276. številka. Ljubljana, v ponedeljek 1. decembra 1902. XXXV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti pioj.-mai za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K ^za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 b. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poStnina. — Posamezne številke po 10 b. Na naročbo brez istodobne vpc&iljatve oarnčnice se ne ozi>-a. — ZaQoznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 b, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravništvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga Bt. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — »Narodna tiskarna" telefon št. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke. ti SLOVENSKI NAROD (t velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 550 Pol leta . . . . „ 11-— I En mesec . . . „ 1'90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— I Četrt leta ... K 6-50 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2-30 *3~ Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. BT List se ustavlja 10. dan po potekli naroč- nlnl brez ozira vsakemu, kdor ne *vpošlje Iste ob pravem času. Upravništvo ..Slovenskega Naroda'1. Škofjeloška mlekarna — nad propadom. Iz škofjeloške okolice piše zadružnik te mlekarne »Gorenjcua: Na strmi pečini, na gugajočem se kamnu stoji škofjeloška mlekarna. Najmanjša sapica jo bode prevrnila v prepad, iz katerega ni izhoda. Čudne stvari se čujejo o tem klerikalnem podjetju, ki tiči do ušes v dolgovih. Pred dvema letoma že, ko smo kmetje dobili s širnim gnojem plačano mleko, je bilo občno mnenje, da mora mlekarna prejenjati. Tudi zadružniki so bili za razpust društva, toda kakor zvezda na obzorju se prikaže rešilni angel v podobi kapelana Petri ča, ne da jo reši, temveč da ji umetno podaljša neozdravljivo životarjenje. Res smo mislili, da bode kapelan delal čudeže, vsaj poskušal jih delati, a ni šlo. Prevzel je račune, ki so bili — kakor je sam trdil, v strašanskem neredu. Upali smo, da jih kapelan spravi v pravi red, toda sedaj vse kaže, da so še ravno tam, kjer so bili, ko jih je prevzel. Neki zadružnik mu je napovedal že pred enim letom izstop iz društva, izročil mu mlekarsko knjižico in zahteval plačila, a do danes še nima obračuna. Kadar ga terja, trdi, da mora poprej skupaj spraviti račune. Še v lepši luči se je pa pokazalo sedaj delo tega blagoslovljenega rešitelja. Kakor znano, ima škofjeloška mlekarna dolga toliko, da pride po odbitku vseh aktiv na vsaki delež 122 kron. Deleži so po 10 kron. Več kakor dva meseca se mleko že ne izplačuje. Zadružniki so vsled tega zahtevali občni zbor, toda odbor ga noče sklicati, boječ se, da bode velika večina zadružnikov za to, da se društvo razpusti. Očo Tinkovec, ki je sedaj po odhodu Kronbirtovega Gusteljna skoro neomejeni vladar mlekarne, je posodil tisti kakih 18.000 kron ali vsaj terjati jih ima od nje. Zadružniki so Čimdalje nejevolj-nejši, ker se jim ne plačuje mleko. Sedaj jih pa tolaži kapelan Petrič z lažjo, da bodo dobili od ministrstva 10000 kron podpore, katera se bode društvu izplačala z novim letom. Ker ljudje kapeianu to verjamejo, seveda še pridno nosijo mleko v mlekarno, češ, saj je ministrstvo dovolilo podporo. Na vsem tem pa ni čisto nič resnice. Res je dobila »Gospodarska zveza« 15.000 kron podpore, a s to pod poro bo mašila svoje luknje, ne p* lukenj škofjeloške mlekarne. Mogoče je, da bo dala zaradi lepšega tudi škofjeloški mlekarni par sto kron, ali to se ji bode poznalo komaj toliko, kakor če vržeš kamen v morje. Po pravilih mora vsak zadružnik vsaj pol leta poprej napovedati svoj izstop. Da ne bodo zadružniki trumoma izstopali, zavezujejo se jim sedaj s to izmišljeno podporo oči. Čuditi se jim moramo le, kako je vendar mogoče, da dopuščajo oblastva, da to bankerotno društvo še živi. Ubogi kmet! Tri mesece boš zastonj nosil v mlekarno mleko, izgubil boš že plačane deleže, polegtegaboš pa še vsakemu deležu dodal 122 kron dote. Mlekarna namerava otvoriti z novim letom konkurz. Ima pa tudi že vse pripravljeno, da ceno nazaj kupi konkurzno maso. V tem slučaju upniki ne bodo izgubili ničesar, pač pa bodo zadružniki plačevali po 122 kron od vsakega deleža. V IJulilJtot?!, 1. decembra. Pomilosčenje mladoletnih obsojencev. Cesar je dne 24. m. m. pooblastil pravosodno ministrstvo, da zapove sodiščem, naj v slučajih obsodbe mladoletnih hudodelnikov vložijo predlog za pomilo-ščenje. V tej odredbi pravosodnega ministrstva se pravi, da se gre pri obsodbah mladoletnih zaradi različnih deliktov bolj zaradi nepremišljenosti, zapeljanja in pomanjkanja zrelosti, kakor pa za spridenje nravnosti. Pri takih zločincih je tudi dvomljivo, da se doseže s kaznijo pravi ".amen. Prečesto se ne doseže pričakovani ugodni vpliv, temuč se ie tak' mladoletni ljudje s kaznijo pokvarijo. Vsled tega naj se, kier dopuščajo razmere, taki zločinci ne zapirajo, pa tudi ne oddajajo prisilnim zavodom. To velja posebno za obtožence od 10 do 14 let. Pa tudi glede onih med 14. in 16. letom naj se postopa tako po-miloščevalno, ako kazen ne presega treh mesecev ali 500 K. Seveda odločuje pri tem v prvi vrsti prejšnje nravno in pošteno življenje. Pod takimi pogoji je tudi 16 do 18 letne zločince priporočati po mi-loščenju, posebno, če so zaostali v duševnem razvoju. V vseh takih slučajih je počakati z izvršitvijo kazni, dokler se ne reši pomiloščevalna prošnja. Naredba stopi v veljavo z dnem razglasa ter velja tudi za one mladoletne, ki so že bili dosedaj obsojeni, a še niso nastopili kazni. S tem smo tudi v Avstriji napravili velik korak v modernem pravosodju. Saj je velik psi holog že davno prorokoval, da pridemo do tega, ko ne bo več ječ, temuč le še — blaznice in korekcijski zavodi. Rumunski prestolni govor. Dne 28. m. m. se je otvorilo zasedanje rumunskega parlamenta s prestol-nim govorom, ki je napravil najboljši utis. V istem se pravi: »S celo deželo smo obhajali to spomlad četrtstoletni jubilej slavne vojne in proklamacije neodvisnosti. To jesen so se obnovili spomini naših vojnih Činov na istem bojišču, na katerem se je zopet oživelo naše junaštvo z združenimi armadami Rusije in Bolgarije. Prisrčni sprejem, ki mi ga je priredil bolgarski knez Ferdinand in njegovo ljudstvo, me je globoko ganil ter tesno spojil odnošaje med obema deželama. Z veseljem konstatiram, da so naše razmere z vsemi državami najboljše. To smo dosegli s svojo pametno politiko, ki je v soglasju z velikimi evropskimi interesi ter nam je pridobila zaupanje celega sveta.« Potem navaja govor, da seje finančni položaj utrdil, da sta se dva državna proračuna zaključila s preostanki Vsled tega je bilo tudi mcgoče provizorno posojilo celo pred določenim rokom vrniti. Nadalje se je napovedala preosnova državnega računarstva ter zakon, s katerim se bodo odpravili občinski davki ter se organizirale ljudske banke. Cesar Viljem zopet govori. V Gorlitzu so dne 28. m. m. otvorili takozvano »Ruhmeshalle«. To je dalo cesarju Viljemu povod, da je z bokalom v roki imel daljši govor. Najprej se je zahvaljeval županu in pripravljalnemu komiteju, da ga je povabil k slavnosti. Potem je rekel: »Bogu hočemo biti hvaležni, da je pomagal mojemu dedu in očetu zopet zediniti deželo in da nas je do sem privedel. Zdi se mi pa, da sedanja generacija ne odgovarja svoji dolžnosti, da bi z delom nadaljevala to, kar smo vsled dela svoj'h očetov prevzeli. Naše Povest o gospici Roziki. Češki spisala Anna Mari a. Pri 17. letih so bile oči gospice Ro zike včasih malo modrujoče, zares, ali to — zelo redko; navadno so bile smejoče, mogoče tudi malo za3mehljive; ali največkrat so bile zvedave, kakor je to sploh pri gospodičnah. Gospića Rozika je imela sedaj višjo dekliško šolo za seboj in življenje pred seboj. Nakrat, pri 17 letih, se je gospici Roziki zahoteio ljubezni, kakor se otroku zahoče kos kruha s surovim maslom. Gospića Rozika je zaničevala, kakor dekleta v dolgih krilih, svojo nesrečno in otroško ljubezen. Zavržena ljubezen do profesorja češčine! Popolnoma jo je že pozabila. Samo kadar je odprla najspodnejši predal svoje pisalne mize, spomnili so nanjo vzdihi in ahi erotičnih verzov, zvezanih z rudečo pentljo. Imela je včasih neugodni Čut sramu. Ne samo te rime ljubezen-bolezen, srce-gorje so jo srbele, ali še vse mogoče vrhu tega. Proti tedanji neizkušenosti se je zdela sama sebi izkušena, proti tedanji bedastcči — pametna; tedaj je bila še šolarica in žabica, danes je že dorasla. Da, dorasla! In tej dorasli devojki se je zahotelo ljubezni. Take, kakor je čitala v knjigah in prisluškovala pri pogovorih starejših deklic. Narava jo je naredila mlado, ženski spol zvedavo, knjige pa romantično. Kaj je mogla ona zato, da jo je, kadar so zaljubljenci skupno umirali ali se niso dobili, dušilo v grlu in so ji tekle nezadrževane solze iz veselih očij, da se ji je brat Jaroslav smejal s svojim surovim smehom dorašf ajočih dečkov ? Ali je mogla ona zato, da se je smatrala nečim lepšim, za junakinjo nenapisanega in neprebavljivega romana? Ali je mogla ona zato, da je gospod Teodor v gotovih časih na večer hodil na trenotek k njim, prihajal ob nedeljah in svoje mehke oči obračal za njo? Ali je mogla ona zato, da je počela nato paziti in jo je Teodor slučajno srečaval, kadar je šla od pouka francoščine ali od pouka glasovirja? Ali je mogla ona zato, da se ji je prav takrat zahotelo ljubiti? Za vse to gospica Rozika ni mogla, ali za nekaj je vendar mogla. Na praznik rojstva Marijinega je deževalo; nehalo je šele na večer. Skozi odprto okno je vel iz parka v sobo vlažen, toda mil zrak, dišeč po napojeni zemlji in mokri travi in listju; vel je na vse, kdorkoli je sedel okoli velike mize v jedilni sobi: na mamico z mlajšo sestrico, na brata-dijaka, na suho teto, na osorno Mirko, njeno prijateljico, in na pravnika v tretjem letu, gospoda Teodora, in tudi na njo, gospico Roziko. Krik in smeh otrok in ščebetanje vrabcev, mestnih ptičev, se je razlegalo v jedilnico. Pomalo, prav pomalo se je začelo temniti, a niti teta, najstrožejša izmed vseh tet, katere so kdaj živele, ni hotela, da bi se razsvetlilo. Usodna ura .. . Gospica Rozika je nakrat začutila, da se druga roka, vlažna in nespretna, polagoma približuje njeni roki, katera je visela doli poleg stola. Približuje se polagoma in oprezno kakor mačka, ki hoče uje*ti miš. Toda miš ni utekla, nasprotno, čakala je . . . in ko se je roka gospoda Teodora doteknila njene rokice, bi se bila najraje v prvem trenutku zasmejala vsled raskavega dotika, ali nakrat, ko je roka gospoda Teodora stisnila njeno roko, stisnila je tudi ona njegovo, krepko in odločno. In zato je mogla gospica Rozika. Vsi okoli mize, mamica s teto, sestrica z bratom in prijateljica zdeli so se ji tako nezanimivi, navadni in banalni. Zavest, da niti ne slutijo tega, kaj in kaj se v nji godi, jo je tako opojila, aa bi bila najraje zapela, poskočila ali zaplesala. To je bila tedaj ljubezen ? Ko je pa v predsobi pri odhodu go spod Teodor pomenljivo pridržal njeno svojevoljno rokico za trenotek dlje nego po navadi v svoji in rekel: »Jutri imate francoščino, gospica Rozika?« bi se ji bilo zdelo vse neizmerno komično, ko bi se ne bila čutila vezano. To je bila tedaj ljubezen! Gospica Rozika se je tešila s pismi, polnimi zvezd in solnca, poljubov in objemov, življenja in smrti; radovala se je malih dišečih šopkov, zvezanih z zlatimi nitmi, ugajalo je gospici Roziki, kadar jo je gospod Teodor spremil k pouku ali od pouka. Toda to ni bilo vse. Gospica Rozika je morala odgovarjati, in tresla se je strahu, da bi mama ne prestregla pisemca. Imelo je to pisanje listov veliko dražest prepovedanega sadu. Sedla je in pisala. Kaj vsega ni bilo v njenih listih! Padale in lesketale so v njih zvezde, zveneli z njih poljubi podobni nektaru, trepetale so paleče solze in treslo se žensko srce, prekipujoče same ljubezni . . . Nekoč se je spomnila gospica Rozika, kako je včasih v šoli stari gospod, sivi profesor, pozorno na njo pogledal, kadar je okrasila prosto nalogo, čestitko za god svojim roditeljem s »sr.ebrno sivostjo«, in tako igraje se s svinčnikom, rekel: »To bi bilo vse lepo, ali je pa to tudi res« .... Jeli to res, gospica Rozika? Otresla se je te misli. Gospica Rozika je pisma dobivala in odpošiljala — kakor preje. Toda pri listih ni ostalo. (Konec prili) ljudstvo v vseh slojih je postalo za to nalogo nedostopno. Velika vprašanja, ki so nastala, odkar imamo enotno nemško domovino in enotni germanski narod, se ne razumejo. Nositelj krone in njegovi organi ne morejo spraviti dežele naprej, ako jim ne pomagajo vsi sloji. Novo stoletje se bo vladalo z znanostjo in tehniko, ne pa kakor prejšnje, s filozofijo. Svoboda in razvoj sta odvisna le od podrejenja celote blagru celote. Svoboda mišljenja, svoboda v razvoju vere in svoboda za znanstvena raziskavanja, to je svoboda, ki jo želim nemškemu narodu ter mu jo hočem izvojevati, ne pa svobode, se po last nih željah slabo vladati.« Brezdvomno je hotel nemški cesar s tem grajati obstruk-cijo v državnem zboru, ki grozi vladi preprečiti carinski tarif. Najnovejše politične vesti. Rektor praške nemškeuni-verze je postal namesto odstopivšega Bachmanna znani afriški potovalec prof. Oskar Len z. — Nameravan atentat? V Kuksinogradu so prijeli baje nekega mladega anarhista, ki je nameraval napad na bolgarskega kneza. — Ni k. Pasić se hoče popolnoma odtegniti političnemu življenju. — Referat o žitni terminski kupčiji v gosposki zbornici je princ Lobko\vitz odložil ter se hoče v plenumu zavzeti za zakon, kakršnega je sprejela poslanska zbornica. Prevzel je referat baron B e r -ger. — Med Angleži inPerzije prišlo v Teheranu do konfliktov zaradi meje. — Kako Angleška kaznuje. V Indiji so se nekaj spuntali takozvani Vaziri. Angleška je poslaia kazensko ekspedicijo, ki je pobrala nemirnemu plemenu orožje in živino, požgala več vasi, vjela 200 mož, 252 pa usmrtila — in mir je zopet napravljen. — Kazensko carino na ruski sladkor hoče naložiti Angleška zato, ker se Rusija ni marala pridružiti bruseljski sladkorni konvenciji. — Prepovedani redovi na Francoskem. Vlada je sklenila odreči dovoljenje vsem onim samostanskim redom, ki se bavijo s poukom in pridigovanjem, nadalje kartajzom in sale-zijanom. — Ruski državni tajnik Š i š k i n je umrl v Gačinu. Pokojni je bil najboljši ruski diplomat, ki je pravzaprav vodil posle ministrstva zunanjih zadev. — Vrhovno poveljstvo srbske ar m a d e , ki se je ustanovilo kot sinekura za pok. eks kralja Milana, se je zopet opustilo ter prevzame tozadevne agende vojni minister. Obrambna sredstva proti klerikalizmu. (Dalje.) Na čelu vse inkvizicije je stal, kakor smo videli, papež sam. Škofijska, me-niška in španska inkvizicija so le različna imena za rimsko papeško versko sodnijo. Inkvizicija se je tako razširila in je po vseh tedaj znanih deželah tako mar ljivo ljudi trpinčila in sežigala, da papeži kmalu niso mogli vsega nadzorstva sami opravljati. Vsled tega je že papež Urban IV. 1. 1262. ustanovil mesto generalnega inkvizitorja. Prvi je zavzel to mesto kardinal Orsini. Generalni inkvizitor pa je bil samo uradnik — najvišji sodnik je ostal papež sam. Ker pa je med narodi rasel odpor proti počenjanju duhovščine, kar se je v cerkvenem jeziku imenovalo krivoverstvo, je papež Pavel III 1. 1542 ustanovil kolegij šestih kardinalov, ki je papeža nadomestoval v inkvizicijskih zadevah. »Svetia papež Pij V. je 1. 1566. vsem vernikom zabičil, da morajo biti temu kolegiju pokorni; kdor ni pokoren, se izobči; posvetne oblastnije se morajo ravnati po ukazih tega kolegija. Najvišji sodnik pa je ostal papež sam. Papež Sikst V. je končno uredil inkvizicijsko organizacijo tako, da je inkvizicijski kolegij spremenil in povišal kongregacijo. Ta kongregacija obstoji še danes in zavzema prvo mesto med vsemi rimskimi kongregacija m i. Na čelu današnje inkvizicijske kongregacije stoji papež, člani pa so od papeža imenovani kardinali. Inkvizicijska kongregacija ima navadno vsako sredo sejo v dominikanskem samostanu Santa Maria sopra Minerva, ob četrtkih pa se shaja kongregacija v Vatikanu pod papeževim predsedstvom, ki potem izreka razsodbe. Inkvizicijska sodnija obstoji še danes, samo m oči nima, da bi »kri-voverce« tako preganjala, kakor v tistih časih, ko je mogla in smela storiti, kar je hotela in ko je imela oblast in moč, prisiliti posvetne države, da se uklanjajo njenim ukazom. Ko bi cerkev zopet dobila nekdanjo moč, ko bi zopet mogla ukazovati posvetnim oblastnijam, bi kaj hitro zopet nastopila inkvizicija in začela delati tako, kakor je delala nekdaj. Nikari misliti, da bi inkvizicija dandanes več ne prižigala grmad. Prav gotovo bi jih prižigala, ko bi mogla in smela; saj je šele nekaj let tega, kar je vatikanski list »A na le c ta e c c le s i a s t i c a«, čigar urednik je papeževhišni prelat, na čigar nas'ovu je natisnjen p a p e ž e v grb s pripisom »Ubi PetruB ibi Ecclesia« in ki priobčuje samo to, kar odobri oerkvena cenzura, očitno pisal, da se morajo »kri-voverci« z ognjem in mečem ugo nobiti. In ta list je dalje dejal: Bodite blagoslovljene plamteče grmade... Vzvišen bodi spomin To -maža Torquemade (ta je dal sežgati 2000 »krivovercev«) Tako renči Rim Kristusovim načelom. Rim je dandanes na istem stališču kakor v 15 stoletju, le moči nima tiste, kakor nekdaj. Zatopadela z vsemi silami, da bi prišel zopet do nekdanje moči, da bi zopet mogel prižigati grmade in na njih sežigati krivo-v e r c e. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 1. decembra. — Osebne vesti. Višjesodni predsednik g. grof Gleispach se mudi od sobote v Ljubljani. — Avskultant gospod Gustav Galle je imenovan sodnim pristavom. — Občinski svet ljubljanski ima v torek, 2. decembra ob petih popol. sejo. Na dnevnem redu se mej drugimi poročila o poskusu poravnave s hišno po-sestnico Josipino Selanovo glede opustitve Starinarske steze; o Karol "VVagenfuhrer-jevi ponudbi za poravnavo glede gradnje vodnjaka poleg elektrarniške centrale; o volitvi jednega člana iz občinskega sveta v upravni odbor »Mestne hranilnice ljubljanske«; o volitvi treh zaupnikov občinskega sveta v komisijo za pripravljanje poizvedeb za osebno dohodarino; o pode-' litvi dveh mest ustanove za invalide na Kranjskem; o prošnji Josip Kušarjevih dedičev za dovolitev izbrisa kavcije glede postavljanja tržnih lop ob mestnih sejmeh; o Josip Perhavčevi ponudbi za odkup stavbišča ob južni železnici za "VVettachovo vilo; o prošnjah dveh hišnih posestnikov za prednost nekih vknjižb pred 3°/0 posojilom; o predlogu mestnega magistrata, da se od 1. januvarja 1903 nadalje izroči rešilna postaja v »Mestnem domu« »Ljubljanskemu prostovolnemu gasilnemu društvu«: o prizivu posestnice Amalije Žerja-vove proti magistratnemu naročilu, da mora svojega psa po noči zapirati; o ugovoru tesarskega mojstra Ivana Zakotnika glede dovažanja stavbnega lesa na tesa-lišče ob Karlovski cesti; o prošnji pomožne otroške vrtnar ce Ane Gorupove, da bi se ji nagrada tudi o počitnicah izplačala; o odobrenju računov dotacije za 1. 1901 2 na ljudski šoli na Karolinški zemlji; o prošnji vodstva dekliške sirotišnice bar. Lichtenthurničine za prispevek za nabavo notranje šolske oprave; o dovolitvi dodatnega kredita 400 K za popravljanje pečij na II. mestni deški ljudski šoli; o dovolitvi dodatnega kredita za razne nove potrebščine na mestnih ljudskih šolah v znesku 340 K; o proračunu mestnega vodovoda za 1. 1903; o pogodbi s poljedelskim ministrstvom, tičoči se napeljave vode v žrebčarno na Selu; o prošnji dedičev Marije pl. Pongratzeve za odpis predpisane svote za večjo porabo vode. — Ricmanje in Rojan sta klerikalce tako potrla, da se je celo »Slovenec« oglasil proti postopanju cerkvenih oblastij na Primorskem in je te oblasti seveda na najrahlejši in najobzirnejši način pokazal. Seveda jih predstavlja bolj, kakor zapeljance, kakor krivce. A že v tem, da se je »Slovenec« sploh oglasil, tiči dokaz, kako je klerikalizem v živo zadet. »Slovenec« in vsi klerikalci stoje na stališču, da so škofje in njih namestniki od Boga postavljeni voditelji naroda in da vse, kar store, je prav in dobro. Zato tudi »Slovenec« nikdar še ni pograjal nobenega škofa in zagovarjal še vsakega škofa, naj je storil karkoli. P o toči zvoniti pa je prepozno; če je imel »Slovenec« kdaj kaj dobrevolje, oglasil naj bi se bil prej. Leta in leta uganjajo cerkvene oblasti na Primorskem to, kar sedaj graja »Slovenec«, a doslej ni imel nikdar volje, braniti primorske Slovence. Svoj čas, ko smo mi n. pr. nastopali proti počenjanju škofa Flappa, je »Slovenec« branil in opravičeval tega laškega škofa, branil to isto, kar sedaj ob-Boja. Taka je tudi njegova taktika glede Koroške. Škof Kahn stori lahko, kar hoče, »Slovenec« se ne bo nikdar oglasil proti njemu, pač pa ga še zvijačno zagovarjal, če tudi je storil slovenstvu škodo in krivico. Primorske razmere bi se nikdar ne bile razvile v dosedanji smeri, da Bejeslovenuka duhovščina s svojim »S loven-c e m« vred oglasila. Toda slovenska duhovščina je s »Slovencem« vred molčala in s tem molkom mora-lično podpirala tisto počenjanje, ki ga sedaj »Slovenec« obsoja. Sicer pa je značilno tudi to, da je »Slovenec« s svojo obsodbo cerkvenih oblasti na Primorskem pripoznal, da tudi cerkvene oblasti v denarnih, v narodnih in političnih zadevah krivično in škodljivo postopajo. Nas se-veda bi najraje sežgali, ker se upiramo krivicam, ki jih dela klerikalizem narodu in ker se vojskujemo proti tem krivicam in tej škodi, a na srečo, si mi ne damo vzeti poguma. — Županom v Idriji je izvoljen zopet zaslužni Dragotin L a p a J n e in sicer s 14 proti 8 glasom. — Še nekaj o shodu v Kostanjevici. Iz kostanjeviškega okraja nam pišejo: Ko smo čitali diametralno si nasprotujoča poročila o dr. Tavčarjevih shodih v Žireh, Hotederšici in Logatcu, »Slo-venčeva« in »Narodova«, domnevali smo, da je v sredini resnica. Ko smo pa brali od neznane roke nam doposlano »Sloven-čevo« skrajno lažnivo poročilo o dr. Tavčarjevem shodu v Kostanjevici, kojega shoda smo se v obilnem številu udeležili, postali smo iz Savlov Pavli in smo prepričani, da so »Slovencev!« tonzuriranci istotako o drugih shodih lagali, kakor o našem. Nekoliko »pošteni« so pa vendarle bili. — Upali si niso namreč ovreči »Narodovega« poročila — »da sta bila kaplana Bešter in Erzar radi svojega huj skanja od ogorčenega ljudstva osuvana oklofutana in v mlaki pomandrana«. Česar si pa ne upajo v »Slovencu« zanikati, store pa to tembolj na skrivnem v gostilnah takih župnij krškega okrajnega glavarstva, iz kojih župnij niso volilci utegnili na shod priti. Zadnji ponedeljek smo izvedeli pri »vinski poskušnji« v Krškem, da lazijo tonzuriranci po vaseh, oddaljenih od Kostanjevice in pripovedujejo v gostilnah zbranim možem, »da je »Narod«, pišoč o osuvanih kaplanih, grozno lagal, da je ravno nasprotno resnica, — tepena sta bila od »našega dobrega in vernega ljudstva« — ljubljanska liberalna dohtarjainso ju razoder v blato vrgli (!!!) Ni nam treba posebej povdarjati, da so to same laži. Te laži bodo možje, ki so z lastnimi očmi v mlakah ležati kaplana videli, že ovrgli, ko se bodo na sejmovih z oddaljenimi volilci sešli. One lažnive klerikalne potnike pa prosimo, da naj še enkrat potno {.alico v roke vzamejo in še sledeče prizore s kostanjeviškega shoda ovržejo: Domačin: Kako je to, gospod kaplan, da danes tako lahko ljudi hujskate in razsajate, katekizma pa ne morete v šoli poučevati, ne pridigati in tudi ne spovedovati — radi svoje bolezni? Kaplan Bešter, imenovan »ta lep Janez«, kojega se vse polno »Marijinih devic« »za frak« drži — med njimi jedna, koja je že trikrat »krancelj iz mirt« nosila —: Jaz si ne pustim svojih državljanskih pravic kratiti. Domačin: Gospod kaplan! Ob glas boste prišli, hri pavi ste, hitro v posteljo, če ne, bodo te »device« za Vami kmalo žalovale. Kaplan Bešter: Vpijmo: Živio Šusteršič! Naši: Živio Šuštar! Živio Žlindra! Živio Šic! Kaplanove »device< in sveto-križki koš truni (ki so šli našim na li-manice): Živio Šic! Živio Žlindra! Živio Šuštar! Tableau! Tuji gospod: Ali Vas ni sram tako razgrajati? Se tako držite Kristovih naukov? Lep mir z Vašo ob-strukcijo oznanjate! Bodite mirni, gospod kaplan, saj boste tudi Vi od nas pravih liberalcev besedo dobili! Kaplan Erzar: Kdo ste Vi, da se drznete z menoj tako govoriti? Tuji gospod: Jaz sem znani Gola di Rienzi. In kdo ste Vi? Kaplan Erzar: Jaz sem svetokrižki kaplan Erzar) O Vas sem pa tako že mnogo slišal. Tuji gospod: Pa nič nepoštenega. Kaplan Erzar: Živio dr. Šusteršič! — V tem hipu se vlije iz sosednje hiše močan curak neke rujave tekočine po širokem klobuku in haveloku kaplanovem. Tableau! Kerin, stari oderuh in slepar iz Sv. Križa, oče župnika iz Strug, gre mimo odra ves blaten, ko dr. Tavčar govori. Na Kerinovi rujavi suknji poznajo se vidni znaki vtisnjenih škorenj. Neki gospod stopi k njemu z besedami: Očka Kerin, kam tako hitro? Poslušajte rajše doktorja Tavčarja, boste saj enkrat kaj pametnega slišali. Očka K e r i n, to je namreč isti Kerin, v kojega gostilni mora ubogi kmet, ki hoče iz »katoliške« posojilnice denar dobiti, prej 5 goldinarjev zapiti: Saj imamo mi še boljše pridigarje. Gospod: Sleparje imate in pa Žlindro. Mladi Komljanec, t. j. jeden svetokriških ko-štrunov, ki so na povelje kaplana Erzarja najbolj upili: Živio Šuštar! Naši: Nazaj ž njimi! Komljanec: Kdo bo šel nazaj? (Odpre nož in zabode Lojzeta Colariča). V tem trenutku ga naši ob tla vržejo, ga osujejo, razorožijo in ga v bližnji svinjak zaprejo. Komljanec črez nekaj časa uide, naši ga dohite, zopet ob tla vržejo in ga do dobrega »zdelajoa, on pa milo ihti: Kaplana zaprite, kaplan nas jen a-hujskal in vsakemu dve kroni za pijačo obljubil. Med tem pride mestni redar in odpelje Komljanca v občinski zapor. — Navedel bi Vam še lahko mnogo takih prizorov. Zlasti o kaplanih, ko so ju po blatu »valjali«, da sta morala mlako piti itd. Pa za danes naj imajo lažipotniki dovelj! — Dr. Žlindra v Mariboru. Ker dr. Rosina ni mogel revizorja Seli-škarja rešiti iz preiskovalnega zapora, pripeljal se je pretekli teden dr. Šusteršič z Dunaja v Maribor in šel k okrožnemu sodišču ter zahteval oprostitev Seliškarja, češ, »Gospodarska zveza« ga silno potrebuje, ker ravno sedaj sestavlja letne račune. A Nj. Vsemogočnost dr. Žlindra ni nič opravil. Kaj sodnijo brigajo potrebe »Gospodarske zveze«! Interesi justice gredo nad dvomljive in obskurne interese »Gospodarske zveze«. — Konzum v Marenbergu. Zadnjič smo odgovarjali na neki dopis v »Slovencu«, v katerem se je marenberške konzumarje opravičevalo, češ, da je pri konsumu vse v redu, ker so vsi trgovinski dolgovi poplačani in ker so celo zadružniki že dobili svoje deleže nazaj. Danes si hočemo to opravičbo konzumarjev zopet ogledati iz druge strani. Torej »celo« zadružniki konzuma so dobili svoje deleže nazaj. S tem so se hoteli konzumarji pred nerazsodnim svetom pohvaliti: »Giejte, kako smo korektni in pošteni, »celo« zadružnikom smo izplačali njih deleže. Pri nerazsodnih ljudeh utegne to vplivati. A kdor postave pozna, bo takoj izprevidel, da so ko iz u marji s tem, da so zadružnikom izplačali deleže, storili le novo nepostavnost. Po zadružnem zakonu se namreč deleži zadružnikov smejo šele po preteku enega leta po razdružbi izplačati in tudi to le v tem slučaju, če so poprej že upniki poplačani. To je naravno, saj jamčijo zadružniki celo z dvojnim zneskom svojih deležev za zadružne dolgove. Ker dolgovi konzuma niso poplačani, ampak ob-stojijo, kakor znano, v znesku 117000 K, so konzumarji z izplačilom deležev kršili postavo in ob jednem oškodovali, upnika, marenberško posojilnico, kateri so odtegnili te deleže. Pri tej »operaciji« je šel konzumarjem na roko s svetom in dejanjem mojster Pele. Opozarjamo pristojno oblast na tega »kunšt-nega« revizorja, ki je vreden tovariš zaprtega Seliškarja. Od vlade subvencionirani »Gospodarski zvezi« pa čestitamo na takih revizorjih, ki uganjajo eno proti-postavnost za drugo. — Iz krogov svobodomiselnega dunajskega dijaštva se nam piše: Že lansko leto, ko je »Slovenija« odpravila staro geslo »Vse za narod in svobodo« in je nadomestila z novim »Iz naroda za narod«, in ko so bili vsi svobodomiselni akademiki vsled tega prisiljeni izstopiti iz tega društva, se je go- vorilo, da si dunajsko svobodomiselno dijaštvo ustanovi svoje društvo. Ta ideja živi še danes v srcih svobodomiselnega dijaštva, kakor je to pokazalo živahno odobravanje,. ki je sledijo besedam stud. med. Gabriela Hočevarja,ko je po razgnanem I. občnem zboru »Slovenije« rekel, da »Slovenija« ni več svobodomiselno društvo, da si moramo mi svobodomiselni akademiki ustanoviti Bvoje društvo, če »Slovenija« ne postane zopet stara liberalna »Slovenija«. Razmere so dandanes take, da svobodomiselnemu akademiku danes ni mogoče vstopiti v »Slovenijo«, ker mora vsak pri svojem vstopu v to društvo pod častno besedo izjaviti, da je »narodno-radikalnega« mišljenja. Mislimo, da je nečastno za svobodomiselnega akademika, če se s tako izjavo javno odpove svojemu prepričanju. Proč s takim neaka-demičnim cincanjem, bodimo odločni po vzgledu naših naprednih voditeljev in ustanovimo si lastno društvo, v katerem bo združeno vse slovensko svobodomiselno dijaštvo! Pomisleki nekaterih »pre-vidnežev«, ki pravijo, da bi društvo ne moglo obstajati, niso opravičeni; zakaj nas svobodomiselnih akademikov je krog 70 po številu, dočim je bilo klerikalnih dijakov, ko so si pred leti ustanovili svoje društvo »Danico«, komaj 20. In tistim javkajočim filozofom, ki tarnajo, kaj bo s slovenskim narodom, če bo še tretje društvo, povejmo odločno, da, če so si klerikalci smeli ustanoviti svoje društvo, si svobodomiselno dijaštvo z isto pravico sme ustanoviti svoje duševno ognjišče, zlasti, ker nam ni mogoče bivati z »narodnimi radikalci« v »Sloveniji«. Mislimo, da bi bilo gotovo boljše, če se akademiki zbirajo v kakem društvu, kakor če se potikajo po kavarnah. Govorili smo resno in objektivno! Upajmo, do bodo sledili tem besedam tudi dejanja! — Repertoire slovenskega gledališča. Jutri, v torek se igra prvič v slovenskem gledališču Cavolotti-jeva enodejanka »Jeftjeva hči«, v kateri sodelujejo gdč. Kreisova in gdč. Riickova ter g. Dobrovolny in gosp. Hašler. Zatem se poje prvič v sezoni Mascagnijeva opera »Cavalleria rus ticana«. Santuzzo poje gospa Hanušova-Svobodova, Turidda g. Vlček, Lolo gdč. Prochazkova in Alfia g. K r a 1; Lucijo poje gdč. Glivarčeva. V četrtek je operna predstava in dramska noviteta »Medalja«. V soboto se ponovi drama »Z a z a«. — Ciril -Metodov koledar 1903. Tiskarna A. S lat nar v Kamniku je natisnila in založila jako lični stenski koledar opremljen z zapisnikom. Dodana je kol-kovna lestvica in običajne poštne zaznambe. — Poročil se je minoli teden g. Alojzij Ponikva r, učitelj v Velikem trnu, z gdč. BertoPock iz Ljubljane. — Cena živinske soli znižana. V predležečem državnem proračunu za L 1903 se nahaja tudi postavka, tičoča se živinske soli. Zaradi eminentne važnosti tega predmeta za kmetijstvo je treba o tem znižanju nekaj besedij izpregovoriti. Že 1. 1848. je moral takratni finančni minister obljubiti znižanje cene živinske soli. Zgodilo pa se je to šele leta 1851. ter se je določila njena cena na 3 K za 100 kg. Ta cena je veljala do leta 1868. Vsled slabih in splošno lahko ločljivih primesij, s katerimi se je sol, namenjena človeškim potrebam, denaturizirovala, prirejali so ne-imovitejši sloji iz živinske soli dokaj vžitno sol za človeška jedila in na ta način državo goljufali. Ker poslednja tem nedostatkom ni mogla v okom priti, ustavila je omenjenega leta sploh pripravo in oddajo živinske soli. To je trajalo noter do leta 1893., ko je država na opetovano zahtevo interesiranih krogov prodajo živinske soli, koje očiščenje je znatno otežkočeno, zopet dovolila. Cena pa je poskočila na 10 K za 100 kg. Pri tej kupčiji je imela država veliko dobička, čeprav je bil krivičen. L. 1896. pa je morala predložiti nov zakon, tičoč se živinske soli, oziroma njene cene, katera se je znižala na 6 K. Z novim letom stopi ta zakon prvič v veljavo. Čeprav je znižanje cene zato velevažno potrebščino velikega pomena za kmetijstvo, vendar se mora na drugi strani ugovarjati tudi tej ceni. Država ima namreč sedaj lep dobiček na račun kmetovalcev, čeprav se taka barantija ne strinja z monopolom na sol. Proti takemu krivičnemu obda-čenju morajo se kmetovalci zavarovati in zahtevati na drugi strani odškodnino. To se seveda ne bo kmalu zgodilo, kajti država je skopa kot mačeha, ali vstrajnost pripomore do oilja. Zatorej na delo. — Razširjenje sol na Štajerskem. Deželni šolski svet je sklenil v svoji zadnji seji, razširiti enorazrednico v Dobrovcih pri Mariboru v dvorazred-nico, trirazrednico pri Mali Nedelji pa v petrazrednico. — Izpred sodišča. V soboto je bila obravnava proti sodnemu oficialu g. V. Šornu. Tisti je bil svoj čas obdol-^žen, da je poneveril 11.000 kron. Izkazal se je pač primanjkljaj, a izkazalo se je tudi, da ga ni kriv obdolženec. Državno pravdništvo je tožilo g. Šjrna samo, ker je odpotuje v Zagreb vzel 200 K urad nega denarja seboj, dasi je njegovo pohištvo vredno dosti več in dasi je imel dobiti 300 K remuneracije. Sodišče je g. Šorna popolnoma oprostilo, ker je prišlo do spoznanja, da ni imel namena si rečenih 200 K nepravilno prilastiti. — Policaji so se stepli. Tujci iz Trsta pripovedujejo, da se je v soboto šest policajev, ki so peljali odgnance iz Trsta v Kormin, med vožnjo nazaj v Trst v kupeju sprli in stepli in da so drug na drugega streljali in se bili s sabljami. Ku-pej je bil ves krvav. Na prvi postaji so poklicali orožnike, da so policaje aretovali. — S peči padla je v Preserjih 66 let stara beračica Marjeta Tomio iz Malega Ubeljskega, občina Hrenovice v postojinskem okraju. Spala je pri nekem posestniku na peči in se ponoči zavalila na tla. Poškodovala se je tako, da so jo pripeljali v deželno bolnico. — Konj splašil se je v soboto popoludne v "VVolfovih ulicah Auerjevemu delavcu Francu Kotarju. Konj jo dirjal s sankami čez Kongresni in Dvorni trg in po Židovskih in Črevljarskih ulicah na Turjaški trg, kjer so ga ustavili in prijeli. Franc Kotar je že na Kongresnem trgu padel s sani, a se ni nič poškodoval. — Slabo spričevalo je dobil v soboto v šoli 121etni Franc Šinkovec, stanujoč pri svojih stariših na Krakovskem nasipu, vsled česar se je zbal iti domov in jo je raje popihal na Dolenjsko. Deček nosi belopisano obleko in rujav havelok. — Ogenj v dimniku. Včeraj zvečer je nastal v Knezovi hiši na Marije Terezije cesti št. 1 v dimniku ogenj, katerega je došia požarna bramba takoj pogasila. — Jabolka so kradli v skladišču prodajalke sadja Marije Kunajeve na Mestnem trgu trije ključarski vajenci. Skladišče so odprli s ponarejenim ključem. Policija je vse tri mlade tatove zaprla. — S tira skočil je včeraj zvečer pri prepeljanju stroj št. 977. Nesreča se ni nobena pripetila. — Izgubljene reči. Služkinja Frančiška Lokošek, Bre^ št. 20, je izgubila v soboto popoludne na Starem trgu bankovec za 20 K. — Mestna posredovalnica za delo in službe. Mestni trg štev. 27. Od 21. do 27. novembra je dela iskalo 9 moških in 37 ženskih delavcev. Delo je bilo ponuđeno 13 moškim in 36 ženskim delavkam. V 34 slučajih je bilo delo sprejeto. Od 1. januarija do 27. novembra je došlo 2716 prošenj za delo in 2276 delo-ponudeb. V 150 slučajih se je delo sprejelo. Delo dobe tak oj: 1 pekovski pomočnik, 1 kovač, 2 tovarniška delavca, 5 konjskih hlapcev, 1 trgovski vajenec, 1 prodajalka začetnica, 1 gostil, kuharica, 2 sobarici, 3 kuharice, 6 deklic za vsako delo, 4 deklice k otrokom, 4 gostil, deklice. Dela iščejo: 1 gozdar, 1 najemnik gostilne, 1 kletar, 1 hotelski sluga, 1 ključavničar, 1 kurilec, 1 skladiščnik, več trgovskih in pisarniških slug, 2 hišnika, 1 knjigovodkinja, več izurjenih prodajalk, 1 trafikantinja, več računskih natakaric in drugih poslov. Stanovanja: Oddati je 2 mali mesečni sobi, 1 stanovanje z 2 sobama. V najem se išče 1 lepa mesečna soba ter stanovanja z 1 do 4 sobe. — „Ljubljanska društvena godba11 priredi v najkrajšem času v Kranju na željo ondotnih meščanov koncert v lastni režiji. Natančneje sledi. * Najnovejše novice. Na lovu je obstrelil vel. knez Vladimir dvorja-nika Maršakina. Obstreljen je v obrazu in to zelo nevarno. — Ustrelil se je v Hietzingu pri Dunaju Viktor Gross-bauer pl. Waldstatt. — Uklonjeni blazni k i. Vladna komisija je našla v blaznici v Benetkah 40 bolnikov v železje vkovanih. Celo ravnateljstvo je bilo takoj odpuščeno. — Velikanski požar je razsajal v Rat Portage na Angleškem. Zgorelo je 25 milij. m3 stavb-nego lesa, cela ladjedelavnica, 8 par ni ko v, 11 hiš in več drugih poslopij. — 6 2.00 0 kron je poneveril pri gališkem deželnem odboru uradnik F i 1 i p o w s k i. Sokriva je tudi pošta. — Francoski parnik se je potopil pri Detroidu. Utonila je cela posadka 15 mož. — Roparji so vstavili vlak ter ga popolnoma izropali blizu A cere v Italiji. — Spomenik K r u p p u postavijo njegovi uradniki in delavci — Zoper srbski davek bo stavila hrvatska opozicija najbrže že v današnji seji deželnega zbora posebni predlog. " Proces Schalk-Wolf. V soboto se je nadaljevalo zasliševanje zaradi podkupljenja Wolfovega lista po sladkor nem kartelu. Pri tem se je izkazalo, da je priskrbel Wolf Gutmannu, katerega dolži, da je brez njegove vednosti sprejemal denar od sladkornega kartela, dobro službo potem, ko se je cela stvar razvedela ter je moral zapustiti vsled tega Wolfov list. Potem je prišlo na vrsto očitanje, da se je Woif hotel zvezati z vlado. Priča prof dr. Z e i d 1 e r je izpovedal, da ga je svoječasno Wolf vprašal: »Ti poznaš češke razmere. Ali bi mojemu glasu škodovalo, ako bi se spustil v pogajanja z vlado?« Znana afera s Seidlom, katerega ženo je Wolf kot deklico zapeljal, se je na prošnjo Wolfa in njegovega zagovornika izločila iz procesa. Wolf je na dolgo in široko pripovedoval o tem lastnem škandalu. Priznal je svojo zmoto, toda krivdo je zvalil na — Čehe. Rekel je namreč: »Priznam, da sem se dal premotiti. Toda to se je zgodilo v Času političnega razburjenja, ko smo mi novo izvoljeni vsenemški deželni poslanci bili izročeni insultom češke druhali, ko je bila moja kri v kipenju političnega boja. Takrat sem grešil«. Zakaj so že vse odgovorni Čehi! Potem se je obravnava odgodila do torka. * Brezvesten luksus. Zgradba novega ogrskega parlamenta je doslej veljala 32,542 578 K 79 vin. ter se bo iz dalo še najmanj poldrugi milijon. Tako velikansko svoto razsipljejo za luksuri-jozno zgradbo v deželi, v kateri izganjati lakota in revščina cele vasi v Ameriko. Sicer pa je zgradba tudi arhitektično ponesrečena. * Čudna prirodna prikazen. Iz Baranya - Vorosmarta se javlja o čudni prirodni prikazni, ki so jo ondi videli dne 23. t. m. ob petih v jutro na nebesnem svodu. V tem času se je pokazal izpod meseca, ki je stal visoko na nebu, ognjen steber, mnogo svetlejši kakor mesec. Prikazen je v treh minutah izginila. Bil je najbrže meteor. * Smrt in kardinal. O praških kardinalih se trdi, da nobeden ne umre v Pragi, o pariških pa, da nobeden ne umre v svoji postelji. Ta pregovor bo morda spravil ob veljavo star pariški kardinal Kichard, ki je v svoji palači v Parizu na smrt bolan. Njegovi predniki pa so se držali pregovora. Nadškof Aftre je umrl 1. 1818 na barikadah, njegov naslednik Sibour je bil v cerkvi Saint-Etienne du Mont zavratno umorjen od nekega duhovnika, ki ga pa pozneje niso mogli najti, nadškof Derborv je bil ob Času komune 1. 1871 ustreljen. Društva. — Telovadno društvo ,Sokol< v Ljubljani priredi s sodelovanjem slavne društvene goibe v petek, dne 5. decembra 1902 »Miklavžev večer v telovadni dvorani »Narodnega doma«. Vspo-red: 1. Sommer: »Sulejman paša«, koiač-nica. 2 Sjmmer: »V novem domu« , valček. 3. Offenbach: Overtura iz opere »Orfej«. 4. Nastop Miklavžev s Bijajnim svojim spremstvom. 5 Popp: »La Traviata«, solo za flavto. 6. Wagner: Fantazija iz opere »Lohengrin«. 7. Zaje: »Hrvatski dom«, potpourri. 8. Czibulka: »Gozdno šumenje«, ilustracija. 9. Jousa: Američanska koračnica. Začetek ob polu 8 uri zvečer. Vstopnina: Člani so prosti vstopnine, rodbine članov plačajo 40 vin., nečlani po 80 vin. za osebo; otroci prosti. — Slavno občinstvo in bratje »Sokoli« se prosijo, naj darila za otroke prej ko mogoče pošljejo v trafiko gosp. Š e š a r k a v Šelenburgovih ulicah. — Sestanek ,Splošnega ženskega društva' je bil, kakor zadnjič, tudi včeraj jako dobro obiskan. Predavala je jako prepričevalno gdč. Smrtnik o težnjah ženske za napredek. — Slovensko umetni "►T^ društvo ima svoj izvanredni občni zbor danes 1. decembra ob 8. uri zvečer v restavraciji »Narodnega doma«. — Zborovanja. Krajna skupina ljubljanska delavcev in pomoćnih delavcev strojarske stroke v Avstriji, je zborovala včeraj dopoludne v Pockovi gostilni v Sv. Florijana ulicah. Tudi krajna skupina zveza krojačev je zborovala istega dopoludne v omenjeni gostilni. Na obeh shodih je govoril g. Ant. Kristan o pomenu, smislih, ciljih in potih organizacije. Na shodu stro jarskih pomočnikov je med drugimi tudi govoril g. Breskvar. G. Kristan je v svojem govoru tudi omenjal ustanovitev ljudske čitalnice in knjižnice v Ljubljani, na kateri delavski sloji že dolgo zaman čakajo. — Novo društvo. V Dobru pri Ljubljani so ustanovili bralno društvo. — Zborovanje ,,Učiteljskega društva za celjski in laški okraj" bo v nedeljo dne 7. decembra ob pol 11. uri dopoludne v okr. šoli v Celju z nastopnim sporedom: 1. Zapisnik. 2. Petje. Društvene zadeve in nasveti. 4. Predavanje: »Naš šolsko-političen list«. 5. Iz šolske prakse. — K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor. — Slovensko društvo ,llirijac v Pragi ima svoj III. (izredni) občni zbor v ponedeljek dne 1. decembra t. 1. ob pol 8. uri zvečer v restavraciji »U Šu-mavy« Štepanska ul. Spored: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Odbo-rovo poročilo. 3. Poročilo preglednikov. 4. Volitev: a) predsednika, b) odbora. V. Pravila. 6. Predlogi. 7. Slučajnosti. Književnost. — ,,Zvonček", list s podobami mm mladino, ima v zadnji letošnji številki sledečo vsebino: »Deveti kralj« — pesem O. Zupančič. »Vile« — pesem Franc Žgur. »Maličkova nezgoda« — pesem O. Zupančič. »Moja sestrica« — spisal Vojanov. »To ga je zmodrilo« — spisal Ivo Trošt. »Slovanske pravljica« — priobčuje Nik. Vrhov. »Krmar« — pesem C. Logar. »Ako ti ni všeč — pa ne poslušaj!« — priobčil C. Logar. »Tam v oblakih« — pesem Andr. Rappe. »Prevara« — pesem Devi-mira. »Ded odpro sedaj omaro« — pesem A. Rappe. Drobiž. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 1. decembra. Ta teden bo teden nemških strank Jdtri razglase načela, po katerih žele nemški liberalci in nemški nacionalci, d a s e uredi jezikovno vprašanje na Češkem Formuliral je ta načela dr. Barnreither. Vseuemci so odklonili udeležbo pri tej akciji, češ, da se mora najprej uveljaviti nemški državni jezik tako, da bo gospodstvo v državi zagotovljeno Nemcem in da bo imela država nemški značaj — šele potem bedo Vsenemci pripravljeni dogovarjati se o tem, kake pravice naj se priznajo Slovanom. Cehi ne bodo Barnreitherjevega elaborata a lim in j odklonili, nego so pripravljeni, ga vzeti v pretres s tem seveda ni parlamentarni položaj še čisto nič pojasnjen in dejanski tudi nihče ne more reči, pri čem da smo. Dunaj 1. decembra. Ogrski ministrski predsednik Szell je prišel sem in je po daljšem posvetovanju z ministroma Fejervarvjem in Szeche-nyjem imel avdijenco pri cesarju. V tej avdijenci je Szell poročal o pomnožitvi armade, pa tudi o gospodarskem položaju, ki je postal jako resen vsled tega, ker utegne nemški carinski tarif še letos zadobiti veljavo in mora biti Avstro-Ogrska pripravljena, da ji Nemčija vsak hip odpove trgovinsko pogodbo. Atene 1. decembra. Včeraj so se vrš le volitve v parlament Zmagala je Delvannisova stranka. Voljeni so vsi voditelji strank, izvzemši finančnega ministra Vladna stranka je bila popolnoma poražena. Izgredov ni bilo. Bivši francoski ministrski pred sednik Waldeck-Rousseau je kot gledalec prisostvoval volitvam. Ko ga je občinstvo spoznalo, — mu je priredilo burne ovacije. Bero lin 1. decembra. Vsi poli-lični krogi pričakujejo z največjo radovednostjo, kako izteče boj za opravilnik v državnem zboru. Socialni demokratje razglašajo, da hočejo z vsemi sredstvi obstrukcije preprečiti namero večine, da se mora carinski tarif rešiti en bloc. Borzna poročila. Dunajska borza dne 1. decembra 1903. S. > Čas opa-1 baro- j g,» Vetrovi Nebc J* t mm. i 29 9, avečer 729 91 - 1'9 sr, szahod megla 30. 7. zjutraj 2. popol. 730 0 730 0 — 24 40 brezvetr| pol. oblač. si. 8svzh. oblačno o o 9. zvečer 730 7 1*8 si. jzahoa oblačno g 1. 7. zjutraj 2. popol. 730 6 729 8 — 0*6 10 al. jzahod si. jug oblačno oblačno 3 Trgovec, star 28 let, izobražen, lepe zunanjosti, z dobro idočo tr govino v prijaznem kraju na deželi, jjHh želi se seznaniti in poročiti z go spodično, staro 22—25 let, mar-U ljivo in izobraženo v gospodinjstvu, l katera bi imela veselje do trgovine. jNr(jj Imetja se ne zahteva. tO Resne ponudbe s priloženo >j" sliko, katere zamorejo tudi stariši ■jrji ali bližnji sorodniki podati, prosi Ps! se poslati do 31. grudna t. I. pod V*jj naslovom „Zvestoba in resnica" £n| na upravništvo »Slov. Naroda«. jK^f Slike se vrnejo, molčečnost U| zajamčena. (2958—1) Mi O M Gostilna odda se od 1. marca 1903 pod jako ugodnimi pogoji. 29412- Ponudbe sprejema do 15. decembra 1902 „Posojilnica v Celju«. 4 pari čevljev za samo 2 gld. 50 kr. se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških, 1 par ženskih čevljev, rujavili za vezati, z močnimi zbitimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskih modnih Čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se proti poštnemu povzetju. (2966—1) Zaloga čevljev Jungvvirth Krakov 5. Neugajajoče se vzame takoj nazaj. Edina zaloga na Kranjskem: lekarna Pieeoli „Pri angelju'-Ljubljana, Dunajska cesta. ■v Zeleznato vino LEKARJA Piccoli - ja v Ljubljani. Mhasevlekarnah krepča malokrvne, nervozne in slabotne osebe PoIllt<*s*Mfiia cttekleniea velja ? 14. Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabrijel Pifeoll •* Bi j i: 1» S j ttisi točno, ako se mu poSJje 29l0j znesefc po postnem povzetju. a \2) fH. 41520. (2970—1) in 10°, normale.: U*7U in 0 5'. Najbolje učinkujoča i e I o z o - a r s e n a s t a voda ivroti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mmeralnih vod, lekarnah in drogerijah HENRIK 3TIATTOXI, Dunaj. C. In kr. avstr. dvorni In komorni založnik. Občinski svet ljubljanski je sklenil v svoji izredni javni seji dne 25 t. m. izreči se, da je glede na živahni promet, ki se je — odkar je novo justično poslopje izro čeno svojemu namenu — razvil po Miklošičevi cesti in po frančiškanskih ulicah na javno korist, da se ta cesta in te ulice ob zemljišču dr. Vinka Gregoriča že sedaj razširite na projektovano širino. To se z ozircm na določbe §. 8 stavb, reda za deželno stolno mesto Ljubljano daje javno na znanje. dne 27. novembra 1902. fl w 2786 Ueliko denarja! (10) do 1000 K na mesec morejo si pošteno prislužiti osebe vsakega stanu (kot postranski zaslužek). Natančneje pod „Reell 118" na Annoncen-Ab-teilung des MERKUR, Stuttgart, Schickstr. B. Krasno knjižnico iz zapuščine pisatelja Ivana Vesela, bivšega dekana v Trnovem pri Ilir. Bistrici *yX" proda "gC**- vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubjani. Knjižnica in zaznamek taiste nahaja f.e v odvetniški pisarni društvenecra razsodnika in zastopnika cr. dr. Fr. Štora, Križevniš^e ulice št. 2. damskih paletotov, jopic, ovratnikov, kril, bluz, kostumov, boa, mufov, dalje športnih in zimskih suk9nj za gospode, oblek, havelokov itd. itd. * + + > * Ces. kr. avstrijske jfa državna založnici. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izvod iz voznega reda veliaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod li Ljubljant jož. kol. Proga 6«s Trsi*. Ob 12. ari 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Pranzensfeste, Ino most, Moaakovo, Ljabao Cez Scizthal v Aasaee, Solnograd, če« Kleln-Reiflinp v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. on 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Pranzensfeste, Ljubno, Dunaj, tez Selzthal v Solnograd, Inomost, tez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uci 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Be\jak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Cuiovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno tez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost Bregenc, (Janh, Oencvo, Pariz, čez Klein-Rcifling v Steyr, L'ic, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Pranzove vare, Karlove vare, Prago Lipsko, na Dunaj cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Pranzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Prog* v Novo moato ln v Kočevja. Osobni vlaki ■ Ob 7. ari J7 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Priao4 v Ljubljane ;už. kol. Prcga .1 rr-jlta. Ob a. uri 25 m. zjutraj osobni viak z bu.iuja čez Amstetten. Monakovo, Inomost, Pranzeiiifeste, Solnograd, Line, oteyr. ISl, AuBsee, Ljubno Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in IL razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari i o m dopoludne osobni vlak z Ihmaja Cez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Kailove vaie. Beb. Marijine vare. Plzen, Bude-jevice, Solnograd, Lmc, Steyr Pariz, Geuevo, Curih, Brtgenc, tnomoht, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein. Ljubno, Celovec, fit. Mohor Pontabel. — Ob 4. uri 44 m po-puiudnt cbobni vlak z Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Monakovega, Inomosta, Pranzensteita, hoctaLia — Ob <5. uri 51 m zvečer osobni vlak %, Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, ćrez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Prog., it i'uvega mestt in Kcoevja. Osoom vlaki: Ob U. ari 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja ia ob 6. uri &> m zvečer istotako. — Odnoa is LJno-ijiie drž. kol. v himk Mešani vlaki: Ob •'. ari \M it zjutraj ob 2. uri 5 m popoludne, ob d. uri 50 m zveCer in ob 10 uri _i5 m, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobra. — Prihod T LJubljano drž. kol. Is £amniVi Mešani vlaki: Ob 6. uri 4b m zjutraj, ob ii. uri 8 m dopoluone, ob ii. uri iO m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in aamo v oktobru (i) Izgubil se je pes svitlor"mene barve z belim nosom in belimi pr9ti na nogah. Cuje na ime »ŽuteK. Kdor najde psa, naj to naznani v upravništvu »Slov. Naroda«, kjer poizve naslov lastnika. (2959—2) Trgovskega udenca za v trgovino z mešanim blagom, iz dobre hiše, starega okoli 15 let, krepkega, s slovensko šolsko naobrazbo, spretnega v računstvu, sprejme pod ugodnimi pogoji tvrdka: Oroslav Fugina, Črnivrh pri Idriji. (2957- 2) Kkonom j vojaščine prost, ki je dovrš*l kmetijsko šolo in obiskoval sirarsko-ral^Uarski kurz ter je že služboval čez 1 leto na nekem veleposestvu ter 1 leto vodil neko društveno trtnico in drevesnico, zmožen slovenskega in hrvatsko-srbs*etru jezika, z izvrstnimi spričevali išče primerne službe. Blagohotne ponudbe pod naslovom: Ekonom, poste restante, Gorica. Poskusite J. Klauer-jev tacali naj potrudi v „Angieško skladišče oblek" £jubljana9 vogal sv. petra in Resijeve ceste št. 3 s\f\f^. ihih kupi KOtOTO -»"»k jaliO »-«» In «-«!-»»«»- s/\J\r Svoje p. n. odjemelce prosim, da si svoje potrebščine za božič kolikor možno že sedaj omislijo, ker bi blizo pred prazniki radi velike gnječe imeli bržkone premalo časa in prostora za izbero. Z velcspoštovanjem F. M. Netschek — Oroslav Bernatović. (2934 -3 ■la-ravtsi vastllnskl Si 2*. *- * - 1 Ogreva in oživlja želodec in telo. Probuja tek in prebavo. Daje dobro spanje. (415-239.; Edini znložnik. in Imetnik.: Edmund Kavčič v Ljubljani. Pisarja veščega nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, izvežbanega v narekovanju v obeh jezikih in v lustraciji zemljiške knjige, sprejme takoj (2U45—3) Janko Hudovernik c. kr. notar v Kranjski gori. Plača po dogovoru. Samci imajo prednost Vsi pogoji se izrecno zahtevajo. Nastop najpozneje do 10. decembra. PolnoStevilni akcijski kapital K 1,000,000«- Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. LJUBLJANSKA .-a- KREDITNA BANKA V LJUBLJANI MpitalMke nllce <^ 4 «- ■* - 2. Kamenjava in e«knmpluje »aje predujme na vred. papirje. izžrebane vrednostne papirje in vraCuje zapale Zavaruje srečk, preti *te:-v3.rz;xxi j —t^tt^ ;| kupone. H- NI iz-g^a-toi. ||= Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. CKS- Kskonipl in inkiiNso inciiic 1£JU _ ItS" Bwr«iw naro«-llit 'JtJl_ Podružnica v Spljetu (Dalmacija). Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dno vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. Udajatelj in odgovorni uradnik . Dr. l¥»« T*v*aF. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne*. 54