274. številka. Ljubljana, nedeljo 29. novembra. VII. leto, 1874. SLOVENSKLNAROD. I.liHj.-. vnak dan, iivmli;.: <• i ed •:,;kv La dneve p;» prai ' li tli, v1, velja po poeti prejemati, za avstre-ogcrsfcc i'ežeSe ih oek) leto 16 gold., ia pol letu 8 «old. i. a o^rrt ieta 4 Kold. — Za 1J ubijano bres pošiljanja na tlom za Bel« leto 13 *rnld., t:t detli i*,f* 3 ;%oid. 30 i>r. en mesec t gold. 10 kr. Za Dušiljanju na d^m s»o računa 10 kraje, La i'.™et, 30 kr. i.a četrt — Za tuje dežele /.a cel« leto 20 gokU. M pol leti 10 gold. — Za goepodc učitelje na ljudskih šolah Hn M dijake veija znižana cona in sicer: Zn Ljubljano aa četrt leta 2 goid. 50 hr., po pošti prejeman za četn let« 3 y.U\. — 2a oznanila e plačuje od četiri* o-.'ipne pol i t-vrste 6 kr., čo se- oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dnp'.si naj se izvole trankirati. — Rokopisi ho ne vračajo. — Urednišfv«« je v Ljubljani na ceu>vski cep.ti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". O %> r a v n iš t to. na katero ' ;'.j M blagovolilo pošiljati naročilnic, reklamacije, OHifttiila, r. j. nduiinistrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. V I jliRtIJttll i 28. novembra. LVlitiču i demoralizacija mej kranjskim učiteljstvoin je če dalje večja. Isti ljudje, ki so bili pred dvema leti za uvedeuje hrvatskega jezika, ki so bili celo panslavisti in so celo o ruskem jeziku sprejemali resolucije — deues protestujejo v tukujsujili nem škib listih, proti interpelaciji, ki je v deželnem zboru trdila da se naše šole germa-niy.iia.jo in da se učiteijstvo teroriz ra. Steni se protestujoči učitelji postavaljajo za germanizicijo in z žalostjo beremo mej njimi imena, ki smo jih dozdaj še mej narodnake Šteli. — Koliko ima ta protest vrednosti, to Bmo uže pred nekaj dnevi povedali. On je dokaz tega, proti čemur prutestujc. Snoval ga je Pirker in ga na podj ii poslal okolo. Stavili bi glavo, da ga je marsikateri nicj podpisanimi s teško vestjo pi dpisal, a nobeden nij imel korajžc ustavljati se c. kr. nadzorniku. Zuačajev mj. Vsak se boji za svojo službo. Kakšen je terorizem, naj bode dokaz le-to, da se trije v naroduib krogih znani ljudje naenkrat več ne morejo spomniti, ali so bili zraven ali ne, ko je eden izmej podpisanih na protestu govoril, kar deues onieče. Kako je mogoče take može spoštovati, to bog znaj! Mogoče da si bode ta ali oni, v srcu vendar še naroden učitelj mej podpisniki vest tolažil, da se nij podpisal za germanizacijo ampak proti eni posameznosti v interpelaciji. Ta naj vzame duua.skc nemške liste v roke in videl bode iz telegramov, da oni rečeni protest smatrajo kot potiditev nemčevauja od strani kranjskega učiteljstva. Zavoljo tega, ker se stvar mora tako razumeli in se je od strani Pirkcrjevcev od po- Jemeta Pugačev. (Posl. F. H.) (Konec.) V. Ali ie strah nevarnosti, katerega je Katarina ušla, njeno uravno energijo ohromil, ali se je bala, da bi svojih skrivnih sovražnikov, katere je gotovo mej svojo straž«, imela, ne izdramila, ko bi Ptigačeva jela iskati, ne preiskujemo, — a gotovo je, da je o onem nočnem dogodjaji popolnem molčala. Drugo jutro je sklicala vse vodje cele armade, ter jim ukazala, v varstvo države še zadujo bitvo proti Pugačevega vojn: skusiti. liitva je končana, Pugačev Čisto po- četka tako razumela, ne bili bi smeli oni učitelji podpisati, ki se še mej Slovence iu mej poštene rodoljube šteti hočejo. Spod pisom so storili protinarodrn Čin. Nij treba, d i se slagajo z vsako besedo, ki jo je dr. Zarnik govoril. Tudi mi um" izrekli v tem listu, da imamo v uckatcnlf učitrljstvenih rečeh malo različne nazore. Ali kateremu zures narodnemu in znat'aj umni učitelju bode zarad ene posameznosti na misel prišlo proti vsej stvari, proti glavnemu načelu postaviti sel To je le izgovor, figovo pero narodnega odpadstva, ali pa uemoževske slabosti in prazne stiahopctUosti pred c. kr. nadzorniki. Naša slovenska stvar bode zmagala, če jej tudi učitelji hrbet obračajo in slepo pa-rirajo kar jim veleva odpadnik iu tujec mej nami. Vprašanje pak je, Če si bodo tisti uči tel jkateri narod iu njegovo zastavo zapuščajo, svoje stanje in svojo vezavo mej narodom olajšali in zboljšali ? Gotovo ne. Politični razgled. %«>8 mraAiijf** elt»£«*iV V Ljubljani 28. novembra tVo#j>o*/.»A<« c//o* //#<•<« državnega zbora je imela 20. nov. sejo, v kateri se je volila centralna komisija za davke. Mnogo peticij o zidanji rasnih železnic je prišlo v zbornico. Prihodnja seja je v soboto bila. Proti minister lianhansovi želez nični politiki ho vsi celo ustavoverski poslanci. Po „N. l'r. Pr." bode jutri v n -deljo konferenca vseh ustavovernih poslan cev, ki hočejo o tem ■/• d Tngarova iu njegove hčere, v skrivnih kiajob gorovja varstva. Na sir ceni kamuu ležeč, p. In krvavečih ran, premišljeval je svoje napake iu nestali »vitost sreče. A nij še izgubil vsega upanja. „Tugarov", reče svojemu spremljevalcu, „sreča nas je sicer zapusti a. a pri prebivalcih ob Uralu veljam še vedno za Petra lil. To ime bode zadostovalo, da si b no zopet armado nabrali14. Kozak maje z glavo in se čudu i smehlja. „To upauje je prazno", odgovori. nVse je proč in upiranje nemogoče. Ne ostaio ti druzega, nego udati ss carici". ...laz. carici" V kriči Pugačev plašno iu se hoče vzdiguiti. „Ali ne veš, da bi nam novo niinistei stvo iz sebe roditi. Konservativna Seuyey jeva „Magjar politika" imenuje to izjiozivanje krize brezvspcšno lehkoniisel-noit. Toiej konservativci bi radi, da ostane Še tako kakor je, ker menijo da brucka še mj dovolj zrela, da bi njim v naročje pala. VlltfeilJ«* 55 i «-•. W<*ttCO#lce novine se Še zdaj pečajo V. vspehi municipalnih volitev. nIudep. belg.H imenuje te volitve najsijajnej^i vspeh, kar so jih republikanci imeli na Francoskem. — Konservativci so potrti. — Na-rodua skupščina se snide 80. t. m. v pon-deljek. Vodje razuih stiank so uže v Parizu. iš/t/fr-zi so bili veseli mej ^vet vrgli vtst, da ho ujeli v Iudiji Naua Salliba, Zdaj pa je selo dvomno ali je osni)*, katero imajo, res Nana Suhib. Najbrž nij. Ker so pa pri tej priliki jasno pokazali svojo maščevalnost, razsrdili so zopet Iudce, ki so bili nže precej pomirjeni. V i i-0stil.f tu In so 26. t. m. pri mefttnih volitvah zmagali deniok ratje. Frankfurt je edino mesto v Nemčiji, ki se liis-marku mj dalo tuko upogniti, da bi bilo na svobodo pozabilo. fniOHoid pavda utegne zopet odložena biti, ker je dvomno če bode toženec zarad bolezni mogel osobno navzučeu biti, kar hoče. Dopisi. Iz CVlOVC'tl 2G. nov. [Izv. dop.] '1'udi na Koroškem se marsikatera preču dežna prigodba primeri in nam kaže od trenutka do trenotka, da je mej človeštvom muogo kaj izredno mislečih Ijodij, X dokaz temu sledeča povsem resničua dogodba, podobna povesti o ruskih skopcili. 27. junija t. I. je neki precej divje izgledajući mož v gozdu tik cesta, ki pelje v bližnje Breze, klečal ter stimo gledal na carica ukazala ud za udom iztrgati, če nas v pest dobi?" nVem, Pugačev, a meni se nij ničesa bati, tvoje življenje bode za moje zadostovalo. Crez eno uro oddam te zvezanega generalu Snvarovu." Mej temi besedami prime nož in poklekne na prsa ležečemu. ^Spominjaj se preteklosti, Pugačev", nadaljuje Ttigarov. „Si-li imel kdaj zvestejšega in ničesa se boječega prijatelja od mene V Kd< je bil, ki te je prvi v uralskih stepah za carja proglasil? — Jaz, Tugarov, ki sem roki pre radovoljno tvojej goljufiji posodil; uijsem m siil na dobitek, komur je bilo orožje ljubše od vladarske palice, iu šator ljubši od palače. Kar sem za te storil, storil sem edino le, ker si bil prijatelj moje mladosti iu soprog moje hčere. A nevarno si z mojo zvestobo igral, iu očetovsko ljubezen z nogami teptal. Zdaj boš čutil mojo osveto. osemletnega popolnem nazegm fantiča, katerega je pred ho boj na tleb zvezanega imel. V roki je vihtel oster nož. Prilično pride po cesti kmet srednje starosti, zagleda to čudovito prikazen in takoj spozna nazega dečka kot — svojega sina. Hitro bližje priteče, neznan mož pobegne ali kmet ga v kratkem dohiti in s pripomočjo drugih tovarišev zgrabi, ter k s' »Ioni odpelje. Ko se govorica o tej reči raznese, bilo je mej prostim ljudstvom sploh mnenje, da je neznanec prežal po srcu dečkovem, da potem postane po ljudski vraži nevidljiv. Preiskava, katera je ravno sedaj končana, je dokazala, da je neznani mož, Jože Eberhaidt po imena, popotovalni rokodelec peljal dečka v gozd, da mu tam pokaže neko tičje gnezdo. Ko dojdeta h gozdu, zgrabi Eberhadt fantiča, ga Bleče in poveže. Eber-bardt sum je natančno povedal uzroke in nagibe ovega čina. Menil je namreč fanta sko-piti, um moštvo odvzeti, in to zaradi tega, ker ima blazno fiksno iuejo, da so otroci sploh prokletstvo Človeško. Ebcrhardt sam se imenuje novega Mesija, kateri hoče razloček mej bogatiuci in reveži odstraniti, in na tu delati, da se človeštvo ne unu(>ži vižje. On sam se je od nokedaj izogibal ženskega spola in je mnogokrat nameraval sam sebi moštvo vzeti. Sodnija je izpoznala, da ima popolnega norca na zatožni klopi in tudi zdravniki so to potrdili, zaradi česar se nij obsodil, nego podalo se mu je brezplačno, stalno mesto v našej norišnici. Kakor je bilo povsem videti je bil pravi uzrok pregloboko in pretirano tuhtanje o socijal-demokratizmu. To vse se je pa moglo zgoditi v dobi, v kateri nam je bila precejšna vročina, zdaj bi bilo to teško, kajti debel sneg pokriva naše gore in plsn;ne in uže imamo v jutro 19 5 stopinj Celz. Govori se sploh o hudej zimi. — Sadaj nekaj novic ! S prvim januarjem bode izhajal v Celovci v založništvu knjigo tržcev J. in P. Leon, nov po litično-bele tristični list, kateri ima nekda biti bolj mireu in strogo avstrijskega mišlenja, ter ne hujs-kati na drugi, v Goratanu živeči narod. Jako radovedni smo, kaj da bode iz teh jajc, iu ako bode res časopis boljši, resnejšega in temt ljitejšega zapopadka nego drugi koroški „pl.,t'-lci". Drugo, za nas gotovo zanimivo prikazen smo imeli veselje opazovati v ,. Klag. Ztg." Tam namreč vrli žnpan dobrleveški, iskreni narodnjak g. Hobel v slovenskem jeziku svoja oznanila priobčeva. To je krasni izgled, katerega se naj tudi drugi naši narodni župani poprimejo. Njemu pa vso čast, ker je edini in prvi rodoljub, ki v resnici naš jezik tudi v uradu upel java in se strogo narodnega programa drži. Zalibog, da nam je skoro prepričanje, da bode on od vseh naših županov brž ko ne le edini ostal, odkar se je drugi mož te vrste gos p. V igel e svojemu Častnemu poslu v zilski Bistrici odpovedal. Z radostjo smo brali v „S1. Nar.", da namerava slovanska mladež na Dunaji častno se spominjati 25 leta, odkar je preslavni naš Preširen umrl. Njemu v slavilni spomin je tudi celovška mladež, pred 3 leti — kakor nam je vsem še v preživem spomina — napravila velikansko besedo in lansko leto je bila enaka v čitalnici celovški. Zadnja se pa — če je res, kar je neki dopisnik o nej poročal užc ziblje v sladkem spanju umirajočih in torej tudi od te strani ni pričakovati kake besede na spomin Pre-širna, saj še občnega zbora ne skliče, da bi se volil novi odbor, ker je staremu uže zdavnaj zvon odbil. Mladin* torej naj zopet kaj učini in se pomeni, kako bi se dala stvar umesti iu na glavo Slovencev dovršiti, saj ima Preširen ravno njen priljubljenec biti in ravno ona naj kaže, da krepko živi in se čuti in to ob času, ko se zastarele moči krčijo in delovanje narodno popuščajo. Živo, proživo jej torej na srce polagamo svojo iskreno željo, da se tudi v sredini Koroški ova 251etniea praznuje. S skupnimi močmi se da mnogo doseči, posebno če fie pri podvzetji kaže mladostna srčnost, nepremična delavci ost! Iz Maribora 27. nov. [Izv. dop.j K m i j je deželno načelništ/o naše mestno zastopništvo, — kakor je uže skoro po celem svetu znano — zastran nekega notranjega prepira razpustilo, in nijso še nove volitve niti razpisane, a uže so naši „mladi" zbo rovali in se po malem na volitev pripravljali. 27. t. m. pa je „MariboržaDka" razglasila nove volitve in uže denes vam naznanjam kandidate, katere si je ta stranka za prihodnje mestne očete izbrala in za ka Zmagalec ali premagan, nič bi te ne rešilo. Ko bi bil, igralec, carsko krono priigral, bil bi jaz prvi, ki bi ti jo bil raz glave potegnil in hermelin s tvojo nezvesto krvijo orudeoil." Pugačev postane bled ko smrt in mrzel pot mu tišči iz čela. „Neusmiljeni", kliče, „nijsem-li še dosta ubog"? „Ne toliko, kolikor si hudoben." , I >.ij mi časa, da se bom skesal." „Isprosi Ri ga od carice." „Milost, Tugarov; ne kazni napake z zločinom." „Mojo hčer Bi bil zavrgel." Previdel je Pugačev, da je Bovraštvo Kozakovo nevgasljivo, smrtno. Plazi se zdaj k Zofiji, katera je v nekoliki oddaljenosti stala. „Angelj, proti kateremu sem v svojej slepoti grešil", prosi jo, „ne boš-li z eno besedico za me prosil" ? „Prokljinja te, nezvesti", kriči Tugarov, ter ga z nogo v stran sune. „ Odpuščam ti", odgovori Zofija, ter se z omahljivimi stopinjami odstrani. VI. Štirinajst dnij pozneje bila je na veli cem trgu Moskve brezštevilna množica ljudi j pred z železo-pletenim zabojem zbrana, v katerem so vjetnika ljudstva kazali. Tudi carica Katarina II. bila je mej gledalci. S Škodoželjnim veseljem gledala je živo mrhovino za železnimi palicami. „Dobro jutro, Pugačev", posmehuje se nesrečneža, in k kneginji Azovskej in grofu Paninu obrnena, katera sta jo spremljevala še pristavi: „Idimo, igra je pri kraji, moram Voltaire-u pisati." Drugo jutro so Pugačeva v Štiri dele raztrgali. Tugarov in njegova hči vrnila sta se pak nazaj v domače irgtske stepe. tere tudi živo delati hoče, namreč gg.: Ferd. Aucbman, dr. Radaj, F. H. Halbarth, Job. Leeb, dr. Duhatsch, Karel Flacher, Maks baron Rast, F. Bindlechner, dr. Sons, Anton Hobi, Albert SSger, dr. Arth. Maly, Anton Badl, J. Girstmever stari, dr. Janko Sernec, dr. Scbmiederer, Anton Fetz, dr. Lurber, M'chel Marko, L<;op. Naupauer, Lud. Bitterl, J. E Supan, profesor Schnabel, F. Hafner, učitelj, Štefan Mohor, Jos. Stander, Jovan Gatscher, gimnazijalni direktor, Karel Iv"ebe-tran, inženir, Joh. Grubitscb, in Ad. Zvvetler. To zastopništvo je sicer večjidel iz novih gospodov izbrano, ali naše mesto bi znalo 8 tem zastopom zadovoljno biti, samo smo radovedni, ali se jim bo tudi posrečilo vse v zbor spraviti. Bomo videli. Iz IM ti II1114» na Notranjskem 26. novembra. [Izv. dop.j Tudi pri nas so davka -rijski uradniki, ki se zarad izterjanja davkov posebno letos odlikujejo. Nij zadosti, da so skozi celo leto na izterjatev pritiskali in zastalega dolga nič več nemajo, ali le mala reč jim še ostaje, — nij zadosti, da so terjali še skozi cio poletje, v katerem časa kmetic kaki krajcar, če ga ravno ima, pri obdelovanji Rvojega grunta potrebuje, kar nič neznanega mj, so se v zadnjem času umislili na upeljavo e k s ek a c i j e z vojaki, ki v našem polit'Čnem okraji po 5 kr., čez en teden potem po 10 kr. na dan, in tako zmirom vikše, ekseltutivue listke prodajejo n ljudi s tem dražijo in stiskajo. Se ve, da se davek na tak način plačuje, ali ta je žalostneji, nego vsa drugo eksekvanje, ker dotičnim imen^jive velike stroške dela, pa gorje siromaku, ki pri hiši še petih krajcar-ev ne premore, — vojak so mu vsede na hrbet in se mu vrine za neljubo stanovanje in dobro hrano. Ti vojaki bi vedeli povedati, da katera hiša nek jim more v hitrlol 5 kr. dati, koliko jih gre po nmazanih 5 kr. na posodo, samo da vojake od hiše odpravijo; ena reva v Planini je c^lo hitela iti prodat eno jajce vjžandarmerijsko kosamo, ker je d »ma samo en „batikon" imela! To so zadosta slaba znamenja, izvirajo iz tega, da pri nas se je krompir, katerega o so mnogo, sadili tako Blabo obnesel, da na marsikateri njivi še semena nijso pridelali. Vse to ne gine nič ustvaritelje te vojaške eksekucije, zlasti ne našega dobrodelnega okrajnega glavarja in njegovega dav-karskega inšpektorja, katerima je le na tem ležeče, da se prav farovška delata in od zgoraj pohvalo dobita. Pri taki slabi letini, kakor je pri nas bila letos, bilo bi pomisliti, da se za davke vsaj malo še do zime čaka, da se s pridelanim gnjilim krompirjem prešiči nekoliko zredijo in bolje prodajo, kakor do zdaj; ali to tako gospodo nične briga, ker seje prodaja vse eno zgodila, čeravno pod vso ceno, iu v znamenito škodo marsikake stranke. Davkarijski uraduiki pa mislijo, da nijso tega delovanja nič krivi, ker njih naloga je, da se le dosti nabira in se proti „von Pos-Bauner-jem", kot „marljiv" izkaže: za to so tudi eksekutivne na eni strani slovensko, na drugi nemško predtiskane listike le „deutsch" napolnili. Reči se jim sploh more, da se oni nemškutarstva dob. o držijo, ker še svojih lastnih lepili slovenskih imen prav pisati ne milijo, če ravno druga taka lastna imena še precej dobro začrkajo, na pr. Zajec, m ur gel j. Vse menda iz golega spoštovanja do svojega finančnegastraŠanstva. Vojaki pak so saj to naredili, da nam nijso „deutschmeistrov" poslali, katere reve so z njihovimi „executions-zettel", kar v vedni zadregi bili, ker so se jim nemška in semtertje kaj čudno prestavljena krajna imena v glavo ne vtrobiti dala. S časoma bo uže drugače! Tudi mi se s tem na deželaega načelnika obračamo, naj nam pomaga s tem, da našim gospodom davkarjem nanrgne, da ne bodo tako z nami delali. Če Be leti hočejo izkazati, naj se ne — na velike stroške revnega ljudstra. lae »t. I*eterlnirsr%* 22. nov. I Izv. dop.] E'len največjih bičev naše lesene Rusije je ogenj. Koliko vsako leto milijonov požre plamen, to se najlože vidi iz sledečega. V avgustu mesecu je bilo v vsem cesarstvu več ko 3200 požarov in škodi primerno znaša 9,500.100 rubljev, to je več ko 15 milijonov goldinarjev! In ker so po zimi take nesreče bolj redke, v letnih mesecih pa skoraj ravnomerno pogosto, tedaj škoda v šestih mesecih znaša skoraj 100,000.000 gl.! Strašen primer tacega požara je bil nedavno v Kronstadtu, kjer je v eni noči pri silni bnrji zgorelo 200 hiš; — pa tac;h bi se dalo našteti vsako leto ne malo. Zadnji „Slovenski Narod" nam v Rusiji živečim Slovencem prinaša vest, da je Slovensko zapadel sneg. Skoraj isti dan se je po, za tukajšne kraje dosti suhi in topli jeseni udomačila zima tudi pri nas in sicer tako nenadoma, da je led na Nevi zasačil več ladij, katere so primorane zimovati tukaj. Baltiško brodovje, obstoječe iz 23 bronje-noscev (Panzerschiff), je zamrznilo v Kron stadtu. Reka je zamrznila 18« t. m. po noči, in od tistega dne se sneg skoraj neprenehoma sipi je na nas, in mraz je nže dosegel do 9° R. Nedavno je objavil svoje letno poročilo „slavjanskij komitet blago tvoritelj-nij v St. Pcterburgu". Členov je štel do 800, dohodkov je imel 22 380 rubljev, stro škov 17.247 rubljev. Za glavno nalogo si je vzel razprostraniti v Rusiji znanje v Slo-vanstvu in zavoljo tega hode prof. Leman* skij izdal knjigo ,,SlavjanHkaja istoričcskaja hrestomatija" in Ramo društvo bode založe valo „Slavjan*kij zbornik pnsvjaščonnij specijalno izučenjiiu Slavjanstva i sostavljennij iz trudov učenih i pisateljev raznih slavjan-skih stran". (Slavjanski zbornik, posveščeni specialno izučonju Slavjanstva in sestavljeni iz spisov učenih in pisateljev raznih slav-janskih dežel). Zbornik bode obsegal vse slavjanske dežele in redakcija želi, (kakor pravi) držati se te poti, na katerej izgine vsako sovraštvo i tekmovanje, vsako različije interesov, vsako razdeljenje, bodi-si isturi-Češko ali političesko. — Pred nekoliko dnevi je društvo tudi izdalo etnografičesko karto Slavjanstva. Upati smemo, da se bode našel tudi mej Slovenci kdo, kateri bi hotel vzeti nase nalog in tudi o Slovencih kaj napisati. _ K. Domače stvari. — (Imenovanje.) Finančna direkcija V Ljubljani je imenovala Kajetana Vesela iu Robert Burgerla za račuuska ofieijala X. dietue klase. — (Koze) so epidemično začele raz*a i jati v Žireh, v logaškem okraji. Več Iju- ( dij je tam na tej bolezni umrlo. 1 — (Od Litije) se nam piše: Posestnik Ustar iz Slivne je dan potem, ko je svoje posestvo svojej hčeri odstopil, ubit bil ka- ' kor se sliši, od svojega soseda Lspoglava ' zarad neke malenkostne razprtije v lovskih 1 zadevah. , — (Umor.) Drug dopisnik nam poroča: t V fari Vače, okraj Litija sta šla pretečeno 1 soboto oče in sin na lov, katerega st» bila 1 pred kratkem v najem vzela. Oče se je po-stavil pod kozole, da počaka zajca, sin kake , tri streljajo od njega. Ko očeta dolgo časa nij bilo, gre sin gledat, pa ga najde v krvi 1 ležečega na pol mrtvega. Sin je mislil, da ' se je očetu pulka sprožila, ter da se je po ■ nerodnosti sam ustrelil. Ali ko rane očeta | natanjko pogleda, vidi, da je njegova Pre- . pina popolnem prebita, in zraven njega se najde kol in podajač. V nedeljo zutraj ob 9. uri je oče umrl, ni da bi se bil do smrti kaj zavedel, torej tudi nij mogel povedati, kdo ga je pobil. Sum je letel na njegovega soseda znanega lovskega tatu, ki je bil na umorjenega jesen, da je umorjeni lov v najem prevzel. Žandarji so umorjenega prijeli in ljubljanski deželni sodni ji izročili, kjer je kmalu sam obstal, da je svojega soseda umoril. Eu dan prej jo v Litiji svoje imenje na svojo hčer prepisati dal. — (Na železnici pri Borovnici) ona vnesrečena ženska ni i sama domov šla kakor srno vz »dnjič poročali, nego ie (kakor nam drug dopisnik poroči) poškodovana 45 let stara gluha ženica z imenom G oče, (njenega supruga imenujejo zarad visoke rasti Velikanie) takt) da nij mogla sama domov; polomljene so leva rebra, desna roka. ena noga jej je popolnem otrpnila. Previ-deli 80 jo še včeraj s sv. zakramenti, i nij upanja da se okreva. Kako se je bila govorica razširila, da se jej nij nič zgodilo, da si je 400 selnjev daleč mej „puhali" peljala se, — ne vem. — (Na Krasu) je te dni bila zopet huda burja. — (Klobučar g. Zupančič) se je kakor oglaša v drnašnjem listu, preselil v novo elegantno in prostorno štacuno na velikem trgu. Kjer je g. Zupančič razen tega, da je soliden trgovec, tudi odločen narod ujak, ga občinstvu prav gorko priporočamo. Razne vesti. ,: (V gledališči je padel iz galerije) v mestu Antvverpen na Nizozemskej nekov gledalec, ter priletel ravno mej gledalce v parterji in sicer zraven neke dame, ki je od strahu omedlela. Izvzcmši male rane se padlemu nij k sreči nič hudega zgodilo. Po kratkem prestavku se je predstava vršila zopet dalje. * (Dama za — konzula.) Gospa llallvsova, ki si je dobila v vojski severo-amerikanski, z obslugovanjem ranjenih v več nego v 25 bitvah, velike zasluge, je imenovana od Severo-amcrikanske države za kun zala v Benetkah. * (Žalostni konec konjskih jež.) V sredo Bo bile v Berolinu navadne konjske ježo. P.i ježi s ovirami je padel pri skoku lejtnant K. grof Stolherg- Wernigrode z konja. Jezdec si je razbil glavo in ostal takoj mrtev. Nesrečnik je bil drugi sin gen«*rala grofi Stolherg-\Veinigrode in star .'10 let. H (Število pisem), v enem letu po celem svetu razposlanih presega 3300 miljo- nov, tedaj vsak den 9\, milijonov, in vsako sekundo 100 pisem. Evrope razpošilja 2355 mil., Amerika 750, Azija 150, Afrika in Avstralija 20 — 25 milijonov. Mejnarodnih pisem ie nad 500 milijonov. *(0 -> e 1 izdal s v o je g a gospodarja). V Kečkemelu na Ogerskera je prišel neki človek z oslom, ki je imel na hrbtu naloženih 0 dobro rejenih gnsij. Ta človek je bil podoben pastirji. Zapazivši proti sebi gre-doče policaje, popustil je osla in zbežal. Gosi so bile ukradene, ali tat je bil ušel. Oslu je bilo dolgčas, ter jame iskati gospodarja. Po dolgem tavanji se ustavi drugi dan pred bajto v predmestji, kjer so sosedje osla spoznali , ka je lastnina gospodarja one bajte, katerega so potem zaprli. :,: (M u h e.) Nek Amerikance DOtel je izvedeti, koliko dnmač'h muh bi tehtalo Se le en fant. Rs je nalovil in naštel muh 48 000, ki so vkup tehtale eu fant. Potem se pa nekateri jese še, da dobe v kremah na mizo le 3 muhe na eu funt pečenke! hatala moč in idriivj« Ur«« iek« i*, brfel stročkov po izvrstni RBTalesciere iu Barry 28 let Ste je nij bolezni, ki bi jo ne bila »zdravil:! ta orijottoi zdravilna hrana, pri pdralcenlh i Otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, daljo prsne, i na jotrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, Jetlko, kašelj, nepre- bavljenie, zaprtje, pivlilajenje, nespanje, slabosti, zlato fcllo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, illenje krvi v glavo, iumenje v ušesih, slabosti In blevanle pn nosečih, otoSnost, diabet, trganje, ehujlanjo, bledicico in pre-hlajenjo; posebno ne priporoča za dojonee in je bolje, nego dojnicino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. WurzorJa, g. P. V. Beneka. pre-irja medicine na vseučilišči v Maribora, cdravilnega svetnika Dr. Angelstelna, l>r. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. I »r. Dede, Dr. Tre, grofiuje Castle-stuart, Markize de Brehan a mnogo družili imenitnih oeob, se razpošiljava na posebno sahtevanje zastonj. Kratki l/.ka/. i/. BO.OOO sprlćevalov, Spričevalo zdravilnega svetnika I>r. Wu rzerj a, bonu, 10. j nI. 1852. Kevalcseičre I>u r.any v nniogili slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri clristi in griži, daljo pri sesalnih iu oliistnib boleznih, a t. d. pri kainnjii, pri prisatujlvem a bolehnem draženji v scalnl cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obfstih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih", ampak tudi pri pljiu'nifi in sušenji v grlu. k. S.i Kod. \Vnrzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. Wi nehester, Angleško, 8. decembra 1812. Vaša izvrstna Kevaloscičre je ozdravila večletno i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, tor vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, raimcelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. A n ge 1 s te i n a. Berolin, G. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč Kcvalesciere du Harry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. An ge 1 s t e i n , tajni Ranit, svetovalec. Spričevalo št. 7(i.<.)21. Obergimpern, (Badeneko), 22. aprila 1872. Moj patiint, ki je nže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetle jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je VBleđ rabe Vaše Kcvalesciere du liarrv po-polnaioa zdrav. Viljem 11 u rk ar t, ranoeelnik. M on ton a, Istra. Učinki Revalescfčre du Barrv so Izvrstni P er,d, C lan sberger. e. kr. okr. zdravnik. ot. 80,416. (iosp. P. V. r.eneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčijai, piše v 9B e r li n e r K1 i ni b oh e W o o h e n s t* h r i ft" od 8. aprila 1872 to le: »Nikdar ne zabim, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara-bica" (Revalesoiero), Dete je v 4. mesecu vedno vefi iu več hujšalo, ter vedno bljiualo, kar vaa ztlravila •iij:o bila v stanu odpraviti; toda Ue\alesciere gaje ozdravila popolnoma v o tednih. Št. 04.210. Markizu de lireban, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in h pohondriji. St. 7l).8l0. (iospo vdovo Klenimovo, Diisseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. st. 75.S77. Flor. KoTlerJa, e. kr. vojaSk. oskrbnika, Veliki' Varaždin, na pljučnem kašlji b bolehanji dnšnika, omotici i tiščanji v prsili. št. 76.970. Gospoda Gabriela Telnerja, slušatelja \i^je javne trgovinske akademiji- dunajske, na skoro breznadejni prsni bolečini m pretresu fintnic. št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji. Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hrani ote na rokah in nogah i t. d. Kevalcseiere je 4 krat tečneja, nego meso, ter »e pri odrašoenih in otrocih prihrani 50krat več na ceni, glede hrane, V pit-uiotuh puiicah po pol tnota 1 gold 60 kr. 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 fantA 4 t,oid. .r;U kr., 5 hm tov 10 gold. 12 funtov 20 gold.. 24 ... gold. — Eevttle8citr.-Uimaiiton v pošt,;Jj .v 2 golil. 50 kr In 4 gold 50 kr. — Ui.uilc. i1 r .'•••o '■' pnd. u l". v ploSt:(!.?. za 12 M8 I oh:. < I.;., 24 tM 2 gold. 60 kr,, 48 tu« 4 gola. BO kr«, v prana za 120 t» 10 gold., za 283 us 80 go!d., — trn 576 tan M gold. — Ptodhjo: barry d u b*rry A C o m p. na Du-Bijijl, Wu2! sinčki kumu« 3t. ti, v LJubljani Ed M ."i.r, v tiradei bratje Oburanzuiov r, v lua braku Diccbtl A Frank, v •■; *..•<«: Stenovee iz Zagorja. Pri Slonu: Urbaneic iz Preddvora, — Orel i/, Vidma. — pl. Slavik iz Ogcrskcga. — Hotieuberg iz Kaniže. — S are i/. Kamnika. — Binnan, Ltnkner iz Dunaja. — Janko iz Zagreba. — llalerman iz Lipa nega. 1'ri INallel : Urbančie s soprogo iz Turna — Klug, Kuli, Kriker, Herman. Eitler iz Dunaja. Fii Zamorci: Lang iz Gradca. — ltotoda iz Ttata. Dnnajska borza 28 novembra. Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 71) ki Enotni dri. dolg v nrebru . 74 55 ■ itiGO drž. posojilo .... . 109 • — * Akcijo narodno banke 996 * — • Kreditne akcijo .... 992 * 75 London ...... , . lit) « 66 Napol.......... C k. cekini....... 8 n 91)'/i 5 n 24*/, Srebro . ....... 1(^5 'J5 Zobni zdravnik Dr. T a it zev v Gradcu ho zahvaljuje naknadno za obilne in neprestane oglase in za dobrohotno zaupanje avojim p. t. zobnim bolnikom pri poslednjim njegovim bivanji v i j u bij u u i a zagotovlja, ka prihodnjo pomlad pride gotOVO zopet, navadno tam Njegova c. k. potrjena ustna voda, zobni prašek iu pakta v ptišicah a cnli-eah so dobivajo v Ljubljani pri g Ed. Malini in Biršicu, daljo v lekarnah v Kranj i, Skofji 1 oki in Kamniku, Trstu, Kuki, Celovcu, Beljaku, Zagrebu itd.; bal tako v vsakej spceerijskej in pariumorij- «k(«j prodaj ainici. (336) * Praktikant v lekarno v Vipavi na Notranjskem se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji. M Anton Deperis, >f ^£ (.331 — 2) lekar. Stev. 7113. Razpis služb paznikov v deželni prisilni delavnici v Ljubljani. V deželni prisilni delavnici ste izpraznjeni 2 službi p. znikov I. razreda z letno plačo po 300 gld., I1/« funt. kruha na dan, s 6 m /u,i trdih 24" dolgih drv za kurjavo m 12 funt. sveč, s službeno obleko in s stanovanjem v delavnici, — m I služba paznika I. razreda z enako plačo in vž:tki razen drv in sveč. — V slučaju, ako bi se oddate te službe po povišanji sedanjih paznikov iz nižjih služb, pa pr.dejo na podelitev 3 t-lužbe paznikov II. razreda z letno plačo 300 gold. z 1 Va (t kruha na dan, s službeno obleko in h stanovanjem v delavnci. Prositelji za te službe naj svoje prošnje z dokazi starosti, Mtanu, trdnega zdravja in krepke postave, neomadcžvauega življenja, kvojega obrta (opravita ali rokodelstva) in popolne zmožnosti slovenskega in nemškega jezika, :n z do-itavkom, ali so z uradniki ali služabniki posilne delalu;cc v redu ali svastvu izroče, iu ifoer kdor more — osobno do so. decembra i. ■ oskrbuištvu deželne posilne delavnice. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani 10. novembra 1874. (327—3) Miiettettvfjfjer m. p. v • V zaloga klobukov v Ljubljani. P. T. uljudno naznanjam, da sem se denašnjega dno preselil v stacuno štev. 14 na glavnem trgu, takoj zraven moje prejšnje stacune istev. 13. — Iskreno priporočam tedaj P. T. občinstvu mojo bogato preskrbljeno zalogo raznovrstnih klobukov. 8 odličnim spoštovanjem l<\ jI. Zišitančic?. (338—1) i Gabriel Piccoli, lekar „k angeljn" v Ljubljani, dunajska cesta, priporoča slav. p. n. občinstvu sledeče uže občno znane zdravniške droge: Anatherinova ustna voda in zobni prah. Od vsake zobne in ustne bolezni obvaruje vsakdanje rabljenje moje ustne vode in mojega zobnega prahu, kajti ta dva produkta služita osobito zato, da se ojači zobno meso, da se odpravi gobasto sobno meso, tla se ohrani" zdravi duh sape in naravna barva zob, da se zavarujejo pred kostnim jedenjem, pred zobnim kamenom, ki je zobi i glazuri tako nevaren. (Vim llos»- uctiiv vod« O O kr., »kaliju zobm'gia, piuliii 1O kr. (70—21) I/.leeek va (Jiine in Coke. Najboljši dozdaj znani želodčni liker; pospeši cirkulacija, olajša prebavljivost, in poda različnim organom iu členom nova moč in novo življenje. Ccitu IIunc hO kr. Nezmotljivo sredstvo j>ro kr. Pravo norveško dorševo jetrno olje, naravnost iz Bergena v Norvegiji naročeno. Posebno bo rabi to borgensko dorievo <>lje proti revmatičnim bolečinam, protinu, pred vsem pa proti škrofeljnom, proti sušici, kroničnim izpuščajem na koži in nervoznim bolečinam. tl>ljune na zgortj imenovane drot/e, kakor tudi na vse drta/e zdravila se, če ntat/oče z vračajoča se pošto •"^^^ proti poštnem povzetji ivvriktjejo. ČJtrotlie iM embalažo in ekspedicijo itd. notjradijo gospodje komitenti. Izdatelj m za uredništvo odgovoren: Maks Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".