TOVARIŠKO SREČANJE NOVO SPREJETIH ČLANOV ZVEZE KOMUNISTOV
Nageljni 
v gumbnicah
Komite občinske konference ZKS Ljubljana-Center je v prostorih Gospodarskega razsta-višča organiziral srečanje za tisoč članov zveze komunistov, ki so bili letos sprejeti v osnovnih organizacijah v naši občini.
Na Gospodarskem razstavi-šču jfe bilo minulo sredo vse živo. Tja so iz vse Ljubljane prihajale množice, ve&noma mladine. Takoj pri vhodu so jih pričakali pionirji in pionir-ke in jim pripeli rdece nagelj-ne na prsi. Brigadirji, ki so ob gradnji Kozjanskega za-služili tudi marsikak žulj, so prispele napotild na njihova mesta. Dvorana, okrašena in osvetljena, se je polnila.
Tak je bil prvi vtis, ki ga je obiskovalec dob;l ob začetku srečanja novosprejetih članov ZK. Srečanja so se udeležili tudi dolgoletni čland ZK, zaslu-žni borci m družbenopolitični delavoi iz časa pred in po na-rodnoosvobodilni vojni, člani oboinske konference ZK in se-kretarji osnovnih organizacij v občini Ljubljana-Ceater. 2e pred tem srečanjem pa so no-vosprejeti člani, ob sprejemu v svoji osnovni organizaoiji ZK, dobili spominski knjigi »Kaj je in za kaj se bojuje zveza komunistov« in »Na poti od vizije do stvarnosti«, kate-rih avtorja sta Pranc Šetinc in Boman Albreht.
Uvodno besedo ob otvoritvi srečanja je imel Pranc Popit, ki je med drugim dejal:
»Sprejem novega člana v ZK je vselej bil in ostaja tudi se-daj pomemben dogodek. Po-memben za vsakogar, ki ga zveza komunistov sprejme v svoje vrste, pomemben dogo-dek za orgartizacijo, ki člana sprejme in za celotno ZKS in ZKJ.
Komunisti se bojujemo za socialistično in komunistično družbo. To pomeni, da se bo. jujemo za osvoboditev dela in z njo vred za družbeno osvobo-ditev delavca ...
... Komunisti pa nismo pra-zni sanjači, ki bi samo sanjali o lepši, boljši, pravičnejši, bo-gatejši, bolj humand družbi in se samo nemočno pritoževald nad obstoječo. Komunisti se neposredno bojujemo in spre-minjamo obstoječo družbo, si prizadevamo, da bi bila naša družba vsak dan bolj samoup-ravna, bolj pravična, bolj hu-mana, bolj kulturna, bolj &o-cialistična...
Naša- sooialistična revoluoija je bila v tridesetih letih, od osvoboditve domovine,' pa .do danes, izpostavljena številnim težkim in zapletenim preizkuš-njam...
... Značilnost naše revoluci-je je tudi, da ni hotela po6i-vati na lovorikah zraage, da se je zavedala, da je vsaka ob-last, tudi delavska, izpostavlje-na čerem birokracije in odtu-jevanja razredu, icateremu bi morala služiti. Zato je za vse povojno obdobje značilno na-daljevanje revolucije, nenehno razvijanje s širjenjem vpliva delavcev, od prvih delavsklh svetov, ki smo jih uvajali pred petindvajsetimi leti do današ-nje nove slovenske in jugoslo-vanske ustave, temeljne listine delovnih ljudi, ki kot delega-td upravljajo in odločajo na vseh področjih in ravneh ...
... Danes lahko s ponosom ugotovimo, da je naša sociali-stična revolucija vse te preiz-ku&nje  ne samo  uspešno pre-
mostdla, atnpak veliko več. Iz vsake preizkušnje posebej je izšla okrepljena, zrelejša, n;oč-nejša, vitalnejša ...
... Nikomur, ne v tujini ne doma, ni uspelo, kljub Stevil-nim, neverjetno težkim in za-pletenim objektivnim težavam in protislovjem, ki jih mora naša dežela na. svoji razvojni poti premagovati, da bi vsadil med nas kal razdora in nas po. tisnil z naše samoupravne so-oialistične razvojne poti...
... Kakor v vseh pomemb-nih obdobjih naše socialistič-ne revoluoije, tako je tudi ta korak, njegov revolucionami in človeški zven, našel odmev v slovenskem delavskem razre-du in z njim povezanih slojdh slovenske družbe. Odraz tega odtneva * je revolucionarna za-gretost in polet, ki se kažeta med delavci in delovnimi ljud-mi, zlasti še fned mlajšami, v delu pri nadaljnji preobrazbi samoupravnih sooialističnih odnosov in pni napornem delu, ki ga moramo zlasti v tem raz-dobju opraviti in ki terja ne samo veliko zagretost in obilo znanja, ampak tudi veliko me-ro samoodpovedovanja in žr. tvovanja...
... Vsi vi, ki ste s svojim delom v družbeni stvarnosti, tam, kjer živite in delate, opo-zorili nase, da so vas spreje-le v zvezo komunistov, ste opo. zorili nase predvsera s svojimi človeškitni in družbenimi vred-notami, ki so temelj in pogoj za revolucionarno dejavnost. Polagam vam na srce, da te vrednote v nadaljnji revoluoi-onarni dejavnasti razvijate, bo. gatite,  krepite  in  kalite ...
... Rad bi vam vsem, ki ste stopili v ljubljanski organiza-ciji v zvezo komunistov, še posebej položil na srce, da ste stopila v organizacijo, ki je dala množico prvoboroev, he-rojev in strg,tegov naše revolu-cije, ki je dala Borisa Kidri-ča, Toneta Tomšiča in Edvar-da Kardelja, k,i je dala množi-co predanih, nezlomljivil* lju-di, v boju za revolucijo pre-zirajočih smrt iji premagujo-čah nečloveške napore. Vsi fci so s svojimi dejanji prispevali ogromen delež k dosedanjim uspehom naše revolucije in iz njihovih imen in dejanj je stkano ime Ljubljane — me-sta heroja.
Boddte dostojni tega. Nada. ljujte to veLiko in slavno tra-dicijo. Revolucija še ni opra-vila  svojega   poslanstva ...
... Dovolite mi, da ob tej priložnoisti pozdravim tudi vse novosprejete člane, ki so jdh v letošnjem letu sprejele v zvezo komunistov organizaoije šlrom Slovenije in da jim zaže-limo vse to, kar sem zaželel vam, ki ste danes tukaj zbra-ni.                     '   .
Vsem organizacijam in čla-nom ZK, ki so se tako zavze-to angažirali pri delu na po-mlajevanju in obnavljanju na-še organizacije, pa moramo vsi skupaj izreci pohvalo in priznanje.«
S temi besedami je tovariš Popit  zaključil svoj  govor.
V nadaljevanju je sledil kul-tumi program, v katerem   so
sodelovali: Ladko Korošec.Da-nilo Merlak, oktet Gallus in drugd.
Drugi del programa, verjet-no najprisrčnejši, pa je obse-gal tako imenovani zabavni pro--gram, kjer so se vsi prisotni v neposrednem pogovoru sezna-nili med seboj. Med pogovori so se tkale vezi med starejši-mi dn dolgoletnitni člani ZK in novosprejetimd, prenašale so se ideje in izkušnje. Seve-da pa nd manjkalo tudi'navad-ne, človeške zabave, ko so se zavrteli pari ob zvokih plesne. ga orkestra. Višek pa je sre-čanje doseglo, ko so brigadir-ji povedli tako priljubljeno Kozaračko kolo, v katerega so se vklju&li vsi prisotni.
M. Javornik