Gozdovi v občini
Večina gozdov v naši občini je mladih, z majhnimi lesnimi zalogami, a z dobro zasnovo. kar je zdaj. ko toliko govorimo o propadanju gozdov, še kako pomembno, saj imajo naši gozdovi dobre pogoje za prcživetje. Za dve tretjini naših gozdov skrbi Gozd-no gospodarstvo Ljubljana, tozd Škofljica.
Gozdovi v grosupeljski občini so pretežno mešani. V njih je okrog 40 odstotkov iglavcev, od listavcev pa je kar tri petine bukovih dreves. Za gozdove na našem obmotju je po-membno še nekaj: odkar so kmetje skoraj v zadnjih 20. 30 letih opustili steljarjenje. so se tla zelo popravila. Rastiščni potencial naših gozdov je bogat in ima velike zaloge, ki pa ijo za zdaj slabo izkoriščene. Ker pa so lesne zaloge za zdaj majhne (hektar gozda ima približno 160 kubikov lesne mase), se bo izkoriščenost rastiščnega potenciala popravila z »odraščanjem« gozdov.
V zadnjih letih so gozdne katastrofe v gozdovih naredile veliko škode. Letošnje poletje je tako vihar podrl nekaj tisoč kubičnih melrov lesovine. tudi žled gozdovom v naši občini ni prizanašal. Po vsakeni takem dogod-kn ie skrb za gozd še kako pomembna.
sai sa ie treba očistiti. Tone Miklavčič. direktortozda naŠkofljici.jepovedal. da se s kmeti, lastniki gozdov v takih primerih ne »ujamejo« prav dobro, še poscbno, če je pojfcodovani go/d oddaljen in težjc dostopen. Obenem pa jc povedal, cia zadnja leta lasiniki za gozdove bolje skrbijo in ludi sekajo odkazano drevje. Seveda pa sekajo tudi tistega. ki ga gozdarji še ne odkažejo. Zaradi takih posegov v gozdove imajo pri Gozdnem gospo-darstvu kar precej težav. Kar 90 odstotkov, od skupno 14.000 hekta-rov, s katerimi upravlja tozdŠkofljica, je namreč v rokah zasebnikov in le desetina v družbeni lasti.
Pri Gozdnem gospodarstvu zelo skrbijo za nego gozdov, zato na lelo razredčijo okrog 300 hektarov. med-tem ko letno pogozdijo okrog 10 hektarov gozdov — predvsem s smreko in fnacesnom. Sadike vzgajajo v svoji drevesniei na Medvedici. od koder na leto dobijo približno 80.000 sadik.
Temeljna gozdna organizacija na Škofljici v grosupcljski občini na leto odkupi od lastnikov nkrog 15.000 kubičnih mctrov hlodovine in lesa za industrijo. Ponoven prehod na kurje-nje s trdimi kurivi je v zadnjih lelih precei zmanjšal odkup drv. saj so jih
lastniki gozdov včasih prodali ludi 5.000 kubičnih metrov in več. zdaj pa se je ta šievilka zmanjšala na 1.500 kubičnih metrov.
Po drugi strani pa odkupuje šc hlodovinc. kot prej. saj so lastniki v sedanjem gospodarskem položaju in manj dcnarja les začeli spet upoštcvati kot vir dohodka. Tako so na Škofljici letos že septembra skoraj uresničili letn.i načrt odkupa lesa. kar se še prcd časom ni dogajalo. Vsega poseka v občini jc letno okrog 35.000 Jcubičnih metrov. GG Ljubljana, tozd Škoiljica. oskrbujc z lesom predvsem žago na
Škofljici,    GP    Grosuplje,    Splošno mizarstvo Grosuplje in Sinoles.
Kmetje lahko za svojo uporabo zadržijo 12 kubičnih metrov drv in . loliko tehničnega lesa kot ga potre-bujejo. vcndar pa morajo porabo nad dva kubična mctra dokumentirati. Če namreč les prodajajo na lastno pest, je zaslužek precej večji, vendar pa se obenem izogncjo tudi prispevkom, ki jih pri odkupu pri GG plačajo za upra-vljanjc z gozdovi, gradnjo in vzdrže-vanje gozdnih komunikacij in drugo. Dva odstotka od vrednosti odkuplje-nega lesa sta namenjena prav za gradnjo komunikacij, brez katcrih bi še tako bogati gozdovi ne pomenili veiiko, saj lesa ne bi mogli spraviti iz njih.
V zadnjih letih so v gozdne komuni-kacijc pri GG Ljubljana veliko vložili. Tako je  bilo  v zadnjih petih  (elih zgrajenih 11 kilometrov novih gozd-nih cest — za kamionski izvoz lesa. pet kilometrov gozdnih cest so rekonsirui-rali, narcjenih jc bilo 10 kilometrov novih vlak, rekonslruiranih  pa naj-manj 15 kilometrov. Samo za ceste so letos porabili  10 milijonov dinarjev. Kilometcr  ceste,  široke štiri  metre. stanc po letošnjih ccnah med dva in 2.5 milijona dinarjev, kilometer vlake pa do milijon dinarjev.
V  naslednjem srednjeročnem obdo-bju,   ki  je   pred   vrati,   bi   pri   GG Ljubljana radi naredili v naših gozdo-vih okrog 40 kilofnetrov vlak in 10 kilometrov   novih   cest.   Poleg   tega bodo v naslednjih petih letih opravljali negovalna   dela   v   najmanj    1.500 hcktarov gozdov,   120  hektarov pa bodo obnovili in pogozdili s smreko.
In ko smo ravno pri smrekah naj povemo še tole: gozdarji pred Novim letom odberejo in označijo od 10 do 15.000 smrečic za novoletnc »jelke«. Seveda pa jih iz gozdov izgine veliko več. Malokdo se zaveda, kakšno škodo povzroČa, ko smrečice seka na lastno pest. Smrečica ali dvc posamezniku ros ne pom(;nita veliko. Takih posameznikov pa ni malo, zato tudi ne moremo mimo dejstva, da posekajo prav tistadreves-ca. ki so najmočnejša in imajo največ možnosti za »preživetje«.
M. K.