bi poudarili tako, da bi v odvisniku uporabili nedovršnik sedanjika Slišim, da prihaja. Vsebina v odvisniku, kot je razvidno iz (61) in (62), ne označuje vedno samega procesa zaznavanja, v zgledu (62) da-stavek ima pomen ugotovitve ali rezulatata zaznavanja, ki izhaja iz posledice predhodnjega dejanja.
Obenem pa odsotnost istočasnosti poteka dveh dejanj lahko sproži pomenski premik v matičnem povedku, ta poleg zaznavanja še pridobi pomen 'pridobivanja informacije' oz. 'ugotavljanja posledic predhodnih dejanj'.
63.	Videl je, da se vhodna vrata odpirajo na poseben način.
oh yBHgen, hto BxogHaa gBepb OTKpbreaeTca oco6mm 06pa30M.
Četrti tip (63) ponazarja relativno rabo sedanjiike oblike v odvisniku (odpirajo), ki je umeščena glede na čas dejanja v matičnem povedku. Bondarko meni, da ima ta tip »dodatno absolutno orientacijo«, ker sedanjiška oblika v odvisniku označuje dejanje, istočasno z matičnim povedkom, umeščenim pred trenutek govorjenja.
Sedanjiško obliko v odvisniku je, kakor opozarja Bondarko, mogoče zamenjati s preteklikom:
64.	Videl je, da so se vhodna vrata odpirala na poseben način.
oh yBHgen, hto BxogHaa gBepb OTKpbrea^acb oco6hm 06pa30M.
Tako v zgledu (63) kot v (64) je razmerje med povedkoma izraženo istočasno in povezano s pomenom 'zaznavanja'.
Na razliko med rabo sedanjika (63) in preteklik (64) v odvisnem povedku je opozoril A. Barentsen (1996) - sedanjik lahko označuje dejanje, ki še vedno obstaja v trenutku govorjenja, ali splošnoveljavno resnico - vrata se odpirajo tudi po tem, ko je osebek to opazil. Raba preteklika v odvisniku (vrata so se odpirala) tovrstno interpretacijo izključuje, ker je vezana izključno na časovni trenutek zaznavanja, npr. Videl sem ga, kako je bežal skozi zadnja vrata.
228
Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 2, april-junij
65.	Ves svet je slišal, da bo Avstrija gostila evropsko nogometno prvenstvo.
Becb Mup črnima^, hto Abctphh 6ygeT npnHHMarb HeMnnoHar EBponbi no
Peti tip (65) označuje popolno relativno rabo oblike v odvisniku, prihodnjik se umešča glede na dejanje matičnega povedka (je slišal) in ni povezan s trenutkom govorjenja.
Hkratna raba preteklika v matičnem stavku in prihodnjika v odvisnem vzpostavlja obvezno neistočasnost dejanj. V tem primeru pa glagol slišati pomensko prehaja iz 'zaznavanja' (slišal) v 'pridobivanje informacije' (izvedel).
Zanikanje matičnih glagolov videti in slišati pa povzroči modifikacijo celotne pro-pozicije, tako da a) se izniči faktičnost, ki je sicer značilna za glagole zaznavanja; b) se pogosteje v odvisniku uporablja pogojnik in c) se ukine možnost izražanja časovnih razmerij. Ugotovljeno potrjuje tip vsebinskega odvisnika (66), ki ne opisuje konkretnega stanja/ dejanja, govorec se v tem primeru ne opredeljuje glede faktičnosti vsebine v odvisniku (Darovec 1984: 172):23
66.	Nisem ga še videl, da bi se smejal. — eme He Bngen, hto6m oh CMearaa.
5 Vzporedne izrazne možnosti z nedoločnikom ali izglagolskim samostalnikom
Izhajamo iz postavke, da da-stavki najbolj popolno in nedvoumno izražajo vsebino. V primerih, ko da-stavke zamenjamo z nedoločnikom ali izglagolskim samostalnikom,24 navadno krnimo vsebino: relativiziramo časovna in ukinjamo naklonska razmerja med matičnim povedkom in nestavčnim vsebinskim udeležencem, ki je lahko izražen z nedoločnikom ali izglagolskim samostalnikom.
Krnitev vsebine je povezana tudi z zmanj ševanjem udeleženskih vlog, kar je stalnica pri zamenjavi osebnih glagolskih oblik v odvisnikih z nedoločniki, pri zamenjavah z izglagolskimi samostalniki pa se poveča tudi dvoumnost sporočanega.
Pravo pretvorbno razmerje ostaja med premim govorom in vsebinskim odvisnikom, npr. Rekel mu je: »Pridi« > Rekel mu je, (da) naj pride.
Zamenjava da-stavkov odpira vzporedne izrazne možnosti: vsebinske udeležence lahko izrazimo tudi z nedoločnikom (68) ali izglagolskim samostalnikom (69) v isti skladenjski vlogi:
23	V češki jezikoslovni literaturi imamo sintagmo postoj mluvčiho kpropozicii (k propozičnimu obsahu). O tem glej Grepl 1977: 256.
24	Po ugotovitvah čeških jezikoslovcev (Grepl, Karlik a kol. 1986: 509) ravno vezniško vsebinski odvisniki v nasprtju z oziralnimi odvisniki odpirajo večjo možnost zamenjav z nedoločnikom ali izglagolskim samostalnikom: npr. Ni povedal, da pride > Ni povedal za svoj prihod.
Mladen Uhlik, Andreja Žele: Predmetni da-odvisniki v slovensko-ruski sopostavitvi
229
67.	Slišal sem ga, da poje.
—	cgbimag, KaK oh noeT.
68.	Slišal sem ga peti.
—	cgbimag, KaK oh noeT.
69.	Slišal sem njegovo petje.
—	cgbimag ero neHue.
V konkretnih primerih o možnosti zamenjave da-odvisnika z izglagolskim samostalnikom ali nedoločnikom lahko odloča glagolski vid povedka v odvisniku, npr. Slišal je, da so škripala vhodna vrata > Slišal je škripanje vhodnih vrat : Slišal je škripati vhodna vrata nasproti Slišal je, da so zaškripala vhodna vrata > Slišal je zaškripati vhodna vrata : *Slišal je zaškripanje vhodnih vrat (prim. Petr a kol. 1987: 509).
Povedki se ločujejo po možnem upovedenju vsebine v odvisniku, nedoločniku ali izglagolskem samostalniku.25
Tu se bomo omejili zgolj na spremembe, ki jih povzroči zamenjava stavčnega dopolnila z nedoločnikom pri glagolih reči, misliti, videti in slišati v matičnem povedku.
Pri misliti vsebina izražena z nedoločnikom poveča konkretizacijo matičnega povedka v smislu konkretne pomenske usmerjenosti. Vsebina v zgledu (71) dobi naklonski odtenek izražanja namena:
70.	Mislim, da jo bom kupil. = 'Predvidevam, da jo bom kupil.' (izražanje
domneve)
—	gyMaro, hto a ee Kyngro.
71.	Mislim jo kupiti. = 'Nameravam jo kupiti.' (izražanje namena)
—	ngaHupyro ee KynuTb.
Izražanje namena (71) je vedno povezano z zadobnostjo, izražena ciljna vsebina pa poudari tudi naklonsko sestavino povedka misliti. Glagol misliti v (71) vzpostavlja z nedoločnikom nujno osebkovo koreferenco.
25 Pretvorbene možnosti vsebinskega odvisnika v nedoločnik ali izglagolski samostalnik omogočajo
1) splošnopomenski povedki, ki so usmerjeni v konkretno početje: odločiti se, pripravljati se, nameniti se, nameravati, domisliti se/si, zamisliti si, npr. Janez se je odločil, da bo pobegnil - Janez se je odločil pobegniti — Janez se je odločil za pobeg, in 2) povedki, ki nasprotujejo konkretnemu početju: bati se, braniti se, sramovati se, upirati se, npr. Janez se je bal, da bi moral pobegniti — Janez se je bal pobegniti — Janez se je bal pobega. 3) Široko splošnopomensko rabo pa glagolom tipa dovoliti si, upati si, uspeti, zmoči, znati omeji potencialna naklonskost oz. odnos govorca, in sicer pretežno na rabo z nedoločnikom, npr. Dovolil si je pobegniti, Upal si je pobegniti ipd. (Grepl 2011: 181-82).
230
Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 2, april-junij
Ravno nasprotno pa glagol reči s pomensko sestavino velevanja in nedoločnikom uvaja vsebino, pri kateri se neizraženi osebek ob nedoločniku nanaša na naslovnika v vlogi predmeta:
72.	Rekel mi je sesti. = 'Ukazal mi je sesti.'
OH Benen MHe cecm
Slovensko korpusno gradivo izkazuje, da so zgledi z nedoločnikom ob glagolih velevanja redki in da se v teh primerih navadno uporabljajo stavčna dopolnila, kar je v nasprotju z rabo v ruščini.
V	nasprotju s sodobno ruščino se v slovenščini vsebina lahko izraža z nedoločnikom tudi pri glagolih zaznavanja videti in slišati.
Neizraženi osebek nedoločniškega dopolnila je koreferenčen s predmetom matičnega povedka (videl sem ga), ki mora biti izražen, in navadno nekoreferenčen z osebkom matičnega povedka.
73.	Videl sem ga igrati na turnirjih.
—	Bngen, KaK OH HipaeT Ha TypHnpax.
74.	Slišal sem ga žvižgati.
—	cj^imai, KaK OH CBHCTHT.
Za pomen zaznavanja v zgornjih zgledih (73, 74) je značilna istodobnost dejanj v matičnem povedku in nedoločniku, medtem ko matični povedki rekanja in mišljenja z nedoločnikom uvajajo zadobnost (71, 72).
6 Zaključek
Prispevek poskuša predstaviti značilnosti predmetnih da-odvisnikov, ki nimajo niti prislovne niti oziralne vrednosti, temveč z vsebinsko dopolnitvijo konkretizirajo pomen matičnega povedka.
Razpoznavna lastnost vsebinskih odvisnikov je tudi, da lahko izražajo različne naklonske pomene (pripovedni, velelni, želelni skladenjski naklon); v skladenjskem naklonu se prepoznava odnos govorca do stopnje uresničljivosti vsebine v odvisniku.
V	nasprotju z ruščino, bolgarščino ali češčino slovenščina nima posebnega vezni-ka, ki bi razlikoval dejansko (realno) ali naklonsko zaznamovano (nerealno) odvisno vsebino, ki jo veznik uvaja. Veznik da nima dovolj specializiranega pomena in zato pomensko težišče ostaja na povedkih, s tem da prevladujočo vlogo usmerjanja časa in naklona prevzema povedek v matičnem nadrejenem stavku (matični povedek).
Mladen Uhlik, Andreja Žele: Predmetni da-odvisniki v slovensko-ruski sopostavitvi
231
Povedke, ki uvajajo predmetne vsebinske da-odvisnike, lahko razvrščamo glede na različna merila. V prispevku sta predstavljeni dve delitvi - ena izhaja z vidika osnovnih komunikacijskih vlog matičnih povedkov (M. Grepl), druga pa z vidika govorca ocenjuje 'resničnostno vrednost' vsebine v odvisniku (E. V Padučeva).
Obravnavani izbrani glagoli (reči, misliti, videti, slišati) se glede na različno skla-denjskopomensko rabo v matičnem povedku lahko ločijo glede na stopnjo resničnostne vrednosti odvisnika v razmerju do matičnega povedka. Njihova širokopomenskost dopušča, da jih predmetni vsebinski odvisnik pomensko dopolnjuje in z njimi vstopa v različna časovna in naklonska razmerja.
Časovna razmerja med matičnimi in odvisnimi stavki pri glagolih rekanja in mišljenja v matičnem povedku niso omejena - lahko izražajo preddobnost, istodobnost ali zadobnost, izjema so naklonski pomeni teh glagolov. Tako npr. pri glagolu misliti v pomenu, kjer prevladuje pomenska sestavina presoje, ni omejitev glede izražanja časovnega razmerja med odvisnim povedkom in matičnim povedkom (razumsko ravnanje potrebuje časovne opredelitve), nasprotno pa prevlada naklonske rabe (misliti = 'nameravati') navadno izraža zgolj zadobnost.
Pri slovenskih glagolih videti in slišati je od vrste sovisnosti med matičnim in odvisnim povedkom odvisna prevlada pomenske sestavine: istočasnost označuje ,neaktivno zaznavanje', raznočasnost pa ,pridobivanje informacije'.
V primerih, ko da-stavke zamenjamo z nedoločnikom ali izglagolskim samostalnikom, navadno zlasti z zmanjšanjem udeleženskih vlog krnimo vsebino in s tem relativiziramo časovna in ukinemo naklonska razmerja med matičnim povedkom ter nestavčnim vsebinskim udeležencem. Pri zamenjavi z nedoločnikom se pri glagolih zaznavanja v matičnem povedku ohranja izražanje istodobnosti, pri glagolih rekanja in mišljenja v matičnem povedku pa vezava z nedoločnikom uvaja zadobnost.
Viri in literatura
Adrian Barentsen, 1993: Shifting points of orientation in Modern Russian: Tense selection in 'reported perception'. Reported speech: Forms andfunctions of verbs. Ur T. Jansssen in W. Van der Wurf. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins. 15-55.
Jaroslav Bauer, 1965: Souveti s vetami obsahovymi. Sbornik praci Filozoficke fakulty Brnenske University. 55-66.
Anton Breznik, 1934: Slovenska slovnica za srednje šole. Četrta pomnožena izdaja. Celje: Družba sv. Mohorja.
Helena Beličova KRiŽKovA, 1979: Vetna modalita a podradne souveti (k modalni charakteristice vedlejšich vet). Slovo a slovesnost 40/3. 218-31.
Helena Beličova, 1982: Semanticka struktura vety a kategorie padu. Prispevek kpo-rovnavaci syntaxi ruske a česke jednoduche vety. Praha: Academia.
Aleksandr V Bondarko, Lev L. Bulanin, 1967: Russkijglagol. Leningrad: Izdatel'stvo «Prosveščenie». [Russian Verb]
232
Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 2, april-junij
Robert Cazinkič, 2004: Pojmovanje odvisnika in razmerja med nadrednim in odvisnim stavkom. Jezikoslovni zapiski 10/1. 43-58.
František Danes idr., 1987: Vetne vzorce v destine. Praha: Academia.
Fran = Fran: slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. URL: www.fran.si, dostop 23. 1. 2017.
Miroslav Darovec, 1984: Obsahove vedl'ajšie vety v slovenčine. Studia Academica Slovaca 13. Ur. J. Mistrik. Bratislava: Alfa. 169-81.
Aleksandra Derganc, 2010: Še nekatere razlike v rabi glagolskih vidov v ruščini in slovenščini. Slavistična revija. Jan. - Mar. 2010. 58/1. 73-80.
GigaFida, korpusna besedilna zbirka, http://www.gigafida.net, dostop 23. 11. 2017.
Miroslav Grepl, 1977: Vety s tzv. propozičnim argumentem. Slavica slovaca 12/3. 253-60.
Miroslav Grepl, Petr KARLik, 1986: Skladba spisovne destiny. Praha: Statni pedago-gicke nakladatelstvi.
Miroslav Grepl, 2011: »Jak dal v syntaxi.« Studie osobnosti brnenske lingvistiky IV. Brno: Host.
Milka Ivič, 1980: O faktivnosti rečenice čiji je glavni predikat glagol sa značenjem »znati«, Otazky slovanske syntaxe IV/2. Brno: Opera Universitatis Purkynianae Brunensis. 45-48.
Jan Kačala, 1989: Sloveso a semanticka struktura vety. Bratislava: VEDA, Vydavatel'stvo Slovenskej akademie vied.
Stanislaw Karolak, 2001: Od semantyki do gramatyki. Wybor rozpraw. Warszawa: Instytucia Slawistyki PAN.
Paul Kiparsky, Carol Kiparsky, 1970: Fact. V: Bierwisch, Manfred / Heidolph, Karl Erich: Progress in Linguistics. Hague-Mouton. 143-73.
Domen Krvina, Andreja Žele, 2018: Vezniki: poskus opredelitve njihove vloge v slovenskih zloženih povedih. Jezikoslovni zapiski 24/1. 7-26.
Aleksandr B. Letučij, 2012: O nekotoryh svojstvah russkih sentencial'nyh aktantov. Voprosy Jazykoznanija. No. 5. 57-87. [Some features of sentential arguments in Russian].
--, 2014: Sentencial'nye aktanty. Materialy dlja proekta korpusnogo opisanija russkoj grammatiki (http://rusgram.ru). Na pravah rukopisi. Moskva [Sentential arguments].
--, 2014: [Materials for the project of corpus description of the Russian grammar]
Nacional'nyj korpus russkogo jazyka (NKRJa), http://www.ruscorpora.ru/, dostop 23. 11. 2017. [Russian National Corpus]
Michael Noonan, 2007: Complementation. In: Timothy Shopen, Language typology and syntactic description 2: Complex constructions, 2nd edn. Ur. T. Shopen. Cambridge: Cambridge University Press. 52-150.
Elena V Padučeva, 2004: Dinamičeskie modeli v semantike leksiki. Studia Philologica. Moskva: Jazyki slavjanskoj kul'tury [Dynamic Models in Lexical Semantics]
--,2011: Prezumpcija. Materialy dlja proekta korpusnogo opisanija russkoj grammatiki (http://rusgram.ru). Na pravah rukopisi. Moskva. [Presumption]
--,2017: Ob istinnostnom statuse propozicii v predloženijah s sentencial'ym aktantom. Russkijjazykv naudnom osvešdenii. 9-42. [On the truth value status of a proposition in sentences with a sentential complement]
Mladen Uhlik, Andreja Žele: Predmetni da-odvisniki v slovensko-ruski sopostavitvi
233
Jarmila Panevova, 1971: Vedlejši vety obsahove. Slovo a slovesnost 32/4. 289-300.
ParaSol, a Corpus of Slavic and Other Languages, http://parasolcorpus.org/, dostop 23. 1. 2017.
Jan Petr a kol., 1987: Mluvnice destiny (3 - Skladba). Praha: Academia.
Jože Toporišič, 1982: Nova slovenska skladnja (NSS). Ljubljana: DZS.
--, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: CZ.
Jože Toporišič, 420 00: Slovenska slovnica (SS). Četrta prenovljena in razširjena izdaja. Maribor: Obzorja.
Mladen Uhlik, Andreja Žele, 2017: Semantičeskie i sintaksičeskie osobennosti glagolov bati se 'bojat'sja' i upati (se/si) 'nadejat'sja; otvaživat'sja' v slovenskom predloženii. Slovenski jezik - Slovene linguistic studies. Vol. 11. 2017. 87-109. [Semantic and syntactic features of the verbs bati se 'to fear' and upati (si/se) 'to hope; to dare' in the Slovenian sentence]
--,2018: Da-predloženija pri glagolah želanija i pobuždenija v slovenskom jazyke. Voprosy Jazykoznanija. No 5. 2018. (v tisku) [Da-Clauses as Complements of Desiderative and Manipulative Verbs in Slovenian]
Andrej Ule, 1997: Mali leksikon logike. Ljubljana: MK.
Ada Vidovič Muha, 1984: Nova slovenska skladnja J. Toporišiča. Slavistična revija XXXII/2: 142-155.
Anna A. Zaliznjak, Irina L. Mikaeljan, Aleksandr D. Šmelev, 2015: Russkaja aspek-tologija: Vzaščitu vidovoj pary. Moskva: Jazyki slavjanskoj kul'tury. [Russian aspectology: In defense of the aspect pair]
PE3roME
B coBpeMeHHOM cgoBeHcKOM a3bKe coro3 da 3aHuMaeT ocoSoe MecTO, Sygy^u HauSogee Bbipa3uTegbHbIM MHOrOl^yH^uOHagbHblM nOg^HHHTe^bHMM COro3OM, BBOga^HM CaMbe pa3gu^Hbie Tunb nOgHHHeHHbx npeggoxeHufi. KaK u b gpyrux roxHocgaBaHcKux a3bKax, oh TununeH gga ceHTeHuuagbHbx aKTaHTOB, $yHKuu0HagbH0 cooTBeTCTByro^uM npe^ge Bcero oSteKTHbM u nogge^a^HbM npugaTO^HbM.
PyccKuMu C00TBeTCTBuaMu cgoBeHCKuM da-npeggo^eHuaM qa^e Bcero aBgaroTca aKTaHTHbe npeggo^eHHa, BBoguMbie coro3aMu nmo u nma6u (bo3hhk H3 cguaHua ^to u Sb, qacTuubi, yqacTByro^efi b 0Spa30BaHuu $opM cocgaraTegbHoro HaKgoHeHua). BMecTO aKTaHTHoro npeggoxeHua b oSoux a3bKax MO^eT ucn0gb30BaTbca nepu$pa3 c uhi^uhutubom.
OSteKTHbe ceHTeH^uagbHbe aKTaHTb b oSoux a3bKax ynoTpeSgaroTca b nepByro crnepegb c rgarogaMu, oSo3Ha^aro^uMu MeHTagbHyro ugu pe^eByro geaTegbHocTb.
npu ceHTeH^uagbHbx aKTaHTax BbSop BpeMeHu u HaKgoHeHua 3aBucuMoro npeguKaTa oSbraHO onpegegaeTca MaTpu^HbiM npeguKaTOM, K0T0pbH npu ^T0M Bbpa^aeT TaK^e 0TH0meHue roBopa^ero k BbcKa3bBaHuro.
B cTaTbe paccMaTpuBaroTca oSteKTHbie npugaTO^Hbe npu cgoBeHcKux rgarogax reči «cKa3aTb», misliti «gyMaTb», videti «BugeTb» u slišati «cgbmaTb», OTgu^aro^uxca cBoefi MH0r03Ha^H0cTbro. B cgy^ae ^Tux rgarogoB ocoSbM 06pa30M npoaBgaeTca B3auM0cBa3aHH0cTb MaTpu^HOH u 3aBucuM0H ^peguKa^uH. BbSop Bugo-BpeMeHHbx $opM ugu HaKgoHeHua 3aBucuMoro npeguKaTa BguaeT Ha 3Ha^eHue KaK MaTpu^Horo rgaroga, TaK u BbcKa3bBaHua b ^goM.