Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 44 / Leto 79 / 30. oktober 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si GOSPODARSTVO Str. 4 Str. 12-13 ŽALEC Str. 8 INTERVJU CELJE Str. 6 PRIL OGA TADEJA LAMPRET »Amerika nikakor ni obljubljena dežela« SPORED NOVA TELEVIZIJSKA ODDAJA ŠT. 44 30. OKTOBER 2024 Joker Out: Bojan Cvjetićanin in Saša Pavlin Stošić uprizorila pravo ljubezensko dramo PET. 1. 11. SOB. 2. 11. NED. 3. 11. PON. 4. 11. TOR. 5. 11. SRE. 6. 11. ČET. 7. 11. Morje zgodb z Anito Gošte! Estrada Str. 22-23 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov, oktober 2024 Foto: www.visitpreddvor.si, Metevž Rehberger / Preddvor, Koča na Kališču, v ozadju Storžič Priloga INTERVJU CELJE Radko Komadina: »Konkurenca z zasebnim kapitalom prehiteva javne zavode« Opozarjajo na nevarno Cesto na Zvodno Celjski boj za kulturni denar Veliko nejevolje sta med kulturniki, predvsem ljubiteljskimi celjskimi društvi, povzročila razpisa, ki sta bila letos namenjena so - nanciranju kulturnih programov oziroma projektov v Celju. Družbena omrežja so pokala od kritik strokovnih komisij, ki so odlo- čale o tem, kdo bodo prejemniki celjskih kulturnih evrov. Kratko so potegnila predvsem ljubiteljska društva, ki na dveh razpisih niso dobila nič denarja. Foto: Nik Jarh Kaj prinašajo zaostrene razmere v Uniorju? Igrišče že odprto, bazen pod vprašajem Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 44, 30. oktober 2024 AKTUALNO Dan spomina na mrtve je državni praznik, ki ga v Sloveniji vsako leto obeležimo 1. novembra. Je čas, ko se tistim, ki niso več z nami, poklonimo ter tako ohranjamo dokaz, da so nekoč živeli v našem svetu in bili njegov pomemben del. Vendar ob tem velikokrat pozabimo, da bistvo praznika ni tekmovanje, kdo bo zapravil več, imel najdražji plašč na pokopališču ali najlepše cvetje in sveče na grobu, temveč predvsem to, da se pokojnikov spomnimo in ob tem dan izko- ristimo za preživljanje časa s tistimi, ki jih imamo radi, a jih ne vidimo tako pogosto, kot bi želeli. Ali poznamo tradicije, povezane s tem praznikom? LARISA JEKNIĆ Regionalna razvojna agencija (RRA) Savinjska je minuli petek ministrstvu za kohe- zijo in regionalni razvoj kot prva v državi oddala dokumentacijo osnutka dopolnitve dogovora za razvoj regij za fi nančno obdobje 2021–2027. Za to obdobje ima na voljo približno 57,8 milijona evrov sredstev evropske kohezijske politike oziroma za skupno 76 milijonov evrov vrednih projektov. »Menim, da smo glede na razpisne pogoje, ki nam jih je določila država z razpisom, ustvarili najboljši možen izdelek,« je ob tem poudarila direktorica RRA Savinjska Bojana Stopinšek. »Dan spomina na mrtve ima tisočletno tradicijo, ki izvira tako iz poganstva kot iz krščanstva. Včasih je bil povezan s poslavljanjem od plodnega leta in s priprava- mi na zimo. V poganskem smislu je bil predvsem sim- bol za koledarski cikel, ki se končuje,« je pojasnil etnolog in kulturni antropolog iz Mu- zeja novejše zgodovine Celje Sebastjan Weber. Praznik je tudi različica krščanskega praznika vsi sveti, ko so kri- stjani pokojnike dojemali kot duše v vicah, ki so potrebova- le molitev, da so lahko prišle v nebesa. »Ta dan je bil zelo obredno obarvan, hkrati je bil tudi povezan s strahom pred zimo. Ljudje tega dneva niso obeleževali le zaradi spomina na mrtve, temveč je bil to tudi družabni dogodek,« je dodal. Kot je razložil, so ljudje vča- sih organizirali sejme, kjer so prodajali izdelke in pridelke, hkrati so se poveselili, med seboj delili izkušnje in tudi kaj spili. »Čeprav je bil to praviloma žalosten dogodek, ki je simboliziral tudi posla- vljanje od svetlobe, je hkrati predstavljal priložnost za druženje in veselje,« je dejal. Tudi takrat so se ljudje lepo oblekli, večina v črno, kar da- nes ni več družbeno pravilo, a se še vedno radi pošalimo, da ljudje za prvi november pridejo na pokopališče raz- kazovat nove plašče. To je veljalo tudi v preteklosti. Nove prakse V zadnjih letih je v Slove- niji vedno bolj priljubljena noč čarovnic, ki sovpada z dnevom reformacije, 31. oktobrom. »K nam je noč čarovnic prišla iz ZDA in 31. oktober je zdaj dan, ko gredo ljudje ven na zabavo, neka- teri se tudi našemijo, kar je bila včasih praksa le v pu- stnem času,« je dejal Weber. »Če je bil včasih glavni druž- beni dogodek sezone prvega novembra, se je zdaj preselil na en dan prej, ko lahko vi- dimo čarovnice, buče in ko gremo na kak koncert ali v diskoteko. Prvi november je postal bolj intimen kot vča- sih. Saj ljudje še vedno hodi- jo na grobove, vendar drugo, kar počnejo v povezavi s tem praznikom, večinoma osta- ja med štirimi stenami,« je povedal. To po njegovih be- sedah sicer nima povezave s slovensko tradicijo, temveč je proizvod kapitalističnega ustroja, ki poganja svet. Na to prav tako ni odporen dan spomina na mrtve, saj je zelo dobra priložnost za trgovce, da prodajo ogromno sveč in cvetja. Police v trgovinah se v tem času kar šibijo pod sve- čami, od navadnih do elek- tričnih, takšnih, ki so bolj ekološke. Čeprav so slednje res bolj okolju prijazne, se je treba zavedati, da so tudi te učinkovita, čeprav precej dis- kretna marketinška poteza, zato s svečami ni dobro pre- tiravati v nobenem primeru. »Zdaj imamo veliko plastike in poceni materialov, ki tra- jajo mogoče tri dni, nato jih vržemo v smeti,« je opozoril Weber. Ob tem je pojasnil, da so ljudje včasih grobove urejali večinoma z naravni- mi materiali. Sveče so bile preproste, voščene, plastike je bilo neprimerljivo manj. V Sloveniji je sicer mogoče Kam bo šel denar za razvoj regije? Savinjska regija je prva v državi oddala osnutek dopolnitve za njen razvoj »Čeprav je bil to praviloma žalosten dogodek, ki je simboliziral tudi po- slavljanje od svetlobe, je hkrati predstavljal priložnost za druženje in veselje,« je pojasnil etnolog in kul- turni antropolog Sebastjan Weber. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Dan spomina na mrtve včasih in danes Smrt kot blagovna znamka Smrt kot blagovna znamka Smrt kot blagovna znamka »Dan spomina na mrtve ima tisočletno tradicijo, ki izvira tako iz poganstva kot iz krščanstva. Včasih je bil povezan s poslavljanjem od plodnega leta in s pripravami na zimo. Bil je predvsem simbol za koledarski cikel, ki se končuje.« Slovenci smo med največjimi porabniki nagrobnih sveč v Evropi. Rok za oddajo dokumen- tacije je do konca oktobra. Predčasna oddaja je po be- sedah RRA Savinjska plod večmesečnega načrtnega dela, ki so se ga v sodelova- nju z občinami in območ- nimi razvojnimi partnerstvi dejavno lotili že spomladi. »V prihodnosti si bomo pri- zadevali in se trudili, da bo mehanizem razvoja regije naslavljal prebojne pro- jekte v savinjski regiji ter omogočal sodelovanje tudi gospodarstvu in nevladnim organizacijam za enakome- ren razvoj celotne savinjske regije,« je poudarila direkto- rica Bojana Stopinšek. Trije projekti za RRA Savinjska Prvi projekt, ki ga izvajajo od februarja letos, je Poni Savinjska. Trenutno kon- čujejo usposabljanje druge skupine, s tretjo skupino bodo začeli 1. decembra v Nazarjah. »Do zadnje, dese- vajanje in čiščenje odpadnih voda, ki se nanaša nad 2 tisoč populacijskih enot, nadalje- vanje gradnje daljinskih ko- lesarskih povezav, gradnjo podjetniških inkubatorjev ter projekte zelene infrastruktu- re. Razpršena porazdelitev sredstev Po navedbah RRA Savinj- ska so za državno kolesarsko omrežje prijavljeni trije pro- jekti, katerih vrednost je 4,5 milijona evrov, od tega bi bili te skupine, ki bo delo kon- čala februarja 2028, bomo skozi proces popeljali 106 udeležencev,« so poudarili v RRA Savinjska. Omenjena agencija bo v sklopu dogo- vora za razvoj regij vodila še dva projekta, in sicer pripra- vo regionalne celostne pro- metne strategije in regijski center mobilnosti. Za druge projekte dogovora za razvoj regij so prijaviteljice občine. Projekti se nanašajo na pet različnih področij, in sicer oskrbo s pitno vodo nad 10 tisoč prebivalcev, od- Direktortica RRA Savinjska Bojana Stopinšek (Foto: RRA Savinjska) Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 44, 30. oktober 2024 AKTUALNO ZADETKI 20 9 18 8 16 8 16 7 zaznati skoraj tekmovalno kulturo, ko pride do urejanja grobov, kot bi gledali dva so- seda, ki tekmujeta, kdo ima lepšo travo pred hišo. Vsak pokojnik si zasluži dostojno urejen tihi dom, vendar za- gotovo ne bi zameril, če bi bilo na njem manj plastike ali rož. »Za spomin ni tre- ba nič kupiti, da se nekoga Savinjska regija je prva v državi oddala osnutek dopolnitve za njen razvoj spomnimo, ne potrebujemo plastičnih sveč ali nešteto ikeban. Mislim, da je bistvo dneva spomina na mrtve zgrešeno. Saj je lepo zvečer, ko vidimo sveče na poko- pališču, ki sijejo, vendar je njihov učinek kratkotrajen, posledice pa so dolgoročne. In potem imamo polne sme- tnjake sveč, ki se jih v veliko primerih niti ne da reciklira- ti,« je kritičen Weber. Manj svečk za manj grobov tudi v naših krajih Slovenija je med največji- mi porabnicami nagrobnih sveč v Evropi. To je statisti- ka, na katero ne smemo biti ponosni, temveč se moramo truditi, bi jo v naslednjih le- tih spremenili, saj že tako izjemno obremenjeno okolje kmalu več ne bo preneslo vse plastike, s katero ga uni- čujemo. Tudi letos Fundacija Svečka organizira vsesloven- sko dobrodelno akcijo Manj svečk za manj grobov, s kate- ro osvešča o prekomerni upo- rabi nagrobnih sveč. Ljudi želijo v fundaciji spodbuditi, naj sredstva, ki bi jih name- nili za sveče, raje porabijo za prostovoljni prispevek, s ka- terim pomagajo pri nakupu zdravstvenih naprav in pripo- močkov, ki rešujejo življenja. Med njimi so defi brilatorji, inkubatorji za nedonošene otroke, ultrazvočne naprave za helikoptersko nujno medi- cinsko pomoč, kritje stroškov zdravljenja težkih bolezni in še mnogo več. »Svečke na grobu so močan simbol spo- mina na naše najdražje in z akcijo ne želimo rušiti tradi- cije. Tega spomina ne smemo okrniti s pretiravanjem. Svoje pokojne nosimo v mislih in srcih vsak dan, s sodelova- njem v akciji Manj svečk za manj grobov pa naredimo še nekaj dobrega za tiste, ki nas najbolj potrebujejo,« so zapisali v Fundaciji Svečka. Akcijo organizirajo že od leta 2008, v zadnjih letih jim je uspelo zbrati že 500 tisoč evrov. Letos se lahko akci- je vključno do 1. novembra udeležite med drugim tudi v Vojniku, Solčavi in Mozirju. Foto: Andraž Purg »Zdaj imamo ogromno plastike in poceni materialov, ki trajajo mogoče tri dni, nato jih vržemo v smeti.« »Za spomin ni treba nič kupiti, da se nekoga spomnimo, ne potrebujemo plastičnih sveč ali nešteto ikeban.« V Sloveniji je mogoče za- znati tekmovalnost glede tega, kdo ima najrazko- šneje urejen grob. Fundacija Svečka poziva, naj ljudje namesto za sveče denar raje namenijo za akcijo Manj svečk za manj grobov, katere zbrana sredstva gredo za nakup zdravstvenih naprav in pripomočkov. »V prihodnosti si bomo prizadevali in se trudili, da bo mehanizem razvoja regije naslavljal prebojne projekte v savinjski regiji ter omogočal sodelovanje tudi gospodarstvu in nevladnim organizacijam za enakomeren razvoj celotne savinjske regije,« je povedala Bojana Stopinšek. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je poziv 12 razvojnim regijam k dopol- nitvi dogovorov za razvoj regij za fi nančno obdobje 2021–2027 oz. k pripravi projektov za sofi nanciranje v vrednosti 440 milijonov evrov v tem večletnem fi nančnem obdobju objavilo konec marca. V fi nančnem obdobju 2021–2027, ki se bo končalo konec leta 2029, je sicer na voljo 460 milijonov evrov, a je ministrstvo 20 milijonov evrov ločeno razpisalo za spodbujanje zaposlovanja. s sredstvi evropske kohezij- ske politike sofi nancirani v višini malo manj kot 4,4 mi- lijona evrov. Na področju od- vajanja in čiščenja odpadnih voda je v načrtu sofi nanci- ranje šest projektov v višini malo manj kot 16 milijonov evrov, njihova skupna vre- dnost je sicer 24,5 milijona evrov. Na področju oskrbe s pitno vodo je pripravljenih prav tako šest projektov za skoraj 20 milijonov evrop- skih sredstev, njihova celo- tna vrednost je ocenjena na 29,5 milijona evrov. Prijavili bodo tudi dva pro- jekta mrežnih podjetniških inkubatorjev skupne vredno- sti 7,3 milijona evrov, za ka- tera RRA Savinjska pričakuje sofi nanciranje v višini 5,3 mi- lijona evrov. Prav tako bodo s področja zelene infrastruk- ture prijavili še 11 projektov, vrednih 10,3 milijona evrov, sofi nancirani naj bi bili v vi- šini 8,2 milijona evrov. SJ »Jasno je, da bo tudi zni- ževanje števila zaposlenih nujno, a po zagotovilih vodstva naj bi najprej spodbujali predčasno upokojevanje, prekinjali pogodbena sodelovanja za določen čas in podob- no.« Mirko Hirci, predsednika sindikata SKEI Unior »Javni zavodi smo kot ne- okretna ogromna letala, zasebni pa kot majhni aviončki, ki se lažje pri- lagajajo turbulencam in vetrovom.« Radko Komadina, stro- kovni direktor Splošne bol- nišnice Celje »Nočemo, da gre gleda- lec po predstavi domov ›prazen‹, torej brez kakr- šnihkoli razmislekov in občutkov. Nočemo, da se zjutraj zbudi in ne raz- mišlja o tem, kar je videl prejšnji večer.« Žiga Medvešek, program- ski vodja Gledališča Zarja Celje »Lahko se zgodi, da je kakšen zvezdni utrinek, ki ga vidite med opazo- vanjem nočnega neba, dejansko goreče stranišče z vesoljske postaje.« Randolph Bresnik, astro- navt slovenskih korenin »Po očetu sem podedovala sanje, da bi v Logarski do- lini naredila hotel. Nikoli ni neposredno izrekel, da si tega želi, vendar sem čutila to njegovo hrepene- nje.« Martina Plesnik, lastnica hotela Plesnik v Logarski dolini Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 44, 30. oktober 2024 V podjetju Unior napovedujejo varčevanje in optimizacijo poslovanja. (Foto: Andraž Purg) GOSPODARSTVO Zaradi zaostrenih razmer uprava Uniorja sklicala zbor delavcev O odpuščanjih še nič dorečenega Terenski obisk na Savinjskem Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ervin Kosi se je minuli teden mudil v savinjski regiji. V okviru terenskega obiska je obiskal tri podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijske in gozdarske mehanizacije, kjer se je seznanil z dobrimi praksami in inovativnostjo v proizvodnji mehanizacije. Državni sekretar je svoj terenski obisk začel v podjetju SIP, ki je specializirano za tehnologije kosilnic, obračalnikov, zgrabljalnikov in pobiralnih zgrabljalnikov. V podjetju, ki je letos obele- žilo 70. obletnico ustanovitve, so Kosiju predstavili svoje delovanje in mu pokazali proizvodnjo kmetijske mehanizacije. Državni sekretar je nato obiskal proizvajalca gozdarske mehanizacije Uniforest, ki je močno okoljsko usmerjen, saj je 99 odstotkov sestavnih delov njegovih strojev mogoče reciklirati, ob tem v strojih uporabljajo tudi biorazgradljivo olje. Svoj terenski obisk je državni sekretar zaključil z obiskom podjetja Tehnos, ki se je sprva ukvarjalo s proizvodnjo orodij za steklarsko industrijo, nato še s proizvodnjo orodij za gumo in plastiko, pred 20 leti se je začelo ukvarjati tudi s proizvodnjo mulčarjev. Tehnos je trenutno eden od največjih izvoznikov v državi. Predstavniki vseh treh podjetij so državnemu sekretarju predstavili izzive, s katerimi se soočajo pri delu in njihovo vizijo dela v prihodnosti. »Veseli me, da imamo v Sloveniji tako inovativna in rastoča podjetja, ki razvijajo kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter so močno prisotna na mednarodnem trgu. To je namreč ključnega pomena za razvoj slovenskega kmetijstva, gozdar- stva in tudi celotnega podeželja,« je po koncu obiska sklenil državni sekretar Kosi. SJ Potem ko so iz družbe Unior sredi oktobra sporoči- li, da so zaradi zaostrenih razmer na trgu prisiljeni sprejeti varčevalne in optimizacijske ukrepe, je pred- sednik uprave Robert Vuga, ki je vodenje zreškega podjetja s približno 1.500 zaposlenimi prevzel lani poleti, prvič sklical zbor delavcev. Ker je od prihod- kov v Uniorju odvisnih veliko družin v Dravinjski dolini, je ljudi vznemirila informacija o domnevnem odpuščanju 200 zaposlenih. A na zboru delavcev še niso dobili pojasnil, koliko jih bo ostalo brez službe. Je pa uprava napovedala, da bo najprej spodbujala mehke pristope odjav iz delovnega razmerja, kot sta iztek pogodb za določen čas in starostna upokojitev. Po napovedih uprave bo naslednje leto zelo zahtevno, a že leta 2026 pričakuje normalizacijo poslovanja. BARBARA FURMAN Skupina Unior se ukvarja s proizvodnjo odkovkov in ročnega orodja, strojegradnjo in izdelavo orodij za stroje, del skupine je tudi turistično podjetje Unitur. Da je zreška družba z več kot 100-letno tra- dicijo v fi nančnih težavah, je znano že dlje časa, a prejšnja uprava pod vodstvom Darka Hrastnika o tem ni kaj dosti govorila z delavci, tudi v iz- javah za medije je bila glede poslovanja skopa. Zato so za- posleni pozdravili odločitev nove uprave, da jih bo redno da ima Unior ugled, stabilno bazo kupcev, bogato znanje zaposlenih, ki so pripadni podjetju ter še veliko notranjih rezerv. Napovedal je krčenje in optimiziranje proizvodih linij. Uvedli bodo tudi pre- vzemanje odgovornosti za dosežene rezultate. Povedal je tudi, da je že septembra lani odpustil direktorje programov strojegradnje in ročnega orod- je ter vodji kadrovske službe in vzdrževanja, še vedno pa ostaja direktorica Uniturja Barbara Soršak.« Delavci za zdaj pomirjeni Uniorjeva uprava je pripra- vila osnutek fi nančnega ter poslovnega prestrukturiranja družbe, ki ga je že predsta- vila nadzornemu svetu, za- poslenim pa še ne. »Delavci na tokratnem zboru niso izvedeli, kaj načrtovana op- timizacija poslovanja pomeni zanje oziroma koliko jih bo ostalo brez dela. Jasno je, da bo tudi zniževanje števila zaposlenih nujno, a po zago- tovilih vodstva naj bi najprej spodbujali predčasno upoko- jevanje, prekinjali pogodbena sodelovanja za določen čas in podobno,« je še povedal sin- dikalist Hirci. Dodal je, da so zaposleni zbor delavcev kljub vsemu zapuščali pomirjeni. Tudi zato, ker jim je uprava obljubila, da bo spremenila kulturo komuniciranja in po- slej pogosteje sklicevala zbore delavcev ter jih o vsem dosle- dno obveščala. Kot je znano, je uprava Uniorja zaprla obrat v Sta- rem trgu ob Kolpi, v katerem bo do konca leta brez službe ostalo 29 ljudi. Napovedala je tudi ukinitev programa stro- jegradnje s 170 zaposlenimi, večino delavcev naj bi preraz- poredila v druge programe. Bi morali ukrepati prej? Razmere v Uniorju pozor- no spremlja tudi zreški župan mag. Boris Podvršnik, ki upa, da prestrukturiranje podjetja ne bo povzročilo hujših soci- alnih posledic za zaposlene, med katerimi je veliko zreških občanov. »Menim, da bi vod- stvo podjetja moralo ukrepati že prej. Gospodarske razmere v Evropi in svetu že dlje časa narekujejo spremembe. Upam, da ni prepozno in da bo pro- ces prestrukturiranja uspešen. Unior je velik poslovni sistem, zato morajo biti spremembe temeljite in celovite, predvsem pa morajo biti izvedene premi- šljeno, odgovorno in s social- nim čutom za zaposlene.« Da bi morala Uniorjeva uprava ukrepati že prej, se strinja tudi sindikalist Mirko Hirci. »Že pred leti smo raz- mišljali o tem, da bi Unior moral doživeti nekakšno pre- obrazbo po vzgledu Gorenja. Opazovali smo, kako je kitaj- ska multinacionalka Hisense leta 2018 ob prevzemanju Gorenja temeljito počistila bilance ter ukinila nedonosne posle ob zavedanju, da s tem postavlja stabilne temelje za razvoj podjetja.« Zreški župan Boris Podvršnik: »Upam, da ni prepozno in da bo proces prestrukturiranja uspešen. Unior je velik poslovni sistem, zato morajo biti spremembe temeljite in celovite, predvsem pa morajo biti izvedene premišljeno, odgovorno in s socialnim čutom za zaposlene.« V prvem polletju je Unior dosegel 105 milijonov evrov prodaje, kar je dobre tri odstotke manj kot v enakem obdobju lani ter ustvaril 1,4 milijona evrov dobička iz poslovanja oziroma tri milijone manj kot v enakem obdobju lani. Polletje je zaključil s čisto izgubo v višini 1,2 milijona evrov. Zreški župan mag. Boris Podvršnik pozorno spremlja dogajanje v Unior- ju. (Foto: osebni arhiv) Sindikalist Mirko Hirci (Foto: osebni arhiv) Predsednik sindikata SKEI Unior Mirko Hirci: »Že pred leti smo razmišljali o tem, da bi Unior moral doživeti nekakšno preobrazbo po vzgledu Gorenja.« obveščala o razmerah v podje- tju. Sploh zdaj, ko so kritične. Notranje rezerve Ker novinarji nismo bili povabljeni na zbor delavcev, smo se po informacije obrni- li na predsednika sindikata SKEI Unior Mirka Hircija, ki je povedal, da se je zbora ude- ležilo več kot 800 zaposlenih, ne le iz Zreč, ampak tudi iz Uniorjevih obratov iz Lenarta, Vitanja in Slovenskih Konjic. »Predsednik uprave Boštjan Vuga je uvodoma poudaril, Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 44, 30. oktober 2024 V podjetju Unior napovedujejo varčevanje in optimizacijo poslovanja. (Foto: Andraž Purg) GOSPODARSTVO Zaradi zaostrenih razmer uprava Uniorja sklicala zbor delavcev O odpuščanjih še nič dorečenega Terenski obisk na Savinjskem Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ervin Kosi se je minuli teden mudil v savinjski regiji. V okviru terenskega obiska je obiskal tri podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijske in gozdarske mehanizacije, kjer se je seznanil z dobrimi praksami in inovativnostjo v proizvodnji mehanizacije. Državni sekretar je svoj terenski obisk začel v podjetju SIP, ki je specializirano za tehnologije kosilnic, obračalnikov, zgrabljalnikov in pobiralnih zgrabljalnikov. V podjetju, ki je letos obele- žilo 70. obletnico ustanovitve, so Kosiju predstavili svoje delovanje in mu pokazali proizvodnjo kmetijske mehanizacije. Državni sekretar je nato obiskal proizvajalca gozdarske mehanizacije Uniforest, ki je močno okoljsko usmerjen, saj je 99 odstotkov sestavnih delov njegovih strojev mogoče reciklirati, ob tem v strojih uporabljajo tudi biorazgradljivo olje. Svoj terenski obisk je državni sekretar zaključil z obiskom podjetja Tehnos, ki se je sprva ukvarjalo s proizvodnjo orodij za steklarsko industrijo, nato še s proizvodnjo orodij za gumo in plastiko, pred 20 leti se je začelo ukvarjati tudi s proizvodnjo mulčarjev. Tehnos je trenutno eden od največjih izvoznikov v državi. Predstavniki vseh treh podjetij so državnemu sekretarju predstavili izzive, s katerimi se soočajo pri delu in njihovo vizijo dela v prihodnosti. »Veseli me, da imamo v Sloveniji tako inovativna in rastoča podjetja, ki razvijajo kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter so močno prisotna na mednarodnem trgu. To je namreč ključnega pomena za razvoj slovenskega kmetijstva, gozdar- stva in tudi celotnega podeželja,« je po koncu obiska sklenil državni sekretar Kosi. SJ Potem ko so iz družbe Unior sredi oktobra sporoči- li, da so zaradi zaostrenih razmer na trgu prisiljeni sprejeti varčevalne in optimizacijske ukrepe, je pred- sednik uprave Robert Vuga, ki je vodenje zreškega podjetja s približno 1.500 zaposlenimi prevzel lani poleti, prvič sklical zbor delavcev. Ker je od prihod- kov v Uniorju odvisnih veliko družin v Dravinjski dolini, je ljudi vznemirila informacija o domnevnem odpuščanju 200 zaposlenih. A na zboru delavcev še niso dobili pojasnil, koliko jih bo ostalo brez službe. Je pa uprava napovedala, da bo najprej spodbujala mehke pristope odjav iz delovnega razmerja, kot sta iztek pogodb za določen čas in starostna upokojitev. Po napovedih uprave bo naslednje leto zelo zahtevno, a že leta 2026 pričakuje normalizacijo poslovanja. BARBARA FURMAN Skupina Unior se ukvarja s proizvodnjo odkovkov in ročnega orodja, strojegradnjo in izdelavo orodij za stroje, del skupine je tudi turistično podjetje Unitur. Da je zreška družba z več kot 100-letno tra- dicijo v fi nančnih težavah, je znano že dlje časa, a prejšnja uprava pod vodstvom Darka Hrastnika o tem ni kaj dosti govorila z delavci, tudi v iz- javah za medije je bila glede poslovanja skopa. Zato so za- posleni pozdravili odločitev nove uprave, da jih bo redno da ima Unior ugled, stabilno bazo kupcev, bogato znanje zaposlenih, ki so pripadni podjetju ter še veliko notranjih rezerv. Napovedal je krčenje in optimiziranje proizvodih linij. Uvedli bodo tudi pre- vzemanje odgovornosti za dosežene rezultate. Povedal je tudi, da je že septembra lani odpustil direktorje programov strojegradnje in ročnega orod- je ter vodji kadrovske službe in vzdrževanja, še vedno pa ostaja direktorica Uniturja Barbara Soršak.« Delavci za zdaj pomirjeni Uniorjeva uprava je pripra- vila osnutek fi nančnega ter poslovnega prestrukturiranja družbe, ki ga je že predsta- vila nadzornemu svetu, za- poslenim pa še ne. »Delavci na tokratnem zboru niso izvedeli, kaj načrtovana op- timizacija poslovanja pomeni zanje oziroma koliko jih bo ostalo brez dela. Jasno je, da bo tudi zniževanje števila zaposlenih nujno, a po zago- tovilih vodstva naj bi najprej spodbujali predčasno upoko- jevanje, prekinjali pogodbena sodelovanja za določen čas in podobno,« je še povedal sin- dikalist Hirci. Dodal je, da so zaposleni zbor delavcev kljub vsemu zapuščali pomirjeni. Tudi zato, ker jim je uprava obljubila, da bo spremenila kulturo komuniciranja in po- slej pogosteje sklicevala zbore delavcev ter jih o vsem dosle- dno obveščala. Kot je znano, je uprava Uniorja zaprla obrat v Sta- rem trgu ob Kolpi, v katerem bo do konca leta brez službe ostalo 29 ljudi. Napovedala je tudi ukinitev programa stro- jegradnje s 170 zaposlenimi, večino delavcev naj bi preraz- poredila v druge programe. Bi morali ukrepati prej? Razmere v Uniorju pozor- no spremlja tudi zreški župan mag. Boris Podvršnik, ki upa, da prestrukturiranje podjetja ne bo povzročilo hujših soci- alnih posledic za zaposlene, med katerimi je veliko zreških občanov. »Menim, da bi vod- stvo podjetja moralo ukrepati že prej. Gospodarske razmere v Evropi in svetu že dlje časa narekujejo spremembe. Upam, da ni prepozno in da bo pro- ces prestrukturiranja uspešen. Unior je velik poslovni sistem, zato morajo biti spremembe temeljite in celovite, predvsem pa morajo biti izvedene premi- šljeno, odgovorno in s social- nim čutom za zaposlene.« Da bi morala Uniorjeva uprava ukrepati že prej, se strinja tudi sindikalist Mirko Hirci. »Že pred leti smo raz- mišljali o tem, da bi Unior moral doživeti nekakšno pre- obrazbo po vzgledu Gorenja. Opazovali smo, kako je kitaj- ska multinacionalka Hisense leta 2018 ob prevzemanju Gorenja temeljito počistila bilance ter ukinila nedonosne posle ob zavedanju, da s tem postavlja stabilne temelje za razvoj podjetja.« Zreški župan Boris Podvršnik: »Upam, da ni prepozno in da bo proces prestrukturiranja uspešen. Unior je velik poslovni sistem, zato morajo biti spremembe temeljite in celovite, predvsem pa morajo biti izvedene premišljeno, odgovorno in s socialnim čutom za zaposlene.« V prvem polletju je Unior dosegel 105 milijonov evrov prodaje, kar je dobre tri odstotke manj kot v enakem obdobju lani ter ustvaril 1,4 milijona evrov dobička iz poslovanja oziroma tri milijone manj kot v enakem obdobju lani. Polletje je zaključil s čisto izgubo v višini 1,2 milijona evrov. Zreški župan mag. Boris Podvršnik pozorno spremlja dogajanje v Unior- ju. (Foto: osebni arhiv) Sindikalist Mirko Hirci (Foto: osebni arhiv) Predsednik sindikata SKEI Unior Mirko Hirci: »Že pred leti smo razmišljali o tem, da bi Unior moral doživeti nekakšno preobrazbo po vzgledu Gorenja.« obveščala o razmerah v podje- tju. Sploh zdaj, ko so kritične. Notranje rezerve Ker novinarji nismo bili povabljeni na zbor delavcev, smo se po informacije obrni- li na predsednika sindikata SKEI Unior Mirka Hircija, ki je povedal, da se je zbora ude- ležilo več kot 800 zaposlenih, ne le iz Zreč, ampak tudi iz Uniorjevih obratov iz Lenarta, Vitanja in Slovenskih Konjic. »Predsednik uprave Boštjan Vuga je uvodoma poudaril, Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 44, 30. oktober 2024 GOSPODARSTVO O pasteh digitalnega poslovanja, upravljanju tve- ganj s podatki ter zavarovanju tveganj so razpravljale udeleženke 4. Dneva ženskega podjetništva, ki ga je organizirala Sekcija podjetnic pri GZS - Podjetniško trgovski zbornici. Podjetnice so se prejšnji teden zbra- le na sedežu podjetja Kozmetika Afrodita v Rogaški Slatini. Na dogodku so spregovorili strokovnjakinje in strokovnjaki s področij digitalnega poslovanja in digitalne varnosti. JANŽE FRIC Gostilna Pri mostu ima končno novega lastnika Sedem let po začetku ste- čajnega postopka je stečaj- nemu upravitelju Benjami- nu Pačniku vendarle uspelo prodati prodati prostore, v katerih je bila nekoč znana celjska gostilna Pri mostu. Nepremičnina je v bila lasti nepremičninskega podjetja Domine, ki je bilo del prav tako že propadle skupine PSZ, pod okriljem katere je nekdanji poslovnež Darko Zupanc v več kot dveh de- setletjih nakopičil različna podjetja ter mnoge gostilne in trgovine v središču Celja. Kdo je novi lastnik prostorov v stavbi v Ulici XIV. divizije, Benjamin Pačnik ne razkriva. Pravi le, da je iz bližnje okolice Celja in da je z njim že pod- pisal kupoprodajno pogodbo. Kupnina je bila 215 tisoč evrov, kolikor je znašala tudi izklic- na cena na dražbi. Novi lastnik gostilne je bil namreč edini, ki se je dražbe udeležil. Nepremičninska družba Domine, ki je šla v stečaj de- cembra leta 2017, je bila tudi lastnica hotela Turška mačka, slaščičarne Zvezda in kavarne Vrtnica. Hotel, ki je še vedno prazen, je za nekaj več kot pol milijona evrov pred petimi leti kupila Mestna občina Celje, slaščičarno je kupilo podjetje Gostinstvo M&R, novega la- stnika je leta 2020 dobila tudi kavarna Vrtnica. Pri prodaji go- stilne Pri mostu se je zataknilo. Dražba bi morala biti januarja 2019, a jo je stečajni upravitelj preklical, ker je podjetje Bass, ki ima prostore v isti stavbi kot gostilna, na del premoženja prijavilo izločitveno pravico. Sodna poravnava je bila skle- njen šele konec lanskega leta. Pačnik je letos prvo dražbo pripravil maja. Izklicna cena za 308 kvadratnih metrov gostin- skih prostorov, 115 kvadratnih metrov poslovnih in 191 kva- dratnih metrov pomožnih pro- storov je bila 300 tisoč evrov. Na naslednji dražbi, ki je bila julija, je bila izklicna cena 243 tisoč evrov, a kljub ugodnejši ponudbi zanimanja za nakup spet ni bilo. Za tretjo dražbo, ki je bila sredi oktobra, je ceno znižal na 215 tisoč evrov, kar je za poslovne prostore v sre- dišču Celja zelo nizek znesek. Očitno je bil pravi, saj je gostil- na le dobila novega lastnika. Prostori prazni od leta 2006 Gostilna Pri mostu je zna- na predvsem po tem, da je bila v njej prva kitajska re- stavracija v Celju. Kitajci, ki so imeli prostore v najemu, so leta 2006 čez noč izginili neznano kam in za sabo pu- stili kup neplačanih računov. Od takrat je večina prostorov praznih, le manjši del ima že več let v najemu Srbsko kul- turno humanitarno društvo Desanka Maksimović Celje. Gostilna je bila zadnje še neprodano večje premoženje družbe Domine, ki prihodke ustvarjala le s pobiranjem najemnin, Tako kot skupina PSZ je za sabo pustila veliko dolgov. Upniki, med katerimi so bile na prvih mestih banke in SDH, so prijavili za nekaj več kot 20 milijonov evrov terjatev. Stečajni upravitelj pričakuje, da bo stečajni po- stopek lahko končal v prvih mesecih prihodnjega leta. JI Gostilna Pri mostu je znana predvsem po tem, da je bila v njej prva kitajska restavracija v Celju. Kitajci, ki so imeli prostore v najemu, so leta 2006 čez noč izginili neznano kam in za sabo pustili kup neplačanih računov. V tej stavbi v Ulici XIV. divizije je bila pred več kot dvema desetletjema prva kitajska restavracija v Celju. Gostinski lokal je bil od leta 2006 prazen. Zdaj je končno dobil novega lastnika, ki je na dražbi za 615 kvadratnih metrov velik prostor plačal le 215 tisoč evrov. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Podjetnice so se že četrtič zbrale na Dnevu ženskega podjetništva O priložnostih in pasteh digitalizacije Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, je na dogod- ku poudarila, da digitalizacija prinaša številne priložnosti, ter neskončne možnosti za rast in globalno povezovanje, a tudi nove izzive. »Samo v pr- vem četrtletju letošnjega leta je bilo v Evropi zabeleženih več kot 3.500 kibernetskih incidentov, kar predstavlja 20-odstotno povečanje v pri- merjavi z lanskim letom.« Po- vedala je, da skoraj polovica kibernetskih napadov cilja na mala in srednja podjetja, ki so mnogokrat lahek plen, ker se še ne zavedajo vseh tveganj. znavanja varne uporabe teh- nologije in nujnost vlaganja v izobraževanje zaposlenih. Previdnost je mati modrosti Predsednica Sekcije podje- tnic pri GZS Mojca Kunšek je izpostavila, da je digitalna doba lahko tudi prijetna, če podjetja sprejemajo prave od- ločitve. »V digitalizaciji so pri sprejemanju poslovnih odlo- čitev pomembne informacije in pravi podatki, do katerih lahko tudi pravočasno dosto- pamo, in predvsem zaveda- nje, da je previdnost še vedno mati modrosti,« je opozorila. O pasteh digitalnega poslo- vanja je govoril Primož Gove- kar iz InfoHiše. Opozoril je, da mora podjetje pri zbiranju osebnih podatkov upoštevati načela zakonitosti, pravično- sti in preglednosti, osebne podatke lahko zbira zgolj za določene, izrecne in zako- nite namene. Pri tem mora upoštevati tudi najmanjši potrebni obseg in čas hram- be podatkov. »Upravljavec je odgovoren za obdelavo in mora biti zmožen dokazati skladnost,« je dodal. Opozo- ril je, da je pred skeniranjem prejetih QR kod potrebno razmisliti, če jih res potrebu- »Samo v prvem četrtletju letošnjega leta je bilo v Evropi zabeleženih več kot 3.500 kibernetskih incidentov, kar predstavlja 20-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim letom,« je poudarila generalna direktorica GZS. jemo. Močno je odsvetoval skeniranje osebnih doku- mentov in namesto tega pri- poročil vpogled in zabeležko o vpogledu. Prenos lastništva Kozmetike Afrodita 4. Dan ženskega podjetni- štva je zaokrožil pogovor z Ivom Mijoškom, solastni- kom in prokuristom podje- tja Kozmetika Afrodita, ki je predviden za prevzemnika te družbe. Z izdelki Afrodi- ta Professional je podjetje Kozmetika Afrodita prisotno na več kot 20 tujih trgih. Za ohranjanje fi nančne stabilno- sti podjetja je pomemben tudi prenosa lastništva. »Ključne- ga pomena so predvsem ja- sno izražena volja oziroma nameni lastnika podjetja – v mojem primeru torej volja moje mame, ki se je z mano pogovorila o svojih pričako- vanjih in načrtih. Seveda to ni bila enostransko izrečena volja, ampak je upoštevala tudi moje mnenje, moje že- lje in videnja,« je povedal Ivo Mijošek. Foto: Nik Jarh Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je povedala, da skoraj po- lovica kibernetskih napadov cilja na mala in srednja podjetja. Zbrane podjetnice je nagovorila tudi Mojca Kunšek, predsednica Sekcije podjetnic pri GZS. Dodala je še, da ta statistika opozarja na pomembnost po- Udeleženke 4. Dneva ženskega podjetništva so med drugim razpravljale o pasteh digitalnega poslovanja. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 44, 30. oktober 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Mestna občina Celje je pred dnevom spomina na mr- tve skupaj z javnim podjetjem Vodovod – Kanalizacija uredila odsek ceste mimo Mestnega pokopališča Celje. Gre za cesto, ki povezuje Popovičevo ulico z naseljem Podgorje. Del ceste je bil obnovljen pred leti, del pa ne. Neurja in meteorne vode so tam del ceste in nabrežin skozi leta dobesedno uničila. Krajani Podgorja opo- zarjajo tudi na potrebo po obnovi Ceste na Zvodno. SIMONA ŠOLINIČ Spomnili na trpljenje zapornikov CELJE – Mestna občina Ce- lje je pred dnevom spomina na mrtve pripravila spomin- ski komemoraciji v Starem piskru in pri grobnici na Golovcu ter položila venec v Spominskem parku Teharje. Osrednja slovesnost je bila v Starem piskru, spominskem prostoru žrtev nacističnega na- silja, ki je tesno povezan z naj- temnejšim obdobjem nemške okupacije med drugo svetovno vojno. V nekdanjem zaporu, ki je zdaj dislocirana enota Mu- zeja novejše zgodovine Celje, je okupator zapiral zavedne Slovence, antifašiste ter člane in podpornike odporniškega gibanja. Na dvorišču zapora je v letih 1941 in 1942 brez kakr- šnekoli sodbe ustrelil 347 tal- cev. »Streljanje talcev so naci- sti izvedli šestkrat in vsakič so ga najavili z velikimi rdečimi plakati, na katere so natisnili ponemčena imena zavednih Slovencev. Zapornike so muči- li, ponižali in razčlovečili. Stari pisker pa ni le simbol trpljenja in smrti, temveč tudi upanja, solidarnosti in izjemnega po- guma. Decembra leta 1944, ko je bilo tam zaprtih veliko Slovencev, je šest partizanov izvedlo drzno akcijo, v kateri je zbežalo okoli 100 jetnikov. Nekatere so Nemci polovili in jih ponovno zaprli, večina pa jih je zbežala na varno. Med osvoboditelji je bil tudi zdaj že pokojni častni meščan Ivan Grobelnik – Ivo,« so sporočili s celjske občine. Slovesnost s krajšim progra- mom je bila tudi pri grobnici Golovec, kjer je bil slavnostni govornik ravnatelj Osnovne šole Frana Roša Vojin Mlina- rević, ki je poudaril pomen gra- dnje miru v sedanjosti za pri- hodnje generacije in pozval, da se tistih, ki niso več med nami, spomnimo vsak dan, ne le ob praznikih. Kulturni program je pripravila Osnovna šola Frana Roša. V Spominskem parku Te- harje sta delegaciji Republike Slovenije in Mestne občine Ce- lje položili vence. Predstavniki Mestne občine Celje so že vče- raj prižgali sveče na grobovih častnih meščanov na Mestnem pokopališču Celje. SŠol CELJE – Varneje mimo pokopališča, kaj pa naprej? Opozarjajo na nevarno Cesto na Zvodno Vrednost sanacije ceste mimo pokopališča je bila nekaj več kot 30 tisoč evrov. Šlo je za preplastitev ceste v dolžini 380 metrov. »Z uredi- tvijo ceste smo začeli konec septembra in končali pred dnevi. Preplastitev ceste, ki je bila že dodobra načeta in je klicala po obnovi, je opravilo podjetje Remont NG. Verja- memo, da bo posodobljena cesta vplivala na boljšo pre- točnost vozil, še posebej pred dnevom spomina na mrtve, ko bo na pokopališču pove- čan obisk. Seveda pa gre za pomembno pridobitev za vsa- kodnevni lažji promet na tem območju,« pravijo na Mestni občini Celje. Omenjena cesta je sicer med zelo prometnimi ne le zaradi neposredne bliži- ne pokopališča, ampak tudi zato, ker jo uporabljajo otroci za pot v šolo. Lansko neurje pustilo posledice A okoliške krajane, ki so doma v Podgorju, zanima predvsem, kdaj bo sledila obnova Ceste na Zvodno, v katero se sicer nadaljuje zdaj obnovljeni odsek. Krajani že dlje časa opozarjajo, da je Cesta na Zvodno popolnoma poškodovana, najbolj pa od lanskega neurja. Meteorna voda s ceste namreč zateka v hiše in dvorišča krajanov Podgorja. Hkrati pa, dodajajo krajani naselja, se je meteor- na voda iz poškodovane Ce- ste na Zvodno stekala nadalje v zdaj sicer obnovljeno cesto pri pokopališču, in jo poško- dovala. »Veseli smo obnove bi bili tudi razsvetljave, ki bi poskrbela za dodatno vi- dnost in prometno varnost na cesti, kjer je omejitev 50 km/h, marsikdo pa ravno na tem položnem delu vozi tudi 80 km/h ali več. Čakamo pa še na sanacijo izredno nevar- ne Ceste na Zvodno, ki je tudi razlog, da je bila cesta ob po- kopališču pred obnovo tako poškodovana,« pravijo. Iz celjske občine so nam odgovorili, da je ureditev omenjene ceste v izvedbe- nih načrtih javnega podjetja Vodovod – Kanalizacija, ki iz- vaja javno gospodarsko služ- bo vzdrževanja cest v Mestni občini Celje. »Še v letošnjem letu, konec novembra oziro- ma v začetku decembra, je predvidena ureditev odvo- dnjavanja in obnova vodo- voda na Cesti na Zvodno. Po zaključku navedenih del, ob pogoju primernih vremen- skih razmer, je predvidena še obnova oziroma preplastitev omenjene ceste.« ceste mimo pokopališča, saj to pomeni, da je občina sli- šala naša opozorila, za kar smo hvaležni. Toda veseli Cesta na Zvodno je izredno nevarna, ker je dodobra poškodovana in ker meteor- na voda s ceste zateka v hiše in dvorišča krajanov v Podgorju. (Foto: bralec NT) Na Cesti na Zvodno se je le nekaj deset metrov stran od hiš v septembrskem deževju sprožil tudi plaz. (Foto: SŠol) Obnovljena cesta ob Mestnem pokopališču Celje. (Foto: VO-KA) Bližje protipoplavnim ukrepom CELJE – Pretekli teden so se celjski svetniki sestali na prvi izredni seji v tem mandatu. Seja je bila sklicana predvsem zaradi sprejetja letošnjega 3. rebalansa ob- činskega proračuna, ki ga je mestni svet obravnaval po hitrem postopku. Ključni razlog za pripravo še enega rebalansa so uskladitve načrta razvojnih programov za izvedbo javnih naročil za izvedbo protipo- plavnih ukrepov z menjavo neustreznih mostov na Voglajni pri Topru in Savinji na Polulah. Ministrstvo za naravne vire in prostor je namreč spremenilo izhodišča glede sred- stev, ki jih država namenja obnovi škode po poplavah in neurjih iz leta 2023. Na podlagi predhodnega programa je bilo namreč občinam dodeljenih 40 odstotkov sredstev, potrebnih za sanacijo nastale škode. Ostala sredstva za obnovo bo dr- žava zagotovila v okviru rednih letnih pro- gramov sanacij elementarnih škod, kjer je pogoj za črpanje tudi predhodna poraba 1,5 odstotka proračunske rezerve občine. Z rebalansom bo tako iz tega vira za do- brih 1,6 milijona evrov manj odhodkov in za 2,3 milijona evrov manj prihodkov. »Zelo dolgotrajni so tudi postopki potrje- vanja projektnih dokumentacij za sanaci- jo plazov, ki jo potrjuje Državna tehnična pisarna. Na projektne predloge, ki smo jih poslali aprila, smo odgovore prejeli šele septembra, kar je povzročilo predvsem zamude pri začetkih sanacij,« pravijo na občini. Dodali so še, da je v rebalansu upošte- vana tudi spremenjena dinamika različnih naložb, kot so Vrtec Čira Čara in Vila Sonja, slabih dvesto tisočakov več je predvidenih odhodkov za obnovo igrišč v mestnih četr- teh in krajevnih skupnostih, občina spre- membe prilivov pričakuje še pri projektih, kjer je predvideno evropsko financiranje. V tretji rebalans proračuna so vključeni tudi trije projekti iz mehanizma Dogovor za ra- zvoj regij. V tretjem rebalansu občinskega prora- čuna bodo načrtovani skupni prihodki nižji za približno 5,5 milijona evrov in bodo znašali nekaj več kot 76 milijonov evrov. Odhodki bodo nižji za 5,4 milijona evrov in bodo znašali približno 81,5 mili- jona evrov. Na prihodkovni strani bodo za slab pol- drugi milijon evrov višji prihodki z naslova komunalnega prispevka in prodaje stavbnih zemljišč, za dober milijon pa bodo nižji pri- hodki od prodaje poslovnih prostorov. SŠol Mestna občina Celje je letos z nakupom stanovanja, ki je bilo v lasti države, v več- stanovanjski stavbi v Savinjski ulici 3 postala lastnica celotne stavbe. Občina želi to nepremičnino prodati na javni dražbi, zato da bi z njeno obnovo prispevala k revi- talizaciji starega mestnega jedra. Izhodiščna kupnina znaša 530 tisoč evrov, kupec pa se bo s podpisom pogodbe zavezal, da bo stanovanjsko nepremičnino obnovil. V imenu občine je venec k obeležju v Starem piskru položil župan Matija Kovač z delegacijo. Vence in cvetje so položili tudi predstavniki veteranskih in drugih organizacij, kulturni program je pripravila I. gimnazija v Celju. (Foto: MOC) Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 44, 30. oktober 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Mestna občina Celje je pred dnevom spomina na mr- tve skupaj z javnim podjetjem Vodovod – Kanalizacija uredila odsek ceste mimo Mestnega pokopališča Celje. Gre za cesto, ki povezuje Popovičevo ulico z naseljem Podgorje. Del ceste je bil obnovljen pred leti, del pa ne. Neurja in meteorne vode so tam del ceste in nabrežin skozi leta dobesedno uničila. Krajani Podgorja opo- zarjajo tudi na potrebo po obnovi Ceste na Zvodno. SIMONA ŠOLINIČ Spomnili na trpljenje zapornikov CELJE – Mestna občina Ce- lje je pred dnevom spomina na mrtve pripravila spomin- ski komemoraciji v Starem piskru in pri grobnici na Golovcu ter položila venec v Spominskem parku Teharje. Osrednja slovesnost je bila v Starem piskru, spominskem prostoru žrtev nacističnega na- silja, ki je tesno povezan z naj- temnejšim obdobjem nemške okupacije med drugo svetovno vojno. V nekdanjem zaporu, ki je zdaj dislocirana enota Mu- zeja novejše zgodovine Celje, je okupator zapiral zavedne Slovence, antifašiste ter člane in podpornike odporniškega gibanja. Na dvorišču zapora je v letih 1941 in 1942 brez kakr- šnekoli sodbe ustrelil 347 tal- cev. »Streljanje talcev so naci- sti izvedli šestkrat in vsakič so ga najavili z velikimi rdečimi plakati, na katere so natisnili ponemčena imena zavednih Slovencev. Zapornike so muči- li, ponižali in razčlovečili. Stari pisker pa ni le simbol trpljenja in smrti, temveč tudi upanja, solidarnosti in izjemnega po- guma. Decembra leta 1944, ko je bilo tam zaprtih veliko Slovencev, je šest partizanov izvedlo drzno akcijo, v kateri je zbežalo okoli 100 jetnikov. Nekatere so Nemci polovili in jih ponovno zaprli, večina pa jih je zbežala na varno. Med osvoboditelji je bil tudi zdaj že pokojni častni meščan Ivan Grobelnik – Ivo,« so sporočili s celjske občine. Slovesnost s krajšim progra- mom je bila tudi pri grobnici Golovec, kjer je bil slavnostni govornik ravnatelj Osnovne šole Frana Roša Vojin Mlina- rević, ki je poudaril pomen gra- dnje miru v sedanjosti za pri- hodnje generacije in pozval, da se tistih, ki niso več med nami, spomnimo vsak dan, ne le ob praznikih. Kulturni program je pripravila Osnovna šola Frana Roša. V Spominskem parku Te- harje sta delegaciji Republike Slovenije in Mestne občine Ce- lje položili vence. Predstavniki Mestne občine Celje so že vče- raj prižgali sveče na grobovih častnih meščanov na Mestnem pokopališču Celje. SŠol CELJE – Varneje mimo pokopališča, kaj pa naprej? Opozarjajo na nevarno Cesto na Zvodno Vrednost sanacije ceste mimo pokopališča je bila nekaj več kot 30 tisoč evrov. Šlo je za preplastitev ceste v dolžini 380 metrov. »Z uredi- tvijo ceste smo začeli konec septembra in končali pred dnevi. Preplastitev ceste, ki je bila že dodobra načeta in je klicala po obnovi, je opravilo podjetje Remont NG. Verja- memo, da bo posodobljena cesta vplivala na boljšo pre- točnost vozil, še posebej pred dnevom spomina na mrtve, ko bo na pokopališču pove- čan obisk. Seveda pa gre za pomembno pridobitev za vsa- kodnevni lažji promet na tem območju,« pravijo na Mestni občini Celje. Omenjena cesta je sicer med zelo prometnimi ne le zaradi neposredne bliži- ne pokopališča, ampak tudi zato, ker jo uporabljajo otroci za pot v šolo. Lansko neurje pustilo posledice A okoliške krajane, ki so doma v Podgorju, zanima predvsem, kdaj bo sledila obnova Ceste na Zvodno, v katero se sicer nadaljuje zdaj obnovljeni odsek. Krajani že dlje časa opozarjajo, da je Cesta na Zvodno popolnoma poškodovana, najbolj pa od lanskega neurja. Meteorna voda s ceste namreč zateka v hiše in dvorišča krajanov Podgorja. Hkrati pa, dodajajo krajani naselja, se je meteor- na voda iz poškodovane Ce- ste na Zvodno stekala nadalje v zdaj sicer obnovljeno cesto pri pokopališču, in jo poško- dovala. »Veseli smo obnove bi bili tudi razsvetljave, ki bi poskrbela za dodatno vi- dnost in prometno varnost na cesti, kjer je omejitev 50 km/h, marsikdo pa ravno na tem položnem delu vozi tudi 80 km/h ali več. Čakamo pa še na sanacijo izredno nevar- ne Ceste na Zvodno, ki je tudi razlog, da je bila cesta ob po- kopališču pred obnovo tako poškodovana,« pravijo. Iz celjske občine so nam odgovorili, da je ureditev omenjene ceste v izvedbe- nih načrtih javnega podjetja Vodovod – Kanalizacija, ki iz- vaja javno gospodarsko služ- bo vzdrževanja cest v Mestni občini Celje. »Še v letošnjem letu, konec novembra oziro- ma v začetku decembra, je predvidena ureditev odvo- dnjavanja in obnova vodo- voda na Cesti na Zvodno. Po zaključku navedenih del, ob pogoju primernih vremen- skih razmer, je predvidena še obnova oziroma preplastitev omenjene ceste.« ceste mimo pokopališča, saj to pomeni, da je občina sli- šala naša opozorila, za kar smo hvaležni. Toda veseli Cesta na Zvodno je izredno nevarna, ker je dodobra poškodovana in ker meteor- na voda s ceste zateka v hiše in dvorišča krajanov v Podgorju. (Foto: bralec NT) Na Cesti na Zvodno se je le nekaj deset metrov stran od hiš v septembrskem deževju sprožil tudi plaz. (Foto: SŠol) Obnovljena cesta ob Mestnem pokopališču Celje. (Foto: VO-KA) Bližje protipoplavnim ukrepom CELJE – Pretekli teden so se celjski svetniki sestali na prvi izredni seji v tem mandatu. Seja je bila sklicana predvsem zaradi sprejetja letošnjega 3. rebalansa ob- činskega proračuna, ki ga je mestni svet obravnaval po hitrem postopku. Ključni razlog za pripravo še enega rebalansa so uskladitve načrta razvojnih programov za izvedbo javnih naročil za izvedbo protipo- plavnih ukrepov z menjavo neustreznih mostov na Voglajni pri Topru in Savinji na Polulah. Ministrstvo za naravne vire in prostor je namreč spremenilo izhodišča glede sred- stev, ki jih država namenja obnovi škode po poplavah in neurjih iz leta 2023. Na podlagi predhodnega programa je bilo namreč občinam dodeljenih 40 odstotkov sredstev, potrebnih za sanacijo nastale škode. Ostala sredstva za obnovo bo dr- žava zagotovila v okviru rednih letnih pro- gramov sanacij elementarnih škod, kjer je pogoj za črpanje tudi predhodna poraba 1,5 odstotka proračunske rezerve občine. Z rebalansom bo tako iz tega vira za do- brih 1,6 milijona evrov manj odhodkov in za 2,3 milijona evrov manj prihodkov. »Zelo dolgotrajni so tudi postopki potrje- vanja projektnih dokumentacij za sanaci- jo plazov, ki jo potrjuje Državna tehnična pisarna. Na projektne predloge, ki smo jih poslali aprila, smo odgovore prejeli šele septembra, kar je povzročilo predvsem zamude pri začetkih sanacij,« pravijo na občini. Dodali so še, da je v rebalansu upošte- vana tudi spremenjena dinamika različnih naložb, kot so Vrtec Čira Čara in Vila Sonja, slabih dvesto tisočakov več je predvidenih odhodkov za obnovo igrišč v mestnih četr- teh in krajevnih skupnostih, občina spre- membe prilivov pričakuje še pri projektih, kjer je predvideno evropsko financiranje. V tretji rebalans proračuna so vključeni tudi trije projekti iz mehanizma Dogovor za ra- zvoj regij. V tretjem rebalansu občinskega prora- čuna bodo načrtovani skupni prihodki nižji za približno 5,5 milijona evrov in bodo znašali nekaj več kot 76 milijonov evrov. Odhodki bodo nižji za 5,4 milijona evrov in bodo znašali približno 81,5 mili- jona evrov. Na prihodkovni strani bodo za slab pol- drugi milijon evrov višji prihodki z naslova komunalnega prispevka in prodaje stavbnih zemljišč, za dober milijon pa bodo nižji pri- hodki od prodaje poslovnih prostorov. SŠol Mestna občina Celje je letos z nakupom stanovanja, ki je bilo v lasti države, v več- stanovanjski stavbi v Savinjski ulici 3 postala lastnica celotne stavbe. Občina želi to nepremičnino prodati na javni dražbi, zato da bi z njeno obnovo prispevala k revi- talizaciji starega mestnega jedra. Izhodiščna kupnina znaša 530 tisoč evrov, kupec pa se bo s podpisom pogodbe zavezal, da bo stanovanjsko nepremičnino obnovil. V imenu občine je venec k obeležju v Starem piskru položil župan Matija Kovač z delegacijo. Vence in cvetje so položili tudi predstavniki veteranskih in drugih organizacij, kulturni program je pripravila I. gimnazija v Celju. (Foto: MOC) 7 Št. 44, 30. oktober 2024 Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 7 IZ NAŠIH KRAJEV LAŠKO – Občinska zveza kulturnih društev Možnar obeležila 40. obletnico Prikazujejo, česar ni na spletu S prikazi obdelave lesa so člani društev, ki so vključena v zvezo Možnar, prvo oktobrsko nedeljo obeležili 40 let delovanja zveze. Začetek prazničnega dogodka je bil nekaj posebnega, saj ga je naznanilo 40 pokov iz možnarjev, Va- ška godba Vrh nad Laškim je s pesmijo pospremila članice in člane društev k delu z lesom. Po končanem prikazu so člani KD Antona Tanca s plesom in pesmijo obudili spomin na stare čase. Vsa društva v zvezi so prejela tudi priznanja za dejavno delo, za izjemno požrtvovalnost sta priznanje dobila tudi nekdanja predsednika zveze Vlado Marot in Ivan Medved. Ob tem je župan Marko Šantej zvezi Možnar podelil bronasto listino Občine Laško. BOJANA AVGUŠTINČIČ Obujanje starih šeg in običa- jev je osnovno poslanstvo Zve- ze kulturnih društev občine Laško Možnar, ki je naslednica nekdanje tamkajšnje zveze kul- turnih organizacij. Zveza je bila ustanovljena z namenom zdru- ževanja in povezovanja društev zaradi uresničevanja skupnih ciljev in interesov pri razvijanju kulturne dejavnosti in ustvar- jalnosti v občini. Dejavnost je imela razvito po posameznih področjih preko odborov. Med njimi je bil leta 1985 imenovan Odbor za ohranjanje starih na- vad in običajev, ki je bil nato preimenovan v Etno odbor Ju- reta Krašovca Možnar. Slednji je v naslednjih letih ostal edini dejaven, zato so v zvezi videli potrebo po ureditvi njegovega statusa. V letu 2015 je bila Zve- za kulturnih društev občine Laško preimenovana v Zvezo kulturnih društev občine Laško Možnar. Novo oblikovana zveza je po- vezala društva in javne zavode v laški občini, ki v okviru svoje dejavnosti skrbijo za oživljanje, ohranjanje in predstavljanje žive dediščine ter ljudskega iz- ročila prednikov zlasti iz lokal- nega okolja. V zvezo Možnar je trenutno vključenih 11 društev (KD Antona Tanca Marija Gra- dec, Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim, KD Šmiklavž, KD Šentrupert, KD Mala Breza, KD Jurklošter, KD Trobni Dol, Rudarsko društvo Sedraž, KD Vrh nad Laškim, KD Laška pi- halna godba, KD Ofi rovci) ter javni zavod Stik, OŠ Primoža Trubarja Laško in Turistično društvo Laško. Štiri desetletja s štirimi predsedniki Zvezo Možnar so v štiride- setih letih vodili štirje predse- dniki. Od ustanovitve do leta 2004 je bil predsednik Vlado Marot, ki je to vlogo opravljal še od decembra 2008 do mar- ca 2015. Na skupščini zveze so ga 16. marca 2015 imeno- vali za častnega predsednika zveze Možnar. Oktobra 2004 je vodenje prevzela Bogomila Košec – Kajtna, ki je zvezo vo- dila en mandat, do decembra 2008. Med letoma 2015 in 2022 je predsedniško mesto zasedel Ivan Medved, zadnji dve leti je na tem mestu Mitja Moškotevc. »Le kdo bi verjel, da je že 40 let za nami. V spominu mi bodo ostali prijetni in duhoviti ljudje, s katerimi sem sodeloval, ljudje z dobrimi zamislimi, njihovo vnemo po oživljanju naše pre- teklosti, in nepozabni dogodki v vseh krajih, kjer smo gostova- li, ter bogati obiski vseh naših prireditev. Prijetno je brskati po zapisih, posnetkih, fotografi jah. Lepi spomini so tudi na sodelo- vanje z uglednimi strokovnjaki s področja etnologije in drugih strok, ki so nas pri snovanju podpirali, ki so sodelovali z nami in nam povedali, da smo na pravi poti. Ponosen sem, da se zgodba nadaljuje, čeprav so časi precej drugačni. Hvaležen sem vsem, ki še kažejo veselje do tovrstnega ustvarjanja,« pra- vi Vlado Marot. Bogomili Košec – Kajtna bo v najlepšem spominu iz obdo- bja njenega predsednikovanja ostala njena poroka na »ohce- ti« po stari šegi. »Odbor sem na veliko željo prevzela od doteda- njega predsednika Vlada Maro- ta in stopila v res velike čevlje. Najbolj sem ponosna, da mi je ob pomoči podpredsednikov in drugih predstavnikov društev uspelo peljati našo zgodbo na- prej. Vodenje sem nato zaradi pričakovanja svojega naraščaja spet predala Vladu,« dodaja. Ivanu Medvedu je v najve- čji ponos, da so v zvezi uspeli nadaljevati delo prejšnjih ge- neracij: »Dokončno smo for- malnopravno ustanovili zvezo s svojim statutom, izdali smo pregledno brošuro, v kateri so predstavljeni vse dejavnosti zveze in vsa kulturna društva, ki jo sestavljajo. Seveda sem ponosen tudi, da smo uspeli postaviti novo vodstvo zveze, ki jo zdaj vodi Mitja Moškotevc in ki ima veliko dobrih idej za delo.« Ponosen na tradicijo Mitja Moškotevc je ponosen na ohranjanje tradicije, ki so jo zasnovali njegovi predhodniki, predvsem pa, da se člani dru- štev radi odzivajo in sodelujejo v programih, ki jih pripravlja- jo v zvezi. Med tradicionalne prireditve, ki jih pripravljajo, sodijo jurjevanje, sodelovanje na Pivu in cvetju in prireditvi Guštfest z etnološkim progra- mom, Anzekov pohod, Lepa nedelja v Marija Gradcu, mar- tinovo v Laškem, štefanovo. Lani decembra so se vključili tudi v dogajanje Prazničnega Laškega, pripravljajo se že na praznovanje 200-letnice pivo- varstva v Laškem v prihodnjem letu, kjer bo zveza Možnar de- javno sodelovala. »Cilj zveze Možnar je ohra- njanje in obujanje tradicional- nih prireditev, pri čemer se člani trudimo, da bi vsako leto pripravili prikaz nekega opra- vila. Tako smo lani obudili prikaz rudarjenja v Trobnem Dolu, letos smo spomnili, kako so včasih obdelovali les, cepili drva ali žagali s starimi žagami, pokrivali strehe s skodlami, ple- tli koše … Trudimo se čim bolj pristno prikazati šege, običaje, navade in opravila, ki jih ne mo- reš videti na družbenih omrež- jih,« pravi Mitja Moškotevc. Želi si, da bi v zvezo pridobili tudi mlajše člane, ki bi nadaljevali njeno delo in poslanstvo. Foto: Zveza Možnar Ob jubileju zveze Možnar so se zbrali vsi štirje predsedniki: (z leve) Mitja Moškotevc, Ivan Medved, Bogomila Košec – Kajtna in Vlado Marot. Članice in člane društev je k delu z lesom pospremila Va- ška godba Vrh nad Laškim. Delili bodo štipendije LAŠKO – Laški akademski klub v sodelovanju z laško enoto Centra za socialno delo Celje razpisuje enkra- tno štipendijo, ki je name- njena dijakom in študen- tom na območju tamkajšnje upravne enote. Podeljenih bo 21 štipendij, in sicer osmim dijakom in tri- najstim študentom. Višina raz- pisanih sredstev je 4.450 evrov. Od tega bo 1.200 evrov name- njenih za štipendije dijakom ter 3.250 evrov študentom, pojasnjujejo v omenjenem klu- bu. Dijaki bodo tako prejeli po 150 evrov in študenti po 250 evrov. Pri dodeljevanju štipen- dij bodo upoštevali tudi višino prejemkov družinskih članov. Vsi dijaki in študentje, ki bodo pravočasno oddali vlo- go za pridobitev štipendije (to je do vključno 8. novembra), bodo o izidu izbirnega po- stopka pisno obveščeni najka- sneje v 14 dneh po končanju razpisnega roka. BA LAŠKO – Na Savinjskem nabrežju bo odslej raslo in cvetelo rožnato drevo kot simbol podpore ženskam, ki se bojujejo proti raku dojk. Kot prva v regiji sta ga zasadila župan Marko Šantej in direktorica Zdravstvenega doma Laško Vesna Vo- dišek Razboršek. Z rožnatim drevesom želijo v občini Laško osveščati o pomembnosti preventive, zgodnjega odkrivanja bolezni in moči skupnosti. Zasaditev drevesa simbolizira našo skupno odgovornost, pou- darjajo v Občini Laško: »Naj drevo raste kot simbol moči skupno- sti, solidarnosti in človečnosti. Predstavlja naj trdnost in upanje, da bomo lahko skupaj premikali meje in spreminjali življenja. Vsak nov list na tem drevesu bo simbol novih začetkov, novih priložnosti in novih zmag v boju proti raku dojk.« Pomembno vlogo pri osveščanju o raku dojk ima tudi Cen- ter za krepitev zdravja Laško, ki deluje v sklopu zdravstvenega doma. Kot je izpostavila direktorica Vesna Vodišek Razboršek, rak dojk ne vpliva samo na posameznico, ampak prizadene celo- tno družino, prijatelje in širšo skupnost. Zato je pomembno, da se zavedamo, kako bistvena je vloga podpore in razumevanja. »S pobudami, kot je današnja, lahko ustvarimo prostor, kjer nihče ni prepuščen sam sebi v boju proti bolezni. Naša naloga je, da postanemo glasniki upanja, osveščenosti in pomoči,« je dejala. V Občini Laško si želijo, da bi drevo služilo kot trajen opomnik na našo odgovornost, da poskrbimo za zdravje svojih bližnjih, da se zavedamo pomena rednih preventivnih pregledov in ostajamo glasni pri opozarjanju na raka dojk. »Vsaka beseda, vsak korak in vsako dejanje, ki podpira osveščanje, je korak bližje svetu, kjer bo rak dojk premagan ali vsaj odkrit dovolj zgodaj, da bo lažje obvladljiv.« BA Župan Marko Šantej s predstavnico društva Europa Donna, ki je doniralo drevo, Barbaro Tiselj (na sredini) ter z direktorico Zdravstvenega doma Laško Vesno Vodišek Razboršek. (Foto: Občina Laško) Prvi v regiji posadili rožnato drevo Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 44, 30. oktober 2024 IZ NAŠIH KRAJEV S projektom Turistična peš- pot od hmelja do piva so v Ob- čini Žalec začeli v lanskem letu, po tem, ko so z njim uspešno kandidirali na razpisu ministr- stva za gospodarstvo, turizem in šport za nadgradnjo turistič- ne infrastrukture oz. naravnih znamenitosti v turističnih de- stinacijah. Celoten projekt je vreden slabih 544 tisoč evrov, od tega so iz načrta za okreva- nje in odpornost pridobili 350 tisočakov nepovratnih sredstev. Turistična pešpot od hmelja do piva se sicer začne pri Fon- tani piv v Žalcu in vodi do Kra- jinskega parka Ribnika Vrbje. Pot je vpeta v zeleno okolje, obkroženo z nasadi hmelja, prav tako bo opremljena s pi- tniki in pametnimi polnilnimi postajami za vodo. Občina želi »Po obsegu denarja smo ustvarili že mnogo večje pridobitve, vendar je za kakovost našega vsakdanjega življenja morda tole veliko bolj pomembno,« je poudaril Janko Kos. »Zelo pomembno je, da je eno igralo namenjeno invalidnim osebam, da se ne čutijo zapostavljene in da vedo, da nismo pozabili na njih,« je povedal Kos. ŽALEC – V Vrbju nove rekreacijske površine Igrišče že odprto, bazen še vedno pod vprašajem Žalska občina je minuli konec tedna svojemu namenu uradno predala medgeneracijsko igrišče in fitnes naprave v Vrbju. Igrala in naprave so primerne za različne starostne skupine, eno od njih je primerno tudi za gibalno ovirane osebe na invalidskem vozičku. Slabih 90 tisočakov vredna naložba na območju Hopslandije je bila izvedena v okviru projekta Turistična pešpot od hmelja do piva, ki predvideva ureditev krožne pešpoti od Žalca do Ribnika Vrbje. Ob tem pod vprašajem v Hopslandiji še vedno ostaja vodni park, katerega gradnja je bila načrtovana že pred leti. SINTIJA JURIČ SOLČAVA – Na predvečer 80. obletnice po- žiga Solčave so se v telovadnici tamkajšnje podružnične osnovne šole s spominskim dogodkom poklonili vsem trpečim tistega časa – živim in preminulim. Z dogodkom Združeni v spominu, stremeči k miru so v občini obudili spomin na najbolj krute dni na Solčavskem in med mlajše rodove ponesli sporočilo o miru. Minilo je 80 let, odkar je 24. oktobra 1944 okupator požgal Solčavo, v naslednjih dneh pa še večino kmetij in drugih gospodarstev po Solčavskem. Okupator je v Solčavi požgal 223 poslopij in 64 hiš. Izseljenih je bilo 188 ljudi, 20 jih je padlo v boju, 26 talcev je bilo ustreljenih ali so preminili v taboriščih. Na spominskem dogodku je na gorje tistega časa spomnila tudi Marija Preprotnik. Gostujoča govornica je bila predsednica Združenja bor- cev za vrednote NOB in ministrica za pravo- sodje Andreja Katič. Namen dogodka je bil obuditi spomin na težke čase in mlajšim gene- racijam sporočiti, da mir, svoboda in blaginja niso samoumevni. SJ Novi šolski in vrtčevski prostori Slavnostni prerez traku (Foto: Občina Mozirje) 80 let od požiga s projektom izboljšati izkušnjo obiskovalcev destinacije, zviša- ti konkurenčnost ponudnikov in urediti degradiran prostor Hopslandije. Kaj so že uredili in kaj še bodo? V okviru projekta so v za- četku letošnjega leta že uredili javne sanitarije za ženske, mo- ške in invalide na žalski tržni- ci, katerih vrednost je znašala slabih 170 tisoč evrov. Preosta- li del naložbe so med drugim namenili tudi vlaganju v opre- mo za izboljšanje telesne pri- pravljenosti. Del tega sta tudi postavitev šestih fitnes naprav in ureditev medgeneracijskega igrišča s petimi igrali in eno ve- čjo napravo za zunanjo vadbo – Street Workout v Vrbju. Igrala in naprave so primerne za raz- lične starostne skupine. Eno od igral – vrtiljak, je primerno tudi za gibalno ovirane osebe na invalidskem vozičku. S projektom bodo v občini nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Postaviti nameravajo dve plezalni mreži, eno ob med- generacijskem igrišču v Vrbju in drugo v parku pri Fontani. Pri Ribniku Vrbje bodo uredili dehidracijski wc s ploščadjo, postavili bodo tudi pitnik z vodo, prav tako tudi panoram- sko kamero in informacijsko tablo. »Ob poti bomo postavili še različno urbano opremo in uredili t. i. ›fototočke‹ ob poteh ob hmeljiščih, kjer se bodo lah- ko obiskovalci fotografirali in našo občino ohranili v lepem spominu,« je pojasnila vodja urada za prostor in gospo- darstvo v Občini Žalec Darja Dobrajc Lukman. Dodala je, da nameravajo v prihodnjem letu zamenjati tudi tlak okoli fontane. Število obiskovalcev narašča Kot je poudaril žalski župan Janko Kos, je območje Hop- slandije že zdaj dokaj dobro urejeno. »Če pomislim, da je bilo pred mnogo leti tukaj sme- tišče za občino, je zdaj na drugi strani igrišče za potrebe Krajev- ne skupnosti Vrbje, tukaj je po- stajališče za avtodome, tukaj so igrala, sodobno parkirišče, po- vezovalne poti …,« je našteval Kos in dodal, da se tudi zaradi kolesarske povezave proti Celju na tem območju ustavlja in za- držuje vse več ljudi. »Vesel sem, ko vidim, da sem prihaja veliko ljudi iz Celja. Za- dnji podatek je, da se je letno okoli jezera sprehodilo okoli 30 tisoč ljudi. To je lepa številka, ki jo želimo še izboljšati. Prav tako želimo okrepiti kolesarski turizem, s čimer bi ljudje to območje prepoznali kot točko, kjer se lahko ustavijo,« je še poudaril Kos, ki zagotavlja, da bodo turstično ponudbo zno- traj doline še nadrgadili. Kaj pa načrtovan bazen? Čeprav je žalska občina v Vrbju že pred leti začela tudi z načrtovanjem vodnega parka in resorta Hopslandija, nje- gove gradnje še ni na vidiku. »Bojim se, da bo bazen mogel počakati in da ga je malce od- nesla tudi lanska poplava. Če bi nekdo rekel, da bi dali bazenu prednost pred premostitvenimi objekti, cestami in plazovi, lju- dje ne bi razumeli. V vodstvu občine smo se strinjali, da je z bazenom treba počakati, še vedno pa upamo na zasebne- ga partnerja, ki bi v tem videl dobro poslovno priložnost,« je pojasnil Kos. V občini za gradnjo bazena preigravajo tudi druge mo- žnosti. »Nisem rekel, da v na- slednjih dveh letih ne bomo zgradili bazena. T udi ni nujno, da bo ravno tukaj, saj iščemo tudi druge možnosti. Včasih se kakšna priložnost pojavi v zadnjem trenutku in jo potem tudi izkoristimo. Mogoče bom čez kakšen mesec ali dva lah- ko povedal kaj več,« je še dodal žalski župan. Foto: Nik Jarh Slavnosti trak so prerezali župan Janko Kos, podžupan Roman Virant in deklica Inja. Igrišče je namenjeno tako najmlajšim, kot tudi starejšim. Rekreaciji je namenjenih tudi šest novih fitnes naprav na prostem. MOZIRJE – Minuli teden so namenu uradno predali nove in prenovljene prosto- re šole in vrtca. Z več kot pet milijonsko naložbo, ki sta jo sofinancirala tudi ekoslad in ministrstva za šolstvo in go- spodarstvo, so otroci in za- posleni ob obnovljenih pro- storih s prizidkoma pridobili tudi več dodatnih površin. Šolsko stavbo so ob tem tudi energetsko obnovili. Projektna in naložbena do- kumentacija za obnovo in ši- ritev osnovne šole in vrtca v Mozirju je bila v izdelavi od leta 2018. Po pridobitvi grad- benih dovoljenj so v občini po- iskali vire financiranja, izbrali izvajalce in začeli z gradnjo. V prvi fazi so uredili večna- menski prostor in knjižnico v OŠ Mozirje, s čimer je šola z omenjeno 350 tisoč evrov vre- dno naložbo septembra 2022 pridobila primerno knjižnico, urejen večnamenski prostor in novo učilnico iz prostora, kjer je bila prej knjižnica. Istega leta so začeli tudi z gradnjo 1,65 milijonskega prizidka k osnovni šoli, ki so jo končali septembra lani. S prizidkom so učenci in zaposleni pridobili tri nove učilnice, sodobno zborni- co in dodatne sanitarije ter gar- derobe. Obstoječe stare prosto- re so preuredili v prostore za vodstvo šole. Šolsko stavbo so lani tudi energetsko obnovili, pri čemer so zamenjali stavbno pohištvo, toplotno so izolirali fasado in strope ter zamenja- li svetila in vgradili toplotne črpalke za pripravo sanitarne vode. Vrednost energetske obnove je znašala 1,2 milijona evrov. Julija 2022 so v mozirski občini začeli tudi z gradnjo prizidka k Vrtcu Mozirje, ki so ga prav tako končali septem- bra lani. Vrtec je tako v pritličju novega prizidka pridobil sodobno kuhinjo s prezračevalnim stropom in rekuperacijo zraka, v nadstropju pa dve novi igralnici. Po preselitvi v nove prostore so letos obnovili tudi obstoječe prostore stare kuhinje in kletne prostore starega vrtca. V prostorih stare kuhinje so naredili igralnico, kletne prostore nekdanje pralnice pa so preuredili v večna- menski prostor za potrebe otrok. Vrednost naložbe je znašala dobra 2,1 milijona evrov. V občini ob tem poudarjajo, da so z invesitorji in iz- vajalci programov tako v osovni šoli kot v vrtcu vseskozi zgledno sodelo- vali. Na obnovo in nova prizidka so zato zelo ponosni. SJ Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 44, 30. oktober 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Občina Šentjur je zadnji oktobrski petek namenu predala novosti na mestnem pokopališču. Za celovito ureditev, ki je trajala več let, je namenila približno 1,5 milijona evrov. Tam sta po novem možna raztros pepela in pokop v žarno steno. Po prepričanju Matja- ža Žmaharja, direktorja javnega komunalnega pod- jetja, ki upravlja pokopališče, gre za možnosti, ki so v koraku s časom. TINA STRMČNIK Reševanje parkirnih težav ROGAŠKA SLATINA – Medical center Rogaška načrtuje prizidek ob stavbi, imeno- vani Terapija, in že pridobiva gradbeno dovoljenje. V ta namen je ena od največjih zasebnih zdravstvenih ustanov v državi občino prosila za mnenje o skladnosti s prostorskimi načrti, občina pa ji je kot pogoj postavila gradnjo in zagotovitev do- stopa do šestih javno dostopnih parkirnih mest. Občina je lastnike omenjenega zasebnega zdravstvenega centra že v preteklosti pozvala, naj zagotovijo boljši dostop za bolnike in za dostavo. »Naše pobude niso bile uspešne in v centru niso želeli prestaviti zapornice pred parkirišči, zapornica je tik ob krožišču. Avtomobili, ki pripeljejo in odložijo bolnike, stojijo sredi lokalne ceste. Zdaj ko center načrtuje prizidek, smo se dogovorili, da bo zapornica prestavljena, tako da bodo lahko normalno ustavili vozniki, ki pripeljejo bolnike ali skrbijo za dostavo raz- ličnega blaga,« je pojasnil slatinski župan mag. Branko Kidrič. Šest parkirnih mest za bolnike bo javno dostopnih. Za njihovo gradnjo bo občina prispevala del svojih zemljišč. TS Zrasel bo panoramski hodnik PODČETRTEK – Terme Olimia bodo dale stavbno pravico občini, da bo s pomočjo omenjenega podjetja zgradila pa- noramski hodnik. Ta bo povezoval načrtovan nov družinski hotel s preostalimi vsebinami term. V skladu z enim od členov Zakona o vodah pravna oseba ne more graditi takšnega hodnika, lahko pa ga gradi lokal- na skupnost oz. občina, je pojasnil podčetrtški župan Peter Misja. Dodal je, da bodo terme gradbeno dovoljenje za nov hotel dobile v kmalu. Nova cesta, nov hotel in panoramski hodnik naj bi bili zgrajeni do leta 2026. TS Spet zajeten proračun PODČETRTEK – Občinski svet se je v prvi obravnavi seznanil s predlogom proračuna za pri- hodnje leto. Medtem ko je občina pred leti imela na voljo približno tri milijone evrov prihodkov letno, je v zadnjem času izjemno uspešna pri črpanju državnega in evropskega sofinanciranja. Župan Peter Misja pričakuje, da bo v letu 2025 občinska malha težka približno deset milijonov evrov. Sodelavci občinske uprave spet načrtujejo izredno veliko projektov, nekateri so že odobreni, občina se bo na nekatere razpise še prijavila. Po besedah Misje se bo občinska uprava prihodnje leto posvetila uresničevanju naložbe Inkubator Vonarje, ki naj bi bila končana v letih 2026 ali 2027 . Gre za skupni projekt z Občino Rogatec, ki ga je svet regije že odobril. Lokalna skupnost bo pozornost še naprej posvečala obnovi gradu Podčetrtek. Pripravlja tudi idejno zasnovo, da bi na katerem od razpisov pridobila sofinanciranje za ureditev medgeneracijskega centra v grajski kašči. »Načrtujemo še gradnjo prizidka k Osnovni šoli Podčetrtek, ki poka po šivih. Naš cilj je še razširitev športne dvorane, saj je za njen najem izredno veliko zanimanja, dogodki v njej so načrtovani že za nekaj let vnaprej. Ker je vlada v program načrta za okrevanje in odpornost uvrstila tudi gradnjo nove enote doma starejših, predvidevamo še vlaganja v širitev Zdravstvene postaje Podčetrtek.« Misja je dodal, da se bo občina posvečala še obnovi cest, ukrotitvi plazov in da načrtuje še veliko manjših projektov. TS ŠENTJUR – Obeležili zaključek ureditve mestnega pokopališča Za dostojnejše slovo od pokojnih Obnova šentjurskega poko- pališča je trajala od sredine leta 2022. Občina je naložbo zaradi zajetne denarne vre- dnosti razdelila na tri dele. Iz- bran izvajalec je uredil odsek ceste, parkirišče in servisni plato v skupni površini 6.400 kvadratnih metrov. Del nalož- be je bil namenjen ureditvi servisnih poti, novih pešpo- ti, površine za raztros pepela in ureditvi prostora za žarno steno. Še en del projekta je bila obnova približno dvoki- lometrskega odseka krajevne ceste, ki vodi od poslovilne vežice do križišča za javno potjo. Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je povedal, da so se uporabniki pokopališča vr- sto let soočali s pomanjkanjem parkirnih mest. Njihovo število je zdaj bistveno večje, saj jih je občina zagotovila kar največ glede na prostorske možnosti. »Pridobili smo tudi precej ze- mljišč, ki prej niso bila v občin- ski lasti. Ureditev pokopališča je bila zahtevna naložba tako po vsebinski, tehnični kot de- narni plati. Mislim, da je pro- jekt dobro uspel. Odzivi ljudi o urejenosti tega pietetnega me- sta, kjer bomo ne nazadnje vsi enkrat končali, so zelo dobri.« Za urejenost pokopališč v manjših krajih občine skrbijo krajevne skupnosti. Na poko- pališču Ponikva bo v priho- dnosti treba urediti poslovil- no vežico, zato bo občina za to naložbo naročila projektno dokumentacijo. Navade se močno spreminjajo Matjaž Žmahar, direktor Javnega komunalnega podje- tja Šentjur, ki upravlja mestno pokopališče, je povedal, da so se v zadnjem času precej spre- menile želje glede pogrebov. Kar 95 odstotkov ljudi želi na- mreč žarni in le pet odstotkov ljudi klasični pogreb. Povečuje se tudi zanimanje za raztros pepela. »Tukaj gre za povsem drugačen način razmišljanja in za osebno odločitev človeka, ki jo ta sprejme, ko je še živ.« Ker je bilo uporabno dovoljenje za novosti na šentjurskem poko- pališču izdano šele septembra, so tam doslej opravili manj raz- trosov pepela. Nova žarna stena na vzhodni strani pokopališča je po bese- dah Žmaharja dober zaključek opornega zidu, ob čemer pred- stavlja sodobno rešitev tako z vidika prostorske ureditve pokopališča kot tudi načina pokopa. Različne vsebine term so že povezane pod zemljo. Nov družinski hotel bo z njimi povezan s panoramskih hodnikom na površju. (Foto: Terme Olimia) »Novosti na mestnem pokopališču v Šentjurju dojemam kot sodobne, kulturne pridobitve, predvsem pa kot dejanje v koraku s časom,« pravi direktor JKP Šentjur Matjaž Žmahar. Žarna stena je ena od novosti na naših pokopališčih. Di- rektor JKP Šentjur je pojasnil, da gre za skupek žarnih niš v steni. Posamezna niša je lahko različno velika, v njej je lahko prostora najmanj za štiri in največ za šest žar. Pokop je podoben kot pri samostojnem žarnem grobu. Le da je zaključni del pogreba pri žarni steni izveden na ploščadi pred njo, zaključni del pogreba pri žarnem grobu pa je na mestu pred grobom. Direktor JKP Šentjur je iz- postavil še, da je zdaj omo- gočen boljši dostop do po- kopališča vsem ljudem, ki ga obiskujejo, tudi gibalno oviranim. Na pokopališču so na novo urejeni še klopi, pitnik in korita z vodo. Ob- novljeni so prostori nekdanje poslovilne vežice, kjer je zdaj cvetličarna, JKP Šentjur pa je pridobilo urejen in nekoliko odmaknjen prostor, ki ga po- trebuje za upravljanje poko- pališča. Na mestnem pokopališču zaenkrat ni prostorske sti- ske, tudi zahvaljujoč novim možnostim pokopa. Če se bo izkazala potreba, bo pokopa- lišče razširjeno proti zahodu, in sicer na območje pod vsto- pom v pokopališki kompleks. Ureditev pokopališča je bila po besedah šentjurskega župana Marka Diacija zahtevna naložba tako po vsebinski, tehnični kot denarni plati. (Foto: TS) Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 44, 30. oktober 2024 IZ NAŠIH KRAJEV S projektom Turistična peš- pot od hmelja do piva so v Ob- čini Žalec začeli v lanskem letu, po tem, ko so z njim uspešno kandidirali na razpisu ministr- stva za gospodarstvo, turizem in šport za nadgradnjo turistič- ne infrastrukture oz. naravnih znamenitosti v turističnih de- stinacijah. Celoten projekt je vreden slabih 544 tisoč evrov, od tega so iz načrta za okreva- nje in odpornost pridobili 350 tisočakov nepovratnih sredstev. Turistična pešpot od hmelja do piva se sicer začne pri Fon- tani piv v Žalcu in vodi do Kra- jinskega parka Ribnika Vrbje. Pot je vpeta v zeleno okolje, obkroženo z nasadi hmelja, prav tako bo opremljena s pi- tniki in pametnimi polnilnimi postajami za vodo. Občina želi »Po obsegu denarja smo ustvarili že mnogo večje pridobitve, vendar je za kakovost našega vsakdanjega življenja morda tole veliko bolj pomembno,« je poudaril Janko Kos. »Zelo pomembno je, da je eno igralo namenjeno invalidnim osebam, da se ne čutijo zapostavljene in da vedo, da nismo pozabili na njih,« je povedal Kos. ŽALEC – V Vrbju nove rekreacijske površine Igrišče že odprto, bazen še vedno pod vprašajem Žalska občina je minuli konec tedna svojemu namenu uradno predala medgeneracijsko igrišče in fitnes naprave v Vrbju. Igrala in naprave so primerne za različne starostne skupine, eno od njih je primerno tudi za gibalno ovirane osebe na invalidskem vozičku. Slabih 90 tisočakov vredna naložba na območju Hopslandije je bila izvedena v okviru projekta Turistična pešpot od hmelja do piva, ki predvideva ureditev krožne pešpoti od Žalca do Ribnika Vrbje. Ob tem pod vprašajem v Hopslandiji še vedno ostaja vodni park, katerega gradnja je bila načrtovana že pred leti. SINTIJA JURIČ SOLČAVA – Na predvečer 80. obletnice po- žiga Solčave so se v telovadnici tamkajšnje podružnične osnovne šole s spominskim dogodkom poklonili vsem trpečim tistega časa – živim in preminulim. Z dogodkom Združeni v spominu, stremeči k miru so v občini obudili spomin na najbolj krute dni na Solčavskem in med mlajše rodove ponesli sporočilo o miru. Minilo je 80 let, odkar je 24. oktobra 1944 okupator požgal Solčavo, v naslednjih dneh pa še večino kmetij in drugih gospodarstev po Solčavskem. Okupator je v Solčavi požgal 223 poslopij in 64 hiš. Izseljenih je bilo 188 ljudi, 20 jih je padlo v boju, 26 talcev je bilo ustreljenih ali so preminili v taboriščih. Na spominskem dogodku je na gorje tistega časa spomnila tudi Marija Preprotnik. Gostujoča govornica je bila predsednica Združenja bor- cev za vrednote NOB in ministrica za pravo- sodje Andreja Katič. Namen dogodka je bil obuditi spomin na težke čase in mlajšim gene- racijam sporočiti, da mir, svoboda in blaginja niso samoumevni. SJ Novi šolski in vrtčevski prostori Slavnostni prerez traku (Foto: Občina Mozirje) 80 let od požiga s projektom izboljšati izkušnjo obiskovalcev destinacije, zviša- ti konkurenčnost ponudnikov in urediti degradiran prostor Hopslandije. Kaj so že uredili in kaj še bodo? V okviru projekta so v za- četku letošnjega leta že uredili javne sanitarije za ženske, mo- ške in invalide na žalski tržni- ci, katerih vrednost je znašala slabih 170 tisoč evrov. Preosta- li del naložbe so med drugim namenili tudi vlaganju v opre- mo za izboljšanje telesne pri- pravljenosti. Del tega sta tudi postavitev šestih fitnes naprav in ureditev medgeneracijskega igrišča s petimi igrali in eno ve- čjo napravo za zunanjo vadbo – Street Workout v Vrbju. Igrala in naprave so primerne za raz- lične starostne skupine. Eno od igral – vrtiljak, je primerno tudi za gibalno ovirane osebe na invalidskem vozičku. S projektom bodo v občini nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Postaviti nameravajo dve plezalni mreži, eno ob med- generacijskem igrišču v Vrbju in drugo v parku pri Fontani. Pri Ribniku Vrbje bodo uredili dehidracijski wc s ploščadjo, postavili bodo tudi pitnik z vodo, prav tako tudi panoram- sko kamero in informacijsko tablo. »Ob poti bomo postavili še različno urbano opremo in uredili t. i. ›fototočke‹ ob poteh ob hmeljiščih, kjer se bodo lah- ko obiskovalci fotografirali in našo občino ohranili v lepem spominu,« je pojasnila vodja urada za prostor in gospo- darstvo v Občini Žalec Darja Dobrajc Lukman. Dodala je, da nameravajo v prihodnjem letu zamenjati tudi tlak okoli fontane. Število obiskovalcev narašča Kot je poudaril žalski župan Janko Kos, je območje Hop- slandije že zdaj dokaj dobro urejeno. »Če pomislim, da je bilo pred mnogo leti tukaj sme- tišče za občino, je zdaj na drugi strani igrišče za potrebe Krajev- ne skupnosti Vrbje, tukaj je po- stajališče za avtodome, tukaj so igrala, sodobno parkirišče, po- vezovalne poti …,« je našteval Kos in dodal, da se tudi zaradi kolesarske povezave proti Celju na tem območju ustavlja in za- držuje vse več ljudi. »Vesel sem, ko vidim, da sem prihaja veliko ljudi iz Celja. Za- dnji podatek je, da se je letno okoli jezera sprehodilo okoli 30 tisoč ljudi. To je lepa številka, ki jo želimo še izboljšati. Prav tako želimo okrepiti kolesarski turizem, s čimer bi ljudje to območje prepoznali kot točko, kjer se lahko ustavijo,« je še poudaril Kos, ki zagotavlja, da bodo turstično ponudbo zno- traj doline še nadrgadili. Kaj pa načrtovan bazen? Čeprav je žalska občina v Vrbju že pred leti začela tudi z načrtovanjem vodnega parka in resorta Hopslandija, nje- gove gradnje še ni na vidiku. »Bojim se, da bo bazen mogel počakati in da ga je malce od- nesla tudi lanska poplava. Če bi nekdo rekel, da bi dali bazenu prednost pred premostitvenimi objekti, cestami in plazovi, lju- dje ne bi razumeli. V vodstvu občine smo se strinjali, da je z bazenom treba počakati, še vedno pa upamo na zasebne- ga partnerja, ki bi v tem videl dobro poslovno priložnost,« je pojasnil Kos. V občini za gradnjo bazena preigravajo tudi druge mo- žnosti. »Nisem rekel, da v na- slednjih dveh letih ne bomo zgradili bazena. T udi ni nujno, da bo ravno tukaj, saj iščemo tudi druge možnosti. Včasih se kakšna priložnost pojavi v zadnjem trenutku in jo potem tudi izkoristimo. Mogoče bom čez kakšen mesec ali dva lah- ko povedal kaj več,« je še dodal žalski župan. Foto: Nik Jarh Slavnosti trak so prerezali župan Janko Kos, podžupan Roman Virant in deklica Inja. Igrišče je namenjeno tako najmlajšim, kot tudi starejšim. Rekreaciji je namenjenih tudi šest novih fitnes naprav na prostem. MOZIRJE – Minuli teden so namenu uradno predali nove in prenovljene prosto- re šole in vrtca. Z več kot pet milijonsko naložbo, ki sta jo sofinancirala tudi ekoslad in ministrstva za šolstvo in go- spodarstvo, so otroci in za- posleni ob obnovljenih pro- storih s prizidkoma pridobili tudi več dodatnih površin. Šolsko stavbo so ob tem tudi energetsko obnovili. Projektna in naložbena do- kumentacija za obnovo in ši- ritev osnovne šole in vrtca v Mozirju je bila v izdelavi od leta 2018. Po pridobitvi grad- benih dovoljenj so v občini po- iskali vire financiranja, izbrali izvajalce in začeli z gradnjo. V prvi fazi so uredili večna- menski prostor in knjižnico v OŠ Mozirje, s čimer je šola z omenjeno 350 tisoč evrov vre- dno naložbo septembra 2022 pridobila primerno knjižnico, urejen večnamenski prostor in novo učilnico iz prostora, kjer je bila prej knjižnica. Istega leta so začeli tudi z gradnjo 1,65 milijonskega prizidka k osnovni šoli, ki so jo končali septembra lani. S prizidkom so učenci in zaposleni pridobili tri nove učilnice, sodobno zborni- co in dodatne sanitarije ter gar- derobe. Obstoječe stare prosto- re so preuredili v prostore za vodstvo šole. Šolsko stavbo so lani tudi energetsko obnovili, pri čemer so zamenjali stavbno pohištvo, toplotno so izolirali fasado in strope ter zamenja- li svetila in vgradili toplotne črpalke za pripravo sanitarne vode. Vrednost energetske obnove je znašala 1,2 milijona evrov. Julija 2022 so v mozirski občini začeli tudi z gradnjo prizidka k Vrtcu Mozirje, ki so ga prav tako končali septem- bra lani. Vrtec je tako v pritličju novega prizidka pridobil sodobno kuhinjo s prezračevalnim stropom in rekuperacijo zraka, v nadstropju pa dve novi igralnici. Po preselitvi v nove prostore so letos obnovili tudi obstoječe prostore stare kuhinje in kletne prostore starega vrtca. V prostorih stare kuhinje so naredili igralnico, kletne prostore nekdanje pralnice pa so preuredili v večna- menski prostor za potrebe otrok. Vrednost naložbe je znašala dobra 2,1 milijona evrov. V občini ob tem poudarjajo, da so z invesitorji in iz- vajalci programov tako v osovni šoli kot v vrtcu vseskozi zgledno sodelo- vali. Na obnovo in nova prizidka so zato zelo ponosni. SJ Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 44, 30. oktober 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Občina Šentjur je zadnji oktobrski petek namenu predala novosti na mestnem pokopališču. Za celovito ureditev, ki je trajala več let, je namenila približno 1,5 milijona evrov. Tam sta po novem možna raztros pepela in pokop v žarno steno. Po prepričanju Matja- ža Žmaharja, direktorja javnega komunalnega pod- jetja, ki upravlja pokopališče, gre za možnosti, ki so v koraku s časom. TINA STRMČNIK Reševanje parkirnih težav ROGAŠKA SLATINA – Medical center Rogaška načrtuje prizidek ob stavbi, imeno- vani Terapija, in že pridobiva gradbeno dovoljenje. V ta namen je ena od največjih zasebnih zdravstvenih ustanov v državi občino prosila za mnenje o skladnosti s prostorskimi načrti, občina pa ji je kot pogoj postavila gradnjo in zagotovitev do- stopa do šestih javno dostopnih parkirnih mest. Občina je lastnike omenjenega zasebnega zdravstvenega centra že v preteklosti pozvala, naj zagotovijo boljši dostop za bolnike in za dostavo. »Naše pobude niso bile uspešne in v centru niso želeli prestaviti zapornice pred parkirišči, zapornica je tik ob krožišču. Avtomobili, ki pripeljejo in odložijo bolnike, stojijo sredi lokalne ceste. Zdaj ko center načrtuje prizidek, smo se dogovorili, da bo zapornica prestavljena, tako da bodo lahko normalno ustavili vozniki, ki pripeljejo bolnike ali skrbijo za dostavo raz- ličnega blaga,« je pojasnil slatinski župan mag. Branko Kidrič. Šest parkirnih mest za bolnike bo javno dostopnih. Za njihovo gradnjo bo občina prispevala del svojih zemljišč. TS Zrasel bo panoramski hodnik PODČETRTEK – Terme Olimia bodo dale stavbno pravico občini, da bo s pomočjo omenjenega podjetja zgradila pa- noramski hodnik. Ta bo povezoval načrtovan nov družinski hotel s preostalimi vsebinami term. V skladu z enim od členov Zakona o vodah pravna oseba ne more graditi takšnega hodnika, lahko pa ga gradi lokal- na skupnost oz. občina, je pojasnil podčetrtški župan Peter Misja. Dodal je, da bodo terme gradbeno dovoljenje za nov hotel dobile v kmalu. Nova cesta, nov hotel in panoramski hodnik naj bi bili zgrajeni do leta 2026. TS Spet zajeten proračun PODČETRTEK – Občinski svet se je v prvi obravnavi seznanil s predlogom proračuna za pri- hodnje leto. Medtem ko je občina pred leti imela na voljo približno tri milijone evrov prihodkov letno, je v zadnjem času izjemno uspešna pri črpanju državnega in evropskega sofinanciranja. Župan Peter Misja pričakuje, da bo v letu 2025 občinska malha težka približno deset milijonov evrov. Sodelavci občinske uprave spet načrtujejo izredno veliko projektov, nekateri so že odobreni, občina se bo na nekatere razpise še prijavila. Po besedah Misje se bo občinska uprava prihodnje leto posvetila uresničevanju naložbe Inkubator Vonarje, ki naj bi bila končana v letih 2026 ali 2027 . Gre za skupni projekt z Občino Rogatec, ki ga je svet regije že odobril. Lokalna skupnost bo pozornost še naprej posvečala obnovi gradu Podčetrtek. Pripravlja tudi idejno zasnovo, da bi na katerem od razpisov pridobila sofinanciranje za ureditev medgeneracijskega centra v grajski kašči. »Načrtujemo še gradnjo prizidka k Osnovni šoli Podčetrtek, ki poka po šivih. Naš cilj je še razširitev športne dvorane, saj je za njen najem izredno veliko zanimanja, dogodki v njej so načrtovani že za nekaj let vnaprej. Ker je vlada v program načrta za okrevanje in odpornost uvrstila tudi gradnjo nove enote doma starejših, predvidevamo še vlaganja v širitev Zdravstvene postaje Podčetrtek.« Misja je dodal, da se bo občina posvečala še obnovi cest, ukrotitvi plazov in da načrtuje še veliko manjših projektov. TS ŠENTJUR – Obeležili zaključek ureditve mestnega pokopališča Za dostojnejše slovo od pokojnih Obnova šentjurskega poko- pališča je trajala od sredine leta 2022. Občina je naložbo zaradi zajetne denarne vre- dnosti razdelila na tri dele. Iz- bran izvajalec je uredil odsek ceste, parkirišče in servisni plato v skupni površini 6.400 kvadratnih metrov. Del nalož- be je bil namenjen ureditvi servisnih poti, novih pešpo- ti, površine za raztros pepela in ureditvi prostora za žarno steno. Še en del projekta je bila obnova približno dvoki- lometrskega odseka krajevne ceste, ki vodi od poslovilne vežice do križišča za javno potjo. Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je povedal, da so se uporabniki pokopališča vr- sto let soočali s pomanjkanjem parkirnih mest. Njihovo število je zdaj bistveno večje, saj jih je občina zagotovila kar največ glede na prostorske možnosti. »Pridobili smo tudi precej ze- mljišč, ki prej niso bila v občin- ski lasti. Ureditev pokopališča je bila zahtevna naložba tako po vsebinski, tehnični kot de- narni plati. Mislim, da je pro- jekt dobro uspel. Odzivi ljudi o urejenosti tega pietetnega me- sta, kjer bomo ne nazadnje vsi enkrat končali, so zelo dobri.« Za urejenost pokopališč v manjših krajih občine skrbijo krajevne skupnosti. Na poko- pališču Ponikva bo v priho- dnosti treba urediti poslovil- no vežico, zato bo občina za to naložbo naročila projektno dokumentacijo. Navade se močno spreminjajo Matjaž Žmahar, direktor Javnega komunalnega podje- tja Šentjur, ki upravlja mestno pokopališče, je povedal, da so se v zadnjem času precej spre- menile želje glede pogrebov. Kar 95 odstotkov ljudi želi na- mreč žarni in le pet odstotkov ljudi klasični pogreb. Povečuje se tudi zanimanje za raztros pepela. »Tukaj gre za povsem drugačen način razmišljanja in za osebno odločitev človeka, ki jo ta sprejme, ko je še živ.« Ker je bilo uporabno dovoljenje za novosti na šentjurskem poko- pališču izdano šele septembra, so tam doslej opravili manj raz- trosov pepela. Nova žarna stena na vzhodni strani pokopališča je po bese- dah Žmaharja dober zaključek opornega zidu, ob čemer pred- stavlja sodobno rešitev tako z vidika prostorske ureditve pokopališča kot tudi načina pokopa. Različne vsebine term so že povezane pod zemljo. Nov družinski hotel bo z njimi povezan s panoramskih hodnikom na površju. (Foto: Terme Olimia) »Novosti na mestnem pokopališču v Šentjurju dojemam kot sodobne, kulturne pridobitve, predvsem pa kot dejanje v koraku s časom,« pravi direktor JKP Šentjur Matjaž Žmahar. Žarna stena je ena od novosti na naših pokopališčih. Di- rektor JKP Šentjur je pojasnil, da gre za skupek žarnih niš v steni. Posamezna niša je lahko različno velika, v njej je lahko prostora najmanj za štiri in največ za šest žar. Pokop je podoben kot pri samostojnem žarnem grobu. Le da je zaključni del pogreba pri žarni steni izveden na ploščadi pred njo, zaključni del pogreba pri žarnem grobu pa je na mestu pred grobom. Direktor JKP Šentjur je iz- postavil še, da je zdaj omo- gočen boljši dostop do po- kopališča vsem ljudem, ki ga obiskujejo, tudi gibalno oviranim. Na pokopališču so na novo urejeni še klopi, pitnik in korita z vodo. Ob- novljeni so prostori nekdanje poslovilne vežice, kjer je zdaj cvetličarna, JKP Šentjur pa je pridobilo urejen in nekoliko odmaknjen prostor, ki ga po- trebuje za upravljanje poko- pališča. Na mestnem pokopališču zaenkrat ni prostorske sti- ske, tudi zahvaljujoč novim možnostim pokopa. Če se bo izkazala potreba, bo pokopa- lišče razširjeno proti zahodu, in sicer na območje pod vsto- pom v pokopališki kompleks. Ureditev pokopališča je bila po besedah šentjurskega župana Marka Diacija zahtevna naložba tako po vsebinski, tehnični kot denarni plati. (Foto: TS) Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 44, 30. oktober 2024 IZ NAŠIH KRAJEV V Bevčah bodo dogradili kanalizacijo VELENJE – Te dni je velenjsko komunalno podjetje v krajevni skupnosti Bevče začelo graditi dva kanali- zacijska kanala, ki bosta šestim stanovanjskim hišam omogočila priključek na javno kanalizacijsko omrež- je. Dela naj bi bila končana v začetku decembra, do takrat bo v Bevčah oviran promet. Projektno dokumentacijo za omenjeno naložbo je pripravilo Komunalno podjetje Velenje, ki je tudi vo- dilo postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Novozgrajena kanalizacijska kanala bosta dolga 517 in 37 metrov in bosta pomemben povezovalni del za priklope na kanalizacijo tudi drugim stanovanjskim hi- šam v naslednjih letih. »Tako se bo povečala dostopnost do javnega kanalizacijskega omrežja, kar bo izboljšalo odvajanje odpadnih vod ter prispevalo k višji kakovosti bivanja v celotni lokalni skupnosti. Projekt bo prav tako pripomogel k boljšemu varstvu okolja in zmanjšanju tveganja onesnaževanja podtalnice,« so še zapisali v sporočilu za javnost. Med gradnjo bo na lokalni cesti v Bevčah oviran cestni promet, zato predstavniki občine udeležence v prometu in okoliške prebivalce prosijo za razumevanje in upoštevanje prometne signalizacije. BF Navdušili Evropo ŠaLEŠk a Do LiNa – Zavod za turizem Šaleške doline je s turističnim produktom Skrivnosti potopljenih vasi osvojil drugo mesto na prestižnem mednarodnem tekmo- vanju Destinacija trajnostnega kulturnega turizma v kategoriji Napredki digitalizacije in digitalni prehod v pametnem in trajno- stnem kulturnem turizmu. Zavod za turizem Šaleške doline je bil edini slovenski predstavnik na letošnjem tekmo- vanju. Kot so povedali predstavniki zavoda, so s tem inovativnim produktom navdušili Evropo in še utrdili položaj Šaleške doline na zemljevidu vodilnih destinacij trajnostnega turizma. Nagrado in priznanje so prevzeli na slavnostni podelitvi v Dublinu v okviru kon- ference o trajnostnem kulturnem turizma. Turistični produkt Skrivnosti potopljenih vasi združuje sodobne digitalne tehnolo- gije. Obiskovalci s pomočjo inovativnih pristopov spoznavajo zgodbo potopljenih vasi Šaleške doline in njihovo zgodovin- sko bogastvo, kar projekt postavlja v sam vrh trajnostnih turističnih rešitev v Evro- pi. Evropska mreža za kulturni turizem je edina vseevropska mreža, ki združuje de- stinacije, oblasti, nevladne organizacije in raziskovalne inštitute z namenom razvoja in promocije trajnostnega kulturnega turiz- ma. BF V Velenju so ponosni na osvojeno drugo mesto. (Foto: MOV) KONJIŠKO – Najdražja naložba v tem mandatu je končana Ponovno stoji učilna zidana … Prenova starega dela osnovne šole Pod goro v Slovenskih konjicah je bila tehnično zahtevna in tudi zelo draga, saj je stala približno štiri milijone evrov. »Prenovljen stari del šole je finančno najzajetnejša pridobitev v zadnjih letih v naši lokalni skupnosti, čeprav je obnova terjala manj denarja, kot bi jo novogradnja,« poudarja konjiški župan Darko Ratajc. obnovitvena dela so trajala leto in pol, zato so v minulem šolskem letu pouk izvajali na nadomestnih lokacijah. Zdaj so vsi učenci ponovno pod skupno streho. S tradicionalno prireditvijo Žur pod goro so prenovljeni del šole tudi uradno odprli in jo pokazali širši javnosti. BARBARA FURMAN »Učilnice so svetle, prostorne in lepo opremljene, zato se v prenovljenem delu šole vsi dobro počutimo. Veseli smo, da smo ponovno skupaj pod isto streho,« pravi ravnateljica Darja Ravnik. Prenova starega dela šole je stala približno štiri milijone evrov, glavnino denarja je zagotovila občina Slovenske k onjice, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je prispevalo 970 tisoč evrov, Slovenski okoljski javni sklad – Ekosklad pa 138 tisočakov. Učilnice so svetle, prostorne in lepo opremljene. Otvoritveni trak sta prerezala prvošolčka. V konjiški občini imajo dve osnovni šoli – Osnovno šolo Ob Dravinji in Osnovno šolo Pod goro, ki imata po- družnične šole v krajevnih skupnostih Špitalič, Tepanje, Loče, Sveti Jernej, Zbelovo in Žiče. V zadnjih letih je konji- ška občina veliko denarja vlo- žila v prenove šolskih stavb na podeželju, saj se zaveda, da tako ohranja življenje tudi na bolj oddaljenih območjih lokalne skupnosti. Po napo- vedih župana Darka Rataj- ca bo občina kmalu začela pripravljati dokumentacijo za prenovo stavbe v Žičah, v kateri so prostori podru- žnične šole in vrtca. Tako se bo lahko prijavila na razpis države za sofinanciranje ob- novitveni del. Obnova edina rešitev V Osnovno šolo Pod goro zahaja v povprečju od 400 do 500 učencev, letos jih je vpisanih 451. Stari del šole je bil zgrajen pred več kot stoti- mi leti. Ker so nad učilnicami prostori glasbene šole, stavbe niso mogli preprosto zrušiti in zgraditi nove. Prenova je bila edina rešitev. Ko je stro- ka pripravila projektno doku- mentacijo, je občina objavila javno naročilo za izbiro izva- jalca gradbenih in obrtniških del. Na javni razpis je pri- spelo sedem ponudb. Kot so pojasnili v konjiški občinski upravi, je bila najugodnejša ponudba podjetja Makro 5 gradnje iz Kopra. Sredi no- vembra 2022 je župan Dar- ko Ratajc s predstavnikom podjetja podpisal pogodbo in kmalu zatem so izvajalci za- čeli gradbena dela. Vrednost naložbe je znašala približno štiri milijone evrov, glavnino denarja je zagotovila Občina Slovenske Konjice, ministr- stvo za vzgojo in izobraže- vanje je prispevalo 970 tisoč evrov, Slovenski okoljski jav- ni sklad – Ekosklad pa 138 ti- sočakov. Celovita obnova Ko je od stare šole ostal le obod, so nekateri dvomili, da bodo šolo sploh še kdaj se- stavili. A so jo. Januarja letos je bilo končano ostrešje, po vsej stavbi so namestili nova okna, zgraditi so morali tudi kanalizacijsko omrežje. Po- tem so izvedli drenažiranje na južni in vzhodni strani po- slopja, uredili fasado in v no- tranjosti položili estrihe, pred začetkom slikopleskarskih del so opravili še elektroin- stalacijska in suhomontažna dela. Nato je sledilo opremlja- nje notranjih prostorov. Del denarja za kritje stro- škov izdelave projektne do- kumentacije in recenzije ter izdelave investicijske doku- mentacije za projekt statične sanacije in za obnovo starega dela šole je občina zagotovila iz evropskega programa Ele- na (European Local Energy Assistance), ki je namenjen sofinanciranju celovitih ener- getskih prenov javnih stavb. Ponovno skupaj Letošnjo jesen so učenci prvega triletja Osnovne šole Pod gor po letu in pol ponov- no vstopilI v povsem nove prostore šole. Ravnateljica Darja Ravnik pravi, da so od- zivi učencev in učiteljev zelo pozitivni. »Učilnice so svetle, prostorne in lepo opremlje- ne, zato se v njih vsi dobro počutimo. Svoje navdušenje znajo najbolj pokazati otroci. Pravijo, da jim je všeč novo pohištvo, a tudi to, da lahko gredo ponovno v jedilnico na kosilo. V lanskem šolskem letu smo jim malico in kosilo namreč dostavljali na nado- mestna mesta. Predvsem pa smo učitelji in učenci veseli, da smo ponovno skupaj pod isto streho, to nam največ po- meni,« poudarja. Čeprav je v prenovljenem delu šole že skoraj dva mese- ca živahno, se je vodstvo šole odločilo, da bo uradno odpr- tje združilo s tradicionalno prireditvijo Žur pod goro, na katerem so učenci v pestrem kulturnem programu ponov- no dokazali svoje umetniške talente. Zbrane sta nagovo- rila ravnateljica in župan, po prerezu slavnostnega traku so si skupaj ogledali obno- vljene prostore. Foto: Matej Nareks Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 44, 30. oktober 2024 IZ NAŠIH KRAJEV V Bevčah bodo dogradili kanalizacijo VELENJE – Te dni je velenjsko komunalno podjetje v krajevni skupnosti Bevče začelo graditi dva kanali- zacijska kanala, ki bosta šestim stanovanjskim hišam omogočila priključek na javno kanalizacijsko omrež- je. Dela naj bi bila končana v začetku decembra, do takrat bo v Bevčah oviran promet. Projektno dokumentacijo za omenjeno naložbo je pripravilo Komunalno podjetje Velenje, ki je tudi vo- dilo postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Novozgrajena kanalizacijska kanala bosta dolga 517 in 37 metrov in bosta pomemben povezovalni del za priklope na kanalizacijo tudi drugim stanovanjskim hi- šam v naslednjih letih. »Tako se bo povečala dostopnost do javnega kanalizacijskega omrežja, kar bo izboljšalo odvajanje odpadnih vod ter prispevalo k višji kakovosti bivanja v celotni lokalni skupnosti. Projekt bo prav tako pripomogel k boljšemu varstvu okolja in zmanjšanju tveganja onesnaževanja podtalnice,« so še zapisali v sporočilu za javnost. Med gradnjo bo na lokalni cesti v Bevčah oviran cestni promet, zato predstavniki občine udeležence v prometu in okoliške prebivalce prosijo za razumevanje in upoštevanje prometne signalizacije. BF Navdušili Evropo ŠaLEŠk a Do LiNa – Zavod za turizem Šaleške doline je s turističnim produktom Skrivnosti potopljenih vasi osvojil drugo mesto na prestižnem mednarodnem tekmo- vanju Destinacija trajnostnega kulturnega turizma v kategoriji Napredki digitalizacije in digitalni prehod v pametnem in trajno- stnem kulturnem turizmu. Zavod za turizem Šaleške doline je bil edini slovenski predstavnik na letošnjem tekmo- vanju. Kot so povedali predstavniki zavoda, so s tem inovativnim produktom navdušili Evropo in še utrdili položaj Šaleške doline na zemljevidu vodilnih destinacij trajnostnega turizma. Nagrado in priznanje so prevzeli na slavnostni podelitvi v Dublinu v okviru kon- ference o trajnostnem kulturnem turizma. Turistični produkt Skrivnosti potopljenih vasi združuje sodobne digitalne tehnolo- gije. Obiskovalci s pomočjo inovativnih pristopov spoznavajo zgodbo potopljenih vasi Šaleške doline in njihovo zgodovin- sko bogastvo, kar projekt postavlja v sam vrh trajnostnih turističnih rešitev v Evro- pi. Evropska mreža za kulturni turizem je edina vseevropska mreža, ki združuje de- stinacije, oblasti, nevladne organizacije in raziskovalne inštitute z namenom razvoja in promocije trajnostnega kulturnega turiz- ma. BF V Velenju so ponosni na osvojeno drugo mesto. (Foto: MOV) KONJIŠKO – Najdražja naložba v tem mandatu je končana Ponovno stoji učilna zidana … Prenova starega dela osnovne šole Pod goro v Slovenskih konjicah je bila tehnično zahtevna in tudi zelo draga, saj je stala približno štiri milijone evrov. »Prenovljen stari del šole je finančno najzajetnejša pridobitev v zadnjih letih v naši lokalni skupnosti, čeprav je obnova terjala manj denarja, kot bi jo novogradnja,« poudarja konjiški župan Darko Ratajc. obnovitvena dela so trajala leto in pol, zato so v minulem šolskem letu pouk izvajali na nadomestnih lokacijah. Zdaj so vsi učenci ponovno pod skupno streho. S tradicionalno prireditvijo Žur pod goro so prenovljeni del šole tudi uradno odprli in jo pokazali širši javnosti. BARBARA FURMAN »Učilnice so svetle, prostorne in lepo opremljene, zato se v prenovljenem delu šole vsi dobro počutimo. Veseli smo, da smo ponovno skupaj pod isto streho,« pravi ravnateljica Darja Ravnik. Prenova starega dela šole je stala približno štiri milijone evrov, glavnino denarja je zagotovila občina Slovenske k onjice, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je prispevalo 970 tisoč evrov, Slovenski okoljski javni sklad – Ekosklad pa 138 tisočakov. Učilnice so svetle, prostorne in lepo opremljene. Otvoritveni trak sta prerezala prvošolčka. V konjiški občini imajo dve osnovni šoli – Osnovno šolo Ob Dravinji in Osnovno šolo Pod goro, ki imata po- družnične šole v krajevnih skupnostih Špitalič, Tepanje, Loče, Sveti Jernej, Zbelovo in Žiče. V zadnjih letih je konji- ška občina veliko denarja vlo- žila v prenove šolskih stavb na podeželju, saj se zaveda, da tako ohranja življenje tudi na bolj oddaljenih območjih lokalne skupnosti. Po napo- vedih župana Darka Rataj- ca bo občina kmalu začela pripravljati dokumentacijo za prenovo stavbe v Žičah, v kateri so prostori podru- žnične šole in vrtca. Tako se bo lahko prijavila na razpis države za sofinanciranje ob- novitveni del. Obnova edina rešitev V Osnovno šolo Pod goro zahaja v povprečju od 400 do 500 učencev, letos jih je vpisanih 451. Stari del šole je bil zgrajen pred več kot stoti- mi leti. Ker so nad učilnicami prostori glasbene šole, stavbe niso mogli preprosto zrušiti in zgraditi nove. Prenova je bila edina rešitev. Ko je stro- ka pripravila projektno doku- mentacijo, je občina objavila javno naročilo za izbiro izva- jalca gradbenih in obrtniških del. Na javni razpis je pri- spelo sedem ponudb. Kot so pojasnili v konjiški občinski upravi, je bila najugodnejša ponudba podjetja Makro 5 gradnje iz Kopra. Sredi no- vembra 2022 je župan Dar- ko Ratajc s predstavnikom podjetja podpisal pogodbo in kmalu zatem so izvajalci za- čeli gradbena dela. Vrednost naložbe je znašala približno štiri milijone evrov, glavnino denarja je zagotovila Občina Slovenske Konjice, ministr- stvo za vzgojo in izobraže- vanje je prispevalo 970 tisoč evrov, Slovenski okoljski jav- ni sklad – Ekosklad pa 138 ti- sočakov. Celovita obnova Ko je od stare šole ostal le obod, so nekateri dvomili, da bodo šolo sploh še kdaj se- stavili. A so jo. Januarja letos je bilo končano ostrešje, po vsej stavbi so namestili nova okna, zgraditi so morali tudi kanalizacijsko omrežje. Po- tem so izvedli drenažiranje na južni in vzhodni strani po- slopja, uredili fasado in v no- tranjosti položili estrihe, pred začetkom slikopleskarskih del so opravili še elektroin- stalacijska in suhomontažna dela. Nato je sledilo opremlja- nje notranjih prostorov. Del denarja za kritje stro- škov izdelave projektne do- kumentacije in recenzije ter izdelave investicijske doku- mentacije za projekt statične sanacije in za obnovo starega dela šole je občina zagotovila iz evropskega programa Ele- na (European Local Energy Assistance), ki je namenjen sofinanciranju celovitih ener- getskih prenov javnih stavb. Ponovno skupaj Letošnjo jesen so učenci prvega triletja Osnovne šole Pod gor po letu in pol ponov- no vstopilI v povsem nove prostore šole. Ravnateljica Darja Ravnik pravi, da so od- zivi učencev in učiteljev zelo pozitivni. »Učilnice so svetle, prostorne in lepo opremlje- ne, zato se v njih vsi dobro počutimo. Svoje navdušenje znajo najbolj pokazati otroci. Pravijo, da jim je všeč novo pohištvo, a tudi to, da lahko gredo ponovno v jedilnico na kosilo. V lanskem šolskem letu smo jim malico in kosilo namreč dostavljali na nado- mestna mesta. Predvsem pa smo učitelji in učenci veseli, da smo ponovno skupaj pod isto streho, to nam največ po- meni,« poudarja. Čeprav je v prenovljenem delu šole že skoraj dva mese- ca živahno, se je vodstvo šole odločilo, da bo uradno odpr- tje združilo s tradicionalno prireditvijo Žur pod goro, na katerem so učenci v pestrem kulturnem programu ponov- no dokazali svoje umetniške talente. Zbrane sta nagovo- rila ravnateljica in župan, po prerezu slavnostnega traku so si skupaj ogledali obno- vljene prostore. Foto: Matej Nareks Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 44, 30. oktober 2024 KULTURA »Novačanov festival ima na lokalnem področju zelo veliko težo. Že to, da ima 31-letno tradicijo, priča, da se je v lokalnem prostoru uveljavil in pustil svoj pe- čat,« je poudaril programski vodja celjskega ljubiteljskega gledališča Zarja Žiga Med- vešek. Ob tem je dodal, da so ga ustanovitelji že takrat zastavili tako kakovostno in Pomen ohranjanja ljubiteljske gledališke kulture Ljubiteljsko, a profesionalno V Celju se je začel 31. Novačanov festival ljubiteljskega gledališča. Je najbolj prepoznaven ljubiteljski gledališki festival v vzhodni Sloveniji in edini v celjski regiji. Na odru Gledališča Zarja Celje v Trnovljah se bo do 9. novembra zvrstilo pet tekmovalnih predstav, na koncu bo ena dobila tudi glavno nagrado tekmovanja, tulipan za najboljšo pred- stavo po oceni občinstva, ki lahko predstavo oceni od ena do pet. V vsako predstavo je vključen tudi izbor za igralca oziroma igralko večera. LARISA JEKNIĆ »Novačanov festival ima na lokalnem področju zelo veliko težo. Že to, da ima 31-letno tradicijo, priča, da se je v lokalnem prostoru uveljavil in pustil svoj pečat,« je poudaril programski vodja Gledališča Zarja Celje. Programski vodja celjskega ljubitelj- skega gledališča Zarja Žiga Medve- šek je režiral tudi eno od tekmoval- nih predstav. (Foto: Nik Jarh)rhh) Na letošnjem festivalu se je med drugim predstavilo Gledališče Toneta Čufarja Jesenice s predstavo Kajmak in marmelada. (Foto: LR Foto) Živalski habitat v Celjskem domu Plesalke in plesalca Društva za umetnost plesa Harlekin so konec prejšnjega tedna v Mali dvorani Celjskega doma pripravili premiero predstave z naslovom Živalski habitat. Ustvarila jo je ustanoviteljica društva Harlekin Ana Vovk Pezdir, v sodelovanju z mladimi plesalci, ki obiskujejo pripravnice, balet, sodobni ples in modern. Ana Vovk Pezdir v plesni sezoni 2024/25 obeležuje 50. obletnico koreografskega in plesno-pedagoškega dela. Nova predstava Živalski ha- bitat je nekaj, kar je želela ob tej obletnici nameniti Harle- kinu, saj je ta naslednik vseh njenih oblik organiziranega plesno-pedagoškega delova- nja v Celju. Od fosilov do osla Živalski karneval je sicer najbolj slavno komorno delo francoskega skladatelja Ca- milla Saint-Saënsa. Sklada- telj je to delo napisal konec 19. stoletja, koreografinjo pa omenjena skladba kot koreo- grafski izziv spremlja že več kot 25 let. »V predstavi sem želela povezati plesalke ba- leta in sodobnega plesa. Ta spoj, ki je bil pred desetletji nerazumljen, je danes konč- no postal normalen,« je po- vedala. Živalski karneval, kot si ga je zamislila Ana Vovk Pezdir, ima velik poudarek na naravovar- stvu. »Preizkušala sem, koliko prostora mi daje 140 let stara glasba, da bi z njo in mladimi zaplesali v duhu današnjega časa, ki pogosto ni prijazen živalim, o katerih je skladal Saint-Saëns. Tako je nastal Ži- valski habitat,« je dejala Vovk Pezdirjeva. Zmagovalne fotografije Pred vhodom v Malo dvora- no Celjskega doma, kjer je bila plesno-gledališka predstava, so bile na ogled zmagovalne fotografije akcije Ambifoto. » To je akcija, ki sem jo začela z namenom, da bi otroci in mla- di v času poletnih počitnic, ko ni rednih vaj, vzdrževali stik s sabo in z naravo,« je pove- dala Ana Vovk Pezdir. Mladi fotografi so morali izbrati za- nimivo okolje in vanj postaviti svoje telo, da ga dopolnjuje. Fotografije so posneli z mo- bilnim telefonom, niso pa jih smeli olepšati z raznimi digi- talnimi pripomočki. Ana Vovk Pezdir je prvo leto v okviru akcije prejela osem fotografij, letos pa 80. JF, foto: Nik Jarh Predzadnji od 15 delov predstave je bil namenjen oslu. Balerine so na predstavi uprizorile tudi labode. Ana Vovk Pezdir v letošnji plesni se- zoni praznuje 50-letnico koreograf- skega in plesno-pedagoškega dela. vizionarsko, da so tudi tistim, ki ga prirejajo danes, dali po- goje, da lahko iz leta v leto raste in se razvija ter prido- biva moč, prepoznavnost in ugled. »S pomočjo festivala dobijo visoko kotirani gle- dališki ustvarjalci možnost, da se družijo, predstavijo in izmenjujejo znanja ter izku- šnje in hkrati tudi tekmujejo, saj je festival tekmovalnega značaja,« je dodal. Ob tem je povedal, da se na tovrstne fe- stivale ljubiteljska gledališča zelo rada prijavljajo in so zelo počaščena, ko pridejo v ožji izbor oziroma tekmovalni program, saj jim to pomeni potrditev, da ustvarjajo ka- kovostne in dobre predstave. Gledališče naj bo za vse Abonma za Novačanov festival stane 45 evrov, kar je glede na število predstav cenovno prijazno. »Tudi to je eden od glavnih ciljev fe- stivala, da ne glede na to, da na njem sodelujejo ugledna gledališča z res kakovostnimi predstavami, v katere vloži- jo veliko dela, ohranjamo raven cenovne dostopnosti za gledalce,« je pojasnil Žiga Medvešek. »Veliko cenenih in nedodelanih stvari se proda- ja za precej višje zneske. Naš cilj je, da v gledališče priva- bimo ljudi vseh življenjskih standardov,« je dodal. Vse letošnje predstave so zelo ka- kovostne, meni Medvešek, ki si je vse že tudi ogledal. »Ima- jo vse, za kar si prizadevamo pri pripravi festivala. Vizual- no in kostumsko podobo, do- bre igralce in režijsko sliko. Zato menim, da bodo glede na ocene občinstva kar ize- načene,« je dejal. Katere so največje ovire pri pripravi takšnega festivala? »Glavna, čeprav simpatična ovira, ki se jo stalno trudimo premostiti, je zastavitev tek- movalnega programa tako, da bo zadostil ravni kakovosti, ki si jo v ljubiteljskem gledali- šču želimo,« je povedal sogo- vornik. »Želimo pripravljati dobre in izpovedne predsta- ve, ki niso same sebi namen. Nočemo, da gre gledalec po predstavi domov ›prazen‹, torej brez kakršnihkoli raz- mislekov in občutkov. Noče- mo, da se zjutraj zbudi in ne razmišlja o tem, kar je videl prejšnji večer,« je poudaril. Predstave, ki so dobro nare- jene, po njegovem mnenju ponujajo uvid v to, kako do- bro razvito gledališko kulturo imamo ne le v Celju, temveč v celi Sloveniji. »S porastom hiperprodukcije in komerci- alne produkcije se briše meja med pravo kakovostjo in tako imenovano ›hiperkakovostjo‹. Zato smo predstavniki in čla- ni kulturnih ustanov ljudem dolžni ponujati in prikazovati to, kar pomeni celostno dode- lana kakovostna produkcija,« je pojasnil. Z Žabami v tekmo tudi Medvešek Žiga Medvešek v festival ni vpet le kot eden od organiza- torjev, temveč tudi kot režiser tekmovalne predstave Žabe avtorice Serine Descu, ki bo na gledališkem odru 3. novembra. Predstavo je pripravil v sode- lovanju s koroškim deželnim teatrom. »To je bila moja prva izkušnja z režijo zunaj moje- ga lokalnega okolja. Uspeh, ki smo ga s predstavo dosegli, me je presenetil, saj sem si ta projekt zastavil precej eksperi- mentalno,« je povedal režiser. »S koroškim deželnim teatrom sem se kot zunanji izvajalec res dobro ujel. Naše delo je bilo zelo ustvarjalno, od prve do za- dnje vaje smo čutili ustvarjalni duh. Tako je nastala res odlična predstava,« je dejal. O vsebini predstave je sicer nekoč pove- dal: »Žabe niso politična satira. Žabe niso zgolj družbena sati- ra. Žabe so zrcalo, v katerem se najde popolnoma vsak. T udi ti- sti, ki je sveto prepričan, da je njegova duša čista.« Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 44, 30. oktober 2024 NAŠA TEMA »Človeško je, da vsako spremembo ljudje težko sprejmemo,« pravi vodja Oddelka za družbene dejav- nosti na Mestni občini Celje dr. Bojan Cvelfar. Ne skriva začudenja, da kar tretjina prijaviteljev na kulturna razpisa vlog sploh ni pravil- no izpolnila. Še bolj se čudi temu, da naj bi se, kot pravi, v preteklosti dogajalo, da je bil denar na razpisih razde- ljen praktično vsem prijavi- teljem in da se pri tem naj ne bi upoštevala nekatera ključna, tudi zakonsko pred- pisana pravila. »Pri razpisih smo letos uve- dli spremembe, ker želimo spodbuditi in podpreti ambi- cioznejše kulturne projekte. Po vzoru ljubljanskih in mari- borskih razpisov, ki imajo po- dobne kriterije, smo postavili mejo točk, ki so jih prijavitelji morali doseči. Prav tako so pri odločanju prvič sodelovale So nanciranje kulturnih društev v Celju Celjski boj za kulturni denar »Jezi me, da sploh niso najbolj glasni tisti, ki so bili slabo ocenjeni, ampak ravno tisti, ki so nepravilno izpolnili vloge,« pravi Bojan Cvelfar. Kaj so se društva in občina iz situacije naučili? pet članske zunanje strokovne komisije. V preteklih letih je o prijavah odločala tričlanska komisija, sestavljena kar iz občinskih uradnikov. Kakšno leto se je v njej znašel kdo od direktorjev ali direktoric javnih zavodov, celo mestno svetnico smo lahko našli med njimi, lani pa je v komisiji so- deloval tudi uradnik iz dru- ge občine. To je v nasprotju s Pravilnikom o strokovnih komisijah, ki so ga na podla- gi Zakona o javnem interesu v kulturi (ZUJIK) sprejeli na ministrstvu za kulturo in ga uporabljajo tudi lokalne sku- pnosti, če ne sprejmejo svoje- ga. Pravilnik določa, da mora za vsako razpisno področje biti imenovana petčlanska komisija, na naši občini pa je, kot že rečeno, doslej delovala ista tričlanska komisija kar za vsa področja. V preteklo- sti so praktično vsi prijavitelji prejemali sredstva, ta so bila skromna, nekje od 1000 do 1500 evrov, le redki so prejeli nekoliko več. Vreča denarja je letos malenkostno večja, saj sledimo sprejeti strategiji na področju kulture, na podlagi katere bomo sredstva z leti zviševali. Tokrat smo želeli, da tisti, ki imajo ambicio- znejše programe in projekte, dobijo nekoliko več denarja, saj lahko svoje delo tudi bolj kakovostno izvedejo. Tu ne gre – kot si lahko kdo pred- stavlja – za fi nanciranje, am- pak sofi nanciranje oziroma podporo. Nevladne organi- zacije in posamezniki svoje delovanje fi nancirajo tudi iz drugih virov.« Izraz »ambicioznejši« verjetno mnoga ljubitelj- ska društva zamerijo, ker pravijo, da sta razpisa bila namenjena profesionalnim društvom. Nekatera ljubiteljska kul- turna društva izvajajo celo- letne programe. Programi so zasnovani predvsem na pou- darku druženja. Komisija je pri odločanju gledala na ka- kovost izvedbe, čeprav je tudi druženje pomembno za obči- no in za ljudi. Hitro smo ugo- tovili, da so ravno ljubiteljska društva bolj ali manj izpadla iz razpisa. Zato smo objavili javni poziv za sofi nanciranje programov ljubiteljskih dru- štev, zaenkrat smo prejeli 11 vlog. Posebej za ta poziv ime- novana strokovna komisija bo prijave ocenila in ta društva bodo za svoje delovanje lahko prejela sredstva. Torej sta bila prejšnja raz- pisa res usmerjena v profe- sionalna društva? Sistem je do neke mere ne- urejen. Treba se bo dotakniti Zveze kulturnih društev, kajti občina s pomočjo istega raz- pisa sofi nancira tudi zvezo, slednja pa sicer manjši del prejetih sredstev razdeli ne- Veliko nejevolje sta med kulturniki, predvsem lju- biteljskimi celjskimi društvi, povzročila kulturna razpisa, ki sta bila letos namenjena sofinanciranju kulturnih programov oziroma projektov v Celju. Družbena omrežja so pokala od kritik strokovnih komisij, ki so odločale o tem, kdo bodo prejemniki celjskih kulturnih evrov. Kratko so potegnila pred- vsem ljubiteljska društva, ki na dveh razpisih niso dobila nič denarja. Letošnji kriteriji za prejem ob- činskega denarja so bili strožji, na občini pa naj bi to, da so ljubiteljska društva »izpadla«, kot pravijo, kar hitro dojeli. Občina je zdaj objavila Javni poziv za izbor in sofinanciranje kulturnih programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki letos niso bila sofinancirana iz drugih javnih razpisov oziroma javnih pozivov občine. Torej se tudi lju- biteljska društva vendarle nadejajo nekaj denarja, a grenak priokus med njimi vseeno ostaja. Pred- vsem pa so celjski kulturniki jezni zaradi članov komisij. Zato bo občina sestavo komisij spremenila. SIMONA ŠOLINIČ (Foto: arhiv NT/ Sherpa) Vodja Oddelka za družbene dejav- nosti na Mestni občini Celje dr. Bojan Cvelfar. (Foto: Nik Jarh) katerim društvom. Ker zveza v smislu zakonodaje delu- je kot društvo, je vprašljivo njeno sofi nanciranje ostalih društev … Nekatere občine takšnih zvez nimajo, ker je njihovo vlogo prevzel Javni sklad RS za kulturne dejav- nosti (JSKD), ki pa ima prav tako razpise za ljubiteljska društva. Rešitev za naslednje leto vidim v tem, da morda razpis za sofi nanciranje pro- gramov ljubiteljskih društev prenesemo na JSKD ali pa bo občina izvedla poseben razpis za programe kulturnih ljubi- teljskih društev in poseben projektni razpis, na katerega bodo društva prijavljala po- samezne projekte. Ne bi pa zaenkrat govoril o profesio- nalizaciji, ker še nismo tam, ampak o dvigu kakovosti pro- jektov in programov. Nekatera društva, ki ob- stajajo skoraj pol stoletja in zdaj niso dobila denarja, so dvigovala raven kulture v Celju že takrat, ko marsi- kakšnega društva, ki pa je na razpisu uspelo, še ni niti bilo. Govorijo o tradiciji. Sprejeta strategija na po- dročju kulture predvideva spodbujanje nevladnih orga- nizacij in posameznikov k še bolj kakovostnemu delova- nju. Nekateri so letos oddali skoraj identične vloge kot v zadnjih letih. Če neko društvo trdi, da bo propadlo, ker ni od občine prejelo npr. 800 evrov, to kaže, da nekaj v sistemu ni v redu. Tradicija je tudi zame pomembna, ampak na raz- pisu ima kakovost prednost pred tradicijo. Ljubiteljski kulturniki za- merijo, da so denar dobila društva, ki zaračunavajo do- ločene storitve, medtem ko nekateri za vaje in učenje ne računajo ničesar. Čisto iskreno, na družbe- nih omrežjih sem opazil, da se javno najbolj oglašajo tisti posamezniki ali predstavniki nevladnih organizacij, ki so se na razpis napačno prijavili, v veliko manjši meri pa tisti, ki niso dosegli potrebnih 81 točk. Najglasnejši so tisti, ki so napačno izpolnili vloge ali pa jih na naš poziv niso želeli dopolniti. Zanimivo je, da v preteklih letih skorajda ni bilo zavržb ali zavrnitev. Zunanji opazovalec bi lahko menil, da so prijavitelji bolje izpolnje- vali obrazce. A temu ni bilo tako. Pri letošnjih razpisih se je tudi izkazalo, da mora- mo občinski predstavniki (z mano vred) s potencialnimi vlagatelji v bodoče izboljšati komuniciranje, večkrat pri- praviti predstavitve razpisov in nenehno opozarjati na možne napake. Letos je sicer predstavitev razpisa bila in odziv nanjo je bil velik, ven- dar to očitno ni bilo dovolj. Želite povedati, da se je v preteklih letih ocenjevalo »bolj po domače«? Ne vem. Ampak, če je od 108 prijav na razpis kar tre- tjina takšnih, ki so napačne, potem nekaj »ne štima«. O tem bi lahko kaj več pove- dali prejšnji izvajalci raz- pisov in člani komisije. V navodilih je bilo na primer jasno zapisano, da mora biti fi nančna konstrukcija uravnotežena, o čemer so prijavitelji podpisali tudi izjavo, vendar je bilo iz izpolnjenega obrazca raz- vidno, da to ni bilo tako. Prijavitelji so se prijavljali tudi na napačna področja in tako naprej. Saj v ljubiteljskih dru- štvih niso strokovnjaki s področja fi nanc ali razpi- sov. Napaka, pač? Vsak razpis ima svo- je pogoje in pravila in ne moremo mimo tega ali pa kar zamižati na eno ali celo obe očesi. Med dru- gim smo prejeli tudi ovoj- nico, ki so jo v naši glavni pisarni odprli, zaradi česar smo jo morali avtomatsko zavreči. V glavni pisarni so jo odprli, ker na ovojnici sploh ni bilo napisano, da gre za prijavo na razpis z dopisom »Ne odpiraj«. To so osnovna pravila pisa- nja vlog. Zanimivo, ravno predstavnik nevladne or- ganizacije, ki teh osnov- nih pravil ni upoštevala, je v javnosti predstavil, da bodo zaradi neuspeha na razpisu morali prenehati delovati, v bistvu pa je bila njihova vloga neustrezna in ni izpolnjevala osnov- nih pogojev. Drži pa, da je večina prijaviteljev po- zorno prebrala razpisne pogoje ter vloge oddala pravilno. Rad bi poudaril, da strokovnim komisijam ne gre ničesar očitati, delo so opravile odgovorno, ne- odvisno in nepristransko. Lahko jim samo čestitam. Ker nekateri prijavitelji niso bili uspešni na razpi- su, v javnosti pa so znani po svojih kakovostnih in priznanih projektih, smo kot strokovna služba vpo- gledali v njihove vloge. Ugotovili smo, da so bile te vloge resnično slabo na- pisane. Se bojite zamer dru- štev? Mnoga bi se utegni- la po vsem tem odločiti za nastope v drugih občinah kot pa v Celju. Z nastopi naših društev v drugih občinah seveda ni nič narobe. In še enkrat: glede na nov javni poziv za ljubiteljska društva bodo slednja tudi prejela določe- na sredstva za svoje delo- vanje, zato ne pričakujem zamer. Bi ta poziv objavili, če se društva ne bi tako od- zvala? Poziv je bil pripravljen že pred njihovim odzivom v javnosti. Tudi srečali smo se z njimi in se skupaj do- govorili za pripravo javne- ga poziva za sofi nanciranje programov ljubiteljskih kulturnih društev. Bodo strokovne komi- sije v prihodnje drugače sestavljene? Komisijo je treba sesta- viti na podlagi javnega po- vabila, ki ga je občina ob- javila spomladi. Za vsako kulturno področje smo po- trebovali pet članov, kar je glede na osem razpisanih področij pomenilo 40 oseb. Na prvo javno povabilo so se odzvale samo štiri ose- be. Nato smo povabilo ob- javili ponovno, takrat se je odzvalo 14 oseb. Povabila nismo mogli objavljati v nedogled, ker bi to vpliva- lo na čas objave razpisa, ki je bil že tako ali tako ob- javljen pozno. Člane smo nato razporedili po podro- čjih, kar pomeni, da so bili nekateri v več komisijah, saj drugače ni šlo. Je pa to vseeno velik napredek od prej, ko je bila ena tričlan- ska komisija za vsa podro- čja neustrezno sestavljena. Vse to je bilo v nasprotju z državnim pravilnikom. Verjamete v neodvi- snost komisije? Vsak član komisije zagotovo pozna koga iz društev, o katerih je odločal. Res je. Člani komisije, ki so bili v kakršnikoli pove- Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 44, 30. oktober 2024 NAŠA TEMA OB ROBU SIMONA ŠOLINIČ Vsak vsakogar pozna Knežje mesto ima doma in v tujini svoj sloves tudi zaradi kulture. A v vsej razpisni zgodbi že laiku bode v oči sestava strokovnih ko- misij. Občina je ugotovila, da so v preteklih letih te bile sestavljene oči- tno »bolj po domače«, zato so letos komisije sestavljali drugače. Kaj je v strokovni komisiji v preteklih letih počela mestna svetnica, če tam ne bi smela biti? Nenazadnje občina sama pravi, da je to celo v neskladju s pravili. Kaj bi dejansko ugotovil nadzor ali pregled razpisov v zadnjih desetletjih? Na to vprašanje verjetno ne bo pravega odgovora. Druga zadeva, ki je ne gre prezreti pri sestavi strokovnih komisij, pa je – majhnost Celja. Čisto po človeški plati: ali je resnično popolnoma možno, da član komisije, sam po duši kulturnik, zmore in premore povsem objektivno in nepristransko oceniti društvo, čigar delovanje ali nji- hove člane pozna? Lahko se sicer izloči iz odločanja, pa vendarle bi se po tem načelu morali izločiti večkrat ali pa celo vsi … Glede na boren odziv na povabilo v članstvo v strokov- ne komisije, je z lahkoto domnevati, kako to gre. Morda po sistemu: »Ali bi bil/-a član/-ica komisije, ker sploh ni prijav …« Koliko samokritike nekdo premore, če je vpet v kulturno delovanje, da bi takšno povabilo odklonil, če zelo dobro pozna celjske kulturnike, o katerih bo odločal? Koliko samokritike denimo premore nekdo, ki morda po- zna vodilne v občini, pa mu je lahko že vnaprej znano, da je morda nekulturno ali neetično sploh sodelovati v takšnih komisijah. Slovenija smo, ljudje. Danes nihče ne more reči, da vnaprej ne ve, da mu bo kdo kaj očital, še posebej, če pride kam zato, ker ga nekdo pozna. No, verjetno tudi članstvo v komisijah ni ravno brezplačno. Bomo videli, kako bo naslednje leto. V oddelku za družbene de- javnosti so pojasnili, da Obči- na Šentjur z organizacijo tovr- stnega razpisa zasleduje cilje v skladu s svojim lokalnim programom kulture. Društva, vključena v zvezo, se vsako leto prijavljajo na razpis Ob- čine Šentjur za sofi nanciranje kulturnih programov in pro- jektov. Društva se za redno delo- vanje in za nakup opreme prijavljajo na sklop Program kulturnih društev in Zveze kulturnih društev (ZKD). Za ta sklop merila o sofi nanciranju redne dejavnosti na področju ljubiteljske kulture pripravlja ZKD Šentjur. Omenjena zveza ima za svoje delovanje v prora- čunu občine lastno proračun- sko postavko, sofi nanciranje delovanja kulturnih društev Največ razočaranja in tudi jeze je bilo med priznanimi celjskimi imeni s področja kulture opaziti na družbe- nih omrežjih. Med tistimi, ki denarja na dveh razpisih niso prejeli, so namreč kul- turna društva, ki že vrsto desetletij krojijo odmevno kulturno dogajanje v knež- jem mestu. Med njimi je tudi Celjski Big Band Žabe, ki je bil ustano- vljen leta 1946. Roman Fonda je kot predsednik pred dnevi na upravnem odboru dru- štva celo podal svoj odstop. »Na upravnem odboru smo se tudi dogovorili, da bomo izvedli kulturni molk zaradi zavrnitve na razpisu. Odpove- dali smo tudi decembrski kon- cert, ki bi moral biti izveden z vrhunskimi instrumentalisti in eno najkakovostnejših vo- kalnih skupin Vox Arsana,« je dejal za Novi tednik. Dodaja, da je obstoj orkestra vprašljiv. Občina namerava na- slednje leto pripraviti dva razpisa – projektni razpis za nevladne organizacije, samozaposlene v kulturi in posameznike ter pro- gramski razpis za delova- nje ljubiteljskih kulturnih društev. Hkrati se bo v pri- hodnjem letu iztekel dvole- tni razpis, ki je bil objavljen letos. Podal odstop, društvo že preklicalo koncert Na letošnjih razpisih de- narja ni prejelo še več vi- dnejših kulturnih društev. Ko smo se pogovarjali z nekaterimi, javnih izjav niso želeli podati. Vmes je bil namreč tudi sestanek s predstavniki občine, zato je domnevati, da so se ali se še bodo prijavili na javni poziv za ljubiteljska društva. »Orkester Big Band Žabe nosi tudi ime Celjski. Če je tako, bi morala občina pri delovanju takšnega društva tudi fi nanč- no pomagati,« meni Fonda. Razočarani so tudi v Kul- turno umetniškem društvu Galiarda, ki obuja srednjeve- ške plese in brez katerega ni nobenega srednjeveškega dne v Celju. V društvu pravijo, da so v preteklih letih prejemali občinski denar, letos pa ne. »Menimo, da ni šlo za to, da bi nekdo želel, da določen de- nar dobijo samo v določenih društvih, ampak da so bili kri- teriji na razpisih zelo visoki. Imamo občutek, da je občina želela, da denar ne bi bil tako razpršen na majhne zneske. Čeprav bi tudi 500 evrov za naše društvo pomenilo ve- liko,« pravijo. Dodajajo, da samo ena srednjeveška oble- ka denimo stane okoli 1000 evrov. »Vadnin v društvu ne pobiramo kot to počnejo ne- katera druga društva, zato se ne moremo ›kosati‹ s profesi- onalnimi društvi. V velikem delu smo pri fi nanciranju prepuščeni sami sebi. Če bi nastopali brezplačno, stro- škov delovanja društva ne bi mogli pokriti.« Dodajo, da se prijavljajo tudi na nekatere razpise drugih občin, kjer prav tako nastopajo. Matija Golner iz Celjskega turističnega in kulturnega društva, ki ima prav tako iz- jemne kulturne projekte, ki so znani tudi izven naših meja, pravi, da so v društvu nekaj denarja na razpisih vendar- le prejeli. »S tem si nekoliko pomagamo,« pravi, vendar je jasno, da so določeni zneski le obliž glede na stroške, ki jih ima društvo, ki je del celjske kulture že 150 let. Brez Galiarde ni nobenega Srednjeveškega dne na Starem gradu v Celju. (Foto: Andraž Purg) Kako je drugje? Šentjur: društva poučijo o dobri prijavi Občina Šentjur je letos na Javnem razpisu za sofi nancira- nje kulturnih programov in projektov za kulturo namenila 173.200 evrov, od tega za delovanje in opremo društev in ZKD Šentjur nekaj več kot 105 tisočakov. Na ta razpis je prejela 126 vlog. Denar je bil odobren 117 vlogam, od kate- rih je bilo 45 vlog za delovanje in opremo društev. Lani je bil znesek zelo podoben, predlani pa je bil celoten razpis vreden 155 tisoč evrov, od tega od tega je bilo za delovanje in opremo društev in ZKD Šentjur na voljo sto tisoč evrov. Javni razpis za sofi nan- ciranje kulturnih progra- mov in projektov v Občini Šentjur je razdeljen na štiri sklope, in sicer za organi- zacijo kulturnih prireditev v občini, za program kul- turnih društev in ZKD, za program stalnih in tekočih zbirk ter za sofi nanciranje investicij in investicijskega vzdrževanja objektov kul- turne dediščine v občini. je odvisno od izpolnjevanja meril. Eno izmed pomembnih meril za prijavo društva na ta sklop razpisa je, da je društvo član ZKD. Za vse ostale sklope razpisa pogoje pripravlja Obči- na Šentjur. Poučijo jih o prijavi Ko je javni razpis objavljen, ZKD Šentjur pripravi posvet s predsedniki kulturnih dru- štev, na katerem predsednike čim bolje seznani z merili in jih pouči o dobri prijavi na razpis. »Na posvet povabimo tudi predstavnike občine, ki razpis celovito predstavijo. Ti posveti so dobri tudi za iz- menjavo mnenj o tem, kaj je dobro in kaj bi lahko bilo še bolje,« je povedala predsednica ZKD Šentjur Barbara Gradič Oset. Dodala je, da društva po- samezne projekte prijavijo še na druge sklope razpisa, ki na primer omogočajo sofi nancira- nje priprave osrednje občinske prireditve, prireditev v sklopu Šentjurskega poletja, Ipavče- vih kulturnih dni ter drugih kulturnih programov in pro- jektov. Vloge na podlagi meril oceni komisija, ki jo imenuje župan. »Ko so rezultati razpi- sa objavljeni, lahko preverimo učinkovitost meril za sofi nan- ciranje redne dejavnosti ter morebitne pomanjkljivosti ali nejasnosti odpravimo do na- slednjega razpisa,« je povedala sogovornica. TS Šentjurska kulturna društva namenijo precejšen del prejetih občinskih sredstev za plačilo zborovodij, mentorjev in za organizacijo prireditev. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) zavi s prijaviteljem, so se iz ocenjevanja takšne vloge izločili. To je tudi ustrezno dokumentirano, glede na občutljivost področja smo to tudi še enkrat preverili. Komisijam ni kaj očitati, ravno nasprotno, rad bi pohvalil in se zahvalil za njihov profesionalen in ne- pristranski odnos. Glede na omenjene težave s pridobi- vanjem zadostnega števila članov komisij pa je mestni svet že sprejel lastni pravil- nik o strokovnih komisijah s področja kulture. In tako bodo v prihodnosti komisije smele biti tričlanske. Člani pa bodo iz lokalne- ga okolja? Tudi od drugod. Nekateri kulturniki pra- vijo, da so njihova podro- čja delovanja zelo ozka. Za določena področja kulture ni veliko tekmovanj, ni niti veliko podobnih skupin, ki bi jih povabili na svoje nastope. To jih omejuje pri doseganju točk, saj jih več dobijo tisti, ki navedejo reference udeležencev na nastopih. Bi bilo smiselno ta pravila nekoliko omiliti? Vsekakor bomo vsako leto prilagajali razpise na podla- gi izkušenj in vsakoletne evalvacije. To je živa stvar. Že prihajajoči razpis za leto 2025 bo imel nekoliko spre- menjene pogoje in kriterije, verjetno tudi pri referencah. Sicer pa bo glavna novost že omenjeni posebni razpis za programsko delovanje ljubi- teljskih kulturnih društev. V zobeh mnogih je tudi Hiša kulture Celje, s katero sta sodelovala tako župan kot direktor občinske upra- ve in tudi ena izmed članic določenih komisij, čeprav se je slednja izločila v ne- katerih odločanjih. Hiša kulture je tudi v pre- teklosti iz občinskih razpisov pridobivala veliko sredstev, upam si trditi, da kakšno leto celo več kot denimo letos. Vse skupaj pa pravzaprav kaže na njeno odlično delo- vanje. Vas jezi to, da mnogi omenjajo ravno ta primer? Da. Ker je bilo ocenjeva- nje resnično nepristransko in verodostojno. Še bolj me jezi to, da sploh niso najbolj glasni tisti, ki so bili slabo ocenjeni, ampak ravno tisti, ki so nepravilno izpolnili vloge! Kaj ste se vsi iz tega na- učili? Da je treba spoštovati pravila in pozorno prebrati pogoje in kriterije v besedi- lu razpisa, ker le na podlagi tega lahko kakovostno pri- praviš vlogo. Tega so se naučila dru- štva, kaj pa občina? Da moramo zadeve pri- lagoditi segmentu ljubitelj- skih društev. V Celju so do zdaj bili denimo projektni razpisi, na katere so društva prijavljala svoje programe, občina pa je to sofi nancirala. Torej je prihajalo do mešanja med pojmoma programi in projekti. Naučili smo se, da je treba postaviti drugačne kriterije za ljubiteljska dru- štva, ki s svojimi programi ne morejo konkurirati ostalim. To že pripravljamo, torej po- sebne kriterije in merila, ki bodo prilagojeni ljubiteljske- mu izvajanju kulture. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 44, 30. oktober 2024 NAŠA TEMA »Človeško je, da vsako spremembo ljudje težko sprejmemo,« pravi vodja Oddelka za družbene dejav- nosti na Mestni občini Celje dr. Bojan Cvelfar. Ne skriva začudenja, da kar tretjina prijaviteljev na kulturna razpisa vlog sploh ni pravil- no izpolnila. Še bolj se čudi temu, da naj bi se, kot pravi, v preteklosti dogajalo, da je bil denar na razpisih razde- ljen praktično vsem prijavi- teljem in da se pri tem naj ne bi upoštevala nekatera ključna, tudi zakonsko pred- pisana pravila. »Pri razpisih smo letos uve- dli spremembe, ker želimo spodbuditi in podpreti ambi- cioznejše kulturne projekte. Po vzoru ljubljanskih in mari- borskih razpisov, ki imajo po- dobne kriterije, smo postavili mejo točk, ki so jih prijavitelji morali doseči. Prav tako so pri odločanju prvič sodelovale So nanciranje kulturnih društev v Celju Celjski boj za kulturni denar »Jezi me, da sploh niso najbolj glasni tisti, ki so bili slabo ocenjeni, ampak ravno tisti, ki so nepravilno izpolnili vloge,« pravi Bojan Cvelfar. Kaj so se društva in občina iz situacije naučili? pet članske zunanje strokovne komisije. V preteklih letih je o prijavah odločala tričlanska komisija, sestavljena kar iz občinskih uradnikov. Kakšno leto se je v njej znašel kdo od direktorjev ali direktoric javnih zavodov, celo mestno svetnico smo lahko našli med njimi, lani pa je v komisiji so- deloval tudi uradnik iz dru- ge občine. To je v nasprotju s Pravilnikom o strokovnih komisijah, ki so ga na podla- gi Zakona o javnem interesu v kulturi (ZUJIK) sprejeli na ministrstvu za kulturo in ga uporabljajo tudi lokalne sku- pnosti, če ne sprejmejo svoje- ga. Pravilnik določa, da mora za vsako razpisno področje biti imenovana petčlanska komisija, na naši občini pa je, kot že rečeno, doslej delovala ista tričlanska komisija kar za vsa področja. V preteklo- sti so praktično vsi prijavitelji prejemali sredstva, ta so bila skromna, nekje od 1000 do 1500 evrov, le redki so prejeli nekoliko več. Vreča denarja je letos malenkostno večja, saj sledimo sprejeti strategiji na področju kulture, na podlagi katere bomo sredstva z leti zviševali. Tokrat smo želeli, da tisti, ki imajo ambicio- znejše programe in projekte, dobijo nekoliko več denarja, saj lahko svoje delo tudi bolj kakovostno izvedejo. Tu ne gre – kot si lahko kdo pred- stavlja – za fi nanciranje, am- pak sofi nanciranje oziroma podporo. Nevladne organi- zacije in posamezniki svoje delovanje fi nancirajo tudi iz drugih virov.« Izraz »ambicioznejši« verjetno mnoga ljubitelj- ska društva zamerijo, ker pravijo, da sta razpisa bila namenjena profesionalnim društvom. Nekatera ljubiteljska kul- turna društva izvajajo celo- letne programe. Programi so zasnovani predvsem na pou- darku druženja. Komisija je pri odločanju gledala na ka- kovost izvedbe, čeprav je tudi druženje pomembno za obči- no in za ljudi. Hitro smo ugo- tovili, da so ravno ljubiteljska društva bolj ali manj izpadla iz razpisa. Zato smo objavili javni poziv za sofi nanciranje programov ljubiteljskih dru- štev, zaenkrat smo prejeli 11 vlog. Posebej za ta poziv ime- novana strokovna komisija bo prijave ocenila in ta društva bodo za svoje delovanje lahko prejela sredstva. Torej sta bila prejšnja raz- pisa res usmerjena v profe- sionalna društva? Sistem je do neke mere ne- urejen. Treba se bo dotakniti Zveze kulturnih društev, kajti občina s pomočjo istega raz- pisa sofi nancira tudi zvezo, slednja pa sicer manjši del prejetih sredstev razdeli ne- Veliko nejevolje sta med kulturniki, predvsem lju- biteljskimi celjskimi društvi, povzročila kulturna razpisa, ki sta bila letos namenjena sofinanciranju kulturnih programov oziroma projektov v Celju. Družbena omrežja so pokala od kritik strokovnih komisij, ki so odločale o tem, kdo bodo prejemniki celjskih kulturnih evrov. Kratko so potegnila pred- vsem ljubiteljska društva, ki na dveh razpisih niso dobila nič denarja. Letošnji kriteriji za prejem ob- činskega denarja so bili strožji, na občini pa naj bi to, da so ljubiteljska društva »izpadla«, kot pravijo, kar hitro dojeli. Občina je zdaj objavila Javni poziv za izbor in sofinanciranje kulturnih programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki letos niso bila sofinancirana iz drugih javnih razpisov oziroma javnih pozivov občine. Torej se tudi lju- biteljska društva vendarle nadejajo nekaj denarja, a grenak priokus med njimi vseeno ostaja. Pred- vsem pa so celjski kulturniki jezni zaradi članov komisij. Zato bo občina sestavo komisij spremenila. SIMONA ŠOLINIČ (Foto: arhiv NT/ Sherpa) Vodja Oddelka za družbene dejav- nosti na Mestni občini Celje dr. Bojan Cvelfar. (Foto: Nik Jarh) katerim društvom. Ker zveza v smislu zakonodaje delu- je kot društvo, je vprašljivo njeno sofi nanciranje ostalih društev … Nekatere občine takšnih zvez nimajo, ker je njihovo vlogo prevzel Javni sklad RS za kulturne dejav- nosti (JSKD), ki pa ima prav tako razpise za ljubiteljska društva. Rešitev za naslednje leto vidim v tem, da morda razpis za sofi nanciranje pro- gramov ljubiteljskih društev prenesemo na JSKD ali pa bo občina izvedla poseben razpis za programe kulturnih ljubi- teljskih društev in poseben projektni razpis, na katerega bodo društva prijavljala po- samezne projekte. Ne bi pa zaenkrat govoril o profesio- nalizaciji, ker še nismo tam, ampak o dvigu kakovosti pro- jektov in programov. Nekatera društva, ki ob- stajajo skoraj pol stoletja in zdaj niso dobila denarja, so dvigovala raven kulture v Celju že takrat, ko marsi- kakšnega društva, ki pa je na razpisu uspelo, še ni niti bilo. Govorijo o tradiciji. Sprejeta strategija na po- dročju kulture predvideva spodbujanje nevladnih orga- nizacij in posameznikov k še bolj kakovostnemu delova- nju. Nekateri so letos oddali skoraj identične vloge kot v zadnjih letih. Če neko društvo trdi, da bo propadlo, ker ni od občine prejelo npr. 800 evrov, to kaže, da nekaj v sistemu ni v redu. Tradicija je tudi zame pomembna, ampak na raz- pisu ima kakovost prednost pred tradicijo. Ljubiteljski kulturniki za- merijo, da so denar dobila društva, ki zaračunavajo do- ločene storitve, medtem ko nekateri za vaje in učenje ne računajo ničesar. Čisto iskreno, na družbe- nih omrežjih sem opazil, da se javno najbolj oglašajo tisti posamezniki ali predstavniki nevladnih organizacij, ki so se na razpis napačno prijavili, v veliko manjši meri pa tisti, ki niso dosegli potrebnih 81 točk. Najglasnejši so tisti, ki so napačno izpolnili vloge ali pa jih na naš poziv niso želeli dopolniti. Zanimivo je, da v preteklih letih skorajda ni bilo zavržb ali zavrnitev. Zunanji opazovalec bi lahko menil, da so prijavitelji bolje izpolnje- vali obrazce. A temu ni bilo tako. Pri letošnjih razpisih se je tudi izkazalo, da mora- mo občinski predstavniki (z mano vred) s potencialnimi vlagatelji v bodoče izboljšati komuniciranje, večkrat pri- praviti predstavitve razpisov in nenehno opozarjati na možne napake. Letos je sicer predstavitev razpisa bila in odziv nanjo je bil velik, ven- dar to očitno ni bilo dovolj. Želite povedati, da se je v preteklih letih ocenjevalo »bolj po domače«? Ne vem. Ampak, če je od 108 prijav na razpis kar tre- tjina takšnih, ki so napačne, potem nekaj »ne štima«. O tem bi lahko kaj več pove- dali prejšnji izvajalci raz- pisov in člani komisije. V navodilih je bilo na primer jasno zapisano, da mora biti fi nančna konstrukcija uravnotežena, o čemer so prijavitelji podpisali tudi izjavo, vendar je bilo iz izpolnjenega obrazca raz- vidno, da to ni bilo tako. Prijavitelji so se prijavljali tudi na napačna področja in tako naprej. Saj v ljubiteljskih dru- štvih niso strokovnjaki s področja fi nanc ali razpi- sov. Napaka, pač? Vsak razpis ima svo- je pogoje in pravila in ne moremo mimo tega ali pa kar zamižati na eno ali celo obe očesi. Med dru- gim smo prejeli tudi ovoj- nico, ki so jo v naši glavni pisarni odprli, zaradi česar smo jo morali avtomatsko zavreči. V glavni pisarni so jo odprli, ker na ovojnici sploh ni bilo napisano, da gre za prijavo na razpis z dopisom »Ne odpiraj«. To so osnovna pravila pisa- nja vlog. Zanimivo, ravno predstavnik nevladne or- ganizacije, ki teh osnov- nih pravil ni upoštevala, je v javnosti predstavil, da bodo zaradi neuspeha na razpisu morali prenehati delovati, v bistvu pa je bila njihova vloga neustrezna in ni izpolnjevala osnov- nih pogojev. Drži pa, da je večina prijaviteljev po- zorno prebrala razpisne pogoje ter vloge oddala pravilno. Rad bi poudaril, da strokovnim komisijam ne gre ničesar očitati, delo so opravile odgovorno, ne- odvisno in nepristransko. Lahko jim samo čestitam. Ker nekateri prijavitelji niso bili uspešni na razpi- su, v javnosti pa so znani po svojih kakovostnih in priznanih projektih, smo kot strokovna služba vpo- gledali v njihove vloge. Ugotovili smo, da so bile te vloge resnično slabo na- pisane. Se bojite zamer dru- štev? Mnoga bi se utegni- la po vsem tem odločiti za nastope v drugih občinah kot pa v Celju. Z nastopi naših društev v drugih občinah seveda ni nič narobe. In še enkrat: glede na nov javni poziv za ljubiteljska društva bodo slednja tudi prejela določe- na sredstva za svoje delo- vanje, zato ne pričakujem zamer. Bi ta poziv objavili, če se društva ne bi tako od- zvala? Poziv je bil pripravljen že pred njihovim odzivom v javnosti. Tudi srečali smo se z njimi in se skupaj do- govorili za pripravo javne- ga poziva za sofi nanciranje programov ljubiteljskih kulturnih društev. Bodo strokovne komi- sije v prihodnje drugače sestavljene? Komisijo je treba sesta- viti na podlagi javnega po- vabila, ki ga je občina ob- javila spomladi. Za vsako kulturno področje smo po- trebovali pet članov, kar je glede na osem razpisanih področij pomenilo 40 oseb. Na prvo javno povabilo so se odzvale samo štiri ose- be. Nato smo povabilo ob- javili ponovno, takrat se je odzvalo 14 oseb. Povabila nismo mogli objavljati v nedogled, ker bi to vpliva- lo na čas objave razpisa, ki je bil že tako ali tako ob- javljen pozno. Člane smo nato razporedili po podro- čjih, kar pomeni, da so bili nekateri v več komisijah, saj drugače ni šlo. Je pa to vseeno velik napredek od prej, ko je bila ena tričlan- ska komisija za vsa podro- čja neustrezno sestavljena. Vse to je bilo v nasprotju z državnim pravilnikom. Verjamete v neodvi- snost komisije? Vsak član komisije zagotovo pozna koga iz društev, o katerih je odločal. Res je. Člani komisije, ki so bili v kakršnikoli pove- Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 44, 30. oktober 2024 NAŠA TEMA OB ROBU SIMONA ŠOLINIČ Vsak vsakogar pozna Knežje mesto ima doma in v tujini svoj sloves tudi zaradi kulture. A v vsej razpisni zgodbi že laiku bode v oči sestava strokovnih ko- misij. Občina je ugotovila, da so v preteklih letih te bile sestavljene oči- tno »bolj po domače«, zato so letos komisije sestavljali drugače. Kaj je v strokovni komisiji v preteklih letih počela mestna svetnica, če tam ne bi smela biti? Nenazadnje občina sama pravi, da je to celo v neskladju s pravili. Kaj bi dejansko ugotovil nadzor ali pregled razpisov v zadnjih desetletjih? Na to vprašanje verjetno ne bo pravega odgovora. Druga zadeva, ki je ne gre prezreti pri sestavi strokovnih komisij, pa je – majhnost Celja. Čisto po človeški plati: ali je resnično popolnoma možno, da član komisije, sam po duši kulturnik, zmore in premore povsem objektivno in nepristransko oceniti društvo, čigar delovanje ali nji- hove člane pozna? Lahko se sicer izloči iz odločanja, pa vendarle bi se po tem načelu morali izločiti večkrat ali pa celo vsi … Glede na boren odziv na povabilo v članstvo v strokov- ne komisije, je z lahkoto domnevati, kako to gre. Morda po sistemu: »Ali bi bil/-a član/-ica komisije, ker sploh ni prijav …« Koliko samokritike nekdo premore, če je vpet v kulturno delovanje, da bi takšno povabilo odklonil, če zelo dobro pozna celjske kulturnike, o katerih bo odločal? Koliko samokritike denimo premore nekdo, ki morda po- zna vodilne v občini, pa mu je lahko že vnaprej znano, da je morda nekulturno ali neetično sploh sodelovati v takšnih komisijah. Slovenija smo, ljudje. Danes nihče ne more reči, da vnaprej ne ve, da mu bo kdo kaj očital, še posebej, če pride kam zato, ker ga nekdo pozna. No, verjetno tudi članstvo v komisijah ni ravno brezplačno. Bomo videli, kako bo naslednje leto. V oddelku za družbene de- javnosti so pojasnili, da Obči- na Šentjur z organizacijo tovr- stnega razpisa zasleduje cilje v skladu s svojim lokalnim programom kulture. Društva, vključena v zvezo, se vsako leto prijavljajo na razpis Ob- čine Šentjur za sofi nanciranje kulturnih programov in pro- jektov. Društva se za redno delo- vanje in za nakup opreme prijavljajo na sklop Program kulturnih društev in Zveze kulturnih društev (ZKD). Za ta sklop merila o sofi nanciranju redne dejavnosti na področju ljubiteljske kulture pripravlja ZKD Šentjur. Omenjena zveza ima za svoje delovanje v prora- čunu občine lastno proračun- sko postavko, sofi nanciranje delovanja kulturnih društev Največ razočaranja in tudi jeze je bilo med priznanimi celjskimi imeni s področja kulture opaziti na družbe- nih omrežjih. Med tistimi, ki denarja na dveh razpisih niso prejeli, so namreč kul- turna društva, ki že vrsto desetletij krojijo odmevno kulturno dogajanje v knež- jem mestu. Med njimi je tudi Celjski Big Band Žabe, ki je bil ustano- vljen leta 1946. Roman Fonda je kot predsednik pred dnevi na upravnem odboru dru- štva celo podal svoj odstop. »Na upravnem odboru smo se tudi dogovorili, da bomo izvedli kulturni molk zaradi zavrnitve na razpisu. Odpove- dali smo tudi decembrski kon- cert, ki bi moral biti izveden z vrhunskimi instrumentalisti in eno najkakovostnejših vo- kalnih skupin Vox Arsana,« je dejal za Novi tednik. Dodaja, da je obstoj orkestra vprašljiv. Občina namerava na- slednje leto pripraviti dva razpisa – projektni razpis za nevladne organizacije, samozaposlene v kulturi in posameznike ter pro- gramski razpis za delova- nje ljubiteljskih kulturnih društev. Hkrati se bo v pri- hodnjem letu iztekel dvole- tni razpis, ki je bil objavljen letos. Podal odstop, društvo že preklicalo koncert Na letošnjih razpisih de- narja ni prejelo še več vi- dnejših kulturnih društev. Ko smo se pogovarjali z nekaterimi, javnih izjav niso želeli podati. Vmes je bil namreč tudi sestanek s predstavniki občine, zato je domnevati, da so se ali se še bodo prijavili na javni poziv za ljubiteljska društva. »Orkester Big Band Žabe nosi tudi ime Celjski. Če je tako, bi morala občina pri delovanju takšnega društva tudi fi nanč- no pomagati,« meni Fonda. Razočarani so tudi v Kul- turno umetniškem društvu Galiarda, ki obuja srednjeve- ške plese in brez katerega ni nobenega srednjeveškega dne v Celju. V društvu pravijo, da so v preteklih letih prejemali občinski denar, letos pa ne. »Menimo, da ni šlo za to, da bi nekdo želel, da določen de- nar dobijo samo v določenih društvih, ampak da so bili kri- teriji na razpisih zelo visoki. Imamo občutek, da je občina želela, da denar ne bi bil tako razpršen na majhne zneske. Čeprav bi tudi 500 evrov za naše društvo pomenilo ve- liko,« pravijo. Dodajajo, da samo ena srednjeveška oble- ka denimo stane okoli 1000 evrov. »Vadnin v društvu ne pobiramo kot to počnejo ne- katera druga društva, zato se ne moremo ›kosati‹ s profesi- onalnimi društvi. V velikem delu smo pri fi nanciranju prepuščeni sami sebi. Če bi nastopali brezplačno, stro- škov delovanja društva ne bi mogli pokriti.« Dodajo, da se prijavljajo tudi na nekatere razpise drugih občin, kjer prav tako nastopajo. Matija Golner iz Celjskega turističnega in kulturnega društva, ki ima prav tako iz- jemne kulturne projekte, ki so znani tudi izven naših meja, pravi, da so v društvu nekaj denarja na razpisih vendar- le prejeli. »S tem si nekoliko pomagamo,« pravi, vendar je jasno, da so določeni zneski le obliž glede na stroške, ki jih ima društvo, ki je del celjske kulture že 150 let. Brez Galiarde ni nobenega Srednjeveškega dne na Starem gradu v Celju. (Foto: Andraž Purg) Kako je drugje? Šentjur: društva poučijo o dobri prijavi Občina Šentjur je letos na Javnem razpisu za sofi nancira- nje kulturnih programov in projektov za kulturo namenila 173.200 evrov, od tega za delovanje in opremo društev in ZKD Šentjur nekaj več kot 105 tisočakov. Na ta razpis je prejela 126 vlog. Denar je bil odobren 117 vlogam, od kate- rih je bilo 45 vlog za delovanje in opremo društev. Lani je bil znesek zelo podoben, predlani pa je bil celoten razpis vreden 155 tisoč evrov, od tega od tega je bilo za delovanje in opremo društev in ZKD Šentjur na voljo sto tisoč evrov. Javni razpis za sofi nan- ciranje kulturnih progra- mov in projektov v Občini Šentjur je razdeljen na štiri sklope, in sicer za organi- zacijo kulturnih prireditev v občini, za program kul- turnih društev in ZKD, za program stalnih in tekočih zbirk ter za sofi nanciranje investicij in investicijskega vzdrževanja objektov kul- turne dediščine v občini. je odvisno od izpolnjevanja meril. Eno izmed pomembnih meril za prijavo društva na ta sklop razpisa je, da je društvo član ZKD. Za vse ostale sklope razpisa pogoje pripravlja Obči- na Šentjur. Poučijo jih o prijavi Ko je javni razpis objavljen, ZKD Šentjur pripravi posvet s predsedniki kulturnih dru- štev, na katerem predsednike čim bolje seznani z merili in jih pouči o dobri prijavi na razpis. »Na posvet povabimo tudi predstavnike občine, ki razpis celovito predstavijo. Ti posveti so dobri tudi za iz- menjavo mnenj o tem, kaj je dobro in kaj bi lahko bilo še bolje,« je povedala predsednica ZKD Šentjur Barbara Gradič Oset. Dodala je, da društva po- samezne projekte prijavijo še na druge sklope razpisa, ki na primer omogočajo sofi nancira- nje priprave osrednje občinske prireditve, prireditev v sklopu Šentjurskega poletja, Ipavče- vih kulturnih dni ter drugih kulturnih programov in pro- jektov. Vloge na podlagi meril oceni komisija, ki jo imenuje župan. »Ko so rezultati razpi- sa objavljeni, lahko preverimo učinkovitost meril za sofi nan- ciranje redne dejavnosti ter morebitne pomanjkljivosti ali nejasnosti odpravimo do na- slednjega razpisa,« je povedala sogovornica. TS Šentjurska kulturna društva namenijo precejšen del prejetih občinskih sredstev za plačilo zborovodij, mentorjev in za organizacijo prireditev. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) zavi s prijaviteljem, so se iz ocenjevanja takšne vloge izločili. To je tudi ustrezno dokumentirano, glede na občutljivost področja smo to tudi še enkrat preverili. Komisijam ni kaj očitati, ravno nasprotno, rad bi pohvalil in se zahvalil za njihov profesionalen in ne- pristranski odnos. Glede na omenjene težave s pridobi- vanjem zadostnega števila članov komisij pa je mestni svet že sprejel lastni pravil- nik o strokovnih komisijah s področja kulture. In tako bodo v prihodnosti komisije smele biti tričlanske. Člani pa bodo iz lokalne- ga okolja? Tudi od drugod. Nekateri kulturniki pra- vijo, da so njihova podro- čja delovanja zelo ozka. Za določena področja kulture ni veliko tekmovanj, ni niti veliko podobnih skupin, ki bi jih povabili na svoje nastope. To jih omejuje pri doseganju točk, saj jih več dobijo tisti, ki navedejo reference udeležencev na nastopih. Bi bilo smiselno ta pravila nekoliko omiliti? Vsekakor bomo vsako leto prilagajali razpise na podla- gi izkušenj in vsakoletne evalvacije. To je živa stvar. Že prihajajoči razpis za leto 2025 bo imel nekoliko spre- menjene pogoje in kriterije, verjetno tudi pri referencah. Sicer pa bo glavna novost že omenjeni posebni razpis za programsko delovanje ljubi- teljskih kulturnih društev. V zobeh mnogih je tudi Hiša kulture Celje, s katero sta sodelovala tako župan kot direktor občinske upra- ve in tudi ena izmed članic določenih komisij, čeprav se je slednja izločila v ne- katerih odločanjih. Hiša kulture je tudi v pre- teklosti iz občinskih razpisov pridobivala veliko sredstev, upam si trditi, da kakšno leto celo več kot denimo letos. Vse skupaj pa pravzaprav kaže na njeno odlično delo- vanje. Vas jezi to, da mnogi omenjajo ravno ta primer? Da. Ker je bilo ocenjeva- nje resnično nepristransko in verodostojno. Še bolj me jezi to, da sploh niso najbolj glasni tisti, ki so bili slabo ocenjeni, ampak ravno tisti, ki so nepravilno izpolnili vloge! Kaj ste se vsi iz tega na- učili? Da je treba spoštovati pravila in pozorno prebrati pogoje in kriterije v besedi- lu razpisa, ker le na podlagi tega lahko kakovostno pri- praviš vlogo. Tega so se naučila dru- štva, kaj pa občina? Da moramo zadeve pri- lagoditi segmentu ljubitelj- skih društev. V Celju so do zdaj bili denimo projektni razpisi, na katere so društva prijavljala svoje programe, občina pa je to sofi nancirala. Torej je prihajalo do mešanja med pojmoma programi in projekti. Naučili smo se, da je treba postaviti drugačne kriterije za ljubiteljska dru- štva, ki s svojimi programi ne morejo konkurirati ostalim. To že pripravljamo, torej po- sebne kriterije in merila, ki bodo prilagojeni ljubiteljske- mu izvajanju kulture. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 44, 30. oktober 2024 KRONIKA Med preventivno akcijo Bodi viden, bodi previden, ki sta jo agencija za varnost prometa in policija orga- nizirali med 14. in 20. oktobrom, so policisti ugotovili 1.149 kršitev cestnoprometnih predpisov, ki bi lahko ogrozili varnost pešcev. V 665 primerih so policisti izrekli zgolj opozorilo. Policisti so ugotovili, da so 119 kršitev storili vozniki motornih vozil, ostalih 1.030 kršitev so storili pešci sami. JANŽE FRIC Izsledili pobegli mladoletnici Šentjurski policisti so v začetku oktobra, v podvo- zu Ceste Leona Dobrotinška v Šentjurju, obravnavali prometno nesrečo. Povzročila jo je takrat še neznana voznica e-skiroja, s sopotnico. Dekleti sta na hodniku za pešce trčili v dva pešca. Oba sta padla, peška se je v trčenju lažje poškodovala. Dekleti sta se za hip ustavili in se pešcema opravičili, nato pa sta se odpeljali naprej, ne da bi pešcema ponudili pomoč. Šentjurski policisti so z ogledom kraja prometne nesreče, z zbiranjem obvestil in informacijami, ki so jim jih na pod- lagi objav v medijih posredovali občani, pridobili podatke o mladoletnicah, ki sta povzročili prometno nesrečo. Zoper obe so podali obdolžilna predloga na pristojno sodišče. O kršitvah so seznanili tudi starše mladoletnih deklet. JF V šolo s petardami Prejšnji četrtek so bili šentjurski policisti obve- ščeni, da so v osnovni šoli dvema učencema odvzeli pirotehnična sredstva, in sicer 73 petard. Na kraj je odšel policist, ki je petarde zasegel. Ker sta imela pirotehnična sredstva v lasti otroka, bodo poli- cisti uvedli prekrškovni postopek zoper njune starše. JF Večino kršitev storili pešci Med preventivno akcijo 1.149 kršitev Policisti so nadzor izvajali med 14. in 20. oktobrom. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Pri voznikih motornih vo- zil so bile kršitve najpogoste- je povezane z izsiljevanjem prednosti na zaznamova- nem prehodu za pešce. Pešci so najpogosteje nepravilno prečkali vozišče, oziroma so ga prečkali izven označenega prehoda za pešce. Akcija, ki sta jo organizirali agencija za varnost prometa in policija, je v ospredje po- stavila pešce, najbolj ranljive udeležence v prometu. Polici- sti opozarjajo, da je predvsem v obdobju, ko se dnevi kraj- šajo in je vidljivost na cestah slabša, treba varnosti pešcev nameniti več pozornosti. Za svojo varnost lahko največ storijo sami Pešci lahko za lastno var- nost največ naredijo sami. Prav tako kot ostali udeleženci v prometu morajo v prvi vrsti spoštovati cestnoprometna pravila. Uporabljati morajo prometne površine, name- njene hoji pešcev, ponoči ali ob slabši vidljivosti pa obve- zno nositi odsevna telesa za večjo vidnost ali svetilko, ki oddaja belo svetlobo. V temi in mraku lahko aktivna raba odsevnikov reši življenje. Zaradi odvračanja pozor- nosti od dogajanja v prome- tu policisti tudi pešcem, ne le voznikom, med hojo od- svetujejo uporabo mobilnih telefonov, slušalk, pregledo- vanje družbenih omrežij in podobno, saj se lahko po- zornost zmanjša celo za 60 odstotkov, pravijo na Policiji. Opozorilo voznikom Policisti vse voznike mo- tornih vozil, pa tudi koles in skirojev, opozarjajo, da mo- rajo biti med vožnjo izjemno pozorni na pešce. Še posebej naj bodo previdni v območju prehodov za pešce in tudi na območjih, kjer lahko priča- kujejo prisotnost pešcev, na primer pred šolami in vrtci, v naseljih, v bližini otroških igrišč in domov za starejše. Ustrezno naj zmanjšajo hi- trost vožnje in pred prehodi pešcem odstopijo prednost. Ponovno opozarjajo, da se lahko kolesarji in vozniki e- -skirojev v conah za pešce gibljejo izključno s hitro- stjo pešca, torej največ do 5 km/h, še bolj varno pa je, če sestopijo. Izven naselij, kjer ni ploč- nikov, naj vozniki motornih vozil vozijo po sredini pro- metnega pasu, da čim bolj zmanjšajo možnosti trka z morebitnim pešcem, ki hodi ob vozišču. Hitrost vožnje naj prilagodijo predpisanim ome- jitvam in razmeram na cesti. Policisti dodajajo, naj vozniki upoštevajo, da je na mokri ali spolzki podlagi zavorna pot daljša. Policisti opozarjajo, da prevoz drugih oseb na e-skiroju ni dovoljen. (Foto: Pixabay) Tudi ob obisku pokopališč poskrbite za varnost Za praznike v okolici pokopališč pričakujemo več prometa. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Pred nami so prazniki, ko je pričakovati povečan pro- met v okolici pokopališč, pa tudi na mejnih prehodih in cestah, ki povezujejo večja središča, saj bo mnogo ljudi praznične dni in prihajajoče šolske počitnice izkoristilo za obisk sorodnikov, prijate- ljev ali le za oddih. Policisti zato opozarjajo, da je v teh dneh treba poskrbeti tudi za varnost. Z ustreznim samo- zaščitnim ravnanjem lahko sami preprečimo marsika- tero neprijetnost. Ob obi- sku pokopališč pazimo na svoje predmete, izognimo se gneči z uporabo javnih prevoznih sredstev, če se od- pravljamo na pot, preverimo stanje na cestah in mejnih prehodih, ob odhodu od doma pa zavarujemo svoje nepremičnine. Pri obiskih pokopališč in drugih javnih krajev, kjer je veliko ljudi, s sabo ne nosi- mo denarnic, mobitelov in drugih vrednih predmetov v odprtih torbicah ali košarah. Pri urejanju grobov imejmo vredne predmete na očeh oz. jih ne odlagajmo tako, da bodo ostali brez nadzora. Tarča tatov tudi parkirani avtomobili Najbolj obiskana v teh dneh bodo parkirišča ob pokopali- ščih. Policisti še posebej opo- zarjajo, da v vozilih na vidnih mestih ne puščamo torbic, aktovk, denarnic in drugih vrednih predmetov. Dodaja- jo, naj svoja vozila primerno zavarujemo. Zaprimo vsa okna, vrata, zaklenimo vozi- lo in prtljažnik ter vklopimo alarmno napravo. Izogibajmo se parkiranju na neosvetlje- nih ulicah ali parkiriščih. Zaradi pričakovane gneče v okolici pokopališč policisti svetujejo, da za obisk poko- pališč raje uporabljamo javna prevozna sredstva. Preverimo prevoznost cest Če se odpravljamo na pot, policisti svetujejo, da se od- pravimo pravočasno, dosle- dno upoštevajmo cestnopro- metna pravila in morebitne 8. in 22. uro veljala prepoved prometa za tovorna vozila in skupino vozil, katerih najve- čja dovoljena masa presega 7.500 kg, za traktorje, moto- kultivatorje, delovne stroje in vprežna vozila na cestah. Če načrtujemo pot v sose- dnje države, pred odhodom preverimo tudi stanje na mej- nih prehodih in veljavnost svojih potovalnih dokumen- tov. Zaradi dogajanj v širši re- giji in morebitnih varnostnih tveganj je na meji s Hrvaško in Madžarsko začasen nadzor. Zavarujmo svoje nepremičnine Stanovanja, hiše in drugi prostori niso med prazniki nič bolj ali manj ogroženi kot druge dni, vendar imajo storil- ci, če smo odsotni, več časa za pripravo in izvedbo kaznivega dejanja. Zato je pomembno, da svoje prostore in imetje ustrezno zavarujemo in vzpo- stavimo občutek, da je v hiši ali stanovanju vedno nekdo prisoten. Vrednejše predmete shranimo v primerne sefe ali blagajne, tehnične predmete, kot so računalniki, in dru- ge vrednejše predmete, kot je nakit pa fotografiramo in označimo. Varnost na noč čarovnic V četrtek je tudi vse bolj priljubljena noč čarovnic, kjer se veliko ljudi našemi v raz- lične maske. Pri tem policisti opozarjajo, da med vožnjo v cestnem prometu vozniki ne smejo nositi mask. Zakon o pravilih cestnega prometa namreč predpisuje, da voznik med vožnjo ne sme uporablja- ti opreme ali naprav tako, da bi se poslabšalo njegovo slu- šno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozi- la. Sem spadajo tudi maske, lasulje, kostumi in podobno. Za neupoštevanje te določbe je za voznike motornih vozil predpisana globa 250 evrov in 3 kazenske točke. Policisti voznike zato pozivajo, da za volan sedejo brez maske in ne pod vplivom alkohola. JF spremembe prometnega re- žima v bližini pokopališč ter upoštevamo navodila polici- stov in redarjev. Ob morebi- tnih zastojih ostanimo strpni ter ohranjajmo ustrezno var- nostno razdaljo. Prepoved prometa za tovorna vozila Med prazniki velja Odredba o omejitvi prometa na cestah, zato bo v četrtek, 31. oktobra, in v petek, 1. novembra, med Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 44, 30. oktober 2024 ŠPORT Vodilo je namreč z 2 : 0 po golih Mateja Fiderška in Alena Ruisa. Hrvati so na 2 : 2 izenačili v zadnji minuti. Mordeja je bilo malo strah »Ponosen sem na svoje fante. Pokazali so, da dobro delamo. Naša ekipa je na novo sestavljena in ima možnosti za velik napredek. Malce me je bilo strah pred turnirjem, a je ekipa pokazala močan značaj. Ostal je grenak priokus, kajti bili smo zelo blizu vnovični uvrstitvi v elitni del lige prvakov. To so nepozabne izkušnje. Večina igralcev je prvič nastopala na tako visoki ravni. Ob koncu sezone bodo vrhunsko pri- pravljeni za izpolnitev ciljev,« je nastope na turnirju ocenil trener Rok Mordej. Vrnitev z dvignjenimi glavami Svoje misli je dodal najboljši strelec Dobovca na španskem otoku Denis Knežević: »Če potegnemo črto pod turnir, smo lahko zelo zadovoljni. Odigrali smo nad pričakovanji. Po kon- cu tretje tekme smo si v slačilnici pogledali v oči in si rekli, da smo dali vse od sebe. Odigrali smo tri vrhunske tekme, dali pa smo tisto, kar zmoremo v tem trenutku. Osvojili smo točko, lahko bi se tudi drugače obrnilo in bi bili mi med najboljšo evropsko šestnajsterico. Z dvignjenimi glavami se vračamo v 1. slovensko ligo.« Kapetan ekipe je Marko Peček: »Naša glavna naloga je bila, da se predstavimo v dobri luči, da sami sebi dokažemo, da napredujemo. Marsikdo bi si želel biti na našem mestu in igrati proti tako kakovostnim ekipam. Dokazali smo, da kljub mladosti in neizkušenosti večine v moštvu sodimo med elito.« Sergeja in Vanja po trikrat Aktualne državne prvakinje, igralke Ženskega nogometnega kluba Celje so gostovale na Gorenjskem in visoko zmagale. V Cerkljah je bil izid 2 : 11. Po prvem polčasu so Celjanke vodile s 7 : 0. Prvi gol so si domačinke zabile same, potem so bile uspešne Sergeja Kos dvakrat, Deja Adamič, Tanja Vrabel, Gaja Srnec in Vanja Tanšek. V drugem delu se je med strelke vpisala še Ines Ermenc, Kosova in Tanškova pa sta se ustavili pri treh golih. V naslednjem krogu bodo Celjanke proste. V soboto, 23. novembra bodo gostile ekipo ŠD Bloke Pletilnica. »Berba« samo še veteran Po daljšem premoru imamo v Celju znova rekreativno ligo v malem nogometu. V Laškem navdušenci že dolga leta igrajo v članski in veteranski ligi. V obeh so letos zmagali Celjani. Najboljša v članski ligi je bila ekipa Cinkarne. V boju za prvo Nič s tremi v vrsto Hokejisti RST Pellet Celja so imeli v nedeljo lepo priložnost, da v Alp- ski ligi zmagajo tretjič zapovrstjo, kar jim doslej še ni uspelo. V gosteh so bili namreč boljši od Cortine in mlade ekipe Salzburga. Na svojem ledu so proti Meranu za- čeli dobro, trikrat vodili po golih Ma- ksa Bukovca, Danila Carkovskega in Bohdana Panasenka. A Merano je vsakič izenačil, v 51. minuti celo z igralcem manj na 3 : 3. Tik pred tem so imeli gostitelji celo dva igralca več na ledu, ko bi si lahko priigrali prvo prednost dveh golov. Končnica tek- me je bila v znamenju gostov, ki so najprej ob igralcu več prvič na tekmi povedli v 59. minuti, v zadnji pa so plošček poslali v nebranjena vrata. Celjani so ostali sedmi na lestvici s 14 točkami. V petek bodo igrali v Zell am Seeju, v nedeljo pa bodo priča- k ali ekipo a v s tri js k ega U nt er landa. DŠ Prejšnji teden so bile v sredo vse štiri tekme četrtega kroga v ženski Jadranski košarkarski ligi. Celjanke so s kar 50 točkami razlike odpravile gostje iz Zadra. Odlični sta bili Lea Bartelme z 22 in Blaža Čeh z 19 točkami. Po 12 sta jih dosegli Ana Nuša Anžič in Thayna Silva. Poleg Cinkarne sta neporaženi še ekipi črnogorske Budučnosti in bolgarskega Beroa. Danes se bo to število zmanjšalo. V Bolgariji se bosta namreč po- merila Beroe in Cinkarna. Celjanke so na dolgo pot s kombijema odpotovale že v ponedeljek. V soboto so za ogrevanje odpravile ekipo kranjskega Triglava z razliko 28 točk. Najboljša strelka srečanja, ki naj bi bil slovenski derbi, je bila Blaža Čeh s 17 točkami. Prav tako je s 14 točkami in 11 skoki izstopala Leticia Soares. Ekipa Cinkarne bo v slovenski ligi na parket naslednjič stopila 6. novembra, ko bo gostila ljubljansko Ježico. V sredo, 20. novembra se bodo varovanke trenerja Damirja Grgića v ligi Waba v dvorani Gimnazije Celje Center pomerile s košarkaricami beograjskega Partizana. Konec tega tedna se bo zbrala slovenska ženska košarkarska re- prezentanca, ki jo čakata tekmi v kvalifikacijah za nastop na evrop- skem prvenstvu prihodnje leto. Proti Finski in Madžarski bodo slo- venske košarkarice lovile dve zmagi. V prvem ciklu so lani zabeležile zmago in poraz. Na Madžarskem so klonile s 70 : 51, Bolgarijo pa so na domačem parketu ugnale z 78 : 63. Dva nova para točk bi jih še naprej ohranjala v boju za uvrstitev na EP. Selektor Georgios Dikaiulakos je na reprezentančni seznam uvrstil 15 košarkaric, tudi dve članici ŽKK Cinkarna Celje. To sta Lea Bartelme in Blaža Čeh. Državni prvaki v futsalu brez zmage v Španiji Dobovec končal evropsko sezono na Majorki Slovenski državni prvak v futsalu Dobovec je nastopil na turnirju glavnega dela lige prvakov. Vknjižil je dva poraza. Boljša sta bila romunski United Galati s 3 :1 in branilka naslova Palma s 5 : 1. Na obeh tekmah je bil strelec za slovensko ekipo Denis Knežević. Naše moštvo lahko zelo obžaluje razplet obračuna z zagrebškim Dinamom. DEAN ŠUSTER Blaža in Lea v slovenski reprezentanci Lea Bartelme Blaža Čeh DŠ, foto: Andraž Purg mesto je premagala ekipo Breze s 3 : 1 in prvič po letu 2018 vrnila naslov v Celje. Najboljša v veteranski ligi pa je bila ekipa Turbine. Zanjo so igrali Mito Zeme, Sebastjan Grmovšek, Aleš Marolt, Roman Iskrač, Darijo Biščan, Bojan Markovič, Admir Filovič, Primož Jakopič, Mišo Bodiroža, Ismir Berbič in Marko Gobec. To moštvo je četrtič zapored prvak Laške lige. Za obe celjski ekipi, tako člansko kot veteransko, je igral Ismir Berbić, ki je prenehal z igranjem v članski ligi. V 1. slovenski nogo- metni ligi je zbral 23 nastopov v dresih Korotana in Zagorja. Ekipa Cinkarne je zmagala v Laški ligi. Zgoraj stojijo z leve Slaviša Kuzmanovič, Dejan Krljanović, Rade Jovanović, Dragan Mitrović, Go- ran Ninić in Mak Karabegović, v spodnji vrsti pa so Vid Vauh, Ismir Berbić, Mišo Bodiroža, Tadej Žagar Knez, Bojan Marković in Peter Ortar. (Foto: arhiv ekipe Cinkarna) Vanja Tanšek (s številko 9) je na Gorenjskem zabila tri gole. (Foto: Nik Jarh) Ekipa Dobovca na turnirju na Majorki (Foto: arhiv kluba) Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 44, 30. oktober 2024 ŠPORT Po dveh zmagah v evropskem pokalu in osvojeni točki v Ljubljani V nedeljo so tri celjska moštva igrala skoraj istočasno, zmagalo pa je le rokometno. Nogometaši so nenadejano klonili pri Kalcerju, hokejisti pa so v Alpski ligi mora- li priznati premoč Meranu. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so na povratni tekmi 2. kroga evropskega pokala v domači dvorani premagali Gračanico s 33 : 26. V naslednji krog so po še višji zmagi v Bosni in Hercegovini (35 : 43) napredovali s 15 goli razlike. DEAN ŠUSTER V dvorani Zlatorog so po- vedli s 4 : 1, nato se jim je ustavilo v napadu. Gostje so večkrat vodili za tri gole in šele ko je portugalski stra- teg Paulo Pereira zamenjal celotno postavo, je prišlo do preobrata in vodstva s 15 : 13 ob odmoru. »Potrebna bo pomoč s tribun« Tudi drugi del je bil precej izenačen, v končnici pa so pivovarji le močneje poho- dili plin in si ustvarili varno razliko. Pet golov je dosegel Luka Perić, po štiri so prispe- vali Žiga Mlakar, Alex Bognar in Filip Rakita: »V celoti gle- dano smo igrali odlično, toda na začetku tekme smo storili nekaj napak. Za nami sta dva zahtevna tedna. Sobotni derbi s Trimom bomo začeli samo- zavestno in z novo energijo. Težko bo, potrebovali bomo pomoč s tribun.« Na domači sceni so celjski rokometaši v tej sezoni zelo uspešni. »Naša ekipa je mlada, trener nam je vlil veliko mero samozavesti. Dajemo vse od sebe za celjski grb,« je končal Rakita, čigar težja poškodba kolena je na srečo preteklost. Navijači navdušili Lepo je bilo gledati in po- slušati navijače obeh klubov, ki so vzklikali imeni naspro- tnih ekip. Začeli so gostje iz Gračanice: »Celje, Celje …« Nekaj minut kasneje so Flo- rijani, ki so se že v soboto oddolžili za gostoljubnost s prve tekme, vrnili z: »Grača- nica, Gračanica …« Uroš Mi- ličević je dosegel dva gola, na prvi tekmi na severovzhodu BiH pa je bil najboljši strelec celjske ekipe s sedmimi za- detki: »Tam smo si priigrali varno razliko in ob manjšem Po dveh zmagah v evropskem pokalu in osvojeni točki v Ljubljani psihološkem pritisku v Celju smo z željo po hitrem dosega- nju zadetkov izgubljali žogo. Kljub temu smo zmagali z lepo prednostjo. Proti Trimu želimo nadaljevati z našim nizom brez porazov.« Trener Paulo Pereira je pri- znal: »Seveda lahko igramo precej bolje. Nismo imeli na voljo dovolj časa za regenera- cijo bolj obremenjenih igral- cev. Pri nekaterih se je videlo, da so v sredo v Ljubljani po- rabili veliko moči. Misli smo takoj preusmerili proti Trimu. Našim mladim fantom lahko navijači zelo pomagajo.« Žreb parov 3. kroga evrop- skega pokala, v katerem bo tekmovalo 32 ekip, poleg Ce- lja še tudi Ormož in Krka, je bil včeraj. Prve tekme bodo 23. in 24. novembra, povra- tne pa teden dni kasneje. »Prekrška ni bilo« Rokometaši Slovana in Ce- lja Pivovarne Laško so se v 9. krogu 1. slovenske lige razšli z neodločenim izidom 23 : 23. Celjani so zaostajali že za pet golov, končnica je bila zelo dramatična. Obeležila jo je izjemno sporna odločitev sodnikov Soka in Laha v ško- do »pivovarjev«. Kljub temu so imeli priložnost celo za zmago, a je sirena za nekaj desetink sekunde prehitela Oleksandra Onufrienka, ki je zatresel mrežo Slovana. V celjski ekipi je blestel An- draž Makuc z desetimi zadet- ki, a je slabo izpeljal zadnji protinapad. Po tri gole sta dodala Luka Perić in Tadej Mazej: »Sezono smo začeli neobremenjeni. Boj za naj- višja mesta se bo začel šele v mesecu marcu, a kljub temu je naša zaslužena točka pri Slovanu zelo pomembna. Na začetku smo bili neučinkovi- ti v napadu in zelo ›mehki‹ v obrambi. V drugem delu je bilo vse drugače.« V 57. mi- nuti je storil tako grob »faul«, da sta ga sodnika, o katerih govorijo, da sta najboljša na svetu, izključila za dve minu- ti in dosodila še sedemme- trovko. Je sploh šlo za prekr- šek? »Večkrat sem si ogledal posnetek. Ni bilo prekrška. Dotaknil sem se nasprotnika, nisem pa ga odrinil. Sodnika sta se odločila … Pravilno sta se odločila.« Morala bi sicer za dve mi- nuti izključiti Zobca, ki je neoviran žogo vrgel v obraz Gala Gaberška. Na posnetku je tudi dobro vidno, kako je nekaj minut prej Slatinek Jovičić povlekel Mazeja za dres in ga zrušil, potem pa se tudi sam vrgel na tla. So- dnika sta izključila oba. Toda isti sodniški par je »zablestel« že pred dvema sezonama na derbiju Celje – Trimo. Jovičić je grobo zaustavil Gala Mar- guča. Ta je takoj vstal, a storil ni nič. Začelo se je prerivanje. Sledili so štirje rdeči kartoni (tudi Marguču), po dva na vsaki strani, in sedemmetrov- ka. Kaj pa Jovičić? Ostal je ne- kaznovan, niti za dve minuti ni bil izključen. Tudi tedaj je bil delegat Robert Krašna. In tudi takrat je bil trener na- sprotnika Uroš Zorman. Se bo vse skupaj nadaljevalo? Bo predsednik RZS tudi na derbi v Celju prišel z rdečim šalom? Foto: Nik Jarh 34-letni Žiga Mlakar je še vedno prodoren kot mladenič. Tekmo sta si ogledali tudi sestri Anžič. Malce hudomušni stavek moramo popraviti. Desno je Alenka Potočnik Anžič, nekdanja slovenska košarkarska reprezentantka in kapetanka državnih prvakinj iz Celja, zdaj pa direktorica marketinga Hisense Europe Group. Levo je njena hči Ana Nuša Anžič, ka- petanka Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje. Z zadetkom z mesta zunanjega napadalca je prijetno presenetil krožni napadalec Celja, 204 centimetre visoki Kolumbijec Jesus Hurtado. Luka Perić je bil najboljši strelec Celja, vratar Gračanice Harun Mešinović pa je s kar 11 obrambami v prvem pol- času zaustavljal nalete gostiteljev. Doma škandalozno, v »Evropi« brez težav Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 44, 30. oktober 2024 ŠPORT Nogometaši Celja so v 2. krogu konferenčne lige na do- mači zelenici premagali turški Istanbul Bašakšehir s 5 : 1. Po prvem polčasu so vodili s 3 : 0 in tri tisoč obiskovalcev je bilo navdušenih. Po zgodovinski prvi zmagi v glavnih delih evropskih tekmovanj ima Celje zdaj tri točke. DEAN ŠUSTER Branilec Damjan Vukliše- vić je dobro povzel dogajanje: »Potrebovali smo deset do pet- najst minut, da smo spoznali slog igre nasprotnika. Potem je bilo vse po naših notah. Odigrali smo skoraj popolno tekmo. Imamo lepo popotnico za naslednje tekme.« »Še bomo osvajali točke« Najbrž je imel v mislih zgolj tekme v evropskem tekmova- nju, kajti naslednja postaja v 1. SNL ni prinesla uspeha. Dva gola je proti Bašakšehirju dosegel Armandas Kučis, po enega so dodali Tamar Sve- tlin, Ivan Brnić in Svit Sešlar: »Zmagali smo s 5 : 1, lahko bi bilo tudi 10 : 1 glede na naše stoodstotne priložnosti. Odi- grali smo izvrstno. Zmagati s tako visokim rezultatom na prvi domači evropski tekmi – nič ni lepšega.« Četrtkova predstava je bila povsem dru- gačna kot v prvem krogu na gostovanju na Portugalskem proti Vitoriji: »V Guimaraesu smo resnično trpeli, portugal- ska ekipa je bila precej boljša. Tokrat pa smo mi dokazali, da smo lahko za razred bolj- ši od tekmeca v konferenčni ligi. Verjamem, da bomo še osvajali točke v letošnji ligi.« Rozman preprečil 0 : 1 Pred 27 leti je prav Svitov oče, dolgoletni kapetan Si- mon Sešlar dosegel prvi gol za svoj matični klub v evrop- skih pokalih. To mu je uspe- lo v mesecu juniju leta 1997 proti – Turkom. Tedaj je na celjski Skalni kleti v pokalu Intertoto gostovala Antalya in uspela izenačiti (1 : 1). Varo- vance trenerja Alberta Riere čakajo še štiri tekme. Najprej bodo v 3. krogu 7. novembra gostovali v Sevilli pri Betisu. Nato bodo 28. novembra go- stili poljsko Jagiellonio, ko bo najbrž vzhodna tribuna celjskega stadiona končno polna (morda že v nedeljo proti Olimpiji). Na odlično pripravljeni zelenici so v če- trtek prvi zapretili Turki, Pel- kas se je že v tretji minuti po nezbranosti v celjski obrambi sam znašel pred Matjažem Rozmanom, ki pa se je izje- mno odzval. Na srečo, kajti tekma bi se lahko zapeljala v povsem drugo smer. Vse, kar je sledilo, je bilo po celjskih notah. Siti v Domžalah Taktika Alberta Riere se je izkazala za brezhibno. Njego- vi varovanci so imeli manj kot tretjino igralnega časa žogo v LESTVICA 1. SNL OLIMPIJA 13 841 21:5 28 MARIBOR 13 742 25:11 25 KOPER 13 724 17:10 23 CELJE 13 724 26:22 23 BRAVO 13 544 19:14 19 MURA 13 535 16:16 18 KALCER 13 526 17:16 17 PRIMORJE 13 517 15:24 16 NAFTA 13 229 9:24 8 DOMŽALE 13 121 07 :305 Nedaleč ob blagajne je stalo nekaj fantov v klubski opremi in ponujalo vstopnice. Ali so jih prodajali ali ne, ne vemo. Mimo je prišlo dekletce z dvema vstopnica- ma, pa sem jo vprašal, za koliko evrov proda eno. »Za nič evrov,« je prisrčno odgovorila. Pred gostinskima lokaloma so znani in neznani ponujali brezplačne vsto- pnice. V šopih so jih imeli. Mimoidoči je celo vprašal: »A je tudi pivo zastonj?« Pred vhodom na stadion sem zagledal nekaj vstopnic, ki so mokre ležale na tleh. Bašakšehirju dali pet golov, od Kalcerja dobili štiri Podvigu s Turki sledil polom v Domžalah Predstavniki navijaške skupine Celjski grofje so se zbrali v rekordnem številu v zadnjem obdobju. V izdihljajih obračuna je Svita Sešlarja (desno) zamenjal Luka Bobičanec. Igralci turške ekipe so se obnašali vzvišeno, tudi do sodnika, kar se jim je maščevalo. Litovec Armandas Kučis je pretrpel vse udarce, nekaj jih je tudi znal vrniti. Albert Riera je kar poplesaval od radosti. Izidi 13. kroga v 1. SNL: Primorje – Nafta 1 : 1, Mura – Maribor 1 : 1, Koper – Bravo 3 : 2, Kalcer Radomlje – Celje 4 : 2 in Olimpija – Domžale 3 : 0. svoji posesti, a so dosegli pet golov. Težko je preveriti, a po učinkovitosti so glede na dani čas z žogo med vodilnimi na svetu. Če bi res dosegli deset zadetkov, kar je omenjal Se- šlar, pa bi bili »svetovni pr- vaki«. Španec je vse skupaj pokvaril z izjavo, da ni zado- voljen, ker je njegovo moštvo prejelo zadetek. Podobne teme ni omenjal v nedeljo, ko je njegovo moštvo štirikrat zagledalo žogo v svoji mreži. »Popolnoma zaslužena zmaga Radomelj. Ko ni pravega pole- ta, je težko osvojiti točke pro- ti komurkoli. Tekmecem smo ponudili preveč priložnosti in skoraj vsako so izkoristili ter kaznovali naše napake. Naša predstava je bila preslaba za kakšno točko,« je bil iskren strelec prvega gola za Celje Mario Kvesić. Po odličnem strelu Sešlarja so Celjani po- vedli še drugič, nato pa so v zadnje pol ure prejeli tri za- detke. Riera je dejal, da so bili premalo lačni za zmago, zato je jezen, kajti morda bodo prav te tri točke zmanjkale za naslov prvaka. Celje bo danes v pokalnem tekmova- nju gostovalo pri nižjeligašu Hodošu. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 44, 30. oktober 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! Kulturne prireditve SREDA, 30. 10. 17.00 Galerija Velenje konStruktivno naprej Voden ogled intermedijske razstave 20.00 Dvorana Golovec Celje Neda Ukraden, Grupa Vigor, Lima Len, Skater Zabava ob noči čarovnic ČETRTEK, 31. 10. 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Trubarjeva nočna mora Plesno-gledališka predstava z led-rekviziti skupine Hoops dance, likovno-literarna ustvarjalnica s poslikavo obraza in ples 21.30 Celjski mladinski center MCC Halloween rave: RotorMotor Koncert PETEK, 1. 11. 21.00 eMCe plac Velenje Oktoberfestič: Grave with RotorMotor Koncert SOBOTA, 2. 11. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia – mesto pod mestom Javno vodstvo po razstavi 17.00 Fontana piv Zeleno zlato Žalec Zaključek sezone fontane piv s skupino Ave NEDELJA, 3. 11. 19.30 Gledališče Zarja Celje Serina Descu: Žabe Komedija Koroškega deželnega teatra PONEDELJEK, 4. 11. 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Svoboda ustvarjanja Odprtje likovne razstave TOREK, 5. 11. 17.00 Hiša generacij Laško Prijazna misel, prijazni ljudje Recital pesmi in misli ljubiteljskih piscev občine Laško 19.19 Knjižnica Velenje Slovenci: naši davni predniki Predstavitev knjige Boruta Koruna 19.30 Kulturni center Laško Klemen Slakonja & Small band Koncert 19.30 Dom kulture Velenje Tam, v vrtu Modna instalacija Draž in Zvočno-gibalna predstava Urške Centa in Domna Novaka SREDA, 6. 11. 17.00 Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina Ples barv Odprtje likovne razstave del Vojka Kumra 19.00 Zdravilišče Laško Samostojni koncert MePZ Jesen z Niko Deželak 19.30 Gledališče Celje Emil Filipčič: Veselja dom Abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Avla Doma svetega Jožefa Celje Sprehod skozi življenje Odprtje razstave slik nedavno preminulega ustvarjalca Jureta Godca Druge prireditve SREDA, 30. 10. 7.00 do 16.00 Farmin, Trg mladosti 6 Velenje Brezplačne počitniške aktivnosti za otroke 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 10.00 do 12.00 Hiša generacij Laško Ustvarjalne počitnice s Hišo generacij Laško 10.00 do 12.00 Galerija Velenje Lampijončki jeseni Brezplačne počitniške likovne delavnice za otroke 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Denar, sveta vladar Predstavitev prenovljene Hermanove banke, igra vlog v banki in ustvarjalnica; počitniško druženje 10.00 Vila Rožle Velenje Jesenski počitniški Živ- žav 10.00 in 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Jesenska počitniška ustvarjalnica z Majdo Za otroke od 4. do 8. leta 11.00 Tehnopark Celje Čarovniška akademija Delavnica, tudi v četrtek ob istem času 17.00 do 21.00 Grad Podsreda Strašljiva noč na Gradu Podsreda Sprehod skozi zatemnjeni grad, pripovedovanje strašnih zgodb, strašljive grajske ustvarjalnice … ČETRTEK, 31. 10 10.00 do 13.00 Celjski mladinski center Hokus Pokus … Čarovniške vragolije, delavnice … 10.30 Tehnopark Celje Izdelaj Halloween svečo Delavnica 11.00 Prireditveni prostor pri grobovih 100 frankolovskih žrtev na Stranicah Žalna slovesnost ob Dnevu spomina na mrtve Možen ogled spominske sobe »100 frankolovskih žrtev« 12.00 do 18.00 Celjski grad Čarovniški dan za otroke Poslikava obraza, branje z dlani, obisk Čarovnice Kirade 14.00 eMCe plac Velenje Reause: Izrezovanje buč – bučna scena 16.00 in 17.00 Celjski grad Viteški podvigi in Veronikine čarovniške muhe Vodenja 18.00 Pri Sončnici, ob športnem igrišču Levec Noč čarovnic Animacija otrok s peko penic in čarobnimi napitki 18.00 Športni park Rifnik Noč čarovnic –keltsko novo leto 19.00 do 22.00 Celjski grad Noč čarovnic (+12 let) 19.00 Krčma TamKoUčiri Celje Tradicionalna noč čarovnic 21.00 MC Patriot Slovenske Konjice Glasbeni labirint@ Halloween PETEK, 1. 11. 8.00 Centralni spomenik žrtvam NOB v Šmartnem ob Paki Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve 9.00 Spomenik pred Kulturnim centrom Laško Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve 10.00 Pokopališče v Zgornji Rečici pri Laškem Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve 12.00 Dom krajanov Marija Gradec Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve 12.30 Spomenik žrtvam NOB Vrh nad Laškim Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve SOBOTA, 2. 11. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 9.00 Zgornja ploščad pri TIC-u Laško Pohod po nekdanjih trških mejah Laškega in razstava 10 let pohodov Po laških poteh 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo 10.00 do 12.00 Rokodelski center Rogatec Kiparska delavnica Vodi: Bojana Križanec 13.00 do 15.00 Muzej na prostem Rogatec Pišemo z gosjim peresom in na pisalni stroj Delavnica za otroke 21.00 Celjski mladinski center Break the Silence 20 Nastop glasbenih skupin NEDELJA, 3. 11. 10.00 Avtobusna postaja Polana, Jurklošter Pohod po poteh Jurkloštra 13.00 Igrišče pri Fontani piv Zeleno zlato Žalec Skupinske igre z otroki 14.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo 19.00 Šmocl Laško Skatepunkčina!: Rebuke(Swe), Nonthewiser (Swe), Harry (Slo) Koncert PONEDELJEK, 4. 11. 10.00 do 12.00 Dvorana Centra Nova Velenje Velenje pleše Plesna delavnica 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Vsak teden od ponedeljka do četrtka: pomoč pri učenju in domačih nalogah, družabne in interaktivne igre … TOREK, 5. 11. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Kamenčki sreče in prijateljstva Ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna Vodi: Kata Laštro SREDA, 6. 11. 7.00 Hiša generacij Laško Kleklanje 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Vrtiljak čustev Hermanova otroška ustvarjalnica 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 16.30 Laška hiša Mlinci, mlinci, mlinci Delavnica izdelave domačih mlincev 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična joga 18.00 Sejna soba Občine Tabor Predavanje pranoterapevta Tomislava Brumca 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Iz Štajerskega Triglava na Triglav Potopisno predavanje Helene Fric Križanec 18.00 Knjižnica Velenje Želodec zahteva komunikacijo s stvarstvom Predavala bosta Rajko Škarič in Adriana Dolinar 19.00 Občinska knjižnica Žalec S konji po Altaju Potopisno predavanje Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega mu- zeja Celje, Obtežilniki za papir, spregledana steklarska dedišči- na Slovenije; do konca leta 2024 Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Jupiter – ljubimec; do konca leta 2024, Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do konca leta 2024 Muzej novejše zgodovine Ce- lje: spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Celje: Prišla bo smrt in imela bo tvoje oči, razstava fotografa Gorana Bertoka; do 8. 12. Galerija Božena Celje: občasna fotografska razstava Vrnitev Ma- rije Braut; do 31. 10 Likovni salon Celje: Modri sev, mednarodna skupinska razsta- va; do 17. 11 Drevesna hiša, mestni gozd Ce- lje: Gozdne zgodbe 2, razstava ilustracij Nee Likar, do 31. 10. Galerija Zgornji trg Šentjur: Ipavčeva paleta VIII – Domov, razstava del likovno-kiparske kolonije; do 29. 11. Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina: Barvni zapisi, likovna razstava dr. Tiho- mirja Ratkajca; do 3. 11. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 30. 11. Galerija Velenje: konStruktivno naprej, intermedijska razstava; do 2. 11. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Maček Muri in Muca maca (1984 - …), gostu- joča fotografsko-dokumentarna razstava; do 7. 11.; Atrij: razsta- va ob 30. obletnici Šaleškega muzejskega in zgodovinskega društva; do 30. 11.; Rondela Velenjskega gradu: Venček inti- mnosti, skrinja pravil in duhovi na pragu: Nevestina bala skozi čas; do 30. 11. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 31. 12. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razsta- va najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 11. F-bunker, fotografsko-fi lmska galerija: Srebrni vrt Grilove domačije, fotografska razstava litovske fotografi nje Emilije Pe- trauskiene; do 14. 11. Podhod pri Vili Bianci: Mesto se spominja, fotografska razsta- va; do 30. 11. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Ko iz knjig zadiši po kavi …, razstava knjig; do 30. 11.; Promenada: razstava o ži- vljenju in delu Rudolfa Maistra, v sodelovanju z Zvezo društev generala Maistra in Šaleškim društvom »general Maister« Ve- lenje; do 30. 11.; Sončna stena: Svet fi lma in glasbe v risbah Lidije Zagoričnik; do 30. 11.; Mladinska soba: Barva, oblika, črta in pika, razstava likovnih del učencev OŠ Gustava Šiliha Velenje; do 30. 11.; Steklena dvojčka: Bralci meseca: Sloven- sko društvo Hospic, člani dru- štva; do 30. 11.; Otroški oddelek: Jesensko listje, kam hitiš?, izbor aktualnega gradiva za otroke in mladino; do 30. 11.; Že berem in pišem, izbor gradiva iz sve- ta branja in pisanja; do 30. 11.; Barve otroških pravic in dolžno- sti. Ustvarjamo za boljši jutri., razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 30. 11.; Preddverje: Knjiga je bila vseeno boljša!, izbor knjig s fi lmsko različico; do 30. 11.; Domoznansko raz- stavišče: Maribor na starih foto- grafi jah v obdobju Maistrovega prevzema oblasti, razstava iz zbirke Janeza Osetiča; do 30. 11. Muzej premogovništva Slo- venije Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis nara- ve avtorice Kate Laštro; do de- cembra; Črna garderoba: Slike, likovno združenje Čakovec; do decembra; Podzemni del mu- zeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulp- tur; do decembra; Ligijev salon – jamski del salona: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poredoš in Stojan Špegel; do 31. 12.; Mu- zejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12. Avla Mestne občine Velenje: Z roko v roki – korak pred rakom, predstavitev aktivnosti Društva za boj proti raku velenje; do 11. 11. Galerija eMCe plac Velenje: OktoberfestiĆ – je pivce res za živce?; do 14. 11. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Anton Ajnik, pregledna raz- stava likovnih del člana Društva šaleških likovnikov; do 12. 11. Pošta Velenje: Pikin festival in Pika v fi lateliji, fi latelistična raz- stava Koroškega fi latelističnega društva in Festivala Velenje; do 30. 11. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 44, 30. oktober 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Za vedno v spominu boš ostal, hvala, ker svoje darove si nam dal. Končale so se naše skupne poti, sedaj si na poti v večnosti. Današnji trenutek bolečine bo čez čas postal le še boleč spomin … ZAHVALA K večnemu miru je odšel mož, ati, dedi in brat FRANCI KOROŠEC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, stiske rok in objeme ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Antonu Pergerju, go- spodu škofu Slavku Lipovšku, gospodu župniku Mateju Jakopiču, gospodu župniku Bogdanu Kolarju in diakonu Karliju Brezovšku za lep pogrebni obred. Iskrena hvala vsem molitvenikom in vsem, ki ste sodelovali pri moli- tvah, govornicama Stanki in Emiliji za besede slovesa, Tomažu Adamiču in Tomažu Marčiču za odigrano Tišino in pogrebni službi Raj. Posebej se zahvaljujemo cerkvenemu mešanemu pevske- mu zboru in moškemu pevskemu zboru. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi 579 CELEIA - MESTO POD MESTOM JAVNO VODSTVO SOBOTA, 2. n Ovem Ber 2024, OB 11.00, Knež ji dv Or . VSTOpnin A: 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - PETEK 10.00 - 16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 PONEDELJEK, ZAPRTO NEDELJA, PRAZNIKI Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! Smrti Celje Umrli so: Marija KRPAN iz Celja, 92 let, Frančiška BER- GLEZ iz Ljubnega ob Savi- nji, 94 let, Zdenko PLAZAR iz Celja, 67 let, Alojz KOK iz Vinske Gorice, 81 let, Ivan PODVRŠNIK iz Celja, 78 let, Veljko JURAK iz Celja, 68 let, STROJI PRODAM HOBELNI stroj s »cirkularjem« in mlin za žito Kladivar prodam. Telefon 041 578-046. 578 ELEKTROMOTOR z reduktorjem (mešalec mesa) in kompletno os za traktorsko prikolico prodam. Telefon 031 798-375. 580 ELEKTRIČNI turbo sesalnik listja, na štirih ko- lesih, nov, prodam. Telefon 041 629-644. 581 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, rjave, brezove, rdeče, triko- lor in zelenojajčne, prodamo in dostavi- mo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n KOKOŠI nesnice, rjave, črne in grahaste, možna dostava, že v nesnosti, prodam. Telefon 051 720-294. p KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p PODARIM PSIČKE manjše rasti podarim. Telefon 051 214-033. 577 OSTALO PRODAM DRVA, kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p BI-PEDALER prodam za 60 EUR. Telefon 041 266-322. 582 BUKOVA drva, razrezana ali metrska, z do- stavo, v okolici Celja, Vojnika in Šentjurja, prodam. Telefon 070 360-551. 584 Vsak ponedeljek ob 11:20 na Radiu Celje Poroke Žalec Poročili so se: Tamara TOMŠIČ iz Podvina in Ni- cholas Frank CRANDRALL iz Amerike ter Ana RIBIČ iz Zgornjih Roj in Jonas HEN- GER iz Žalca. Ivan CENE iz Celja, 81 let, Ana PETECIN iz Vojnika, 96 let, Emilijana Milena ŠUNKO iz Celja, 91 let, in Elizabeta Marta HOČEVAR iz Celja, 86 let. Šentjur Umrli so: Alja HRIBERNIK iz Hruševca, 21 let, Matilda ŠPOLJAR iz Košnice, 93 let, in Martin PAJEK s Planinskega Vrha, 68 let. Velenje Umrli so: Tomislav PANIĆ iz Velenja, 68 let, Jožefa GRO- BELNIK iz Velenja, 88 let, in Milan ROŽIČ iz Velenja, 61 let. Žalec Umrli so: Adolf COKAN iz Velike Pirešice, 81 let, Ida OCVIRK iz Dolenje vasi, 89 let, in Marjan ZAGOŽEN iz Podvina. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 44, 30. oktober 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! Kulturne prireditve SREDA, 30. 10. 17.00 Galerija Velenje konStruktivno naprej Voden ogled intermedijske razstave 20.00 Dvorana Golovec Celje Neda Ukraden, Grupa Vigor, Lima Len, Skater Zabava ob noči čarovnic ČETRTEK, 31. 10. 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Trubarjeva nočna mora Plesno-gledališka predstava z led-rekviziti skupine Hoops dance, likovno-literarna ustvarjalnica s poslikavo obraza in ples 21.30 Celjski mladinski center MCC Halloween rave: RotorMotor Koncert PETEK, 1. 11. 21.00 eMCe plac Velenje Oktoberfestič: Grave with RotorMotor Koncert SOBOTA, 2. 11. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia – mesto pod mestom Javno vodstvo po razstavi 17.00 Fontana piv Zeleno zlato Žalec Zaključek sezone fontane piv s skupino Ave NEDELJA, 3. 11. 19.30 Gledališče Zarja Celje Serina Descu: Žabe Komedija Koroškega deželnega teatra PONEDELJEK, 4. 11. 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Svoboda ustvarjanja Odprtje likovne razstave TOREK, 5. 11. 17.00 Hiša generacij Laško Prijazna misel, prijazni ljudje Recital pesmi in misli ljubiteljskih piscev občine Laško 19.19 Knjižnica Velenje Slovenci: naši davni predniki Predstavitev knjige Boruta Koruna 19.30 Kulturni center Laško Klemen Slakonja & Small band Koncert 19.30 Dom kulture Velenje Tam, v vrtu Modna instalacija Draž in Zvočno-gibalna predstava Urške Centa in Domna Novaka SREDA, 6. 11. 17.00 Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina Ples barv Odprtje likovne razstave del Vojka Kumra 19.00 Zdravilišče Laško Samostojni koncert MePZ Jesen z Niko Deželak 19.30 Gledališče Celje Emil Filipčič: Veselja dom Abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Avla Doma svetega Jožefa Celje Sprehod skozi življenje Odprtje razstave slik nedavno preminulega ustvarjalca Jureta Godca Druge prireditve SREDA, 30. 10. 7.00 do 16.00 Farmin, Trg mladosti 6 Velenje Brezplačne počitniške aktivnosti za otroke 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 10.00 do 12.00 Hiša generacij Laško Ustvarjalne počitnice s Hišo generacij Laško 10.00 do 12.00 Galerija Velenje Lampijončki jeseni Brezplačne počitniške likovne delavnice za otroke 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Denar, sveta vladar Predstavitev prenovljene Hermanove banke, igra vlog v banki in ustvarjalnica; počitniško druženje 10.00 Vila Rožle Velenje Jesenski počitniški Živ- žav 10.00 in 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Jesenska počitniška ustvarjalnica z Majdo Za otroke od 4. do 8. leta 11.00 Tehnopark Celje Čarovniška akademija Delavnica, tudi v četrtek ob istem času 17.00 do 21.00 Grad Podsreda Strašljiva noč na Gradu Podsreda Sprehod skozi zatemnjeni grad, pripovedovanje strašnih zgodb, strašljive grajske ustvarjalnice … ČETRTEK, 31. 10 10.00 do 13.00 Celjski mladinski center Hokus Pokus … Čarovniške vragolije, delavnice … 10.30 Tehnopark Celje Izdelaj Halloween svečo Delavnica 11.00 Prireditveni prostor pri grobovih 100 frankolovskih žrtev na Stranicah Žalna slovesnost ob Dnevu spomina na mrtve Možen ogled spominske sobe »100 frankolovskih žrtev« 12.00 do 18.00 Celjski grad Čarovniški dan za otroke Poslikava obraza, branje z dlani, obisk Čarovnice Kirade 14.00 eMCe plac Velenje Reause: Izrezovanje buč – bučna scena 16.00 in 17.00 Celjski grad Viteški podvigi in Veronikine čarovniške muhe Vodenja 18.00 Pri Sončnici, ob športnem igrišču Levec Noč čarovnic Animacija otrok s peko penic in čarobnimi napitki 18.00 Športni park Rifnik Noč čarovnic –keltsko novo leto 19.00 do 22.00 Celjski grad Noč čarovnic (+12 let) 19.00 Krčma TamKoUčiri Celje Tradicionalna noč čarovnic 21.00 MC Patriot Slovenske Konjice Glasbeni labirint@ Halloween PETEK, 1. 11. 8.00 Centralni spomenik žrtvam NOB v Šmartnem ob Paki Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve 9.00 Spomenik pred Kulturnim centrom Laško Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve 10.00 Pokopališče v Zgornji Rečici pri Laškem Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve 12.00 Dom krajanov Marija Gradec Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve 12.30 Spomenik žrtvam NOB Vrh nad Laškim Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve SOBOTA, 2. 11. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 9.00 Zgornja ploščad pri TIC-u Laško Pohod po nekdanjih trških mejah Laškega in razstava 10 let pohodov Po laških poteh 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo 10.00 do 12.00 Rokodelski center Rogatec Kiparska delavnica Vodi: Bojana Križanec 13.00 do 15.00 Muzej na prostem Rogatec Pišemo z gosjim peresom in na pisalni stroj Delavnica za otroke 21.00 Celjski mladinski center Break the Silence 20 Nastop glasbenih skupin NEDELJA, 3. 11. 10.00 Avtobusna postaja Polana, Jurklošter Pohod po poteh Jurkloštra 13.00 Igrišče pri Fontani piv Zeleno zlato Žalec Skupinske igre z otroki 14.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo 19.00 Šmocl Laško Skatepunkčina!: Rebuke(Swe), Nonthewiser (Swe), Harry (Slo) Koncert PONEDELJEK, 4. 11. 10.00 do 12.00 Dvorana Centra Nova Velenje Velenje pleše Plesna delavnica 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Vsak teden od ponedeljka do četrtka: pomoč pri učenju in domačih nalogah, družabne in interaktivne igre … TOREK, 5. 11. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Kamenčki sreče in prijateljstva Ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna Vodi: Kata Laštro SREDA, 6. 11. 7.00 Hiša generacij Laško Kleklanje 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Vrtiljak čustev Hermanova otroška ustvarjalnica 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 16.30 Laška hiša Mlinci, mlinci, mlinci Delavnica izdelave domačih mlincev 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična joga 18.00 Sejna soba Občine Tabor Predavanje pranoterapevta Tomislava Brumca 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Iz Štajerskega Triglava na Triglav Potopisno predavanje Helene Fric Križanec 18.00 Knjižnica Velenje Želodec zahteva komunikacijo s stvarstvom Predavala bosta Rajko Škarič in Adriana Dolinar 19.00 Občinska knjižnica Žalec S konji po Altaju Potopisno predavanje Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega mu- zeja Celje, Obtežilniki za papir, spregledana steklarska dedišči- na Slovenije; do konca leta 2024 Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Jupiter – ljubimec; do konca leta 2024, Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do konca leta 2024 Muzej novejše zgodovine Ce- lje: spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Celje: Prišla bo smrt in imela bo tvoje oči, razstava fotografa Gorana Bertoka; do 8. 12. Galerija Božena Celje: občasna fotografska razstava Vrnitev Ma- rije Braut; do 31. 10 Likovni salon Celje: Modri sev, mednarodna skupinska razsta- va; do 17. 11 Drevesna hiša, mestni gozd Ce- lje: Gozdne zgodbe 2, razstava ilustracij Nee Likar, do 31. 10. Galerija Zgornji trg Šentjur: Ipavčeva paleta VIII – Domov, razstava del likovno-kiparske kolonije; do 29. 11. Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina: Barvni zapisi, likovna razstava dr. Tiho- mirja Ratkajca; do 3. 11. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 30. 11. Galerija Velenje: konStruktivno naprej, intermedijska razstava; do 2. 11. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Maček Muri in Muca maca (1984 - …), gostu- joča fotografsko-dokumentarna razstava; do 7. 11.; Atrij: razsta- va ob 30. obletnici Šaleškega muzejskega in zgodovinskega društva; do 30. 11.; Rondela Velenjskega gradu: Venček inti- mnosti, skrinja pravil in duhovi na pragu: Nevestina bala skozi čas; do 30. 11. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 31. 12. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razsta- va najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 11. F-bunker, fotografsko-fi lmska galerija: Srebrni vrt Grilove domačije, fotografska razstava litovske fotografi nje Emilije Pe- trauskiene; do 14. 11. Podhod pri Vili Bianci: Mesto se spominja, fotografska razsta- va; do 30. 11. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Ko iz knjig zadiši po kavi …, razstava knjig; do 30. 11.; Promenada: razstava o ži- vljenju in delu Rudolfa Maistra, v sodelovanju z Zvezo društev generala Maistra in Šaleškim društvom »general Maister« Ve- lenje; do 30. 11.; Sončna stena: Svet fi lma in glasbe v risbah Lidije Zagoričnik; do 30. 11.; Mladinska soba: Barva, oblika, črta in pika, razstava likovnih del učencev OŠ Gustava Šiliha Velenje; do 30. 11.; Steklena dvojčka: Bralci meseca: Sloven- sko društvo Hospic, člani dru- štva; do 30. 11.; Otroški oddelek: Jesensko listje, kam hitiš?, izbor aktualnega gradiva za otroke in mladino; do 30. 11.; Že berem in pišem, izbor gradiva iz sve- ta branja in pisanja; do 30. 11.; Barve otroških pravic in dolžno- sti. Ustvarjamo za boljši jutri., razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 30. 11.; Preddverje: Knjiga je bila vseeno boljša!, izbor knjig s fi lmsko različico; do 30. 11.; Domoznansko raz- stavišče: Maribor na starih foto- grafi jah v obdobju Maistrovega prevzema oblasti, razstava iz zbirke Janeza Osetiča; do 30. 11. Muzej premogovništva Slo- venije Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis nara- ve avtorice Kate Laštro; do de- cembra; Črna garderoba: Slike, likovno združenje Čakovec; do decembra; Podzemni del mu- zeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulp- tur; do decembra; Ligijev salon – jamski del salona: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poredoš in Stojan Špegel; do 31. 12.; Mu- zejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12. Avla Mestne občine Velenje: Z roko v roki – korak pred rakom, predstavitev aktivnosti Društva za boj proti raku velenje; do 11. 11. Galerija eMCe plac Velenje: OktoberfestiĆ – je pivce res za živce?; do 14. 11. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Anton Ajnik, pregledna raz- stava likovnih del člana Društva šaleških likovnikov; do 12. 11. Pošta Velenje: Pikin festival in Pika v fi lateliji, fi latelistična raz- stava Koroškega fi latelističnega društva in Festivala Velenje; do 30. 11. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 44, 30. oktober 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Za vedno v spominu boš ostal, hvala, ker svoje darove si nam dal. Končale so se naše skupne poti, sedaj si na poti v večnosti. Današnji trenutek bolečine bo čez čas postal le še boleč spomin … ZAHVALA K večnemu miru je odšel mož, ati, dedi in brat FRANCI KOROŠEC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, stiske rok in objeme ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Antonu Pergerju, go- spodu škofu Slavku Lipovšku, gospodu župniku Mateju Jakopiču, gospodu župniku Bogdanu Kolarju in diakonu Karliju Brezovšku za lep pogrebni obred. Iskrena hvala vsem molitvenikom in vsem, ki ste sodelovali pri moli- tvah, govornicama Stanki in Emiliji za besede slovesa, Tomažu Adamiču in Tomažu Marčiču za odigrano Tišino in pogrebni službi Raj. Posebej se zahvaljujemo cerkvenemu mešanemu pevske- mu zboru in moškemu pevskemu zboru. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi 579 CELEIA - MESTO POD MESTOM JAVNO VODSTVO SOBOTA, 2. n Ovem Ber 2024, OB 11.00, Knež ji dv Or . VSTOpnin A: 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - PETEK 10.00 - 16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 PONEDELJEK, ZAPRTO NEDELJA, PRAZNIKI Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! Smrti Celje Umrli so: Marija KRPAN iz Celja, 92 let, Frančiška BER- GLEZ iz Ljubnega ob Savi- nji, 94 let, Zdenko PLAZAR iz Celja, 67 let, Alojz KOK iz Vinske Gorice, 81 let, Ivan PODVRŠNIK iz Celja, 78 let, Veljko JURAK iz Celja, 68 let, STROJI PRODAM HOBELNI stroj s »cirkularjem« in mlin za žito Kladivar prodam. Telefon 041 578-046. 578 ELEKTROMOTOR z reduktorjem (mešalec mesa) in kompletno os za traktorsko prikolico prodam. Telefon 031 798-375. 580 ELEKTRIČNI turbo sesalnik listja, na štirih ko- lesih, nov, prodam. Telefon 041 629-644. 581 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, rjave, brezove, rdeče, triko- lor in zelenojajčne, prodamo in dostavi- mo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n KOKOŠI nesnice, rjave, črne in grahaste, možna dostava, že v nesnosti, prodam. Telefon 051 720-294. p KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p PODARIM PSIČKE manjše rasti podarim. Telefon 051 214-033. 577 OSTALO PRODAM DRVA, kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p BI-PEDALER prodam za 60 EUR. Telefon 041 266-322. 582 BUKOVA drva, razrezana ali metrska, z do- stavo, v okolici Celja, Vojnika in Šentjurja, prodam. Telefon 070 360-551. 584 Vsak ponedeljek ob 11:20 na Radiu Celje Poroke Žalec Poročili so se: Tamara TOMŠIČ iz Podvina in Ni- cholas Frank CRANDRALL iz Amerike ter Ana RIBIČ iz Zgornjih Roj in Jonas HEN- GER iz Žalca. Ivan CENE iz Celja, 81 let, Ana PETECIN iz Vojnika, 96 let, Emilijana Milena ŠUNKO iz Celja, 91 let, in Elizabeta Marta HOČEVAR iz Celja, 86 let. Šentjur Umrli so: Alja HRIBERNIK iz Hruševca, 21 let, Matilda ŠPOLJAR iz Košnice, 93 let, in Martin PAJEK s Planinskega Vrha, 68 let. Velenje Umrli so: Tomislav PANIĆ iz Velenja, 68 let, Jožefa GRO- BELNIK iz Velenja, 88 let, in Milan ROŽIČ iz Velenja, 61 let. Žalec Umrli so: Adolf COKAN iz Velike Pirešice, 81 let, Ida OCVIRK iz Dolenje vasi, 89 let, in Marjan ZAGOŽEN iz Podvina. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 44, 30. oktober 2024 INFORMACIJE Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: Naročnino bom plačeval: mesečno Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) Podpis: na 3 mesece na 6 mesecev letno E-naslov: S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: www.novitednik.si/postanite-narocnik NAROČILNICA ZA NT &RC, d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje SET 3 POSOD AMAZON Nizka kozica 16 cm, 1,5 l, s stekleno pokrovko Nizka kozica 20 cm, 2,75 l, s stekleno pokrovko Visoka kozica 20 cm, 4 l, s stekleno pokrovko Informacije in naročila: narocnine@nt-rc.si, telefon: 03 422 51 71, www.novitednik.si.svet24.si/postanite-narocnik. Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje www.svetposode.si To pa še ni vse! Med vsemi obstoječimi naročniki bomo izžrebali 10 prejemnikov setov posod. SET TREH POSOD ZA VSE NOVE NAROČNIKE NOVEGA TEDNIKA Naročniška akcija bo trajala do razdelitve posod oz. do 31. 12. 2024. Nagrade tudi za obstoječe naročnike Nagradili smo zvestobo V novi akciji Novega tednika vsakdo, ki pos- tane naš naročnik, prejme set treh kuhinjskih posod. A ker nikoli ne pozabimo tudi na naše zveste naročnike, smo med njimi pretekli teden izžrebali pet srečnežev, ki so prav tako prejeli tri praktične rdeče posode podjetja Svet posode. S tremi nagrajenkami smo tudi poklepetali o tem, kaj najraje berejo v našem časopisu in kako dolgo so nanj že naročene. Zdenka Šega iz Žalca »Naročnica Novega tednika sem že dolgo, približno 20 let,« je povedala Zdenka Šega. Najraje bere Kroniko, prav ji pridejo tudi oglasi za službo. »Seznanjena sem z vsemi informacijami, ki se dogajajo v mojem okolju,« je povedala. Marija Polšak iz Loke pri Žusmu Marija Polšak je na Novi tednik naročena že 16 let. »Vedno prelistam Kroniko in osmrtnice, poleg tega rada berem tudi o drugih stvareh, ki se dogajajo v naših kra- jih,« je povedala. Kot prebivalka Loke pri Žusmu si želi, da bi v časopisu kdaj prebrala še kaj o svojem kraju. Marija Rojc iz Celja »Na Novi tednik sem naročena že zelo dolgo,« je pove- dala Celjanka Marija Rojc. »Brati je treba. Preberem vse v časopisu,« je povedala. Marija nas je presenetila tudi z odličnim kostanjem. Bila je tako pridna, da je vstala že ob šesti uri zjutraj, da nam ga je lahko skuhala. LJ, foto: LJ Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 44/ Leto 79 / Celje, 30. oktober 2024 Str. 30-31 Mednarodni festival vezenja, letošnji je bil že sedmi, je namenjen promociji vezenja kot pomembnega ele- menta naše kulturne dediščine in tudi širšega podro- čja tekstilne in oblačilne dediščine. Vezeni namizni prti in prtički so bili rdeča nit letošnjega festivalnega dogodka, ki je v velenjsko Rdečo dvorano ponovno privabil veliko obiskovalcev. Občudovali so unika- tne vezenine 240 vezilj iz domovine in tujine. Na Ve- lenjskem gradu so v sklopu festivala odprli osrednjo občasno razstavo, posvečeno ženitovanjskim šegam. BARBARA FURMAN Šivi so osnova za izdelovanje oblačil in gospodinjskega teks- tila, vezenje pa je umetnost, ki jih ozaljša. Po besedah ku- stosinje One Čepaityte Gams iz Muzeja Velenje, je festival vsakokrat tematsko obarvan. Tema letošnjega so bili vezeni namizni prti in prtički. Zato so prevladovali na razstavnih stoj- nicah, obiskovalci pa so lahko občudovati tudi druge izdelke, povezane z vezeninami. Tako so se lahko prepričali, da nit in igla v spretnih rokah ustvarjata čudeže. Od Srbije do Francije Poleg domačih mojstric ve- zenja so na letošnjem festi- valu svoje vezene umetnine predstavili tudi razstavljavci iz Srbije, Bosne in Hercego- vine, Hrvaške, Litve, Italije in Francije. V razstavnem kotič- ku so obiskovalci lahko videli zbirko narodnih noš Šaleške- ga folklornega društva Koleda, zbirko vezenih prtov iz Litve ter keramične izdelke velenj- skega kulturno-umetniškega društva Gambatte. Na ogled so bili tudi izdelki dijakov Šole za storitvene dejavnosti Velenje ter Gimnazije Velenje. Vsako leto v festivalsko do- gajanje vključijo tudi strokov- na predavanja. Jožica Grobel- nik se je v svojem predavanju osredotočila na vezenine od zibeli do groba, Mateja Krašo- vec Pogorelčnik je svoje preda- vanje naslovila Veziljstvo v iz- zivu časa: med tradicionalnim in sodobnim. Ženitovanjske šege Na Velenjskem gradu so v sklopu festivala odprli razstavo Nevestina bala skozi čas, ki je namenjena predstavitvi ženi- tovanjskih šeg in navad skozi »Veseli smo, da se veziljam, ki se s tem ukvarjajo že vrsto let in negujejo to tradicijo, pridružijo tudi mladi. Preskusijo se v vezenju, s čimer ohranjajo tovrstna znanja in veščine. Posebej dragoceno je, da jih obogatijo s svojim mladostnim pogledom in interpretacijo,« poudarja kustosinja Ona Čepaityte Gams. čas v Šaleški dolini. Nekoč so bili namreč vezeni kosi doma- čega tekstila in oblačil obvezen sestavni del nevestine bale. Pri razstavi z zbirko tkanin in ve- zenin sodeluje tudi Zanavyku muziejus iz Litve. Avtorica razstave, Špela Re- gulj, višja kustosinja etnologi- nja iz Muzeja Velenje vabi, da obiskovalci vstopijo v »nevesti- no balo« – veliko skrinjo ma- terialne in duhovne dediščine od preloma iz 19. v 20. stoletje pa vse do danes. Spoznali bodo lahko navade, predmete, spo- mine in zgodbe, ki so še danes prisotne v našem prostoru in nevede narekujejo dejanja, ven- dar se je njihov pomen morda sčasoma že izgubil. »Prehod iz samskega v zakonski stan naj bi bil po ljudskem verovanju nevaren čas. Ponekod še ve- dno postavljajo šrango, trobijo v avtomobilskem sprevodu, no- sijo nevesto čez prag … Pa res vemo, zakaj?« Tako sprašuje avtorica razstave, zato vabi, da si jo ogledamo. Foto: Andraž Purg Vezenje je obrt okraševa- nja blaga ali drugih materi- alov z uporabo igle za nana- šanje niti ali preje. Vezenje lahko vključuje tudi druge materiale, kot so biseri, per- le, peresa in bleščice. Je Velenje sinonim za vezenje? Ko nit in igla ustvarjata čudeže Str. 25 V vodi se počuti kot riba Ljubno in Luče »nesel« s sabo v vesolje Str. 24 Med brezdomci v Velenju Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 44, 30. oktober 2024 INFORMACIJE Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: Naročnino bom plačeval: mesečno Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) Podpis: na 3 mesece na 6 mesecev letno E-naslov: S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: www.novitednik.si/postanite-narocnik NAROČILNICA ZA NT &RC, d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje SET 3 POSOD AMAZON Nizka kozica 16 cm, 1,5 l, s stekleno pokrovko Nizka kozica 20 cm, 2,75 l, s stekleno pokrovko Visoka kozica 20 cm, 4 l, s stekleno pokrovko Informacije in naročila: narocnine@nt-rc.si, telefon: 03 422 51 71, www.novitednik.si.svet24.si/postanite-narocnik. Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje www.svetposode.si To pa še ni vse! Med vsemi obstoječimi naročniki bomo izžrebali 10 prejemnikov setov posod. SET TREH POSOD ZA VSE NOVE NAROČNIKE NOVEGA TEDNIKA Naročniška akcija bo trajala do razdelitve posod oz. do 31. 12. 2024. Nagrade tudi za obstoječe naročnike Nagradili smo zvestobo V novi akciji Novega tednika vsakdo, ki pos- tane naš naročnik, prejme set treh kuhinjskih posod. A ker nikoli ne pozabimo tudi na naše zveste naročnike, smo med njimi pretekli teden izžrebali pet srečnežev, ki so prav tako prejeli tri praktične rdeče posode podjetja Svet posode. S tremi nagrajenkami smo tudi poklepetali o tem, kaj najraje berejo v našem časopisu in kako dolgo so nanj že naročene. Zdenka Šega iz Žalca »Naročnica Novega tednika sem že dolgo, približno 20 let,« je povedala Zdenka Šega. Najraje bere Kroniko, prav ji pridejo tudi oglasi za službo. »Seznanjena sem z vsemi informacijami, ki se dogajajo v mojem okolju,« je povedala. Marija Polšak iz Loke pri Žusmu Marija Polšak je na Novi tednik naročena že 16 let. »Vedno prelistam Kroniko in osmrtnice, poleg tega rada berem tudi o drugih stvareh, ki se dogajajo v naših kra- jih,« je povedala. Kot prebivalka Loke pri Žusmu si želi, da bi v časopisu kdaj prebrala še kaj o svojem kraju. Marija Rojc iz Celja »Na Novi tednik sem naročena že zelo dolgo,« je pove- dala Celjanka Marija Rojc. »Brati je treba. Preberem vse v časopisu,« je povedala. Marija nas je presenetila tudi z odličnim kostanjem. Bila je tako pridna, da je vstala že ob šesti uri zjutraj, da nam ga je lahko skuhala. LJ, foto: LJ Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 44/ Leto 79 / Celje, 30. oktober 2024 Str. 30-31 Mednarodni festival vezenja, letošnji je bil že sedmi, je namenjen promociji vezenja kot pomembnega ele- menta naše kulturne dediščine in tudi širšega podro- čja tekstilne in oblačilne dediščine. Vezeni namizni prti in prtički so bili rdeča nit letošnjega festivalnega dogodka, ki je v velenjsko Rdečo dvorano ponovno privabil veliko obiskovalcev. Občudovali so unika- tne vezenine 240 vezilj iz domovine in tujine. Na Ve- lenjskem gradu so v sklopu festivala odprli osrednjo občasno razstavo, posvečeno ženitovanjskim šegam. BARBARA FURMAN Šivi so osnova za izdelovanje oblačil in gospodinjskega teks- tila, vezenje pa je umetnost, ki jih ozaljša. Po besedah ku- stosinje One Čepaityte Gams iz Muzeja Velenje, je festival vsakokrat tematsko obarvan. Tema letošnjega so bili vezeni namizni prti in prtički. Zato so prevladovali na razstavnih stoj- nicah, obiskovalci pa so lahko občudovati tudi druge izdelke, povezane z vezeninami. Tako so se lahko prepričali, da nit in igla v spretnih rokah ustvarjata čudeže. Od Srbije do Francije Poleg domačih mojstric ve- zenja so na letošnjem festi- valu svoje vezene umetnine predstavili tudi razstavljavci iz Srbije, Bosne in Hercego- vine, Hrvaške, Litve, Italije in Francije. V razstavnem kotič- ku so obiskovalci lahko videli zbirko narodnih noš Šaleške- ga folklornega društva Koleda, zbirko vezenih prtov iz Litve ter keramične izdelke velenj- skega kulturno-umetniškega društva Gambatte. Na ogled so bili tudi izdelki dijakov Šole za storitvene dejavnosti Velenje ter Gimnazije Velenje. Vsako leto v festivalsko do- gajanje vključijo tudi strokov- na predavanja. Jožica Grobel- nik se je v svojem predavanju osredotočila na vezenine od zibeli do groba, Mateja Krašo- vec Pogorelčnik je svoje preda- vanje naslovila Veziljstvo v iz- zivu časa: med tradicionalnim in sodobnim. Ženitovanjske šege Na Velenjskem gradu so v sklopu festivala odprli razstavo Nevestina bala skozi čas, ki je namenjena predstavitvi ženi- tovanjskih šeg in navad skozi »Veseli smo, da se veziljam, ki se s tem ukvarjajo že vrsto let in negujejo to tradicijo, pridružijo tudi mladi. Preskusijo se v vezenju, s čimer ohranjajo tovrstna znanja in veščine. Posebej dragoceno je, da jih obogatijo s svojim mladostnim pogledom in interpretacijo,« poudarja kustosinja Ona Čepaityte Gams. čas v Šaleški dolini. Nekoč so bili namreč vezeni kosi doma- čega tekstila in oblačil obvezen sestavni del nevestine bale. Pri razstavi z zbirko tkanin in ve- zenin sodeluje tudi Zanavyku muziejus iz Litve. Avtorica razstave, Špela Re- gulj, višja kustosinja etnologi- nja iz Muzeja Velenje vabi, da obiskovalci vstopijo v »nevesti- no balo« – veliko skrinjo ma- terialne in duhovne dediščine od preloma iz 19. v 20. stoletje pa vse do danes. Spoznali bodo lahko navade, predmete, spo- mine in zgodbe, ki so še danes prisotne v našem prostoru in nevede narekujejo dejanja, ven- dar se je njihov pomen morda sčasoma že izgubil. »Prehod iz samskega v zakonski stan naj bi bil po ljudskem verovanju nevaren čas. Ponekod še ve- dno postavljajo šrango, trobijo v avtomobilskem sprevodu, no- sijo nevesto čez prag … Pa res vemo, zakaj?« Tako sprašuje avtorica razstave, zato vabi, da si jo ogledamo. Foto: Andraž Purg Vezenje je obrt okraševa- nja blaga ali drugih materi- alov z uporabo igle za nana- šanje niti ali preje. Vezenje lahko vključuje tudi druge materiale, kot so biseri, per- le, peresa in bleščice. Je Velenje sinonim za vezenje? Ko nit in igla ustvarjata čudeže Str. 25 V vodi se počuti kot riba Ljubno in Luče »nesel« s sabo v vesolje Str. 24 Med brezdomci v Velenju Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 44, 30. oktober 2024 INTERVJU »Saj se lahko malo nasmehnete, da ne boste vedno videti tako resni,« smo mu dejali, ko smo ga fotografi rali za intervju. Vemo namreč, da je strokovnjak na področju poznavanja ustroja slovenskega zdravstva, je tudi strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje. Pred kamerami pogosto deluje zelo resno. Prof. dr. Radko Komadina, dr. med., višji svetnik ter predvsem specialist splošne kirur- gije in travmatologije. Komadina je tudi dolgoletni raziskovalec in predsednik Slovenskega zdravniškega društva, v zdravstveni stroki zelo priznan, saj predava tudi študentom. »Ni razloga za smeh,« je dejal, a vendar se je pri tem nekoliko nasmehnil. Pravi, da se na delovnem mestu zaveda resnosti in odgovornosti vodenja tretje največje bolnišnice v Sloveniji. SIMONA ŠOLINIČ Prof. dr. Radko Komadina, dr. med.: »Ponosen sem na celjsko bolnišnico« »Konkurenca z zasebnim kapitalom prehiteva javne zavode« »Sploh če gledamo na vodenje v konte- kstu napovedanih zakonskih sprememb in različnih pogledov nanje, ki izražajo tudi različne interese. Potem je to delo res zah- tevno, saj moramo ostati znotraj varnega in kakovostnega obravnavanja bolnikov. Ravno pred časom so nam na sestanku predstavni- kov vseh bolnišnic in ministrstva predstavili rezultate poslovanja bolnišnic na podlagi nove metodologije. Na sestanku je bilo več- krat poudarjeno, da se celjska bolnišnica ne more meriti z regijskimi bolnišnicami, ker je ta okvir prerasla in je primerljiva z obema slovenskima kliničnima centroma. To je torej resna stvar, a tudi resna odgovornost, zato hodim po bolnišnici z resnim obrazom …« Čestitke za prejeto pohvalo. Toda kaj ta pomeni za celjsko bolnišnico? Da bo nekoč postala tretji klinični center? Ne, ne. Dvomilijonska država ne potrebu- je treh kliničnih centrov. Kaže na to, in to je bilo lepo slišati, da je celjska bolnišnica pre- poznana kot pomemben igralec, brez katere- ga bi se slovensko zdravstvo destabiliziralo. Spomnimo se samo časa epidemije, ko smo izkusili koncept enotne slovenske bolnišni- ce. V začetku leta 2020 so mediji pomirjujoče sporočali, da imamo približno 160 dihalnih naprav, če bi epidemija ljudi respiratorno ogrožala. Kasneje, ko smo se približali 300 razpoložljivim respiratorjem, je republiška komisija za medicinsko etiko že začela počasi slovensko javnost pripravljati na to, da bo morda za dva bolnika, starejšega bolnika z rakom in nosečnico, na voljo samo en respirator … Go- vorim o tem, da so bile razme- re nemogoče, a smo zvozili in vsakomur pomagali. Da smo to dosegli, sta bila ključna izvrstna koordinacija in koncept enotne slovenske bolnišnice. Imeli smo štiri stebre, na vzhodu sta bili mariborska in celjska bolnišnica, na za- hodu države ljubljanski UKC in bolnišnica Gol- nik. Vsi smo sodelovali, vozili bolnike v druge kraje, da smo pomagali vsem. Zdaj ko ni več epi- demije, nas medicinska znanost postavlja pred nove zahteve. Stroka sledi razvoju znanosti, a nove ideje vedno presegajo raz- položljiva denarna sredstva. Pred dvajsetimi leti smo v Ce- lju želeli nabaviti napravo za ma- gnetno resonanco, a je takrat država temu najprej nasprotovala. Danes ima aparat za magnetno resonanco vsaka bolnišnica. Nekako uspevamo. Ali bo primerljivost s klinič- nima centroma celjski bolni- šnici prinesla več zdravstvenih storitev, več denarja? Pogosto je mogoče zaznati, da ko v Celju želite širiti program storitev, v Ljubljani takoj pravijo, da ni denarja. Kot da bi nekje zavira- li razvoj celjske bolnišnice …. … ker tudi v Ljubljani potrebujejo denar. Ampak poglejte to pogodbo … (op. p., pokaže dokumente) … pogodba med celjsko bolni- šnico in Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani? Torej bo celjska bolnišnica vendarle postala »enota« medicinske fakultete? Postala bo tako imenovan kampus. Ta pogodba, ki jo bomo podpisali, je dose- žek vseh generacij zdrav- nikov, medicinskih sester in drugih, ki so v celjski bolnišnici delali po dru- gi svetovni vojni. Celjska bolnišnica bo tako postala organizacijska enota, ki bo povečala možnosti za vpis na medicinsko fakulteto za do- datnih petdeset študentov. Ti se bodo v Celju učili v kliničnem okolju? Klinični učitelji bodo naši zdrav- niki. Vaje za študente v kliničnem okolju so že zdaj, ampak v 4., 5. in 6. letniku in v omejenem številu, ko so študentje že sko- raj zdravniki. Zdaj bodo te vaje pomembne že od prvega letnika. Tudi način učenja se je med epidemijo in po njej spremenil, na drugi strani je ves čas izkazana potreba po večjem številu vpisanih študentov. Pogodba pomeni, da bomo določili novo število učite- ljev kliničnih veščin na različnih področjih, saj so tudi v ljubljanskem kliničnem centru kadrovsko in prostorsko omejeni. Torej mi ne bomo tretji klinični center, ampak dobra učna bolnišnica. Poleg tega, da so naši zdravniki dobri kliniki, bodo zdaj dobri učitelji, a hkrati bodo imeli možnost samoizpraševanja, ali res »delajo najsodobnej- šo medicino«. Bo to motivacija, da zdravniki ne bodo odšli dru- gam? Seveda. In ne le to. Gre za motivacijo mla- dih perspektivnih študentov oziro- ma zdravnikov, da bodo svoj karierni razvoj nadaljevali v Celju. Celjska bolnišnica ima si- cer približno petde- set zdravnikov, ki bi lahko predavali, ven- dar tega vsi niso počeli, ker ni bilo toliko možno- sti. Zdaj so. Ti zdravniki so poleg svojega rednega dela naredili tudi dokto- rate. Veliko škode je pred leti storil Zakon o uravnoteženju javnih fi nanc, ki je uvedel veliko fi nančnih rezov, med drugim je zmanjšal možnosti za izobraževanje za- poslenih zdravnikov. Do takrat smo namreč lahko fi nancirali doktorski študij zdravnikov. Nato se je zgodilo, da je moral zdravnik sam plačati približno dvanajst tisoč evrov šolnine, če je želel opraviti doktorat. Seveda vsi tega niso mogli. Z medicinskega vidika je ome- njeni zakon pomenil, da smo žagali vejo, na kateri smo sedeli. Kampus bo torej dober za bolnišnico in tudi za Celje. Kaj kaže sedanje stanje na ka- drovskem področju? Je zdravnikov v Celju še vedno premalo ali se situacija popravlja? Popravlja se na posameznih področjih, a vemo, da imamo trenutno vseslovenski pro- blem s privatizacijo na primer na področju radiologije. Podobno je bilo pred petnajstimi leti z dentalno medicino. Polletni podatki za Slovenijo kažejo, da je bilo več stori- tev s področja radiologije opravljenih pri koncesionarjih, ki delajo po Zakonu o gospodarskih družbah. Javni zavodi, ki delujejo po Zakonu o javnih zavodih, so opravili manj teh storitev. Razmerje je 60/40. Podobno je tudi na področju la- stnine aparatov, kot sta CT in MR, ki jih je letos več v lasti zasebnikov kot v lasti javnih zavodov. Slednji imamo tako ali tako že težave z zastarelo opremo. Ko neko napravo kupimo, je na tržišču že na voljo sodobnejša. Konkurenca z zasebnim kapitalom nas prehiteva. Na to, ali bo zdravnik odšel drugam, vpliva tudi način plačila. Ne gredo vsi na bolje samo zaradi boljše tehnične opreme. Zasebnik ali koncesionar ima nižje režijske stroške, ne zagotavlja ne- prekinjenega zdravstvenega varstva, zdravniki pri zasebniku ne dežurajo. Javne bolnišnice pa moramo denar na- meniti tudi za neprekinjeno zdravstveno varstvo. Imamo tudi nov heliport, da lah- ko sprejemamo ali transportiramo bolnike, kar pomeni, da moramo zagotoviti zdravni- ka, ki je vešč reanimacijskih postopkov med transportom. Tudi denar za to mora zagotoviti bolnišnica, ki je velika »tovarna« z ogromno stroški. Ko ste omenili neprekinjeno zdravstve- no varstvo. Je zdaj situacija v Urgentnem centru Celje boljša? Ali se zdravniki iz zdra- vstvenih domov zdaj v večjem številu odlo- čajo za dežurstva? Bolnišnica je opozarjala, da velikega zanimanja za to delo ni bilo. Ideja urgentnih centrov (UC) je leta 2016 nastala zaradi želje o združitvi primarne in sekundarne ravni zdravstva na enem mestu ter zaradi zmanjšanja »veriženja obravnave bolnika na več postajah«. V UC bi morali de- lati zdravniki s primarne in sekundarne ravni zdravstva. Celje je bilo nekoliko specifi čno, nasmehnil. Pravi, da se na delovnem mestu zaveda resnosti in odgovornosti vodenja tretje največje bolnišnice v Sloveniji. »Sploh če gledamo na vodenje v konte- kstu napovedanih zakonskih sprememb in različnih pogledov nanje, ki izražajo tudi različne interese. Potem je to delo res zah- tevno, saj moramo ostati znotraj varnega in kakovostnega obravnavanja bolnikov. Ravno pred časom so nam na sestanku predstavni- kov vseh bolnišnic in ministrstva predstavili rezultate poslovanja bolnišnic na podlagi nove metodologije. Na sestanku je bilo več- krat poudarjeno, da se celjska bolnišnica ne more meriti z regijskimi bolnišnicami, ker je ta okvir prerasla in je primerljiva z obema slovenskima kliničnima centroma. To je torej resna stvar, a tudi resna odgovornost, zato hodim po bolnišnici z resnim obrazom …« Čestitke za prejeto pohvalo. Toda kaj ta pomeni za celjsko bolnišnico? Da bo nekoč postala tretji klinični center? Ne, ne. Dvomilijonska država ne potrebu- je treh kliničnih centrov. Kaže na to, in to je bilo lepo slišati, da je celjska bolnišnica pre- poznana kot pomemben igralec, brez katere- ga bi se slovensko zdravstvo destabiliziralo. Spomnimo se samo časa epidemije, ko smo izkusili koncept enotne slovenske bolnišni- ce. V začetku leta 2020 so mediji pomirjujoče sporočali, da imamo približno 160 dihalnih naprav, če bi epidemija ljudi respiratorno ogrožala. Kasneje, ko smo se približali 300 razpoložljivim respiratorjem, je republiška komisija za medicinsko etiko že začela počasi slovensko javnost pripravljati na to, da bo morda za dva bolnika, starejšega bolnika z rakom in nosečnico, na voljo samo en respirator … Go- vorim o tem, da so bile razme- re nemogoče, a smo zvozili in vsakomur pomagali. Da smo položljiva denarna sredstva. Pred dvajsetimi leti smo v Ce- lju želeli nabaviti napravo za ma- gnetno resonanco, a je takrat država temu najprej nasprotovala. Danes ima aparat za magnetno resonanco vsaka bolnišnica. Nekako uspevamo. Ali bo primerljivost s klinič- nima centroma celjski bolni- šnici prinesla več zdravstvenih storitev, več denarja? Pogosto je mogoče zaznati, da ko v Celju želite širiti program storitev, v Ljubljani takoj pravijo, da ni denarja. Kot da bi nekje zavira- li razvoj celjske bolnišnice …. … ker tudi v Ljubljani potrebujejo denar. Ampak poglejte to pogodbo … (op. p., pokaže dokumente) … pogodba med celjsko bolni- šnico in Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani? Torej bo celjska bolnišnica vendarle postala »enota« medicinske fakultete? Postala bo tako imenovan kampus. Ta pogodba, ki jo bomo podpisali, je dose- žek vseh generacij zdrav- nikov, medicinskih sester in drugih, ki so v celjski bolnišnici delali po dru- gi svetovni vojni. Celjska bolnišnica bo tako postala organizacijska enota, ki bo povečala možnosti za vpis na medicinsko fakulteto za do- datnih petdeset študentov. Ti se bodo v Celju učili v kliničnem okolju? Klinični učitelji bodo naši zdrav- ljev kliničnih veščin na različnih področjih, saj so tudi v ljubljanskem kliničnem centru kadrovsko in prostorsko omejeni. Torej mi ne bomo tretji klinični center, ampak dobra učna bolnišnica. Poleg tega, da so naši zdravniki dobri kliniki, bodo zdaj dobri učitelji, a hkrati bodo imeli možnost samoizpraševanja, ali res »delajo najsodobnej- šo medicino«. Bo to motivacija, da zdravniki ne bodo odšli dru- gam? Seveda. In ne le to. Gre za motivacijo mla- dih perspektivnih študentov oziro- ma zdravnikov, da bodo svoj karierni razvoj nadaljevali v Celju. Celjska bolnišnica ima si- cer približno petde- set zdravnikov, ki bi lahko predavali, ven- dar tega vsi niso počeli, ker ni bilo toliko možno- sti. Zdaj so. Ti zdravniki so poleg svojega rednega dela naredili tudi dokto- rate. Veliko škode je pred leti storil Zakon o uravnoteženju javnih fi nanc, ki je uvedel veliko fi nančnih rezov, med drugim je zmanjšal možnosti za izobraževanje za- poslenih zdravnikov. Do takrat smo namreč lahko fi nancirali doktorski študij zdravnikov. Nato se je zgodilo, da je moral zdravnik sam plačati približno dvanajst tisoč evrov šolnine, če je želel opraviti doktorat. Seveda vsi tega niso mogli. Z medicinskega vidika je ome- njeni zakon pomenil, da smo žagali vejo, na kateri smo sedeli. Kampus bo torej dober za bolnišnico in tudi za Celje. Kaj kaže sedanje stanje na ka- drovskem področju? Je zdravnikov v Celju še vedno premalo ali se situacija popravlja? Popravlja se na posameznih področjih, a vemo, da imamo trenutno vseslovenski pro- blem s privatizacijo na primer na področju radiologije. Podobno je bilo pred petnajstimi leti z dentalno medicino. Polletni podatki za Slovenijo kažejo, da je bilo več stori- tev s področja radiologije opravljenih pri koncesionarjih, ki delajo po Zakonu o gospodarskih družbah. Javni zavodi, ki delujejo po Zakonu o javnih zavodih, so opravili manj teh storitev. Razmerje je 60/40. Podobno je tudi na področju la- stnine aparatov, kot sta CT in MR, ki jih je letos več v lasti zasebnikov kot v lasti javnih zavodov. Slednji imamo tako ali tako že težave z zastarelo opremo. Ko neko napravo kupimo, je na tržišču že na voljo sodobnejša. Konkurenca z zasebnim kapitalom nas prehiteva. Na to, ali bo zdravnik odšel drugam, vpliva tudi način plačila. Ne gredo vsi na bolje samo zaradi boljše tehnične opreme. Zasebnik ali koncesionar ima nižje režijske stroške, ne zagotavlja ne- prekinjenega zdravstvenega varstva, zdravniki pri zasebniku ne dežurajo. Javne bolnišnice pa moramo denar na- meniti tudi za neprekinjeno zdravstveno varstvo. Imamo tudi nov heliport, da lah- ko sprejemamo ali transportiramo bolnike, kar pomeni, da moramo zagotoviti zdravni- ka, ki je vešč reanimacijskih postopkov med transportom. Tudi denar za to mora zagotoviti bolnišnica, ki je velika »tovarna« z ogromno stroški. Ko ste omenili neprekinjeno zdravstve- no varstvo. Je zdaj situacija v Urgentnem centru Celje boljša? Ali se zdravniki iz zdra- vstvenih domov zdaj v večjem številu odlo- čajo za dežurstva? Bolnišnica je opozarjala, da velikega zanimanja za to delo ni bilo. Ideja urgentnih centrov (UC) je leta 2016 nastala zaradi želje o združitvi primarne in sekundarne ravni zdravstva na enem mestu ter zaradi zmanjšanja »veriženja obravnave bolnika na več postajah«. V UC bi morali de- lati zdravniki s primarne in sekundarne ravni zdravstva. Celje je bilo nekoliko specifi čno, »Obstajata dve vrsti čakalnih dob. Prve, ki so ogromne – 140 tisoč čakajočih - so populistično zlorabljene. Druge so nevidne čakalne dobe bolnikov z resnimi boleznimi, ki pa so oskrbljeni v varnih časovnih okvirih. Analiza, ki smo jo v Slovenskem zdravniškem društvu opravili skupaj z NIJZ o primerjavi umrljivosti glede na nekatere bolezni s podatki iz tujine, je pokazala, da smo v evropskem povprečju, pogosto pa je stanje pri nas celo boljše kot drugod in je umrljivost glede na bolezni manjša.« Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 44, 30. oktober 2024 INTERVJU »Časovnica novogradnje celjske bolnišnice je že zdavnaj povožena. Ne glede na to komaj čakamo, da bodo vsi prostori zgrajeni in urejeni.« saj je bil program službe nujne medicinske pomoči iz zdravstvenega doma prenesen na bolnišnico. Leta 2016 v Sloveniji tudi ni bilo dovolj specialistov urgentne medicine, ki bi morali delati na urgencah. Ker ob ustanovi- tvi urgentnih centrov druga reorganizacija ni bila takšna, kot bi morala biti, so postali urgentni centri psevdozdravstveni domovi. Zakaj? Ker je urgenca 24 ur odprta in pridejo tudi bolniki, ki nimajo osebnega zdravnika ali ne morejo priti do njega. Ravno pred dnevi je prišla v kirurško ambulanto na urgenco gospa, ki je potrebovala le potrdilo za otroka za šolo v naravi … Če so to nepotrebni prihodi, ki mašijo urgentni center, imate možnost zaračuna- vanja takšnih storitev. ZZZS res pravi, da je to možno zahtevati. Toda predstavljajte si zdravnika, ki obravnava bolnike, to počne po svojih najboljših mo- čeh, da ne bi polna čakalnica »eksplodirala«, nato pa naj bi se z bolniki prepiral, ali so tam upravičeno ali ne? Po oceni strokovnega sveta za urgentno medicino je v urgentnih centrih kar 80 odstotkov obravnav, ki tja ne spadajo. Le 20 odstotkov obravnav je nujnih. V UC Celje obravnavamo tudi veliko paliativnih bolnikov, predvsem iz domov za starejše. Dejansko je res veliko veliko tistih, ki sistem urgence zlorabijo. Predsednik strokovnega sveta za urgentno medicino je dejal, da ne- kateri ljudje uporabljajo urgentne centre kot trgovska središča, samo še frizerske usluge manjkajo … Toda v tako preobremenjenem urgentnem centru smo zdravniki tisti, ki ho- dimo po minskem polju. V množici bolnikov je lahko kdo v predinfarktnem stanju ali z rakom. Toda zdravnik se mora vsem enako posvetiti. Ob tako visokem številu bolnikov se hkrati povečuje tudi verjetnost za napake. Dogajajo se tudi komunikacijski odkloni. Ne- komu lahko kot zdravnik povem, da obraba kolenskega sklepa ne spada v urgentni center, čeprav hkrati vem, da je danes do ortopeda težko priti. Torej je na koncu zdravnik tisti, ki izpade cinik, čeprav ve, kaj vse bolnik plačuje za zdravstveno varstvo. In ravno zaradi zme- šnjave, ki tako nastaja v urgentnih centrih, ki imajo ves čas »dvignjeno zapornico«, kar povzroča priliv bolnikov, ki nimajo nujnega zdravstvenega stanja, so se specialisti urgen- tne medicine umaknili. Kaj so naredili družinski zdravniki? Lekarniška zbornica je mirno odredila, da sta edini dežurni lekarni v celi savinjsko- šaleški regiji v Velenju in Celju. Družinski zdravniki so uvideli, da mora nekdo, ki pride v dežurno ambulanto v zdravstveni dom na primer v Laškem, v Celje po zdravila. Uvideli so, poleg tega, da so tudi sami obremenjeni in jih je premalo, da je enako, če gre bolnik na pregled v Celje, kjer ima lekarno sto me- trov od bolnice. O dežurstvu zdravnikov s primarne ravni je bilo kar nekaj sestankov tudi z ministrstvom, družinskimi zdravniki in župani. Slednji so rekli, da ne podpirajo zdru- ženih dežurstev primarnih zdravnikov v UCC, ker je družinskih zdravnikov že tako ali tako premalo, ampak reorganizaciji ne nasprotu- jejo. Morate pa vedeti, da je za družinskega zdravnika varneje, če dežura v urgentnem centru, kajti tu je ves čas več zdravnikov raz- ličnih strok, s katerimi se lahko posvetuje, v dežurni ambulanti zdravstvenih domov pa je sam. Ampak zakaj so čakali do zdaj? O tem, da bi morali več dežurati na urgenci, se govori že od leta 2016. Bolnišnica je zato imela te- žave, posledično tudi bolniki. Zdaj so se za dežurstva na urgenci družinski zdravniki odločili zaradi bližine lekarne? Naredili smo si medvedjo uslugo, ker smo program službe nujne medicinske pomoči prenesli na bolnišnico. Toda Zakon o javnih zavodih ne predvideva, da bi uslužbenca, v tem primeru zdravnika iz zdravstvenega doma, lahko njegov delodajalec prisilil, da dela v drugem javnem zavodu. Veliko zako- nov je, ki nekaj predpisujejo, vendar ni spre- jetih ustreznih podzakonskih aktov. 43. in 44. člen Zakona o zdravniški službi denimo predvidevata, da mora zdravnik sodelovati v neprekinjenem zdravstvenem varstvu. In tu je pika. Toda kje je podzakonski akt? Enako je pri novem zakonu o zdravstveni dejavnosti, ki pogojuje svojo učinkovitost s sočasno se- stavljeno mrežo javnega zdravstva v Sloveniji. Toda v tridesetih letih samostojne Slovenije ni bilo junaka, ki bi upal takšno mrežo urediti. Morda bodo politiki kje zaprli porodnišnico. Nato pa kaj? Bodo ob naslednjih volitvah v tem kraju res računali na uspeh? Politika ima velik vpliv na sistem zdra- vstva. Kaj pričakujete od tega zakona, če bo sprejet? Zanimivo je, da je ministrica za zdravje v enem od intervjujev dejala, da pričakuje tur- bolence, ampak natančnega razpleta ne upa napovedati. Zakon bi moral biti napisan tako, da bi bil v središču bolnik in da bi se povečal izkoristek javnih zavodov. Vsi kričimo, da smo za javno zdravstvo. Ampak zakon mora poskrbeti, da bodo javni zavodi čim bolj iz- koriščeni in da bodo v podrejenem odnosu z zasebniki, ker slednji ponujajo takšno ceno dela, da se jim splača delati to, kar delajo. V javnih zavodih moramo upoštevati kolektivno pogodbo in nesrečne plačne razrede. Lahko sicer sodelujemo z lastnimi zaposlenimi po podjemnih pogodbah, a še vseeno nismo kon- kurenčni ponudbi zasebnikov. V bolnišnici je namreč ogromno stroškov, ki so »obešeni« na neko storitev, zasebniki pa toliko stroškov nimajo, tudi ne dežurajo. Tudi to – govorim o tem, kar slišim od pravnih strokovnjakov – da nekdo pri istem delodajalcu dela po dveh različnih pogodbah oziroma oblikah, je lahko ustavno pravno problematično. Javni zavodi smo kot neokretna ogromna letala, zasebni pa kot majhni aviončki, ki se lažje prilagajajo turbulencam in vetrovom. Zakon o zdravstve- ni dejavnosti je bil prvič napisan leta 1993. V Sloveniji vemo, da se tudi ministri za zdravje hitro menjujejo, medicina pa je v tem času ta zakon že prerasla in vse to zahteva hitrejše odzive na spremembe. Slovensko zdravniško društvo je svetovalo oblikovanje novega za- kona. Pri zasebnikih dela tudi veliko celjskih zdravnikov. Morate vedeti, da je delo pri drugih delo- dajalcih specifično tudi glede na regijo, več je tega v velikih urbanih središčih z višjo kupno močjo prebivalstva. Toda v državi, kjer primanjkuje zdravnikov, kako bi dober gospodar ravnal? Mobiliziral bi vse zdravni- ke. Če želimo, da so obravnavani vsi bolniki, se moramo na to odzvati, ne pa postavljati požarnih zidov in omejevati delo tistim, ki zmorejo delati še več. Še enkrat: ideja, da je zdravniku v istem javnem zavodu ponujeno dodatno delo za dodatno plačilo, je dobra, če bo zakon »šel« skozi ustavno sodišče. A je vprašanje, če bo takšna ponudba v primerjavi z zasebniki konkurenčna. Marsikateri zdravnik pravi, da je obreme- njen. Ima zahteven delovnik, nato se odpe- lje v drug kraj, kdo tudi v zasebno kliniko na Primorsko in tam opravlja zahtevne posege – kako lahko ta človek stoodstotno opravi to delo kakovostno? Že v socializmu so se dogajale administrativ- ne neumnosti, nekdo je imel v soboto prizna- nih 25 ur za neko delo, ki ga v urah sploh ni bilo možno meriti. Če si na primer predstavlja- te zdravnika v raziskovalnem delu: za isto delo, torej za raziskovanje in obravnavo bolnika, ne more biti dvojno plačan. Poglejte moj primer raziskovanja na področju starostne travma- tologije. V raziskovalnem projektu mora biti opredeljeno plačilo raziskovalca. Če sem neko- ga operiral, tega bolnika ne morem prikazati – kljub njegovemu soglasju – v raziskovalnem delu, čeprav je v njem sodeloval. Ker to prav- no ne gre skupaj, saj da za isto delo ne moreš biti plačan dvakrat. Na drugi strani je res, da osem, dvanajst ali šestnajst ur ne moreš ves čas operirati. Lahko po osmih urah svojega delov- nika opravljaš manj zahtevno delo, na primer kontrolne preglede. Tega, o čemur govorite, ne moremo primerjati z dežurstvom. Kirurg pride zjutraj v službo, opravi osem ur dela, ampak ob 15. uri ne gre domov. Od takrat je dežuren do 7. ure naslednjega dne. Prevzame skrb za preostale bolnike, rešuje primere hu- dih poškodb v nesrečah, odprte zlome, počene vranice … Želim povedati, da je dežurno delo zdravnika neprimerno težje kot delo pri dru- gem delodajalcu, ki je praviloma ambulantno in manj zahtevno. In ravno zato, ker je urgen- ca tako živalsko psihično in fizično zahtevna, a malo plačana, se zdravniki umikajo. Se pa strinjam, da je neprenehoma 16-urno maksi- malno zahtevno operativno delo nemogoče. Pred kratkim smo na srečanju z zdravniki iz tujine analizirali težave sodobnega zdravstva. Vsepovsod so težave, čakalne dobe, previsoke cene in premalo denarja. Toda tuji zdravniki so vprašali, zakaj se zdravniki v Sloveniji ukvar- jamo s tem, kdo plača zdravstvene storitve, češ da je to naloga zdravstvenih zavarovalnic. Res je tudi, da cena ene ure dela ne more biti 12 evrov, a tudi 600 evrov ne. Cene morajo biti evropsko primerljive. In zato je bil predlog zdravniškega društva, katerega predsednik sem, da sicer pozdravljamo noveliranje Zakona o zdravstveni dejavnosti, ampak bolj pametno bi bilo spisati nov zakon, v sredino postaviti bolnika ter izkoristiti vse vire v javnem zdra- vstvu, vključiti vse zdravnike z licenco. Jih v celjski bolnišnici izkoristite dobro? Pogosto je mogoče slišati, da z oddelkov odhajajo mladi zdravniki, razlogi naj bi bili predvsem odnosi, tudi s predstojniki. Morda je to posplošeno. Ne želim biti pri- stranski do nekaterih medicinskih strok, am- pak na tistih področjih, kjer lahko delaš sam, se mladi osamosvajajo. Največje zanimanje mladih zdravnikov ni več za specializacije na področju kirurgije ali interne medicine kot nekoč, zdaj je zanimanja največ za okulistiko, dermatologijo, ORL, radiologijo … Gre torej za stroke, kjer lahko delaš individualno in kjer je pot do zasebništva lažja. Menite torej, da za nekatere odhode niso krivi odnosi? Težko sodim o tem. Toda če kdo reče, da s kom ni zadovoljen, moram prisluhniti tudi drugi strani. Predstojniki bi sicer morali biti kot dobri menedžerji in bi morali poskrbe- ti, da so notranje napetosti na oddelkih čim manjše. Mandat predstojnika je štiri leta, na nekaterih oddelkih smo imenovali nove pred- stojnike, tudi mlajše. Toda to, ali si starejši ali mlajši, ne vpliva toliko na to, ali si sprejet ali ne, zlasti v medicinskih strokah, kjer je pomembno timsko delo. Večji problem vidim v načinu razpisa specializacij na ravni države. Včasih smo bolnišnice same povedale, koga potrebujemo. Zdaj način specializacije do- pušča, da nekdo opravi specialistični izpit na državni ravni, nato lahko odide delat drugam. Pred dnevi mi je mlad kolega rekel, da mu v avstrijski bolnišnici ponujajo osem tisoč evrov za osemurni delovnik. Če bi odšel, bi si kdo lahko mislil, da je odšel zaradi odnosov, če- prav je razlog več kot očiten. Nikakor pa ne zagovarjam načela senioritete, daleč od tega. Tudi ko sem bil jaz mlad, sem videl, da ima- jo ljudje različne značaje, toda predvsem pri timskem temu moramo biti vsi osredotočeni na zrel odnos in se moramo zavedati, da je treba trenja ustrezno rešiti. Foto: Andraž Purg »Ponosen sem na celjsko bolnišnico in zaposlene. Smo popolnoma primerljivi z drugimi bolnišnicami v Evropi, ZDA, na Japonskem ali v Avstraliji. To vidim tudi na srečanjih s kolegi v tujini. Kriza je normalno stanje. Kljub različnim mnenjem v Sloveniji sistem bolnišnic deluje.« Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 44, 30. oktober 2024 INTERVJU »Časovnica novogradnje celjske bolnišnice je že zdavnaj povožena. Ne glede na to komaj čakamo, da bodo vsi prostori zgrajeni in urejeni.« saj je bil program službe nujne medicinske pomoči iz zdravstvenega doma prenesen na bolnišnico. Leta 2016 v Sloveniji tudi ni bilo dovolj specialistov urgentne medicine, ki bi morali delati na urgencah. Ker ob ustanovi- tvi urgentnih centrov druga reorganizacija ni bila takšna, kot bi morala biti, so postali urgentni centri psevdozdravstveni domovi. Zakaj? Ker je urgenca 24 ur odprta in pridejo tudi bolniki, ki nimajo osebnega zdravnika ali ne morejo priti do njega. Ravno pred dnevi je prišla v kirurško ambulanto na urgenco gospa, ki je potrebovala le potrdilo za otroka za šolo v naravi … Če so to nepotrebni prihodi, ki mašijo urgentni center, imate možnost zaračuna- vanja takšnih storitev. ZZZS res pravi, da je to možno zahtevati. Toda predstavljajte si zdravnika, ki obravnava bolnike, to počne po svojih najboljših mo- čeh, da ne bi polna čakalnica »eksplodirala«, nato pa naj bi se z bolniki prepiral, ali so tam upravičeno ali ne? Po oceni strokovnega sveta za urgentno medicino je v urgentnih centrih kar 80 odstotkov obravnav, ki tja ne spadajo. Le 20 odstotkov obravnav je nujnih. V UC Celje obravnavamo tudi veliko paliativnih bolnikov, predvsem iz domov za starejše. Dejansko je res veliko veliko tistih, ki sistem urgence zlorabijo. Predsednik strokovnega sveta za urgentno medicino je dejal, da ne- kateri ljudje uporabljajo urgentne centre kot trgovska središča, samo še frizerske usluge manjkajo … Toda v tako preobremenjenem urgentnem centru smo zdravniki tisti, ki ho- dimo po minskem polju. V množici bolnikov je lahko kdo v predinfarktnem stanju ali z rakom. Toda zdravnik se mora vsem enako posvetiti. Ob tako visokem številu bolnikov se hkrati povečuje tudi verjetnost za napake. Dogajajo se tudi komunikacijski odkloni. Ne- komu lahko kot zdravnik povem, da obraba kolenskega sklepa ne spada v urgentni center, čeprav hkrati vem, da je danes do ortopeda težko priti. Torej je na koncu zdravnik tisti, ki izpade cinik, čeprav ve, kaj vse bolnik plačuje za zdravstveno varstvo. In ravno zaradi zme- šnjave, ki tako nastaja v urgentnih centrih, ki imajo ves čas »dvignjeno zapornico«, kar povzroča priliv bolnikov, ki nimajo nujnega zdravstvenega stanja, so se specialisti urgen- tne medicine umaknili. Kaj so naredili družinski zdravniki? Lekarniška zbornica je mirno odredila, da sta edini dežurni lekarni v celi savinjsko- šaleški regiji v Velenju in Celju. Družinski zdravniki so uvideli, da mora nekdo, ki pride v dežurno ambulanto v zdravstveni dom na primer v Laškem, v Celje po zdravila. Uvideli so, poleg tega, da so tudi sami obremenjeni in jih je premalo, da je enako, če gre bolnik na pregled v Celje, kjer ima lekarno sto me- trov od bolnice. O dežurstvu zdravnikov s primarne ravni je bilo kar nekaj sestankov tudi z ministrstvom, družinskimi zdravniki in župani. Slednji so rekli, da ne podpirajo zdru- ženih dežurstev primarnih zdravnikov v UCC, ker je družinskih zdravnikov že tako ali tako premalo, ampak reorganizaciji ne nasprotu- jejo. Morate pa vedeti, da je za družinskega zdravnika varneje, če dežura v urgentnem centru, kajti tu je ves čas več zdravnikov raz- ličnih strok, s katerimi se lahko posvetuje, v dežurni ambulanti zdravstvenih domov pa je sam. Ampak zakaj so čakali do zdaj? O tem, da bi morali več dežurati na urgenci, se govori že od leta 2016. Bolnišnica je zato imela te- žave, posledično tudi bolniki. Zdaj so se za dežurstva na urgenci družinski zdravniki odločili zaradi bližine lekarne? Naredili smo si medvedjo uslugo, ker smo program službe nujne medicinske pomoči prenesli na bolnišnico. Toda Zakon o javnih zavodih ne predvideva, da bi uslužbenca, v tem primeru zdravnika iz zdravstvenega doma, lahko njegov delodajalec prisilil, da dela v drugem javnem zavodu. Veliko zako- nov je, ki nekaj predpisujejo, vendar ni spre- jetih ustreznih podzakonskih aktov. 43. in 44. člen Zakona o zdravniški službi denimo predvidevata, da mora zdravnik sodelovati v neprekinjenem zdravstvenem varstvu. In tu je pika. Toda kje je podzakonski akt? Enako je pri novem zakonu o zdravstveni dejavnosti, ki pogojuje svojo učinkovitost s sočasno se- stavljeno mrežo javnega zdravstva v Sloveniji. Toda v tridesetih letih samostojne Slovenije ni bilo junaka, ki bi upal takšno mrežo urediti. Morda bodo politiki kje zaprli porodnišnico. Nato pa kaj? Bodo ob naslednjih volitvah v tem kraju res računali na uspeh? Politika ima velik vpliv na sistem zdra- vstva. Kaj pričakujete od tega zakona, če bo sprejet? Zanimivo je, da je ministrica za zdravje v enem od intervjujev dejala, da pričakuje tur- bolence, ampak natančnega razpleta ne upa napovedati. Zakon bi moral biti napisan tako, da bi bil v središču bolnik in da bi se povečal izkoristek javnih zavodov. Vsi kričimo, da smo za javno zdravstvo. Ampak zakon mora poskrbeti, da bodo javni zavodi čim bolj iz- koriščeni in da bodo v podrejenem odnosu z zasebniki, ker slednji ponujajo takšno ceno dela, da se jim splača delati to, kar delajo. V javnih zavodih moramo upoštevati kolektivno pogodbo in nesrečne plačne razrede. Lahko sicer sodelujemo z lastnimi zaposlenimi po podjemnih pogodbah, a še vseeno nismo kon- kurenčni ponudbi zasebnikov. V bolnišnici je namreč ogromno stroškov, ki so »obešeni« na neko storitev, zasebniki pa toliko stroškov nimajo, tudi ne dežurajo. Tudi to – govorim o tem, kar slišim od pravnih strokovnjakov – da nekdo pri istem delodajalcu dela po dveh različnih pogodbah oziroma oblikah, je lahko ustavno pravno problematično. Javni zavodi smo kot neokretna ogromna letala, zasebni pa kot majhni aviončki, ki se lažje prilagajajo turbulencam in vetrovom. Zakon o zdravstve- ni dejavnosti je bil prvič napisan leta 1993. V Sloveniji vemo, da se tudi ministri za zdravje hitro menjujejo, medicina pa je v tem času ta zakon že prerasla in vse to zahteva hitrejše odzive na spremembe. Slovensko zdravniško društvo je svetovalo oblikovanje novega za- kona. Pri zasebnikih dela tudi veliko celjskih zdravnikov. Morate vedeti, da je delo pri drugih delo- dajalcih specifično tudi glede na regijo, več je tega v velikih urbanih središčih z višjo kupno močjo prebivalstva. Toda v državi, kjer primanjkuje zdravnikov, kako bi dober gospodar ravnal? Mobiliziral bi vse zdravni- ke. Če želimo, da so obravnavani vsi bolniki, se moramo na to odzvati, ne pa postavljati požarnih zidov in omejevati delo tistim, ki zmorejo delati še več. Še enkrat: ideja, da je zdravniku v istem javnem zavodu ponujeno dodatno delo za dodatno plačilo, je dobra, če bo zakon »šel« skozi ustavno sodišče. A je vprašanje, če bo takšna ponudba v primerjavi z zasebniki konkurenčna. Marsikateri zdravnik pravi, da je obreme- njen. Ima zahteven delovnik, nato se odpe- lje v drug kraj, kdo tudi v zasebno kliniko na Primorsko in tam opravlja zahtevne posege – kako lahko ta človek stoodstotno opravi to delo kakovostno? Že v socializmu so se dogajale administrativ- ne neumnosti, nekdo je imel v soboto prizna- nih 25 ur za neko delo, ki ga v urah sploh ni bilo možno meriti. Če si na primer predstavlja- te zdravnika v raziskovalnem delu: za isto delo, torej za raziskovanje in obravnavo bolnika, ne more biti dvojno plačan. Poglejte moj primer raziskovanja na področju starostne travma- tologije. V raziskovalnem projektu mora biti opredeljeno plačilo raziskovalca. Če sem neko- ga operiral, tega bolnika ne morem prikazati – kljub njegovemu soglasju – v raziskovalnem delu, čeprav je v njem sodeloval. Ker to prav- no ne gre skupaj, saj da za isto delo ne moreš biti plačan dvakrat. Na drugi strani je res, da osem, dvanajst ali šestnajst ur ne moreš ves čas operirati. Lahko po osmih urah svojega delov- nika opravljaš manj zahtevno delo, na primer kontrolne preglede. Tega, o čemur govorite, ne moremo primerjati z dežurstvom. Kirurg pride zjutraj v službo, opravi osem ur dela, ampak ob 15. uri ne gre domov. Od takrat je dežuren do 7. ure naslednjega dne. Prevzame skrb za preostale bolnike, rešuje primere hu- dih poškodb v nesrečah, odprte zlome, počene vranice … Želim povedati, da je dežurno delo zdravnika neprimerno težje kot delo pri dru- gem delodajalcu, ki je praviloma ambulantno in manj zahtevno. In ravno zato, ker je urgen- ca tako živalsko psihično in fizično zahtevna, a malo plačana, se zdravniki umikajo. Se pa strinjam, da je neprenehoma 16-urno maksi- malno zahtevno operativno delo nemogoče. Pred kratkim smo na srečanju z zdravniki iz tujine analizirali težave sodobnega zdravstva. Vsepovsod so težave, čakalne dobe, previsoke cene in premalo denarja. Toda tuji zdravniki so vprašali, zakaj se zdravniki v Sloveniji ukvar- jamo s tem, kdo plača zdravstvene storitve, češ da je to naloga zdravstvenih zavarovalnic. Res je tudi, da cena ene ure dela ne more biti 12 evrov, a tudi 600 evrov ne. Cene morajo biti evropsko primerljive. In zato je bil predlog zdravniškega društva, katerega predsednik sem, da sicer pozdravljamo noveliranje Zakona o zdravstveni dejavnosti, ampak bolj pametno bi bilo spisati nov zakon, v sredino postaviti bolnika ter izkoristiti vse vire v javnem zdra- vstvu, vključiti vse zdravnike z licenco. Jih v celjski bolnišnici izkoristite dobro? Pogosto je mogoče slišati, da z oddelkov odhajajo mladi zdravniki, razlogi naj bi bili predvsem odnosi, tudi s predstojniki. Morda je to posplošeno. Ne želim biti pri- stranski do nekaterih medicinskih strok, am- pak na tistih področjih, kjer lahko delaš sam, se mladi osamosvajajo. Največje zanimanje mladih zdravnikov ni več za specializacije na področju kirurgije ali interne medicine kot nekoč, zdaj je zanimanja največ za okulistiko, dermatologijo, ORL, radiologijo … Gre torej za stroke, kjer lahko delaš individualno in kjer je pot do zasebništva lažja. Menite torej, da za nekatere odhode niso krivi odnosi? Težko sodim o tem. Toda če kdo reče, da s kom ni zadovoljen, moram prisluhniti tudi drugi strani. Predstojniki bi sicer morali biti kot dobri menedžerji in bi morali poskrbe- ti, da so notranje napetosti na oddelkih čim manjše. Mandat predstojnika je štiri leta, na nekaterih oddelkih smo imenovali nove pred- stojnike, tudi mlajše. Toda to, ali si starejši ali mlajši, ne vpliva toliko na to, ali si sprejet ali ne, zlasti v medicinskih strokah, kjer je pomembno timsko delo. Večji problem vidim v načinu razpisa specializacij na ravni države. Včasih smo bolnišnice same povedale, koga potrebujemo. Zdaj način specializacije do- pušča, da nekdo opravi specialistični izpit na državni ravni, nato lahko odide delat drugam. Pred dnevi mi je mlad kolega rekel, da mu v avstrijski bolnišnici ponujajo osem tisoč evrov za osemurni delovnik. Če bi odšel, bi si kdo lahko mislil, da je odšel zaradi odnosov, če- prav je razlog več kot očiten. Nikakor pa ne zagovarjam načela senioritete, daleč od tega. Tudi ko sem bil jaz mlad, sem videl, da ima- jo ljudje različne značaje, toda predvsem pri timskem temu moramo biti vsi osredotočeni na zrel odnos in se moramo zavedati, da je treba trenja ustrezno rešiti. Foto: Andraž Purg »Ponosen sem na celjsko bolnišnico in zaposlene. Smo popolnoma primerljivi z drugimi bolnišnicami v Evropi, ZDA, na Japonskem ali v Avstraliji. To vidim tudi na srečanjih s kolegi v tujini. Kriza je normalno stanje. Kljub različnim mnenjem v Sloveniji sistem bolnišnic deluje.« Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 44, 30. oktober 2024 ZA NOVO UPANJE Velenjski center za brezdo- mne osebe vodi Društvo hiša – za pomoč in samopomoč socialno izključenih skupin, ki ima status nevladne, pro- stovoljske in humanitarne or- ganizacije. Brezdomnim ose- bam zagotavlja prenočišče, prehrano in pogoje za vzdrže- vanje osebne higiene ter psi- hosocialno podporo. Lani je bilo v centru 16 uporabnikov, povprečno je mesečno oskr- boval 11 brezdomnih moških. Sočasno jih lahko v centru biva 12, trenutno je v njem osem moških, starih od 27 do 77 let. Žensk ne sprejmejo, ker jim zaradi prostorske stiske v hiši ne morejo zagotoviti loče- nih prostorov. Sobivanje Glavnino denarja za delova- nje centra zagotavlja Mestna občina Velenje, nekaj prima- kne država, a tudi porabniki centra prispevajo polovico prejete socialne denarne po- moči. Dva hodita v službo. V center sprejmejo le polnoletne osebe, ki zmorejo same skr- beti zase. Kot je še povedala vodja centra, psihologinja Bri- gita Šinigoj, si ekipa šestih za- poslenih prizadeva zagotoviti čim bolj prijetno vzdušje do- mačnosti, kar jim enkrat bolj, drugič manj uspeva. »Gre za ljudi z globokimi čustvenimi ranami, večina se jih zateka v uživanje alkohola ali prepo- vedanih drog, nekateri imajo težave z duševnim zdravjem. Zato med njimi prihaja tudi do sporov, celo nasilja,« priznava. Med brezdomci v Velenju Boleče zgodbe pod skupno streho Oktobra obeležujemo mednarodni dan brezdomcev. Brezdomstvo razumemo kot skrajno obliko revščine, s katero se žal vedno bolj soočamo tudi v Sloveniji. Po neu- radnih podatkih je v naši državi več kot 3 tisoč brezdomnih oseb, saj v to skupino umeščamo tudi vse brezdomce, ki niso vključeni v socialnovarstvene ali druge programe pod- pore in pomoči. V Velenju je Center za brezdomne osebe vrata odprl pred trinajstimi leti, zadnja leta deluje pod okriljem neprofi tnega Društva hiša in ob fi nančni podpori Mestne občine Velenje. Sprejme lahko 12 moških, trenu- tno jih v njem biva osem. Po besedah vodje centra Brigite Šinigoj vsak od njih nosi bolečo zgodbo in upanje, da bo nekoč lahko živel v svojem najemniškem stanovanju ali se vrnil k svoji družini. Kar nekaj jih je v centru pristalo zaradi odločbe o prepovedi približevanja. BARBARA FURMAN Društvo hiša izvaja tudi preventivni antideložacijski program So-potnik, ki je name- njen preprečevanju deložacij. Lani so s tem programom pomagali 57 uporabnikom, pri čemer je poudarek na podpori pri ohranjanju varnih in dostopnih bivališč ter nudenju pomoči socialno šibkejšim. Mestna občina Velenje letos namenja 104 tisoč evrov za podporo programom – 88 tisoč evrov centru za brezdomne osebe in 16 tisoč evrov za program So-potnik. »Zelo dobro se spomnim prvega delovnega dne v centru pred dvanajstimi leti. Imela sem povišano temperaturo. Stanovalci so me lepo sprejeli in mi skuhali čaj. Bili so pozorni.« »Gre za ljudi z globokimi čustvenimi ranami, večina se zateka v uživanje alkohola ali prepovedanih drog, nekateri imajo težave z duševnim zdravjem. Zato med njimi prihaja tudi do sporov, celo nasilja.« Ob tem hitro doda, da do huj- ših izgredov k sreči ne prihaja in da jim kljub temu uspeva zagotavljati varno sobivanje. »Če ima uporabnik psihič- ne težave, zahtevamo, da je v procesu psihiatričnega zdravljenja in da je dostop do zdravil pod našim nad- zorom. Skrbimo, da zdravila dosledno jemljejo po navodili psihiatra in da ne prihaja do zlorab zdravil.« »Mi smo njihov glas« V centru imajo za lažje sobivanje postavljena hišna pravila, ki uporabnikom med drugim nalagajo dnevne ob- veznosti. Poskrbeti morajo za red in čistočo v bivalnih pro- storih in okoli hiše. Nekateri obdelujejo vrt, na katerem pridelujejo raznovrstno zele- njavo, ki jo darujejo Karitasu. Izdajajo interni časopis Hof, v katerem pišejo o prigodah iz svojega vsakdana, večinoma na hudomušen način. Ponavadi zajtrkujejo, kosijo in večerjajo skupaj. Hrano jim dostavljajo iz Doma za varstvo odraslih Velenje. V manjši ku- hinji v centru si občasno tudi sami kaj skuhajo ali spečejo. Imajo različne skupne dejav- nosti. »Ob prihodu v center za vsakega pripravimo individu- alni načrt psihosocialne pod- pore, v katerem opredelimo, kaj zmore sam in na katerem področju potrebuje pomoč in podobno. Na različne načine jih motiviramo, da bi ponovno našli smisel v življenju. Da bi vsaj nekoliko premostili ču- stveno otopelost, s katero se soočajo. Spremljamo jih, ko gredo k zdravniku in po dru- gih opravkih. Želijo si, da je takrat nekdo ob njih, saj so nesamozavestni v komunika- ciji z drugimi. Zato smo, ko je to potrebno, mi njihov glas,« doda vodja centra. Selitev naslednje leto V centru lahko bivajo neo- mejeno dolgo, a si želijo, da bi nekoč vendarle lahko zaživeli v svojem neprofi tnem naje- mniškem stanovanju. To uspe le redkim. Tisti, ki so v center prišli zaradi ukrepa prepove- di približevanja kateremu od družinskih članov, upajo, da se bodo lahko vrnili v doma- če okolje. Sicer je v velenjski občini kar nekaj brezdomcev, Hišo, v kateri je center za brezdomne osebe, bodo porušili. Kam se bodo preselili, še ni znano. Vodja centra, psihologinja Brigita Šinigoj, pravi, da je njeno delo po- gosto stresno, a tudi prijetno. ki bivanje v centru zavračajo, ker se ne želijo podrediti hi- šnim pravilom in raje bivajo v kakšni kleti ali pod mostom. Hiša v Velenju, v kateri so prostori centra za brezdomne osebe, je zaradi gradnje tretje razvojne osi predvidena za rušenje. »Mestna občina Ve- lenje išče nadomestno stavbo. Želimo si, da bi bila nekoliko bolj prostorna,« poudarja psi- hologinja Brigita Šinigoj, ki se zelo dobro spomni svojega prvega delovnega dne v cen- tru pred približno dvanajsti- mi leti. »Spomnim se, da sem imela povišano temperaturo. Uporabniki centra so me lepo sprejeli in mi skuhali čaj. Bili so res pozorni. Želim si, da bi lahko še več časa posvečala njim, a imam veliko opravka z birokratskimi zadevami. Moja služba je zelo dinamična, stre- sna, a tudi prijetna.« Pred odhodom sem pokle- petala z dvema uporabnikoma centra, ki sta mi povedala, da zaposleni lepo skrbijo zanje. Da se v tem okolju dobro po- čutita in da si dnevne krajša- ta z različnimi dejavnostmi. S ponosom sta mi pokazala interni časopis Hof, ki smo ga skupaj prelistali. Foto: Andraž Purg Ponosni so na interni časopis Hof. V sobah imajo razobešene navdihujoče misli. Bivalne prostore sami pospravljajo. Obroke hrane jim dostavljajo iz velenjskega doma za varstvo odraslih. »Ob prihodu v center za vsakega pripravimo individualni načrt psihosocialne podpore, v katerem opredelimo, kaj zmore sam in na katerem področju potrebuje pomoč in podobno. Na različne načine jih motiviramo, da bi ponovno našli smisel v življenju.« Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 44, 30. oktober 2024 NIKOLI NI PREPOZNO 89-letni Viktor Andrej Suša iz Celja je zagotovo naj- starejši veteranski plavalec pri nas in verjetno tudi v evropskem območju. V uredništvo se je pripeljal na kolesu. T udi kolesarjenje predstavlja njegovo strast in ljubezen. Ne mine dan, da ne bi sedel na kolo – tudi pozimi – in ne mine teden, da vsaj trikrat ne bi treniral v bazenu. »Veselim se plavanja in druženja,« doda. SIMONA ŠOLINIČ 89-letni veteranski plavalec Viktor Andrej Suša iz Celja zgled mlajšim in starejšim »V vodi se počutim kot riba« V mladosti je bil štajerski prvak v teku na smučeh, bil je član Atletskega društva Kla- divar, rad je tudi smučal. A plavanje ima v njegovem srcu prav posebno mesto. Ko je kot veteran začel plavati in tudi tekmovati v panogi 50 metrov hrbtno, je bil star 81 let. Kdo je kriv za ljubezen do plavanja? Njegova hči Barbara. Leta 2016 je namreč imela težave s hrb- tenico in ravno zaradi plavanja si je opomogla, nato je k pla- vanju in tekmovanju pritegnila tudi očeta. Od takrat se ude- ležujeta veteranskih plavalnih tekmovanj v različnih državah Evrope. tega v Sloveniji, kjer se zdi, da je ljudem čisto samoumevno videti 89-letnega človeka na plavalnem tekmovanju. V Slo- veniji ni takšnega odnosa do starejših v športu kot v tujini, kar je škoda in žalostno,« pra- vi Barbara. In res. Popolnoma drži, da bi v Sloveniji lahko 89-letnemu Suši podelili vsaj kakšno priznanje za njegov trud. Medtem ko takšnega priznanja v Sloveniji ni dobil, so mu takšno spoštovanje že izkazali v tujini. Ne nazadnje je Suša zgled številnim starejšim. »Vsem polagam na srce, da je pla- vanje šport, kjer niso možne takšne poškodbe kot v drugih športih, plavanje dobro deluje na telo in tudi pomaga ohra- njati zdravje. Marsikdaj od vseh športov osebi v starosti ostane samo plavanje,« doda Suša. Zdravnike obiskuje zelo redko. »Pred meseci sem si sicer zlomil kolk, a mi je reha- bilitacija pomagala, predvsem pa plavanje. Tudi zdravniki so mi dejali, da prej kot bom za- čel plavati, prej bom ozdravel, saj so videli, da sem športnik,« doda. Le nekaj mesecev po zlo- mu kolka je spet plaval na pla- valni progi v Beljaku. »Nekateri znanci so mi rekli, da ne bom zmogel tekmovati. A sem,« se nasmeji. Druženje del plavanja Za njim je od 81.leta, ko je začel veteransko tekmova- ti, že skoraj 50 tekmovanj. S hčerko sta se udeleževala tekmovanj na Hrvaškem, Ma- džarskem, v Italiji in drugod. Predvsem v Italiji ima plavanje svoje mesto v športnih pano- gah. Tam je tudi odnos do tega športa nekoliko drugačen kot v Sloveniji, dodata, več je tudi navdušenega navijanja s tri- bun. Samo leta 2022 sta bila s hčerko na devetih tekmo- vanjih, kar je za starost Suše svojevrsten podvig. Na tujih tekmovanjih pogosto slišita, kako pomembno mesto ima Slovenija v športu. »Slovenija je zelo uspešna, saj ima glede na število prebivalcev veliko izjemno dobrih športnikov. Tudi v plavanju je bila naša država v preteklosti uspešna in vidna v svetu,« doda Suša. Omeni, da je bilo ne glede na vse športnih panoge, s katerimi so se ljudje lahko v preteklosti ukvarjali, manj kot danes: »Bili so plavanje, nogomet, smučanje, tudi ko- lesarstvo, vendar ne v takšnih oblikah kot danes. Zdaj je vrst športa ogromno.« A ni le plavanje tisto, kar ga drži pokonci, ampak tudi druženje, pravi: »Po plavanju se dobimo s prijatelji, se malo pogovorimo in tudi to mi ve- liko pomeni. Predvsem se ob tem dobro počutim.« Doda, da na tekmovanjih mlajši plavalci cenijo, ko opazijo njegovo sta- rost. »Na to gledajo vedno bolj s spoštovanjem. Včasih, ko sem plaval bolje, nihče ni plo- skal, danes se tudi to zgodi,« se nasmeji. S hčerko Barbaro se že veselita novih podvigov, čeprav plavanje ni ravno brez- plačno. Startnine, ne nazadnje tudi obleke z napisom Sloveni- ja, stanejo. »In tudi pot do tek- movalnih prizorišč ni poceni. Morate vedeti, da se je treba v eno smer kdaj voziti tudi nekaj ur, kar je tudi naporno,« doda Suša. Letos Suša tekmuje še v svoji starostni skupini, a na- slednje leto bo tekmoval že v skupini od 90 do 95 let, kar pomeni, da bo eden redkih, če že ne skoraj edini športnik v tej starostni kategoriji, na kar je Slovenija lahko ponosna. Kdo ve, morda se bo naslednje leto država vendarle spomnila in mu podelila posebno pri- znanje. Plavalsko nerazdružljiva hči Barbara in oče Viktor Andrej Suša (Foto: An- draž Purg) Udeležujeta se različnih plavalskih sre- čanj in tekmovanj. (Foto: osebni arhiv BS) Nad Viktorjem Andrejem Sušo so pogosto navdušeni tudi mlajši plavalci, saj vidijo, da leta niso pomembna, kadar ima človek voljo in moč. (Foto: Osebni arhiv BS) Na startu! (Foto: osebni arhiv BS) Hči Barbara je eden največjih oče- tovih virov motivacije in spodbude. Skupaj zmoreta marsikaj. Sta pre- jemnika številnih pokalov. (Foto: Andraž Purg) Slovenija, ceniš, kar imaš? Iz tujine sta domov pri- nesla že ogromno medalj in priznanj, a najbolj ju ganejo prisrčni sprejemi in aplavzi na tujih tekmovanjih, kjer ljudje znajo ceniti nekoga, ki se pri teh letih tekmovanj še vedno udeležuje in doseže dober rezultat. Marsikdaj so nad dosežki in trudom 89-le- tnega plavalca navdušeni tudi sodniki. »Nekoliko manj je (Foto: Osebni arhiv BS) Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 44, 30. oktober 2024 V OBJEMU MIRU »Obožujem svojo domačo dolino! Nanjo sem od ma- lega zelo navezana in pono- sna sem, da prihajam iz teh krajev. Vsakič znova mi je Martina Plesnik, lastnica hotela Plesnik v Logarski dolini Logarska dolina sama je največji glamur »Logarska dolina je s svojimi osupljivimi naravnimi le- potami ena najlepših ledeniških dolin, obenem pa tudi zelo zahtevna za življenje in podjetništvo. Za preživetje je bilo treba trdo delati. Mene pa je že od nekdaj zanimalo, kar je onkraj naših gora, in pred več kot 50 leti sem šla odkrivat nove možnosti po svetu. Obenem sem izpolnila del očetovih sanj in pred skoraj tridesetimi leti v Logarski odprla hotel, kamor radi zahajajo imenitneži od blizu in daleč,« pripoveduje Martina Plesnik. Vsa njena družina je vpeta v trajnostni turizem njene doline. Nedavno jim je na pomoč priskočil pionir sodobne slovenske kulinarike Janez Bratovž, nadgradili so kulinarično ponudbo. Mar- tina, ki živi med Logarsko dolino, Savudrijo in Veldnom, še vedno navdušuje z optimizmom in svetovljanskostjo, čeprav počasi stopa v osmo desetletje. ANDREJA COMINO »Starša sta nam vsem petim otrokom dala veliko ljubezni, naučila sta nas spoštovanja, dela in poštenosti. Sploh oče je bil tih, klen in strog človek, a je imel svoje otroke iskreno rad.« toplo pri srcu ob spominu na zime mojega otroštva, ko je zapadlo dva metra snega. Otroci, imam dve sestri in dva brata, smo po ozki gazi vsak dan sedem kilometrov v eno stran hodili v šolo v Solčavo. Starši nas v gazi sploh niso videli. Če je zapadlo preveč snega, smo na naše veselje lahko ostali doma. Višje le- žeči kmetje pa so se kar z nahrbtniki spuščali v dolino. Danes si takih zim ne more- mo niti predstavljati,« pripo- veduje Martina in dodaja, da so v njihovih koncih ljudje od nekdaj težko živeli. Peščena zemlja je slabo rodovitna; zraste nekaj krompirja, zelja in solate. Ljudje so večinoma živeli od spravila lesa, kate- rega cena je zelo nihala. Ko je na prelomu devetnajstega stoletja v Logarsko prišel ma- tematik, fizik, geodet, astro- nom in alpinist dr. Johannes Frischau, je z domačinom Martina Plesnik je z odprtjem hotela uresničila očetovo željo. Piskernikom označil kup gorskih poti. Nad pokrajino je bil tako navdušen, da je tja privabil ljubitelje gora od drugod. Zametki turizma v dolini so začeli domačinom rezati malo manj trd kruh. Med pionirji je bil Martinin stari oče, ta je najprej odprl gostilno, njegov sin Franc pa je leta 1932 odprl hotel in imel še veliko načrtov za razvoj. Vojna vihra je v hipu uničila sanje, saj je bil hotel požgan, rešiti mu je uspelo samo načrte, pisalni stroj in radio. Podedovane sanje »Starša sta nam vsem pe- tim otrokom dala veliko lju- bezni, naučila sta nas spo- štovanja, dela in poštenosti. Sploh oče je bil tih, klen in strog človek, a je imel svoje otroke iskreno rad. Poslal nas je v šolo v Celje, vendar ni zaupal dijaškemu domu, bivali smo v stanovanju, kjer je bilo več nadzora. Tudi ko smo dekleta pomagala v do- mači gostilni in smo se kdaj preveč zatopile v pogovor s kakšnim gostom, je to opazil in hitro dejal, mama te kliče, pojdi v kuhinjo,« se spominja Martina. Pozimi je ob koncih tedna s konjem hodil po otro- ke v Luče, avtobusa v Logar- sko dolino ni bilo. Martina se je po končani ekonomski šoli vpisala na fakulteto v Mari- boru in nato dobila službo v Münchnu. »Najprej sem doživela šok, ko sem z vasi prišla v veliko mesto. A sem se hitro prila- godila. Po štirih letih sem šla delat v Gorenjevo predstav- ništvo v Münchnu. Takrat so izdelovali tudi varilne apara- te. Na sejmu o varjenju sem spoznala postavnega podje- tnika Horsta Koulna in moja usoda je bila v hipu zape- čatena,« se smeji. Najprej je delala pri njem, nato pa sta šla vsak svojo poslovno pot, saj je želela biti neodvisna. »Babica, velika dama, ki je delala za zelo bogato družino na Dunaju in z njimi potovala na Azurno obalo, je že zelo zgodaj doživljala lepe hote- le in luksuz, o čemer nam je potem pripovedovala, ter nam nosila blago – iz njega nam je šivilja sešila prekrasne obleke, kakršnih v Sloveniji takrat ni bilo. V tem sem vide- la svojo poslovno priložnost. Denarja za butik nisem ime- la, zato sem prihranke vložila v kozmetiko. Med potovanji sem namreč spoznala Šve- da, ki je delal v Švici in mi ponudil, da bi njegovo koz- metiko prodajala po deželah vzhodne Evrope, kjer so si ženske močno želele luksu- za in glamurja. Nakupila sem za 30.000 takratnih mark kozmetike in jo šla prodajat na sejem v Bolgarijo. Dobila sem veliko naročil. Naredila sem tudi lastno dekorativno kozmetiko: na Tajvanu sem kupila embalažo, jo polnila v Italiji in Franciji, imela veliko skladišče v Münchnu, od tam pa sem jo prodajala na vzhod. Dodatno sem podjetjem Cha- nel, Dior, Yves Saint Lauren, Guerlain in drugim napisala pismo, da bi jim lahko pro- dajala kozmetiko v Rusijo. Takoj so bili za sodelovanje in tri leta sem prodajala na veliko, dokler se trg ni odprl in so tam odprli svoja velika podjetja,« se spominja Marti- na, ki je zelo uživala pri tem delu, a to so bili čisto drugi časi. Danes je trg tako nasi- čen, da je težko prodajati. Zmenki po celem svetu Medtem ko je ona gradi- la svojo poslovno pot, je bil Horst uvoznik za Porsche in BMW na Kitajskem, nato pa sta združila moči in postala še uvoznika za Češko, Slove- nijo ter Ukrajino. »Uživala sva v skupnem delu. Veliko sva delala in potovala, nič nama ni bilo težko. Srečevala sta se v Hongkongu, Singapurju, Ameriki in drugod po svetu. Ko sva šla pred časom za te- den dni na dopust, je po dveh dneh najprej Horst rekel, da bi bilo fino biti doma, da bi lahko to in to postoril, nato pa je zagrabilo še mene. Spa- kirala sva in šla domov delat. Vendar sva se kljub temu ve- dno znala imeti lepo. Kjerko- li sva bila, sva prenočevala v najboljših hotelih in obisko- vala najboljše restavracije. Vendar je bilo pred mnogimi desetletji v Rusiji precej dru- gače. Velikokrat so bili hoteli Za njo je dolga pot do uresničenja sanj, a zdaj jih uživa v polnosti. (Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 44, 30. oktober 2024 V OBJEMU MIRU Vsi povezani, vsi uspešni Turizem povezuje vseh pet otrok: Martina ima hotel, njen brat Darko s sinom vodi kmetijo, sestra Dragica in njen sin Primož vodita penzion Na razpotju, nečak Franci ima gostišče Ojstrica, celo brat, ki živi v Kranju, ima bar, ki ga je prevzel njegov sin. Lani pa so obnovili pastirsko hišo Na planini, ki je prekrasna, a težko dosto- pna. Kljub temu bo zagotovo pritegnila številne ljubitelje tradicije in neokrnjene narave. katastrofalni in so iz kopalnic lezli ščurki. V zadnjih letih se je to zelo spremenilo in ima- jo tam res luksuz na svetovni ravni,« pripoveduje Martina. Dolga pot do uresničenih sanj Z vseh poti pa jo je vedno vleklo nazaj v Logarsko do- lino. »Z bratoma in sestrama smo zelo povezani. Še danes vse praznike preživimo sku- paj, zdaj nas je z vsemi njiho- vimi otroki, parterji in vnuki že več kot štirideset. Veliko tudi poslovno sodelujemo in razvijamo skupne zgodbe o napredku naše doline. Po očetu pa sem podedovala tudi sanje, da bi v Logarski dolini naredila hotel. Nikoli ni nepo- sredno izrekel, da si tega želi, vendar sem čutila to njegovo hrepenenje. Naključje je ho- telo, da me je konec osem- desetih let prejšnjega stoletja poklicala direktorica celjskega podjetja Izletnik in mi pove- dala, da bodo planinski dom, ki je stal na mestu današnjega hotela, prodali in da se ji zdi prav, da bi morala to družina dobiti nazaj. Odkupila sem ga in dolgo je trajalo, da smo izpeljali vse procedure in se lahko lotili gradnje novega hotela. Graditi na zaščitenem območju, kjer te omejujejo strogi zakoni, še malo ni lah- ko. Vendar smo vse spoštovali Hotel Plesnik je priljubljen med gosti, ki iščejo prestiž. in našli ustrezne rešitve. Pre- srečna sem bila, ko smo junija leta 1995 končno odprli hotel Plesnik,« se spominja Marti- na, ki sicer živi med Münch- nom, Veldnom in Savudrijo, a nikoli ni dvomila, da bo luksu- zni butični hotel v preprosti Logarski dolini, oddaljeni od vsega vrveža, zaživel. Prestiž neokrnjene narave »Logarska dolina je prestiž sama po sebi, samo videti ga moraš. Znati začutiti neokr- njeno naravo in mir, ko se pobesneli čas ustavi. Seveda je vodenje takega hotela izziv vsak dan. Pridejo tudi težki trenutki. S tem se je treba spri- jazniti. Včasih je bilo teže pri- vabiti goste. Danes pa se vse vrača k tradiciji, povezanosti z naravo, trajnosti, naravni hrani … Mi že vsa ta leta pri- segamo na lokalno, sveže, na- ravno ter sodelujemo s kmeti iz doline in okolice. Veseli me, da so se nam prekrižale poti z izjemnim kulinaričnim moj- strom Janezom Bratovžem, ki ne miruje niti v pokoju. Hitro sva se dogovorila za sodelo- vanje,« pove Martina, ki je nedavno vodenje hotela za- upala direktorici Urški Kolar. Navdih za prenovo hotelske kulinarike pa so bili recepti babice Marije, stari več kot devetdeset let. Stari recepti v novi preobleki Marija je že leta 1935 skrb- no zapisovala recepte, po katerih je kuhala v gostilni. Listanje po starih beležkah je navdušilo Janeza in mlade- ga kuharskega mojstra Toma Čoparja, ki od nedavnega vrti kuhalnico v hotelu, in na je- dilnik sta uvrstila stare jedi iz Zgornje Savinjske doline, od domačih govejih salam in si- rov do grušavih žlinkrofov, ki jih pripravljajo kot samostoj- no slano jed, pa zgornjesa- vinjski želodec in druge suhe mesnine iz domače govedine. Seveda s sodobnim pridihom. Na novem meniju sta med drugim obudila biftek, hišno specialiteto, po kateri so Ple- snikovi sloveli že v 30. letih 20. stoletja. Poleg govedine z Številčna družina se še vedno rada srečuje. (Foto: osebni arhiv) domačije Plesnik so na njem postrvi iz ribogojnice Špegelj, gojene posebej za hotel, oma- ka iz gob iz solčavskih goz- dov (kadar je vreme naklo- njeno gobarjenju) in zelišča, nabrana na lastnem vrtu in bližnjem travniku. Vrhunsko kulinarično ponudbo dopol- njuje hrana za dušo – ročno izdelani njoki in ravioli do lu- štrekovih štrukljev in telečje ličnice v rožmarinovi omaki. Ter seveda pregrešno dobre sladice. Martina prizna, da je tudi sama velika gurmanka. Kljub temu, da se počasi bli- ža osemdesetemu rojstnemu dnevu, ji energije zlepa ne zmanjka. Zdaj bo veliko pra- znovala. Najprej trideseto obletnico hotela, potem pa se bo v kratkem času zvrstila še kopica pomembnih obletnic, ko se bodo zbrali tako člani družine Plesnik kot zvesti gostje hotela, saj so z mno- gimi v vseh teh letih postali prijatelji. Foto: Jure Klobčar V hotelu prisegajo na domačnost in lokalne okuse. Navajeni preizkušenj krute narave Lanske poplave so močno prizadele tudi Logarsko dolino. »Vodo – za hotelom izvira slap Palenk – smo imeli povsod v hotelu in depandansi. Skozi okna je drla noter, veliko je bilo uničenega. Najhuje pa je bilo, da so nas za mesec dni zaprli in odrezali od preo- stalega sveta. Vendar smo povezani premagali tudi to. Kot pred leti vetrolom, ko je bilo res veliko škode. A kot je dolina lepa, je tudi narava kruta.« Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 44, 30. oktober 2024 V OBJEMU MIRU »Obožujem svojo domačo dolino! Nanjo sem od ma- lega zelo navezana in pono- sna sem, da prihajam iz teh krajev. Vsakič znova mi je Martina Plesnik, lastnica hotela Plesnik v Logarski dolini Logarska dolina sama je največji glamur »Logarska dolina je s svojimi osupljivimi naravnimi le- potami ena najlepših ledeniških dolin, obenem pa tudi zelo zahtevna za življenje in podjetništvo. Za preživetje je bilo treba trdo delati. Mene pa je že od nekdaj zanimalo, kar je onkraj naših gora, in pred več kot 50 leti sem šla odkrivat nove možnosti po svetu. Obenem sem izpolnila del očetovih sanj in pred skoraj tridesetimi leti v Logarski odprla hotel, kamor radi zahajajo imenitneži od blizu in daleč,« pripoveduje Martina Plesnik. Vsa njena družina je vpeta v trajnostni turizem njene doline. Nedavno jim je na pomoč priskočil pionir sodobne slovenske kulinarike Janez Bratovž, nadgradili so kulinarično ponudbo. Mar- tina, ki živi med Logarsko dolino, Savudrijo in Veldnom, še vedno navdušuje z optimizmom in svetovljanskostjo, čeprav počasi stopa v osmo desetletje. ANDREJA COMINO »Starša sta nam vsem petim otrokom dala veliko ljubezni, naučila sta nas spoštovanja, dela in poštenosti. Sploh oče je bil tih, klen in strog človek, a je imel svoje otroke iskreno rad.« toplo pri srcu ob spominu na zime mojega otroštva, ko je zapadlo dva metra snega. Otroci, imam dve sestri in dva brata, smo po ozki gazi vsak dan sedem kilometrov v eno stran hodili v šolo v Solčavo. Starši nas v gazi sploh niso videli. Če je zapadlo preveč snega, smo na naše veselje lahko ostali doma. Višje le- žeči kmetje pa so se kar z nahrbtniki spuščali v dolino. Danes si takih zim ne more- mo niti predstavljati,« pripo- veduje Martina in dodaja, da so v njihovih koncih ljudje od nekdaj težko živeli. Peščena zemlja je slabo rodovitna; zraste nekaj krompirja, zelja in solate. Ljudje so večinoma živeli od spravila lesa, kate- rega cena je zelo nihala. Ko je na prelomu devetnajstega stoletja v Logarsko prišel ma- tematik, fizik, geodet, astro- nom in alpinist dr. Johannes Frischau, je z domačinom Martina Plesnik je z odprtjem hotela uresničila očetovo željo. Piskernikom označil kup gorskih poti. Nad pokrajino je bil tako navdušen, da je tja privabil ljubitelje gora od drugod. Zametki turizma v dolini so začeli domačinom rezati malo manj trd kruh. Med pionirji je bil Martinin stari oče, ta je najprej odprl gostilno, njegov sin Franc pa je leta 1932 odprl hotel in imel še veliko načrtov za razvoj. Vojna vihra je v hipu uničila sanje, saj je bil hotel požgan, rešiti mu je uspelo samo načrte, pisalni stroj in radio. Podedovane sanje »Starša sta nam vsem pe- tim otrokom dala veliko lju- bezni, naučila sta nas spo- štovanja, dela in poštenosti. Sploh oče je bil tih, klen in strog človek, a je imel svoje otroke iskreno rad. Poslal nas je v šolo v Celje, vendar ni zaupal dijaškemu domu, bivali smo v stanovanju, kjer je bilo več nadzora. Tudi ko smo dekleta pomagala v do- mači gostilni in smo se kdaj preveč zatopile v pogovor s kakšnim gostom, je to opazil in hitro dejal, mama te kliče, pojdi v kuhinjo,« se spominja Martina. Pozimi je ob koncih tedna s konjem hodil po otro- ke v Luče, avtobusa v Logar- sko dolino ni bilo. Martina se je po končani ekonomski šoli vpisala na fakulteto v Mari- boru in nato dobila službo v Münchnu. »Najprej sem doživela šok, ko sem z vasi prišla v veliko mesto. A sem se hitro prila- godila. Po štirih letih sem šla delat v Gorenjevo predstav- ništvo v Münchnu. Takrat so izdelovali tudi varilne apara- te. Na sejmu o varjenju sem spoznala postavnega podje- tnika Horsta Koulna in moja usoda je bila v hipu zape- čatena,« se smeji. Najprej je delala pri njem, nato pa sta šla vsak svojo poslovno pot, saj je želela biti neodvisna. »Babica, velika dama, ki je delala za zelo bogato družino na Dunaju in z njimi potovala na Azurno obalo, je že zelo zgodaj doživljala lepe hote- le in luksuz, o čemer nam je potem pripovedovala, ter nam nosila blago – iz njega nam je šivilja sešila prekrasne obleke, kakršnih v Sloveniji takrat ni bilo. V tem sem vide- la svojo poslovno priložnost. Denarja za butik nisem ime- la, zato sem prihranke vložila v kozmetiko. Med potovanji sem namreč spoznala Šve- da, ki je delal v Švici in mi ponudil, da bi njegovo koz- metiko prodajala po deželah vzhodne Evrope, kjer so si ženske močno želele luksu- za in glamurja. Nakupila sem za 30.000 takratnih mark kozmetike in jo šla prodajat na sejem v Bolgarijo. Dobila sem veliko naročil. Naredila sem tudi lastno dekorativno kozmetiko: na Tajvanu sem kupila embalažo, jo polnila v Italiji in Franciji, imela veliko skladišče v Münchnu, od tam pa sem jo prodajala na vzhod. Dodatno sem podjetjem Cha- nel, Dior, Yves Saint Lauren, Guerlain in drugim napisala pismo, da bi jim lahko pro- dajala kozmetiko v Rusijo. Takoj so bili za sodelovanje in tri leta sem prodajala na veliko, dokler se trg ni odprl in so tam odprli svoja velika podjetja,« se spominja Marti- na, ki je zelo uživala pri tem delu, a to so bili čisto drugi časi. Danes je trg tako nasi- čen, da je težko prodajati. Zmenki po celem svetu Medtem ko je ona gradi- la svojo poslovno pot, je bil Horst uvoznik za Porsche in BMW na Kitajskem, nato pa sta združila moči in postala še uvoznika za Češko, Slove- nijo ter Ukrajino. »Uživala sva v skupnem delu. Veliko sva delala in potovala, nič nama ni bilo težko. Srečevala sta se v Hongkongu, Singapurju, Ameriki in drugod po svetu. Ko sva šla pred časom za te- den dni na dopust, je po dveh dneh najprej Horst rekel, da bi bilo fino biti doma, da bi lahko to in to postoril, nato pa je zagrabilo še mene. Spa- kirala sva in šla domov delat. Vendar sva se kljub temu ve- dno znala imeti lepo. Kjerko- li sva bila, sva prenočevala v najboljših hotelih in obisko- vala najboljše restavracije. Vendar je bilo pred mnogimi desetletji v Rusiji precej dru- gače. Velikokrat so bili hoteli Za njo je dolga pot do uresničenja sanj, a zdaj jih uživa v polnosti. (Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 44, 30. oktober 2024 V OBJEMU MIRU Vsi povezani, vsi uspešni Turizem povezuje vseh pet otrok: Martina ima hotel, njen brat Darko s sinom vodi kmetijo, sestra Dragica in njen sin Primož vodita penzion Na razpotju, nečak Franci ima gostišče Ojstrica, celo brat, ki živi v Kranju, ima bar, ki ga je prevzel njegov sin. Lani pa so obnovili pastirsko hišo Na planini, ki je prekrasna, a težko dosto- pna. Kljub temu bo zagotovo pritegnila številne ljubitelje tradicije in neokrnjene narave. katastrofalni in so iz kopalnic lezli ščurki. V zadnjih letih se je to zelo spremenilo in ima- jo tam res luksuz na svetovni ravni,« pripoveduje Martina. Dolga pot do uresničenih sanj Z vseh poti pa jo je vedno vleklo nazaj v Logarsko do- lino. »Z bratoma in sestrama smo zelo povezani. Še danes vse praznike preživimo sku- paj, zdaj nas je z vsemi njiho- vimi otroki, parterji in vnuki že več kot štirideset. Veliko tudi poslovno sodelujemo in razvijamo skupne zgodbe o napredku naše doline. Po očetu pa sem podedovala tudi sanje, da bi v Logarski dolini naredila hotel. Nikoli ni nepo- sredno izrekel, da si tega želi, vendar sem čutila to njegovo hrepenenje. Naključje je ho- telo, da me je konec osem- desetih let prejšnjega stoletja poklicala direktorica celjskega podjetja Izletnik in mi pove- dala, da bodo planinski dom, ki je stal na mestu današnjega hotela, prodali in da se ji zdi prav, da bi morala to družina dobiti nazaj. Odkupila sem ga in dolgo je trajalo, da smo izpeljali vse procedure in se lahko lotili gradnje novega hotela. Graditi na zaščitenem območju, kjer te omejujejo strogi zakoni, še malo ni lah- ko. Vendar smo vse spoštovali Hotel Plesnik je priljubljen med gosti, ki iščejo prestiž. in našli ustrezne rešitve. Pre- srečna sem bila, ko smo junija leta 1995 končno odprli hotel Plesnik,« se spominja Marti- na, ki sicer živi med Münch- nom, Veldnom in Savudrijo, a nikoli ni dvomila, da bo luksu- zni butični hotel v preprosti Logarski dolini, oddaljeni od vsega vrveža, zaživel. Prestiž neokrnjene narave »Logarska dolina je prestiž sama po sebi, samo videti ga moraš. Znati začutiti neokr- njeno naravo in mir, ko se pobesneli čas ustavi. Seveda je vodenje takega hotela izziv vsak dan. Pridejo tudi težki trenutki. S tem se je treba spri- jazniti. Včasih je bilo teže pri- vabiti goste. Danes pa se vse vrača k tradiciji, povezanosti z naravo, trajnosti, naravni hrani … Mi že vsa ta leta pri- segamo na lokalno, sveže, na- ravno ter sodelujemo s kmeti iz doline in okolice. Veseli me, da so se nam prekrižale poti z izjemnim kulinaričnim moj- strom Janezom Bratovžem, ki ne miruje niti v pokoju. Hitro sva se dogovorila za sodelo- vanje,« pove Martina, ki je nedavno vodenje hotela za- upala direktorici Urški Kolar. Navdih za prenovo hotelske kulinarike pa so bili recepti babice Marije, stari več kot devetdeset let. Stari recepti v novi preobleki Marija je že leta 1935 skrb- no zapisovala recepte, po katerih je kuhala v gostilni. Listanje po starih beležkah je navdušilo Janeza in mlade- ga kuharskega mojstra Toma Čoparja, ki od nedavnega vrti kuhalnico v hotelu, in na je- dilnik sta uvrstila stare jedi iz Zgornje Savinjske doline, od domačih govejih salam in si- rov do grušavih žlinkrofov, ki jih pripravljajo kot samostoj- no slano jed, pa zgornjesa- vinjski želodec in druge suhe mesnine iz domače govedine. Seveda s sodobnim pridihom. Na novem meniju sta med drugim obudila biftek, hišno specialiteto, po kateri so Ple- snikovi sloveli že v 30. letih 20. stoletja. Poleg govedine z Številčna družina se še vedno rada srečuje. (Foto: osebni arhiv) domačije Plesnik so na njem postrvi iz ribogojnice Špegelj, gojene posebej za hotel, oma- ka iz gob iz solčavskih goz- dov (kadar je vreme naklo- njeno gobarjenju) in zelišča, nabrana na lastnem vrtu in bližnjem travniku. Vrhunsko kulinarično ponudbo dopol- njuje hrana za dušo – ročno izdelani njoki in ravioli do lu- štrekovih štrukljev in telečje ličnice v rožmarinovi omaki. Ter seveda pregrešno dobre sladice. Martina prizna, da je tudi sama velika gurmanka. Kljub temu, da se počasi bli- ža osemdesetemu rojstnemu dnevu, ji energije zlepa ne zmanjka. Zdaj bo veliko pra- znovala. Najprej trideseto obletnico hotela, potem pa se bo v kratkem času zvrstila še kopica pomembnih obletnic, ko se bodo zbrali tako člani družine Plesnik kot zvesti gostje hotela, saj so z mno- gimi v vseh teh letih postali prijatelji. Foto: Jure Klobčar V hotelu prisegajo na domačnost in lokalne okuse. Navajeni preizkušenj krute narave Lanske poplave so močno prizadele tudi Logarsko dolino. »Vodo – za hotelom izvira slap Palenk – smo imeli povsod v hotelu in depandansi. Skozi okna je drla noter, veliko je bilo uničenega. Najhuje pa je bilo, da so nas za mesec dni zaprli in odrezali od preo- stalega sveta. Vendar smo povezani premagali tudi to. Kot pred leti vetrolom, ko je bilo res veliko škode. A kot je dolina lepa, je tudi narava kruta.« Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 44, 30. oktober 2024 ZGODBA MALE SRAKE Zgodba o mladi sraki, ki jo je Velenjčanka Mojca rešila, je resnično ganljiva in kaže, kako lahko sočutje in skrb po- magata živali preživeti. Srake so resnično ene izmed najbolj inteligentnih ptic na svetu, in ta mlada sraka je lahko srečna, ker je našla nekoga, ki ji je pomagal preživeti v trenutku, ko je bila najbolj ranljiva. Hkrati je to tudi opomnik, kako pomembno je, da se zavedamo in znamo videti življenje okrog nas in tudi živalim pomagamo, kadar potrebujejo našo pomoč. JASMINA ŠKARJA Mojca je med sprehodom ob Velenjskem jezeru na pasji plaži opazila majhno, nemočno srako, ki je padla iz gnezda in obupano klicala na pomoč. Ptico je našla v travi pod drevesom. »Bila je zelo majhna, gospod, ki je prišel mimo, jo je dvignil na vejo drevesa, vendar je kmalu spet padla na tla,« se spominja. Mojca je dalj časa opazovala ptičko iz varne raz- dalje in ugotovila, da ne bo preživela brez pomoči. Ves čas so mimo nje hodili ljudje in psi, zato se ji mama sraka ni približala. »Na spletu smo poiskali informacije in ugotovili, da tako mlada ptica po- trebuje hrano na pol ure,« je pojasnila Mojca, ki je nato srako vzela domov. Doma so zanjo pripravili začasno gnezdo v posodi, kamor so položili suho travo in seno. Gnezdo so položili v pokrito ogrado, ki je bila varna pred vsiljivci. Vivi kot življenje Srako je poimenovala Vivi, kar pomeni življenje, saj so bili vsi odločeni, da ji pomagajo preživeti. Prvi dnevi so bili zahtevni. »Ni znala sama jesti, saj je bila navajena, da ji mama daje hrano v kljun. Tako smo jo hranili na pol ure in jo počasi učili tudi samostojnega jemanja hrane.« Vivi se je hitro učila veščin, ki jih je potrebovala za preživetje. Ko se je začela sama hraniti, je kmalu začela tudi raziskovati okolico. Mojca in njena družina so se potrudili, da so ji omogočili čim bolj naravno prehrano: »Prvi dan smo začeli z mačjo hrano, ki smo jo imeli pri roki, potem smo ji poiskali deževnike, priskrbeli mokarje, jagode in borovni- ce. Naš cilj je bil, da jo vzgojimo tako, da bo enkrat znala sama živeti.« Po nekaj dneh je začela skakljati naokrog, kasneje je začela prhutati s krili in se pripravljati na letenje. »Prvi polet je bil čez borovničev grm, nato pa je počasi začela leteti dlje in dlje,« je opisala Mojca. Nekega večera, ko se je običajno vračala v svojo kletko, je Vivi namesto tega odletela na oreh in tam zaspala. Mojca je dejala: »Pustili smo jo, saj Radovedna in družabna ptica, ki je vedno tam, kjer se kaj dogaja Upajo, da se bo uspešno vključila v življenje v naravi Zgodba o mladi sraki, ki jo je Velenjčanka Mojca rešila, je resnično ganljiva in kaže, kako lahko sočutje in skrb po- magata živali preživeti. Srake so resnično ene izmed najbolj inteligentnih ptic na svetu, in ta mlada sraka je lahko srečna, ker je našla nekoga, ki ji je pomagal preživeti v trenutku, ko je bila najbolj ranljiva. Hkrati je to tudi opomnik, kako pomembno je, da se zavedamo in znamo videti življenje okrog nas in tudi živalim pomagamo, kadar Mojca je med sprehodom ob Velenjskem jezeru na pasji plaži opazila majhno, nemočno srako, ki je padla iz gnezda in obupano klicala na pomoč. Ptico je našla v travi pod drevesom. »Bila je zelo majhna, gospod, ki je prišel mimo, jo je dvignil na vejo drevesa, vendar je Mojca je dalj časa opazovala ptičko iz varne raz- dalje in ugotovila, da ne bo preživela brez pomoči. Ves čas so mimo nje hodili ljudje in psi, zato se ji mama sraka ni približala. »Na spletu smo poiskali informacije in ugotovili, da tako mlada ptica po- trebuje hrano na pol ure,« je pojasnila Mojca, ki je nato srako vzela domov. Doma so zanjo pripravili začasno gnezdo v posodi, kamor so položili suho travo in seno. Gnezdo so položili v pokrito ogrado, Srako je poimenovala Vivi, kar pomeni življenje, saj so bili vsi odločeni, da ji pomagajo preživeti. Prvi dnevi so bili zahtevni. »Ni znala sama jesti, saj je bila navajena, da ji mama daje hrano v kljun. Tako smo jo hranili na pol ure in jo počasi učili tudi samostojnega jemanja hrane.« Vivi se je hitro učila veščin, ki jih je potrebovala Ko se je začela sama hraniti, je kmalu začela tudi raziskovati okolico. Mojca in njena družina so se potrudili, da so ji omogočili čim bolj naravno prehrano: »Prvi dan smo začeli z mačjo hrano, ki smo jo imeli pri roki, potem smo ji poiskali deževnike, priskrbeli mokarje, jagode in borovni- ce. Naš cilj je bil, da jo vzgojimo tako, da bo enkrat znala sama živeti.« Po nekaj dneh je začela skakljati naokrog, kasneje je začela prhutati s krili in se pripravljati na letenje. »Prvi polet je bil čez borovničev grm, nato pa je počasi začela leteti dlje in dlje,« je opisala Mojca. Nekega večera, ko se je običajno vračala v svojo kletko, je Vivi namesto tega odletela na oreh in tam zaspala. Mojca je dejala: »Pustili smo jo, saj Upajo, da se bo uspešno vključila v življenje v smo vedeli, da mora enkrat sama začeti spati zunaj. Prespala je na orehu in takrat smo vedeli, da je naredila velik korak proti samostojnosti. Potem je začela raziskovati vedno širšo okolico doma. »Je zelo radoveden in družaben ptiček, ima rada živ-žav in je vedno tam, kjer se kaj dogaja. Pri košnji trave, zalivanju vrta, pri vseh opravilih – karkoli počnemo, pride nadzorovat.« Zdaj obiskuje sosede, srečujemo jo v Sončnem parku, ob Škalskem jezeru … Od nemočne do svobodne ptice Mojca poudari tudi, da je Vivi živela skupaj z Mojčino inva- lidno labradorko Lavo. Sraka je bila od začetka navajena na psičko, ki jo je spremljala, jo zabavala s svojimi vragolijami in ji nudila družbo v težkih trenutkih. »Vivi je bila veliko časa s kužkom, bila je njena ›televizija‹. Zaradi poškodbe hernije diska namreč Lava trenutno ne more hoditi in potrebuje dodatno skrb, a njuna povezanost je neverjetna,« pravi Mojca. Danes je Vivi skoraj popolnoma samostojna in raziskuje širšo okolico. »Zdaj prihaja k nam bolj na obisk, večino časa pa preži- vlja naokrog,« je pojasnila Mojca. Hkrati pa je poudarila tudi skrb zaradi možnosti nevarnosti, ki nanjo prežijo: »Morala se bo sama naučiti, kaj je nevarnost. Mi smo jo vzgojili, kolikor smo lahko, zdaj pa mora sama naprej.« Vivi bo poiskala vašo družbo Mojca si srčno želi, da bi ljudje razumeli in spre- jeli njeno srako: »Vivi ni nevarna, to je radoveden ptiček, ki si želi človeške družbe. Seveda se lahko lju- dje srake nekoliko ustrašijo, če nena- doma prileti v njihovo bližino. Če ji damo priložnost, se bo približala, si vas bo ogledala in bo začela komu- nicirati z vami na svoj način. Če ji boste všeč, lahko pristane na vaši roki, rami ali celo na glavi. Mor- da bo dovolila, da se dotaknete njenega kljuna ali krempljev, nima pa rada božanja po perju.« Zdaj je Vivi stara okoli tri me- sece, postaja odrasla sraka in si že samostojno išče hrano. Kruh, slaščice in začinjena človeška hrana ji povzročajo prebavne težave, zato Mojca prosi vse, naj je ne hranijo s človeško hrano. Njena hrana so predvsem črvi in žuželke, pa tudi jago- dičevje in semena. Foto: osebni arhiv Mojca in njena družina upajo, da se bo Vivi uspe- šno vključila v življenje v naravi, saj so naredili vse, da bi jo naučili ve- ščin preživetja. »Mi smo jo poskušali vzgojiti tako, da bo samostojen ptič,« je sklenila Mojca. »Naprej bo pač morala sama. Že- lim ji, da najde svoje mesto, tudi družbo v naravi in da je sreč- na.« Vivi je s svojo živahnostjo in pogumom postala ne samo simbol preživetja, temveč tudi povezovanja med živalmi. Vivi rada pride v bližino ljudi in kot vse srake tudi njo pritegnejo svetleči predmeti. Vivi in njena pasja prijateljica Lava 29 ČEZ PREPREKE DO USPEHA Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 29 Št. 44, 30. oktober 2024 Pri šestih letih je iz Radeč šel v Zavod za sle- po in slabovidno mladino Ljubljana, za stalno se je domov vrnil pri 18 letih. V času šolanja se je v Radeče vračal le ob koncih tedna in med počitnicami. Nato se je po končani osem- letki vpisal v triletni program za telefonista v Škofji Loki in ga uspešno dokončal. Potem se je zalomilo. »Invalide sistem izobrazi, a ko jih je treba zaposliti, se to ne zgodi in večina jih konča na zavodu za zaposlovanje. Če imajo srečo, se nekateri invalidsko upokojijo že pri tridesetih letih,« je pojasnil Boštjan Štefanič. Generacija, ki ji pripada Boštjan, je v ve- likem številu invalidsko upokojena, on pa si je takrat želel več. Vendar je tudi sam pristal na zavodu za zaposlovanje in bil tam prija- vljen 14 let. »Ves čas sem iskal rešitve in se udejstvoval na različnih področjih. Med dru- gim sem delal tudi kot organizator taborov za slepe in slabovidne v Ljubljani in Celju.« Leta 2008 je šel na zaposlitveno rehabilitacijo po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in za- poslovanju invalidov. Tako je dobil možnost, da je delal v radeški občini, kjer je bil me- sec in pol. »Takratni župan Matjaž Han mi je obljubil, da če bo izvoljen, bom ostal v občini. Izvoljen je bil, a na obljubo je malo pozabil,« je pojasnil. Kmalu je Boštjan zasledil infor- macijo, da podjetje Amiga v Šoštanju izvaja izobraževanje za delo na domu. V podjetju se je naučil računovodstva, nato je opravil nacio- nalno poklicno kvalifikacijo. Leta 2012 je želel opraviti izpit, a mu ga zaradi slepote Državni izpitni center ni dovolil opravljati. »Moral sem poslati kar nekaj ostrih sporočil, da so mi v izpitnem centru dovolili opravljanje izpita,« je povedal. Izpit je vendarle opravil in leta 2012 začel samostojno poslovno pot. Razbijanje predsodkov o slepih in slabovidnih »Namesto aktivnosti invalidov nekateri spodbujajo pasivnost« 44-letni Boštjan Štefanič iz Radeč s hudo okvaro vida živi že od rojstva, vendar ne go- vori rad, da je slep. Ima 99,5-odstotno izgubo vida, razloči lahko barve in svetlobo, zelo pomemben mu je kontrast. Že 12 let uspešno vodi svoje računovodsko podjetje Eviras v Celju in je prvi takšen računovodja v Sloveniji. Leta 2020 je ustanovil tudi Zavod prava možnost, ki izvaja osebno asistenco za invalidne osebe po celi Sloveniji. Septembra letos je zavod za nedoločen čas zaposloval 42 ljudi in imel 22 uporabnikov. »Pri navezovanju stikov z drugimi ljudmi, tudi romantičnih, nastane problem, da vsak opazi najprej to, česa ne zmoreš, kar zmoreš, pa ni tako pomembno.« Najraje dela in bere s pomočjo zvoka, saj mu je branje s pomočjo brajeve pisave prepočasno. Delo z okvaro vida Boštjan dela na podlagi zvoka in ima na- meščeno običajno računalniško opremo. Na računalniku ima naložen bralnik zaslonske slike, ki pove, kaj se dogaja na računalniškem zaslonu. Tako izvaja svoje računovodske de- javnosti. »Imel sem tudi brajevo vrstico, ki slepim nadomešča zaslon, vendar je branje s prsti prepočasno. Tudi druge stvari raje be- rem s pomočjo zvočnih zapisov,« je povedal. »Imam 99,5-odstotno izgubo vida. Levo oko imam umetno, na desno vidim tako, kot bi gledal skozi cev. Vidim svetlobo in barve, zelo pomemben mi je kontrast. Ne morem videti podrobnosti, na primer kako je videti neka oseba, človeka vidim kot celoto,« je pojasnil. Po poteh, ki jih pozna in ne pozna, hodi s pomočjo palice. Ponoči, če res ni nujno, ne hodi naokoli. »Tudi ko sem doma v stanova- nju, imam prižgane luči. Svoj vid izkoriščam v največji možni meri,« je pojasnil. Prepreke pri osebni asistenci Boštjan Štefanič meni, da je treba podro- čje osebne asistence za slepe in slabovidne v Sloveniji bolje urediti. »Slepi in slabovidni smo skupina, ki ni zelo številna,« je dejal. »Imam prijatelja, ki mu je strokovna komisija zavrnila osebno asistenco, saj naj bi bil preveč dejaven. Bizarno je, da se namesto aktivnosti invalidov spodbuja pasivnost,« je prepričan. Prijatelj je na koncu asistenco vseeno dobil, saj je s pomočjo Boštjana in še nekaterih dru- gih ljudi na ministrstvo poslal nekaj dopisov, s katerimi je dosegel pravico. »Če slepa ali slabovidna oseba danes dobi 30 ur osebne asistence na teden, je lahko srečna. Bolj kot si nedejaven, več ur dobiš. Razumem, da niso vsi nedejavni po svoji želji, vendar se mi ne zdi pravično, da je, če poskuša biti invalidna oseba čim bolj samostojna in želi čim več na- rediti, za to kaznovana,« je pojasnil. Opozoril je tudi, da so slepi in slabovidni velikokrat spregledani. »Druge oblike invalidnosti so bistveno bolj videne, zato lahko drugi inva- lidi tudi več dosežejo, medtem ko se mora- mo mi bojevati za vsako stvar, vedno, ko so spremembe, smo mi na udaru,« je poudaril. Z Zavodom prava možnost si zato prizadeva, da bi do pravične in ustrezne obravnave prišli tisti, ki jo potrebujejo. »Asistenca je kot stori- tev sicer dobra, vendar ostaja vprašanje, kdo in kako jo bo izvajal tako, kot se spodobi.« Biti slep v očeh družbe »S tem, kako me družba vidi kot slepega, se ne obremenjujem več,« je dejal Boštjan Štefanič. Vseeno ga moti, da so stereotipi in diskriminacija glede slepote in slabovidnosti v Sloveniji še vedno globoko zakoreninjeni. »Pri navezovanju stikov z drugimi ljudmi, tudi romantičnih, nastane problem, da vsak opazi najprej to, česa ne zmoreš, kar zmoreš, pa ni tako pomembno,« je poudaril. »Če človeka takoj ne uspeš prepričati, za kaj vse si spo- soben, ti sploh ne da možnosti,« je pojasnil. »Zato vedno pravim, da so vrata moje pisar- ne odprta in da lahko pride vsak pogledat, kako in kaj delam. V življenju sem dosegel vse, kar sem hotel. Svojega podjetja nisem ustanovil, da bi postal milijonar. Imam delo, plačujem davke in prispevke, imam streho nad glavo,« je dejal. Kljub globalizaciji in di- gitalizaciji po njegovem mnenju zmote o sle- pih in slabovidnih še vedno ostajajo. »Včasih smo morali slepi kupovati dodatne programe, danes imam na svojem telefonu že vgrajeno funkcijo za slepe in slabovidne. Tehnologija torej danes omogoča marsikaj, tisto, kar je v človeški glavi, pa je drugo.« Foto: Andraž Purg LARISA JEKNIĆ Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 44, 30. oktober 2024 SKRIVNOSTNO VESOLJE Skoraj 150 dni je ameriško-slovenski astronavt preživel na Mednarodni vesoljski postaji. Na enega od svojih obiskov ve- solja pred leti je s sabo vzel tudi zastavi Ljubnega ob Savinji in Luč. Iz teh zgornjesavinjskih krajev namreč izhajata njegova prastara starša. Randolph oziroma Komrade, kot je znan med svojimi astronavtskimi kolegi, sicer živi v Kaliforniji. Slovenijo in tudi naše kraje je večkrat že obiskal, nazadnje se je pri nas mudil prejšnji teden, ko se je med drugim oglasil tudi v vitanjskem Centru Noordung. Na Mednarodni vesoljski postaji je trenutno še astronavtka sloven- skih korenin Sunita Williams. Če ne bi bila v ve- solju, bi mu pred dnevi delala družbo v Vitanju. JANŽE FRIC zbežalo zemljini gravitaciji,« je dejal. Astro- navt je postal leta 2004, hkrati s še desetimi kolegi, ki so imeli različne poklicne poti. Nje- govi ›sošolci‹ na izobraževanju za astronavta so bili vse od astrofi zikov do srednješolskih učiteljev, je povedal gost slovenskih korenin in poudaril, da astronavti niso nič drugačni od drugih ljudi. »Tudi mi si oblečemo hlače tako, da damo vanje najprej eno, nato drugo nogo. Razen v vesolju,« se je pošalil. V vesolju lahko namreč zaradi manjka gravitacije med lebdenjem oblečejo obe nogi naenkrat. »Če v vesolju kaj spustiš iz rok, takoj odlebdi stran.« Prvi polet Na prvo misijo je v vesolje poletel z rake- toplanom Atlantis. Ta polet so v Nasi med drugim izkoristili tudi za to, da so na Med- narodno vesoljsko postajo pripeljali potrebno opremo, polete z raketoplani so nato končali dve leti kasneje. Ko je bil prvič v vesolju in je tam opravljal prve sprehode, so se na Zemlji dogajale še pomembnejše stvari. Dve uri po prvem sprehodu, je njegova žena Rebecca ro- dila hčer, kar je povezano z zanimivo anekdo- to. »V Ameriki imamo staro tradicijo, da med prijatelje razdelimo cigare, ko se nam rodi otrok, tako da sem takrat v vesolju razdelil cigare med kolege na postaji. A cigare niso bile prave, tobačne, ampak so bile narejene iz žvečilke.« »Vesolje je zelo lepo, a še lepše je prvič videti svojega otroka.« Randolphova žena Rebecca je sicer prav tako povezana z vesoljem, saj je Nasina stro- kovnjakinja za vesoljsko pravo, ki ga je pou- čevala tudi na slovenskih pravnih fakultetah. Na vesoljski postaji Vas zanima, kako je videti mednarodna vesoljska postaja? Astronavt je pojasnil, da je velika približno kot igrišče za ameriški nogomet, njena prostornina pa je podobna prostornini petsobne hiše. Po njegovih be- sedah je postaja najbolj ekstremno okolje, Astronavt Randolph Bresnik na obisku v naših krajih Ljubno in Luče »nesel« s sabo v vesolje izročil takratnemu slovenskemu predsedniku. Začel kot marinec Bresnik je sicer svojo kariero začel pri ameriških marincih kot pilot letal F-18. »Kasneje sem postal testni pilot, a nobeno letalo ni bilo dovolj hitro, da bi lahko Randolph Bresnik sicer ni edini Nasin astronavt s slovenski- mi koreninami. Poleg njega je slovenski jav- nosti verjetno najbolj znana Sunita Willi- ams, v skupino ame- riških astronavtov s predniki iz Slovenije spadata tudi Ronald Michael Sega in Jer- ry Michael Linenger. Vsi so tudi že obiska- li Slovenijo. Njegova slovenska prednika sta se oba rodila v Zgornji Savinjski dolini, vendar se nista spoznala v naših krajih. Poznanstvo sta spletla šele po tem, ko sta se oba preselila v zvezno ameriško drža- vo Wisconsin. »Kot suhljat deček s slovenskim priimkom si nikoli nisem mislil, da mi bo v življenju uspelo toliko, kot mi je,« je Bresnik povedal na dogodku v vitanjskem Centru Noordung. Slovenijo je tokrat obiskal, da bi predstavil vesoljski program Artemis, ki bo človeštvo znova popeljal na Luno. Udeležil se je tudi odprtja razstave o ome- njenem programu, ki ponuja vpogled v prihodnost raziskovanja Lune in Marsa. Zastavi prepotovali milijone kilometrov Kot je povedal, si njegova prednika verje- tno nista nikoli mislila, da bo eden od njunih potomcev v vesolje nesel fotografi jo njunih vasi in zastavi občin. Bresnik je zastavi po vrnitvi na Zemljo pre- dal županoma Ljubnega in Luč. »Vrnil sem jima zastavi, ki sta imeli veliko dodatnih »prevoženih« kilometrov za sabo. Z mano sta namreč prepotovali 109 milijonov kilometrov. Iz vesoljske postaje mi je uspelo tudi fotografi rati Ljubno, ko smo leteli čez Slovenijo 400 kilometrov nad površjem Zemlje, s hitrostjo 9 kilometrov na sekundo.« S sabo je Bresnik v vesolje nesel tudi slovensko zastavo, ki jo je nato »Najboljša stvar pri tem, ko se usedeš v vesoljsko plovilo, je to, da je s tem treninga konec in boš končno opravljal delo, za katerega si treniral.« »Ker smo na vesoljski postaji vsak dan telovadili dve uri in pol, sem se na Zemljo vrnil bolj mišičast. Ko me je žena prvič videla, je rekla: ›Merry Christmas to me (vesel božič meni)‹.« Skoraj 150 dni je ameriško-slovenski astronavt preživel na Mednarodni vesoljski postaji. Na enega od svojih obiskov ve- solja pred leti je s sabo vzel tudi zastavi Ljubnega ob Savinji in Luč. Iz teh zgornjesavinjskih krajev namreč izhajata njegova prastara starša. Randolph oziroma Komrade, kot je znan med svojimi astronavtskimi kolegi, sicer živi v Kaliforniji. Slovenijo in tudi naše kraje je večkrat že obiskal, nazadnje se je pri nas mudil prejšnji teden, ko se je med drugim oglasil tudi v vitanjskem Centru Noordung. Na Mednarodni vesoljski postaji je trenutno še astronavtka sloven- skih korenin Sunita Williams. Če ne bi bila v ve- solju, bi mu pred dnevi delala družbo v Vitanju. Ljubno in Luče »nesel« s sabo v vesolje izročil takratnemu slovenskemu predsedniku. Začel kot marinec Bresnik je sicer svojo kariero začel pri ameriških marincih kot pilot letal F-18. »Kasneje sem postal testni pilot, a nobeno letalo ni bilo dovolj hitro, da bi lahko Randolph Bresnik sicer ni edini Nasin astronavt s slovenski- mi koreninami. Poleg njega je slovenski jav- nosti verjetno najbolj znana Sunita Willi- ams, v skupino ame- riških astronavtov s predniki iz Slovenije spadata tudi Ronald Michael Sega in Jer- ry Michael Linenger. Vsi so tudi že obiska- li Slovenijo. Njegova slovenska prednika sta se oba rodila v Zgornji Savinjski dolini, vendar se nista spoznala v naših krajih. Poznanstvo sta spletla šele po tem, ko sta se oba preselila v zvezno ameriško drža- vo Wisconsin. »Kot suhljat deček s slovenskim priimkom si nikoli nisem mislil, da mi bo v življenju uspelo toliko, kot mi je,« je Bresnik povedal na dogodku v vitanjskem Centru tno nista nikoli mislila, da bo eden od njunih potomcev v vesolje nesel fotografi jo njunih vasi in zastavi občin. Bresnik je zastavi po vrnitvi na Zemljo pre- dal županoma Ljubnega in Luč. »Vrnil sem jima zastavi, ki sta imeli veliko dodatnih »prevoženih« kilometrov za sabo. Z mano sta namreč prepotovali 109 milijonov kilometrov. Iz vesoljske postaje mi je uspelo tudi fotografi rati Ljubno, ko smo leteli čez Slovenijo 400 kilometrov nad površjem Zemlje, s hitrostjo 9 kilometrov na sekundo.« S sabo je Bresnik v vesolje nesel tudi slovensko zastavo, ki jo je nato »Ker smo na vesoljski postaji vsak dan telovadili dve uri in pol, sem se na Zemljo vrnil bolj mišičast. Ko me je žena prvič videla, je rekla: ›Merry Christmas »Ko se prižgejo motorji na raketi, je to hkrati vesel in žalosten trenutek, saj veš, da za sabo na Zemlji zapuščaš svojo družino.« v katerem so kdaj živeli ljudje. Na soncu se to umetno nebesno telo, namenjeno bivanju ljudi v vesolju, zagreje do plus 250 stopinj Celzija, v senci pa so temperature 250 stopinj pod lediščem. Na postaji je naprava, ki reciklira vse teko- čine nazaj v pitno vodo. »Ta naprava reciklira današnjo kavo v jutrišnjo kavo,« se je pošalil astronavt. Na postaji sicer ponovno uporabijo od 80 do 85 odstotkov vode. Bresnik je opisal tudi, kako na vesoljski postaji opravljajo veli- ko in malo potrebo ter kaj storijo z odpadki. »Stranišče je narejeno tako, da shranjuje od- padke. Ko je polno, ga posebno plovilo odpe- lje in nato zgori v atmosferi. Lahko se zgodi, da je kakšen zvezdni utrinek, ki ga vidite med opazovanjem nočnega neba, dejansko goreče stranišče iz vesoljske postaje,« se je še pošalil. Priprave za življenje v vesolju Da se astronavti pripravijo na življenje v vesolju, na Zemlji trenirajo v pogojih, ki so čimbolj podobni tistim, ki jih čakajo 400 ki- lometrov nad površjem našega planeta. »V sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo smo trenirali v jamah. Ko živiš pod zemljo v popolni temi, kjer lahko en nepreviden korak pomeni razliko med življenjem in smrtjo, se veliko naučiš o sebi in svojih kolegih.« Jama, v kateri so trenirali, ni bila kot Postojnska jama, v katero se obiskovalci zapeljejo z vlakcem in se po njej sprehajajo po urejenih poteh. »Ko si v jami, moraš biti previden na vsak korak, ki ga narediš, zato je to okolje zelo podobno raziskovanju novega planeta.« »Če je videti, da nam ni udobno, imate prav,« je o ruski raketi Sojuz povedal Randolph Bresnik (na de- sni). Tukaj je v družbi italijanskega in ruskega kolega. (Foto: osebni arhiv) Našitek s številko 100 pomeni, da je Randy Bresnik v vesolju preživel več kot 100 dni. Le nekaj manj kot 12 ur mu je zmanj- kalo in preživel bi jih 150. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 44, 30. oktober 2024 SKRIVNOSTNO VESOLJE Jamsko okolje sicer ni edino, v katerem se astronavti pripravljajo na življenje v vesolju. Na Floridi so se usposabljali tudi pod vodo, 15 metrov pod gladino morja. Šest udeležencev programa je v bivalniku, ki je bil velik kot manjši avtobus, živelo približno dva tedna. Pod vodo so simulirali tudi vesoljske spreho- de. Ker so dalj časa živeli pod vodo, se niso smeli takoj dvigniti na površje, da ne bi šlo kaj narobe. »Zanesti smo se mogli na opremo, ki smo jo imeli s sabo na dnu morja, in na zna- nje, ki smo ga pridobili med usposabljanjem.« Cilj tovrstnih usposabljanj je bilo, da so astronavti zapustili svoje območje ugodja in se fizično in psihično pripravili na življenje v vesolju. »Tako smo se naučili bolje razume- ti sebe in svoje kolege. S pomočjo tovrstnih usposabljanj smo dobili občutek, da je vesolje samo še eno ekstremno okolje in ne prvo, s katerim smo se mogli soočiti.« Foto: Andraž Purg Slovenija bo 1. januarja prihodnje leto postala polnopravna članica Evropske ve- soljske agencije, kar pomeni, da bodo astro- navti postali tudi Slovenci. »Ko sem bil v vesolju, je moja žena Rebecca sama ostala z otrokoma. Poleg tega da je pravnica za vesoljsko pravo pri Nasi, je morala sama skrbeti tudi za osem in dvanajst let stara otroka.« »Razgleda z vesoljske postaje se nikoli ne naveličaš, saj je za vsako, ko pogledaš skozi okno, drugačen.« Zastava občine Luče lebdi v kupoli Mednarodne vesoljske postaje. (Foto: osebni arhiv) Mednarodna vesoljska postaja obkroži Zemljo vsakih 90 minut, kar pomeni, da astronavti vidijo 16 sončnih vzho- dov in zahodov na dan. Astronavti na Mednarodni vesoljski postaji imajo neneh- no možnost uporabe interneta, tudi za klice na Zemljo. Po vrnitvi na Zemljo je Randolph županoma predal zastavi njunih občin, ki sta z njim potovali v vesolje. (Foto: Občina Luče) Vitanjski Center Noordung je gostil pogovor z astronavtom. Predniki astronavta Randolpha Bresnika izvirajo iz Luč in z Ljubnega. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 44, 30. oktober 2024 SKRIVNOSTNO VESOLJE Skoraj 150 dni je ameriško-slovenski astronavt preživel na Mednarodni vesoljski postaji. Na enega od svojih obiskov ve- solja pred leti je s sabo vzel tudi zastavi Ljubnega ob Savinji in Luč. Iz teh zgornjesavinjskih krajev namreč izhajata njegova prastara starša. Randolph oziroma Komrade, kot je znan med svojimi astronavtskimi kolegi, sicer živi v Kaliforniji. Slovenijo in tudi naše kraje je večkrat že obiskal, nazadnje se je pri nas mudil prejšnji teden, ko se je med drugim oglasil tudi v vitanjskem Centru Noordung. Na Mednarodni vesoljski postaji je trenutno še astronavtka sloven- skih korenin Sunita Williams. Če ne bi bila v ve- solju, bi mu pred dnevi delala družbo v Vitanju. JANŽE FRIC zbežalo zemljini gravitaciji,« je dejal. Astro- navt je postal leta 2004, hkrati s še desetimi kolegi, ki so imeli različne poklicne poti. Nje- govi ›sošolci‹ na izobraževanju za astronavta so bili vse od astrofi zikov do srednješolskih učiteljev, je povedal gost slovenskih korenin in poudaril, da astronavti niso nič drugačni od drugih ljudi. »Tudi mi si oblečemo hlače tako, da damo vanje najprej eno, nato drugo nogo. Razen v vesolju,« se je pošalil. V vesolju lahko namreč zaradi manjka gravitacije med lebdenjem oblečejo obe nogi naenkrat. »Če v vesolju kaj spustiš iz rok, takoj odlebdi stran.« Prvi polet Na prvo misijo je v vesolje poletel z rake- toplanom Atlantis. Ta polet so v Nasi med drugim izkoristili tudi za to, da so na Med- narodno vesoljsko postajo pripeljali potrebno opremo, polete z raketoplani so nato končali dve leti kasneje. Ko je bil prvič v vesolju in je tam opravljal prve sprehode, so se na Zemlji dogajale še pomembnejše stvari. Dve uri po prvem sprehodu, je njegova žena Rebecca ro- dila hčer, kar je povezano z zanimivo anekdo- to. »V Ameriki imamo staro tradicijo, da med prijatelje razdelimo cigare, ko se nam rodi otrok, tako da sem takrat v vesolju razdelil cigare med kolege na postaji. A cigare niso bile prave, tobačne, ampak so bile narejene iz žvečilke.« »Vesolje je zelo lepo, a še lepše je prvič videti svojega otroka.« Randolphova žena Rebecca je sicer prav tako povezana z vesoljem, saj je Nasina stro- kovnjakinja za vesoljsko pravo, ki ga je pou- čevala tudi na slovenskih pravnih fakultetah. Na vesoljski postaji Vas zanima, kako je videti mednarodna vesoljska postaja? Astronavt je pojasnil, da je velika približno kot igrišče za ameriški nogomet, njena prostornina pa je podobna prostornini petsobne hiše. Po njegovih be- sedah je postaja najbolj ekstremno okolje, Astronavt Randolph Bresnik na obisku v naših krajih Ljubno in Luče »nesel« s sabo v vesolje izročil takratnemu slovenskemu predsedniku. Začel kot marinec Bresnik je sicer svojo kariero začel pri ameriških marincih kot pilot letal F-18. »Kasneje sem postal testni pilot, a nobeno letalo ni bilo dovolj hitro, da bi lahko Randolph Bresnik sicer ni edini Nasin astronavt s slovenski- mi koreninami. Poleg njega je slovenski jav- nosti verjetno najbolj znana Sunita Willi- ams, v skupino ame- riških astronavtov s predniki iz Slovenije spadata tudi Ronald Michael Sega in Jer- ry Michael Linenger. Vsi so tudi že obiska- li Slovenijo. Njegova slovenska prednika sta se oba rodila v Zgornji Savinjski dolini, vendar se nista spoznala v naših krajih. Poznanstvo sta spletla šele po tem, ko sta se oba preselila v zvezno ameriško drža- vo Wisconsin. »Kot suhljat deček s slovenskim priimkom si nikoli nisem mislil, da mi bo v življenju uspelo toliko, kot mi je,« je Bresnik povedal na dogodku v vitanjskem Centru Noordung. Slovenijo je tokrat obiskal, da bi predstavil vesoljski program Artemis, ki bo človeštvo znova popeljal na Luno. Udeležil se je tudi odprtja razstave o ome- njenem programu, ki ponuja vpogled v prihodnost raziskovanja Lune in Marsa. Zastavi prepotovali milijone kilometrov Kot je povedal, si njegova prednika verje- tno nista nikoli mislila, da bo eden od njunih potomcev v vesolje nesel fotografi jo njunih vasi in zastavi občin. Bresnik je zastavi po vrnitvi na Zemljo pre- dal županoma Ljubnega in Luč. »Vrnil sem jima zastavi, ki sta imeli veliko dodatnih »prevoženih« kilometrov za sabo. Z mano sta namreč prepotovali 109 milijonov kilometrov. Iz vesoljske postaje mi je uspelo tudi fotografi rati Ljubno, ko smo leteli čez Slovenijo 400 kilometrov nad površjem Zemlje, s hitrostjo 9 kilometrov na sekundo.« S sabo je Bresnik v vesolje nesel tudi slovensko zastavo, ki jo je nato »Najboljša stvar pri tem, ko se usedeš v vesoljsko plovilo, je to, da je s tem treninga konec in boš končno opravljal delo, za katerega si treniral.« »Ker smo na vesoljski postaji vsak dan telovadili dve uri in pol, sem se na Zemljo vrnil bolj mišičast. Ko me je žena prvič videla, je rekla: ›Merry Christmas to me (vesel božič meni)‹.« Skoraj 150 dni je ameriško-slovenski astronavt preživel na Mednarodni vesoljski postaji. Na enega od svojih obiskov ve- solja pred leti je s sabo vzel tudi zastavi Ljubnega ob Savinji in Luč. Iz teh zgornjesavinjskih krajev namreč izhajata njegova prastara starša. Randolph oziroma Komrade, kot je znan med svojimi astronavtskimi kolegi, sicer živi v Kaliforniji. Slovenijo in tudi naše kraje je večkrat že obiskal, nazadnje se je pri nas mudil prejšnji teden, ko se je med drugim oglasil tudi v vitanjskem Centru Noordung. Na Mednarodni vesoljski postaji je trenutno še astronavtka sloven- skih korenin Sunita Williams. Če ne bi bila v ve- solju, bi mu pred dnevi delala družbo v Vitanju. Ljubno in Luče »nesel« s sabo v vesolje izročil takratnemu slovenskemu predsedniku. Začel kot marinec Bresnik je sicer svojo kariero začel pri ameriških marincih kot pilot letal F-18. »Kasneje sem postal testni pilot, a nobeno letalo ni bilo dovolj hitro, da bi lahko Randolph Bresnik sicer ni edini Nasin astronavt s slovenski- mi koreninami. Poleg njega je slovenski jav- nosti verjetno najbolj znana Sunita Willi- ams, v skupino ame- riških astronavtov s predniki iz Slovenije spadata tudi Ronald Michael Sega in Jer- ry Michael Linenger. Vsi so tudi že obiska- li Slovenijo. Njegova slovenska prednika sta se oba rodila v Zgornji Savinjski dolini, vendar se nista spoznala v naših krajih. Poznanstvo sta spletla šele po tem, ko sta se oba preselila v zvezno ameriško drža- vo Wisconsin. »Kot suhljat deček s slovenskim priimkom si nikoli nisem mislil, da mi bo v življenju uspelo toliko, kot mi je,« je Bresnik povedal na dogodku v vitanjskem Centru tno nista nikoli mislila, da bo eden od njunih potomcev v vesolje nesel fotografi jo njunih vasi in zastavi občin. Bresnik je zastavi po vrnitvi na Zemljo pre- dal županoma Ljubnega in Luč. »Vrnil sem jima zastavi, ki sta imeli veliko dodatnih »prevoženih« kilometrov za sabo. Z mano sta namreč prepotovali 109 milijonov kilometrov. Iz vesoljske postaje mi je uspelo tudi fotografi rati Ljubno, ko smo leteli čez Slovenijo 400 kilometrov nad površjem Zemlje, s hitrostjo 9 kilometrov na sekundo.« S sabo je Bresnik v vesolje nesel tudi slovensko zastavo, ki jo je nato »Ker smo na vesoljski postaji vsak dan telovadili dve uri in pol, sem se na Zemljo vrnil bolj mišičast. Ko me je žena prvič videla, je rekla: ›Merry Christmas »Ko se prižgejo motorji na raketi, je to hkrati vesel in žalosten trenutek, saj veš, da za sabo na Zemlji zapuščaš svojo družino.« v katerem so kdaj živeli ljudje. Na soncu se to umetno nebesno telo, namenjeno bivanju ljudi v vesolju, zagreje do plus 250 stopinj Celzija, v senci pa so temperature 250 stopinj pod lediščem. Na postaji je naprava, ki reciklira vse teko- čine nazaj v pitno vodo. »Ta naprava reciklira današnjo kavo v jutrišnjo kavo,« se je pošalil astronavt. Na postaji sicer ponovno uporabijo od 80 do 85 odstotkov vode. Bresnik je opisal tudi, kako na vesoljski postaji opravljajo veli- ko in malo potrebo ter kaj storijo z odpadki. »Stranišče je narejeno tako, da shranjuje od- padke. Ko je polno, ga posebno plovilo odpe- lje in nato zgori v atmosferi. Lahko se zgodi, da je kakšen zvezdni utrinek, ki ga vidite med opazovanjem nočnega neba, dejansko goreče stranišče iz vesoljske postaje,« se je še pošalil. Priprave za življenje v vesolju Da se astronavti pripravijo na življenje v vesolju, na Zemlji trenirajo v pogojih, ki so čimbolj podobni tistim, ki jih čakajo 400 ki- lometrov nad površjem našega planeta. »V sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo smo trenirali v jamah. Ko živiš pod zemljo v popolni temi, kjer lahko en nepreviden korak pomeni razliko med življenjem in smrtjo, se veliko naučiš o sebi in svojih kolegih.« Jama, v kateri so trenirali, ni bila kot Postojnska jama, v katero se obiskovalci zapeljejo z vlakcem in se po njej sprehajajo po urejenih poteh. »Ko si v jami, moraš biti previden na vsak korak, ki ga narediš, zato je to okolje zelo podobno raziskovanju novega planeta.« »Če je videti, da nam ni udobno, imate prav,« je o ruski raketi Sojuz povedal Randolph Bresnik (na de- sni). Tukaj je v družbi italijanskega in ruskega kolega. (Foto: osebni arhiv) Našitek s številko 100 pomeni, da je Randy Bresnik v vesolju preživel več kot 100 dni. Le nekaj manj kot 12 ur mu je zmanj- kalo in preživel bi jih 150. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 44, 30. oktober 2024 SKRIVNOSTNO VESOLJE Jamsko okolje sicer ni edino, v katerem se astronavti pripravljajo na življenje v vesolju. Na Floridi so se usposabljali tudi pod vodo, 15 metrov pod gladino morja. Šest udeležencev programa je v bivalniku, ki je bil velik kot manjši avtobus, živelo približno dva tedna. Pod vodo so simulirali tudi vesoljske spreho- de. Ker so dalj časa živeli pod vodo, se niso smeli takoj dvigniti na površje, da ne bi šlo kaj narobe. »Zanesti smo se mogli na opremo, ki smo jo imeli s sabo na dnu morja, in na zna- nje, ki smo ga pridobili med usposabljanjem.« Cilj tovrstnih usposabljanj je bilo, da so astronavti zapustili svoje območje ugodja in se fizično in psihično pripravili na življenje v vesolju. »Tako smo se naučili bolje razume- ti sebe in svoje kolege. S pomočjo tovrstnih usposabljanj smo dobili občutek, da je vesolje samo še eno ekstremno okolje in ne prvo, s katerim smo se mogli soočiti.« Foto: Andraž Purg Slovenija bo 1. januarja prihodnje leto postala polnopravna članica Evropske ve- soljske agencije, kar pomeni, da bodo astro- navti postali tudi Slovenci. »Ko sem bil v vesolju, je moja žena Rebecca sama ostala z otrokoma. Poleg tega da je pravnica za vesoljsko pravo pri Nasi, je morala sama skrbeti tudi za osem in dvanajst let stara otroka.« »Razgleda z vesoljske postaje se nikoli ne naveličaš, saj je za vsako, ko pogledaš skozi okno, drugačen.« Zastava občine Luče lebdi v kupoli Mednarodne vesoljske postaje. (Foto: osebni arhiv) Mednarodna vesoljska postaja obkroži Zemljo vsakih 90 minut, kar pomeni, da astronavti vidijo 16 sončnih vzho- dov in zahodov na dan. Astronavti na Mednarodni vesoljski postaji imajo neneh- no možnost uporabe interneta, tudi za klice na Zemljo. Po vrnitvi na Zemljo je Randolph županoma predal zastavi njunih občin, ki sta z njim potovali v vesolje. (Foto: Občina Luče) Vitanjski Center Noordung je gostil pogovor z astronavtom. Predniki astronavta Randolpha Bresnika izvirajo iz Luč in z Ljubnega. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 44, 30. oktober 2024 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE CENTER Več informacij in rezervacija: 041 595 595 info@center-lavie.si Ljubljanska cesta 10, 8311 Kostanjevica na Krki Poroka kot iz sanj POROČNA DVORANA LA VIE – KOSTANJEVICA NA KRKI • Dvorana za 250 svatov • Catering v sodelovanju s Hotel Dolenjc • Izvedba civilnega obreda • Organizacija poroke Delavec v skladišču svežega mesa (m/ž) (Celje) Kratek opis del: skladišči meso na lokaciji klav- nice, sortira meso glede na vrsto konfekcionira- nega mesa … Celjske Mesnine, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 24. 11. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter strojnih inštalacij in hladilne opreme (m/ž) (Žalec, terensko delo v Sloveniji in tujini) Iščemo kandidata za montažo strojnih inšta- lacij in strojne opreme. Eho, d.o.o., Ob Dragi 7, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 24. 11. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuhar (m/ž) Novo Celje (pri Žalcu) Iščemo samostojnega in odgovornega ku- harja, ki bo pod vodstvom chefa opravljal različne kuhinjske naloge. Galerija okusov, d.o.o., Novo Celje 9, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 15. 11. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Upravljavec žerjava (m/ž) (Štore) Opis delovnega mesta: razkladanje in na- kladanje materiala … Kovintrade, mednaro- dna trgovina, d.d., Mariborska 7, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 8. 11. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Bančni svetovalec (m/ž) (Mozirje) Zavedamo se in smo prepričani, da naše stranke zaslužijo le najboljše. Zato v posloval- nici Šoštanj iščemo nove člane ekipe, ki delijo našo strast do odličnosti in so pripravljeni sprejeti izzive, povezane z bančnim sveto- vanjem in trženjem raznovrstnih bančnih produktov. Nlb, d.d., Trg republike 2, 1520 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 11. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja ekipe vzdrževanja sončnih elektrarn (m/ž) (Prebold) Ambiciozni, bistri in delavni sodelavci so ključni za vsako uspešno podjetje, da mu omo- gočajo rast in širitev na nove trge z novimi pro- dukti. Trudimo se zaposlovati le najboljše! Ste med njimi? Bisol Group, d.o.o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 25. 11. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Iščemo sodelavce za restavracijo McDonald's Velenje (m/ž) Zagrabi priložnost, začni svojo kariero pri nas. Pridruži se naši super ekipi! Alpe-Panon, d.o.o., McDonald's DL, Dunajska cesta 151, 1000Ljubljana. Prijave zbiramo do 21. 11. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja pravne službe v Vojniku (m/ž) Opis: reševanje pravnih in upravnih zadev; oblikovanje pravnih mnenj in stališč; priprava pogodb in internih splošnih aktov; sodelo- vanje pri pripravljanju analiz; spremljanje aktualne zakonodaje s področja delovanja družb … Mik, d.o.o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 14. 11. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (36 ur) (Žalec) Kot naša prodajalka ali prodajalec boš obraz Lidla in glavna vez z našimi kupci. S svojim odgovornim in predanim delom boš vsakodnevno prispeval/-a pomemben delež k temu, kako ljudje dojemajo naše podjetje in naše izdelke. S timskim delom boš poskrbel/- -a, da bo prodajalna delovala skladno z želja- mi in pričakovanji naših kupcev. Lidl Sloveni- ja, d.o.o., k.d., Pod lipami 1, 1218 Komenda. Prijave zbiramo do 5. 11. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Izkušeni natakar (m/ž) (Petrovče) Vaše zadolžitve bodo obsegale: strežbo hra- ne in pijače strankam pri mizah, komunikacijo s strankami … Aena, d.o.o., Mala Pirešica 20, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 24. 11. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. PHP-razvijalci (m/ž) (Celje, hibridno ali od doma) Zaposlimo razvijalce z izkušnjami s PHP- -razvojem, ki se bodo pridružili ekipam La- ravel, Drupal ali Magento. Agiledrop, d.o.o., Stegne 11a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 13. 11. 2024. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Poslovodja (m/ž) za polni delovni čas (Celje) Naloge: vodenje in organizacija poslovalni- ce v skladu s smernicami podjetja, vodenje in motivacija zaposlenih, načrtovanje urnikov, uvajanje novih delavcev, izvedba inventur in pospeševanje prodaje … New Yorker, d.o.o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prija- ve zbiramo do 13. 11. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik/komisionar (m/ž) (Šentjur) Vaše naloge bodo: prevzem in nadzor bla- ga, odprema blaga iz skladišča, skladiščenje blaga, sprejemanje naročil in spremljanje za- log … Kea, d.o.o., Obrtna ulica 2, 3230 Šentjur pri Celju. Prijave zbiramo do 21. 11. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Elektro projektant industrijske avtomatizacije (Celje) Zakaj vi? Ker imate vsaj tri leta dokazlji- vih izkušenj na področju projektiranja ele- ktroomar v industriji oziroma strojegradnji, zaključeno izobrazbo s področja elektrotehni- ke, industrijske avtomatizacije ali sorodnega področja, ste natančni, odgovorni, proaktiv- ni in vztrajni, projektiranje vam predstavlja izziv, elektrotehnika pa je vaša strast. Ema, d.o.o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 10. 11. 2024. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Vsak ponedeljek ob 11:20 na Radiu Celje Novi TEDNIK št. 36 5. 9. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 36, 5. september 2024 Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 trgotur .si/zaposlitev/prosta-delovna-mesta MONTER M/Ž Zainteresirane kandidate vabimo, da nam pošljejo svojo prijavo na tajništvo@biroogis.com. SKLADIŠČNIK M/Ž Zainteresirane kandidate vabimo, da nam pošljejo svojo prijavo na tajništvo@biroogis.com. VOZNIK, SKLADIŠČNIK M/Ž Zainteresirane kandidate vabimo, da nam pošljejo svojo prijavo na tajništvo@biroogis.com. VARILEC M/Ž Zainteresirane kandidate vabimo, da nam pošljejo svojo prijavo na tajništvo@biroogis.si. PRODAJALEC, SKLADIŠČNIK  V TPC ŠOŠTANJ M/Ž Zainteresirane kandidate vabimo, da nam pošljejo svojo prijavo na info@kz-saleskadolina.si s pripisom »Prodajalec, skladiščnik«. PRODAJALEC M/Ž Zainteresirane kandidate vabimo, da nam pošljejo svojo prijavo na info@kz-saleskadolina.si s pripisom »Prodajalec«. VODJA KOMERCIALE M/Ž Zainteresirane kandidate vabimo, da nam pošljejo svojo prijavo na info@kz-saleskadolina.si s pripisom »Vodja komerciale«. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 44, 30. oktober 2024 KULTURA Izdaja knjige Sakralni spomeniki v zreški župniji – Umetnostnozgodovinski pregled cerkva in kapel v župniji sv. Egidija sovpada s častitljivo obletnico, saj letos mineva tristo let, odkar je bila postavljena cerkev sv. Neže na Goliki, leta 1909 pa je do- bila še mogočen zvonik. Ob tem se je pokazala potreba po temeljiti poljudnoznanstveni knjigi, saj je bila zadnja na to temo izdana leta 1906. Zgleden primer Knjiga je znanstvena mo- nografi ja, saj so v njej zelo natančno opisane cerkve – tako njihova arhitektura kot tudi njihova notranjost z ol- »Cerkve na Zreškem so dobro vzdrževane. Upam, da bo knjiga spodbudila župnijo in občino k nadaljnji skrbi ter obnavljanju sakralne dediščine,« je med drugim poudarila avtorica knjige dr. Simona Kostanjšek Brglez. Knjiga Umetnostnozgo- dovinski pregled cerkva in kapel v župniji sv. Egidija v Zrečah je izšla v 600 izvo- dih. Nima prodajne cene, so pa dobrodošli denarni prispevki, ki jih bo zreška župnija porabili za kritje stroškov obnove cerkve sv. Neže na Goliki. Avtorica knjige Simona Kostanjšek Brglez. »Sakralni spomeniki na Zreškem so zgledno vzdrževa- ni in obnovljeni, kar pomeni, da ima lokalna skupnost spoštljiv odnos do kulturne dediščine,« je ob predstavitvi knjige Sakralni spomeniki v zreški župniji – Umetnostno- zgodovinski pregled cerkva in kapel v župniji sv. Egidija v Zrečah poudarila njena avtorica, umetnostna zgodovi- narka dr. Simona Kostanjšek Brglez. V njej je na razumljiv in zanimiv način predstavila zgodovino cerkva na tem območju vse od njihovega nastanka do danes. Knjigo, ki jo je oblikoval Dejan Brence, prav tako bogatijo številne fotografi je. Nekatere med njimi so objavljene prvič. BARBARA FURMAN Zgledna skrb za sakralno dediščino Znanstvena monogra ja o sakralnih spomenikih v zreški župniji Na predstavitvi knjige z leve: župnik Peter Leskovar, Simona Kostanjšek Brglez, župan Boris Podvršnik in oblikovalec knjige Dejan Brence. tarji in drugimi umetniškimi ter mizarskimi deli. »Poseb- no poglavje je posvečeno kapelam. Pod drobnogled sem vzela vse štiri cerkve in poslovilni objekt na zre- škem pokopališču. Vrednost teh stavb je neprecenljiva. To so zelo kakovostni sakralni spomeniki tako z vidika ar- hitekture kot tudi slikarstva in kiparstva. V njih najdemo dela najbolj vidnih umetni- kov s takratne Spodnje Šta- jerske, kot sta slikar Jožef Anton Lerchinger in kipar Mihael Pogačnik, slednji je ustvarjal v prvi polovici 18. stoletja. Knjiga prinaša nove podatke o umetnikih in stavbni zgodovini, a tudi Celjski godalni orkester je razpisal abonma za koncertno sezono 2024/25. V letošnji sezoni bo orkester obeležil tudi 80 let svojega delovanja, obstaja namreč že od leta 1945 in od takrat deluje neprekinjeno. Orkester vsako leto pripravi pet abonmajskih koncertov. Prvega nove sezone so izvedli preteklo sredo, kjer so zaigrali s solistko, violinistko Boženo Angelovo. Naslednji koncert, in sicer novoletni, bo 26. decembra. Preostale tri koncerte načrtujejo v marcu, aprilu in maju naslednje leto. Vse razen marčnega koncerta, ki bo v stolnici svetega Danijela, bo orke- ster izvedel v Narodnem domu Celje. Orkester trenutno šteje 43 glasbenikov, že več kot 35 let pa mu uspešno dirigira skla- datelj Nenad Firšt, ki z glasbeniki goji zelo poseben odnos. V nedavnem intervjuju za Novi tednik je povedal, da je orke- ster po vseh letih še vedno v zelo dobri ustvarjalni kondiciji. »Kakovost glasbenikov je v tem, da so to ljudje, ki so odprti za različne izvajalske prakse in dobro glasbo sprejemajo ne glede na to, ali je bila napisana danes ali pred tristo leti,« je takrat dejal. LJ Godalci knežjega mesta z novo sezono o zgodovini zreške župnije,« je ob predstavitvi knjige po- udarila avtorica dr. Simona Kostanjšek Brglez. Ob tem je dodala, da zreška občina v slovenskem merilu izstopa po skrbi za sakralno in pro- fano umetnostno dediščino. Glede tega je zgleden primer. »Cerkve so dobro vzdrževa- ne. Letos je bila cerkev sv. Neže deležna temeljite obno- ve, opravljena so bila resta- vratorska in konzervatorska dela. Upam, da bo ta knjiga spodbudila župnijo in obči- no k nadaljnji skrbi in obna- vljanju sakralne dediščine.« Spoštljiv odnos Obnova sakralnih objektov terja velik fi nančni zalogaj. Po besedah zreškega župni- ka Petra Leskovarja so denar za obnovo cerkev sv. Neže na Goliki poleg župnije in obči- ne prispevali številni donator- ji. »Obnova cerkve ima tudi simbolni pomen, saj z njo dokazujemo, da imamo kot dediči spoštljiv odnos do bo- gate stavbne in umetniške de- diščine, ki so jo postavili naši predniki. Našim naslednikom ob tem dajemo jasna sporo- čila spoštovanja in ljubezni do preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.« Kar nekaj sakralnih spo- menikov na Zreškem je bilo obnovljenih v zadnjih letih, medtem v župniji snujejo na- črte za nove posege. »Hvale- žni smo, da je glavnina ob- novitvenih del opravljena, k obnovi sicer kliče še zakristi- ja v cerkvi Matere božje na Brinjevi gori. Če bo mogoče, bo obnove deležen tudi glav- ni oltar v cerkvi sv. Neže, ki je res veličasten.« Zreški župan mag. Boris Podvršnik si želi, da bi bo- gato sakralno dediščino v večji meri vključevali tudi v turistične namene. »Na razpi- sih za državno sofi nanciranje tovrstne obnove naša občina žal ni bila uspešna. A smo se kljub temu lotili obnovitvenih del.« Župan je rekel še, da je ve- sel izida knjige, ki je zapolni- la 115-letno vrzel na področju raziskovanja in popisovanja sakralne in umetniške dedi- ščine v naših krajih. Avtorici dr. Simoni Kostanjšek Brglez je izrekel zahvalo in čestitke za poglobljeno in obsežno knjižno delo, ki temelji na znanstveno-raziskovalnem delu. »Marsikaj se je spreme- nilo od leta 1909, ko je o tem opisal pionir slovenske ume- tnostne zgodovine Avguštin Stegenšek. Zato je nova knji- ga nadvse dobrodošla.« Foto: Martin Mrzdovnik Utrinek s prvega koncerta nove abonmajske sezone Celjskega godalnega orkestra. (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 44, 30. oktober 2024 KULTURA Izdaja knjige Sakralni spomeniki v zreški župniji – Umetnostnozgodovinski pregled cerkva in kapel v župniji sv. Egidija sovpada s častitljivo obletnico, saj letos mineva tristo let, odkar je bila postavljena cerkev sv. Neže na Goliki, leta 1909 pa je do- bila še mogočen zvonik. Ob tem se je pokazala potreba po temeljiti poljudnoznanstveni knjigi, saj je bila zadnja na to temo izdana leta 1906. Zgleden primer Knjiga je znanstvena mo- nografi ja, saj so v njej zelo natančno opisane cerkve – tako njihova arhitektura kot tudi njihova notranjost z ol- »Cerkve na Zreškem so dobro vzdrževane. Upam, da bo knjiga spodbudila župnijo in občino k nadaljnji skrbi ter obnavljanju sakralne dediščine,« je med drugim poudarila avtorica knjige dr. Simona Kostanjšek Brglez. Knjiga Umetnostnozgo- dovinski pregled cerkva in kapel v župniji sv. Egidija v Zrečah je izšla v 600 izvo- dih. Nima prodajne cene, so pa dobrodošli denarni prispevki, ki jih bo zreška župnija porabili za kritje stroškov obnove cerkve sv. Neže na Goliki. Avtorica knjige Simona Kostanjšek Brglez. »Sakralni spomeniki na Zreškem so zgledno vzdrževa- ni in obnovljeni, kar pomeni, da ima lokalna skupnost spoštljiv odnos do kulturne dediščine,« je ob predstavitvi knjige Sakralni spomeniki v zreški župniji – Umetnostno- zgodovinski pregled cerkva in kapel v župniji sv. Egidija v Zrečah poudarila njena avtorica, umetnostna zgodovi- narka dr. Simona Kostanjšek Brglez. V njej je na razumljiv in zanimiv način predstavila zgodovino cerkva na tem območju vse od njihovega nastanka do danes. Knjigo, ki jo je oblikoval Dejan Brence, prav tako bogatijo številne fotografi je. Nekatere med njimi so objavljene prvič. BARBARA FURMAN Zgledna skrb za sakralno dediščino Znanstvena monogra ja o sakralnih spomenikih v zreški župniji Na predstavitvi knjige z leve: župnik Peter Leskovar, Simona Kostanjšek Brglez, župan Boris Podvršnik in oblikovalec knjige Dejan Brence. tarji in drugimi umetniškimi ter mizarskimi deli. »Poseb- no poglavje je posvečeno kapelam. Pod drobnogled sem vzela vse štiri cerkve in poslovilni objekt na zre- škem pokopališču. Vrednost teh stavb je neprecenljiva. To so zelo kakovostni sakralni spomeniki tako z vidika ar- hitekture kot tudi slikarstva in kiparstva. V njih najdemo dela najbolj vidnih umetni- kov s takratne Spodnje Šta- jerske, kot sta slikar Jožef Anton Lerchinger in kipar Mihael Pogačnik, slednji je ustvarjal v prvi polovici 18. stoletja. Knjiga prinaša nove podatke o umetnikih in stavbni zgodovini, a tudi Celjski godalni orkester je razpisal abonma za koncertno sezono 2024/25. V letošnji sezoni bo orkester obeležil tudi 80 let svojega delovanja, obstaja namreč že od leta 1945 in od takrat deluje neprekinjeno. Orkester vsako leto pripravi pet abonmajskih koncertov. Prvega nove sezone so izvedli preteklo sredo, kjer so zaigrali s solistko, violinistko Boženo Angelovo. Naslednji koncert, in sicer novoletni, bo 26. decembra. Preostale tri koncerte načrtujejo v marcu, aprilu in maju naslednje leto. Vse razen marčnega koncerta, ki bo v stolnici svetega Danijela, bo orke- ster izvedel v Narodnem domu Celje. Orkester trenutno šteje 43 glasbenikov, že več kot 35 let pa mu uspešno dirigira skla- datelj Nenad Firšt, ki z glasbeniki goji zelo poseben odnos. V nedavnem intervjuju za Novi tednik je povedal, da je orke- ster po vseh letih še vedno v zelo dobri ustvarjalni kondiciji. »Kakovost glasbenikov je v tem, da so to ljudje, ki so odprti za različne izvajalske prakse in dobro glasbo sprejemajo ne glede na to, ali je bila napisana danes ali pred tristo leti,« je takrat dejal. LJ Godalci knežjega mesta z novo sezono o zgodovini zreške župnije,« je ob predstavitvi knjige po- udarila avtorica dr. Simona Kostanjšek Brglez. Ob tem je dodala, da zreška občina v slovenskem merilu izstopa po skrbi za sakralno in pro- fano umetnostno dediščino. Glede tega je zgleden primer. »Cerkve so dobro vzdrževa- ne. Letos je bila cerkev sv. Neže deležna temeljite obno- ve, opravljena so bila resta- vratorska in konzervatorska dela. Upam, da bo ta knjiga spodbudila župnijo in obči- no k nadaljnji skrbi in obna- vljanju sakralne dediščine.« Spoštljiv odnos Obnova sakralnih objektov terja velik fi nančni zalogaj. Po besedah zreškega župni- ka Petra Leskovarja so denar za obnovo cerkev sv. Neže na Goliki poleg župnije in obči- ne prispevali številni donator- ji. »Obnova cerkve ima tudi simbolni pomen, saj z njo dokazujemo, da imamo kot dediči spoštljiv odnos do bo- gate stavbne in umetniške de- diščine, ki so jo postavili naši predniki. Našim naslednikom ob tem dajemo jasna sporo- čila spoštovanja in ljubezni do preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.« Kar nekaj sakralnih spo- menikov na Zreškem je bilo obnovljenih v zadnjih letih, medtem v župniji snujejo na- črte za nove posege. »Hvale- žni smo, da je glavnina ob- novitvenih del opravljena, k obnovi sicer kliče še zakristi- ja v cerkvi Matere božje na Brinjevi gori. Če bo mogoče, bo obnove deležen tudi glav- ni oltar v cerkvi sv. Neže, ki je res veličasten.« Zreški župan mag. Boris Podvršnik si želi, da bi bo- gato sakralno dediščino v večji meri vključevali tudi v turistične namene. »Na razpi- sih za državno sofi nanciranje tovrstne obnove naša občina žal ni bila uspešna. A smo se kljub temu lotili obnovitvenih del.« Župan je rekel še, da je ve- sel izida knjige, ki je zapolni- la 115-letno vrzel na področju raziskovanja in popisovanja sakralne in umetniške dedi- ščine v naših krajih. Avtorici dr. Simoni Kostanjšek Brglez je izrekel zahvalo in čestitke za poglobljeno in obsežno knjižno delo, ki temelji na znanstveno-raziskovalnem delu. »Marsikaj se je spreme- nilo od leta 1909, ko je o tem opisal pionir slovenske ume- tnostne zgodovine Avguštin Stegenšek. Zato je nova knji- ga nadvse dobrodošla.« Foto: Martin Mrzdovnik Utrinek s prvega koncerta nove abonmajske sezone Celjskega godalnega orkestra. (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 44, 30. oktober 2024 BRALCI POROČEVALCI Ob 50-letnici Vrtca Vransko Vrtec Vransko že 50 let predstavlja var- no zavetje, učno okolje in drugo družino za številne generacije otrok. Njegova zgo- dovina je prepletena z zgodbami uspehov, predanosti in skupnostne povezanosti. Pra- znovanje 50-letnice Vrtca Vransko v tam- kajšnji športni dvorani je bilo slovesno in polno veselja. V uvodnem govoru je Mojca Brglez, po- močnica ravnateljice, pozdravila otroke, nji- hove starše, zaposlene ter posebej povabljene goste. Zahvalila se je vsem, tako nekdanjim kot sedanjim sodelavcem, staršem in Občini Vransko za skupno prizadevanje pri dvigu ka- kovosti predšolske vzgoje. Županja Nataša Ju- hart je delila novico o prizadevanjih in obetih za nov vrtec ter poudarila, da Občina Vransko, ustanoviteljica vrtca, od začetka zagotavlja prostorske in materialne pogoje in s finančno pomočjo ter plodnim sodelovanjem prispeva k visoki kakovosti. Ravnateljica Majda Pikl je obudila spomine na pretekla desetletja in izrazila hvaležnost vsem, ki so prispevali k razvoju vrtca. Ob 50-letnici je v Vrtec Vransko vključenih 152 otrok v 9 oddelkih. Sledili so izvirni nastopi oddelkov, ki so s plesom, z glasbo in dobro voljo potovali po svetu. Najmlajši so se znašli doma, v Slove- niji, in se predstavili s posnetkom iz svojih igralnic. V nove prostore vrtca sta se skrili tudi mravljici, ki sta ušli svojima kolegicama, igrivima povezovalkama prireditve. Presene- čenje večera je bil Rok Trkaj, ki je repal otro- ško poezijo in ob tem povabil vse otroke na plesišče. Ob koncu dogodka so si obiskovalci ogledali razstavo likovnih del otrok vrtca ter se družili ob pogostitvi. TT 3D-večer s Sevniškim bandom Osnovno šola Franja Malgaja Šentjur so v začetku oktobra obiskali učenci in učitelji OŠ Emilije Ostojić iz srbske Požege. Zanje smo pripravili izmenjavo s številnimi zanimivini dejav- nostmi. Od svojih prijateljev smo se poslovili v petek, 11. ok- tobra, in si obljubili, da se spet srečamo aprila prihodnje leto. Zgodba o prijateljstvu V Salezijanskem mladin- skem centru Celje smo v petek, 19. oktobra, začeli tretjo sezono 3D-večerov, ki so namenjeni druženju, de- bati in duhovnosti. Mladim želimo vsak mesec ponuditi en tak dogodek, poimenovan 3D-večer. S temi dogodki že- limo odgovoriti predvsem na potrebe mladih kristjanov tako po letih kot po srcu, ki iščejo priložnosti za srečeva- nje in notranjo obogatitev. Prvi glasbeni gostje v novi sezoni, ki je že tretja po vrsti, so bili člani Sevniškega ban- da, mladi glasbeniki, člani V nedeljo, 6. oktobra, zvečer smo učitelji, učenci in starši pričakali naše goste. Najbolj vznemirjeni so bili učenci, saj so se z vrstniki videli prvič. A niso potrebovali veliko časa, pogovor je hitro stekel, dogo- vorili so se, kdo bo koga gostil, in že delali načrte, kam vse bodo šli, kaj vse bodo počeli. Seveda niso bili prepuščeni sami sebi, teden je bil skrbno načrtovan. V ponedeljek so dopoldne preživeli v šoli, z veseljem so prisostvovali pouku in tako sklepali številna prijateljstva z drugimi učenci naše šole. Pri pouku angleščine, biologije, likovne umetnosti, športa, ma- tematike … so bili prisotni tudi srbski učitelji in so tako z naši- mi učitelji izmenjali izkušnje. Torkovo dopoldne je bilo športno obarvano, saj smo imeli športni dan. Fantje so tekmovali v nogometu in ko- šarki, dekleta so tekmovala v odbojki. Na koncu so odigrali tekmo v odbojki naši učenci proti učencem iz Požege. Re- zultat ni bil pomemben, po- membna sta bila druženje in tekmovalni duh, ki se je pre- budil v vseh. Učitelji so svoje športne spretnosti pokazali v igranju namiznega tenisa, ne- kateri so se z učenci pomerili tudi v igri košarke. Športni dan se je končal z obiskom župa- na mag. Marka Diacija, ki se je z veseljem odzval našemu vabilu in pozdravil goste, saj smo sodelovanje med šolami obudili prav na pobudo občine in našega župana. Od plesa do izletov Ob peti uri smo se zbrali v šoli na šolskem plesu. Naši gostje so bili nad organizacijo zelo navdušeni, poskrbljeno je bilo za hrano in pijačo, srbski učenci so se hitro pomešali med naše in uživali v glasbi in plesu. V sredo smo goste z vla- kom popeljali v Ljubljano. Že vožnja z vlakom je bila zanje posebno doživetje, uživali so tudi v našem glavnem mestu. Sprehodili smo se po starem mestnem jedru, jim na Prešer- novem trgu predstavili našega največjega pesnika, se povzpe- li na grad in si privoščili kosilo v McDonaldsu. Seveda so imeli čas tudi za nakupovanje, kar so s pridom izkoristili. Načrte za četrtek smo na že- ljo učencev nekoliko spreme- nili, ti so namreč želeli še eno dopoldne preživeti v šoli, z vr- stniki. Tako smo se v Rogaško Slatino odpravili samo učitelji. Ta majhen turistični kraj jih je zelo prevzel. Sprehodili smo se skozi park, pili zdravilno vodo iz izvira, se ustavili pri Pega- zovem kipu, kjer smo izvedeli vse o nastanku kraja, na koncu pa smo se povzpeli na razgle- dni stolp, od koder smo imeli prekrasen pogled na bližnjo in daljno okolico. Tudi nad Ter- mami Olimje, kamor smo jih odpeljali na popoldansko raz- vajanje, so bili zelo navdušeni. Petek, zadnji dan obiska, dan slovesa, je bil za vse zelo težek. Seveda je bilo tudi tokrat najtežje za učence, pet dni je bilo dovolj, da so se spletle vezi prijateljstva. Objemi, obljube, da se bodo slišali, videli, da se ne bodo pozabili …, in že so jim mahali v slovo. Preživeli smo še en nepo- zaben teden, ki nikakor ne bi bil tako pester brez gosto- ljubnih otrok – Urške, Đorđa, Lee, Amine, Vida, Matjaža – in njihovih staršev. Seveda ne smemo pozabiti donatorjev, s pomočjo katerih smo lahko gostom pokazali delček naše lepe dežele in poskrbeli zanje tako, da jim bo obisk ostal v lepem spominu. JASNA DREŠČEK Salezijanskega mladinskega centra Sevnica, s katerimi se redno povezujemo. Na začetku je zbrane poz- dravil predstavnik Salezijan- skega mladinskega centra Ce- lje, nato so nas v približno uri in pol člani zasedbe Matija, Jana, Rok, Maj, Ivana in Ka- tarina popeljali skozi pestro paleto številnih pesmi sodob- ne krščanske glasbe. Prijeten večer smo končali z druženjem v prostorih mla- dinskega centra in z vabilom na prihodnji 3D-večer. V pe- tek, 15. novembra, ob 19.30 bodo prišli člani slavilne sku- pine Rapha Worship. KLEMENTINA FIDLER Petkov večer, ki sta ga or- ganizirala društvo Harmo- nija in Združenje prijateljev slepih Slovenije, bo v srcih vseh prisotnih še dolgo od- meval, pozitivni odzivi nanj so kar deževali. Morda res ni bilo na njem toliko ljudi, kot bi jih lahko bilo, a obisk je bil dober in vsi, ki so se priredi- tve udeležili, so vedeli, da jih kljub deževnemu vremenu čaka prijeten večer. Morda je turobnost vremena še bolj poskrbela, da je ustvarjal- nost treh slepih nastopajočih v srcih vseh zbranih prižgala še močnejše sonce. Ob mednarodnem dnevu bele palice je vedno več do- godkov, ki odstirajo predsodke in tabuje o slepoti in sle- pih. Takšen dogodek je bil 18. oktobra tudi v Vili Mayer v Šoštanju. Večer čustev, smeha in razbijanja stereotipov še bolj prisrčna, zanimiva, kakovostna in navdušujoča. Pogovor z njim sem vodil Sebastjan Kamenik, ki v vo- denju takšnih prireditev ne- skončno uživam, saj lahko z odra med ljudi pošljem svojo dušo in srce. Vse skupaj za- vijem še malo v humor, da je šopek dogajanja še bolj pester in barvit. Vse skupaj je z odličnim povezovanjem obogatila in oplemenitila ga. Sonja Berc- ko Eisenraich, ki zna s svojo toplino nastopa pripraviti ob- činstvo do tega, da prisluhne res zbrano, da v njenih bese- dah zazna bistvo namena in pomena večera. V Vili Mayer je bil res prekrasen, čudovit in navdihujoč večer, ki bo morda postal skozi vsa leta stalnica ob mednarodnem dnevu bele palice. Slepih, ki so ustvarjalni na tak ali dru- gačen način, je zares veliko. Kakovost njihovega ustvarja- nja je velika, pogosto presega kakovost polnočutnih ustvar- jalcev. SEBASTJAN KAMENIK Kot prva je nastopila Metka Pavšič, ki ne mara konotacije slepa igralka, saj pravi, da je zgolj igralka, ker tudi drugih umetnikov ne naslavljamo z njihovimi duševnimi, bolezen- skimi ali telesnimi posebnost- mi. Res je, da je kot prva slepa oseba pri nas diplomirala na AGRFT kot igralka. Vendar ni zgolj igralka, je tudi odlična pevka in interpretatorka. Na- stop je začela z odlomkom iz njene vloge Fehtarce, nadalje- vala z recitacijo o domovini in zaključila z ljudsko pesmijo in še s pesmijo Edith Piaf z na- slovom Ničesar ne obžalujem. Kot drugi je svojo novo, peto pesniško zbirko predsta- vil znan Celjan Vlado Skale, pesnik, skladatelj, glasbeni pedagog in vsestranski glas- beni umetnik. Navdušil je s svojo enkratno poezijo, ki ni povsem tipična, a je zato Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 44, 30. oktober 2024 BRALCI POROČEVALCI Ob 50-letnici Vrtca Vransko Vrtec Vransko že 50 let predstavlja var- no zavetje, učno okolje in drugo družino za številne generacije otrok. Njegova zgo- dovina je prepletena z zgodbami uspehov, predanosti in skupnostne povezanosti. Pra- znovanje 50-letnice Vrtca Vransko v tam- kajšnji športni dvorani je bilo slovesno in polno veselja. V uvodnem govoru je Mojca Brglez, po- močnica ravnateljice, pozdravila otroke, nji- hove starše, zaposlene ter posebej povabljene goste. Zahvalila se je vsem, tako nekdanjim kot sedanjim sodelavcem, staršem in Občini Vransko za skupno prizadevanje pri dvigu ka- kovosti predšolske vzgoje. Županja Nataša Ju- hart je delila novico o prizadevanjih in obetih za nov vrtec ter poudarila, da Občina Vransko, ustanoviteljica vrtca, od začetka zagotavlja prostorske in materialne pogoje in s finančno pomočjo ter plodnim sodelovanjem prispeva k visoki kakovosti. Ravnateljica Majda Pikl je obudila spomine na pretekla desetletja in izrazila hvaležnost vsem, ki so prispevali k razvoju vrtca. Ob 50-letnici je v Vrtec Vransko vključenih 152 otrok v 9 oddelkih. Sledili so izvirni nastopi oddelkov, ki so s plesom, z glasbo in dobro voljo potovali po svetu. Najmlajši so se znašli doma, v Slove- niji, in se predstavili s posnetkom iz svojih igralnic. V nove prostore vrtca sta se skrili tudi mravljici, ki sta ušli svojima kolegicama, igrivima povezovalkama prireditve. Presene- čenje večera je bil Rok Trkaj, ki je repal otro- ško poezijo in ob tem povabil vse otroke na plesišče. Ob koncu dogodka so si obiskovalci ogledali razstavo likovnih del otrok vrtca ter se družili ob pogostitvi. TT 3D-večer s Sevniškim bandom Osnovno šola Franja Malgaja Šentjur so v začetku oktobra obiskali učenci in učitelji OŠ Emilije Ostojić iz srbske Požege. Zanje smo pripravili izmenjavo s številnimi zanimivini dejav- nostmi. Od svojih prijateljev smo se poslovili v petek, 11. ok- tobra, in si obljubili, da se spet srečamo aprila prihodnje leto. Zgodba o prijateljstvu V Salezijanskem mladin- skem centru Celje smo v petek, 19. oktobra, začeli tretjo sezono 3D-večerov, ki so namenjeni druženju, de- bati in duhovnosti. Mladim želimo vsak mesec ponuditi en tak dogodek, poimenovan 3D-večer. S temi dogodki že- limo odgovoriti predvsem na potrebe mladih kristjanov tako po letih kot po srcu, ki iščejo priložnosti za srečeva- nje in notranjo obogatitev. Prvi glasbeni gostje v novi sezoni, ki je že tretja po vrsti, so bili člani Sevniškega ban- da, mladi glasbeniki, člani V nedeljo, 6. oktobra, zvečer smo učitelji, učenci in starši pričakali naše goste. Najbolj vznemirjeni so bili učenci, saj so se z vrstniki videli prvič. A niso potrebovali veliko časa, pogovor je hitro stekel, dogo- vorili so se, kdo bo koga gostil, in že delali načrte, kam vse bodo šli, kaj vse bodo počeli. Seveda niso bili prepuščeni sami sebi, teden je bil skrbno načrtovan. V ponedeljek so dopoldne preživeli v šoli, z veseljem so prisostvovali pouku in tako sklepali številna prijateljstva z drugimi učenci naše šole. Pri pouku angleščine, biologije, likovne umetnosti, športa, ma- tematike … so bili prisotni tudi srbski učitelji in so tako z naši- mi učitelji izmenjali izkušnje. Torkovo dopoldne je bilo športno obarvano, saj smo imeli športni dan. Fantje so tekmovali v nogometu in ko- šarki, dekleta so tekmovala v odbojki. Na koncu so odigrali tekmo v odbojki naši učenci proti učencem iz Požege. Re- zultat ni bil pomemben, po- membna sta bila druženje in tekmovalni duh, ki se je pre- budil v vseh. Učitelji so svoje športne spretnosti pokazali v igranju namiznega tenisa, ne- kateri so se z učenci pomerili tudi v igri košarke. Športni dan se je končal z obiskom župa- na mag. Marka Diacija, ki se je z veseljem odzval našemu vabilu in pozdravil goste, saj smo sodelovanje med šolami obudili prav na pobudo občine in našega župana. Od plesa do izletov Ob peti uri smo se zbrali v šoli na šolskem plesu. Naši gostje so bili nad organizacijo zelo navdušeni, poskrbljeno je bilo za hrano in pijačo, srbski učenci so se hitro pomešali med naše in uživali v glasbi in plesu. V sredo smo goste z vla- kom popeljali v Ljubljano. Že vožnja z vlakom je bila zanje posebno doživetje, uživali so tudi v našem glavnem mestu. Sprehodili smo se po starem mestnem jedru, jim na Prešer- novem trgu predstavili našega največjega pesnika, se povzpe- li na grad in si privoščili kosilo v McDonaldsu. Seveda so imeli čas tudi za nakupovanje, kar so s pridom izkoristili. Načrte za četrtek smo na že- ljo učencev nekoliko spreme- nili, ti so namreč želeli še eno dopoldne preživeti v šoli, z vr- stniki. Tako smo se v Rogaško Slatino odpravili samo učitelji. Ta majhen turistični kraj jih je zelo prevzel. Sprehodili smo se skozi park, pili zdravilno vodo iz izvira, se ustavili pri Pega- zovem kipu, kjer smo izvedeli vse o nastanku kraja, na koncu pa smo se povzpeli na razgle- dni stolp, od koder smo imeli prekrasen pogled na bližnjo in daljno okolico. Tudi nad Ter- mami Olimje, kamor smo jih odpeljali na popoldansko raz- vajanje, so bili zelo navdušeni. Petek, zadnji dan obiska, dan slovesa, je bil za vse zelo težek. Seveda je bilo tudi tokrat najtežje za učence, pet dni je bilo dovolj, da so se spletle vezi prijateljstva. Objemi, obljube, da se bodo slišali, videli, da se ne bodo pozabili …, in že so jim mahali v slovo. Preživeli smo še en nepo- zaben teden, ki nikakor ne bi bil tako pester brez gosto- ljubnih otrok – Urške, Đorđa, Lee, Amine, Vida, Matjaža – in njihovih staršev. Seveda ne smemo pozabiti donatorjev, s pomočjo katerih smo lahko gostom pokazali delček naše lepe dežele in poskrbeli zanje tako, da jim bo obisk ostal v lepem spominu. JASNA DREŠČEK Salezijanskega mladinskega centra Sevnica, s katerimi se redno povezujemo. Na začetku je zbrane poz- dravil predstavnik Salezijan- skega mladinskega centra Ce- lje, nato so nas v približno uri in pol člani zasedbe Matija, Jana, Rok, Maj, Ivana in Ka- tarina popeljali skozi pestro paleto številnih pesmi sodob- ne krščanske glasbe. Prijeten večer smo končali z druženjem v prostorih mla- dinskega centra in z vabilom na prihodnji 3D-večer. V pe- tek, 15. novembra, ob 19.30 bodo prišli člani slavilne sku- pine Rapha Worship. KLEMENTINA FIDLER Petkov večer, ki sta ga or- ganizirala društvo Harmo- nija in Združenje prijateljev slepih Slovenije, bo v srcih vseh prisotnih še dolgo od- meval, pozitivni odzivi nanj so kar deževali. Morda res ni bilo na njem toliko ljudi, kot bi jih lahko bilo, a obisk je bil dober in vsi, ki so se priredi- tve udeležili, so vedeli, da jih kljub deževnemu vremenu čaka prijeten večer. Morda je turobnost vremena še bolj poskrbela, da je ustvarjal- nost treh slepih nastopajočih v srcih vseh zbranih prižgala še močnejše sonce. Ob mednarodnem dnevu bele palice je vedno več do- godkov, ki odstirajo predsodke in tabuje o slepoti in sle- pih. Takšen dogodek je bil 18. oktobra tudi v Vili Mayer v Šoštanju. Večer čustev, smeha in razbijanja stereotipov še bolj prisrčna, zanimiva, kakovostna in navdušujoča. Pogovor z njim sem vodil Sebastjan Kamenik, ki v vo- denju takšnih prireditev ne- skončno uživam, saj lahko z odra med ljudi pošljem svojo dušo in srce. Vse skupaj za- vijem še malo v humor, da je šopek dogajanja še bolj pester in barvit. Vse skupaj je z odličnim povezovanjem obogatila in oplemenitila ga. Sonja Berc- ko Eisenraich, ki zna s svojo toplino nastopa pripraviti ob- činstvo do tega, da prisluhne res zbrano, da v njenih bese- dah zazna bistvo namena in pomena večera. V Vili Mayer je bil res prekrasen, čudovit in navdihujoč večer, ki bo morda postal skozi vsa leta stalnica ob mednarodnem dnevu bele palice. Slepih, ki so ustvarjalni na tak ali dru- gačen način, je zares veliko. Kakovost njihovega ustvarja- nja je velika, pogosto presega kakovost polnočutnih ustvar- jalcev. SEBASTJAN KAMENIK Kot prva je nastopila Metka Pavšič, ki ne mara konotacije slepa igralka, saj pravi, da je zgolj igralka, ker tudi drugih umetnikov ne naslavljamo z njihovimi duševnimi, bolezen- skimi ali telesnimi posebnost- mi. Res je, da je kot prva slepa oseba pri nas diplomirala na AGRFT kot igralka. Vendar ni zgolj igralka, je tudi odlična pevka in interpretatorka. Na- stop je začela z odlomkom iz njene vloge Fehtarce, nadalje- vala z recitacijo o domovini in zaključila z ljudsko pesmijo in še s pesmijo Edith Piaf z na- slovom Ničesar ne obžalujem. Kot drugi je svojo novo, peto pesniško zbirko predsta- vil znan Celjan Vlado Skale, pesnik, skladatelj, glasbeni pedagog in vsestranski glas- beni umetnik. Navdušil je s svojo enkratno poezijo, ki ni povsem tipična, a je zato Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 44, 30. oktober 2024 BRALCI POROČEVALCI Podpisali listino sodelovanja in prijateljstva V soboto, 12 oktobra, smo se člani Območnega zdru- ženja slovenskih častnikov Šentjur odpravili na Hrva- ško, natančneje v Kopriv- nico. Društvo prostovoljcev in veteranov domovinske vojne Koprivnica nas je po- vabilo na podpis listine o sodelovanju in prijateljstvu. Že kar nekaj let na različ- ne načine tesno sodelujemo z omenjenim društvom. Ude- ležujemo se strelskih tekmo- vanj in obiskov ter sodelu- jemo pri skupnih projektih. Eden takšnih projektov je bil v času, ko je mesto Petrinja na Hrvaškem prizadel močan potres. Takrat smo z nekate- rimi člani združenja častni- kov stopili skupaj ob pomoči Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur ter uspeli orga- nizirati humanitarno akcijo. Preteklo soboto smo se z veseljem odzvali povabilu k podpisu listine. Organizatorji podpisa so za nas pripravili čudovit dan. Skupaj smo si pogledali znamenitosti mesta Koprivnica, šli na ogled pod- jetja Podravka ter si ogledali še razstavo slikarske umetno- sti naiva v Hlebinah in dvorec Đurđevac. Resnično nas ve- seli, da smo lahko podpisali listino. V veliko zadovoljstvo nam je, da bomo lahko še naprej uspešno sodelovali in tkali prijateljstva. Nismo pa bili edini, s katerimi je Društvo prostovoljcev in ve- teranov domovinske vojne Koprivnica podpisalo listino. Listino so podpisala še tri prijateljska društva, in sicer Nagitada iz Madžarske, Usor iz Bosne ter Veterani vojne za Slovenijo iz Ormoža. Podpisu so prisostvovali še predstav- niki drugih društev ter pred- stavniki koprivniške občine. MARTIN ČATER Tabor za dijake prvega letnika gimnazije Obilna letina v sadovnjaku kozjanskega parka V Kozjanskem parku smo pred časom doživeli prav poseben dogodek – naš ko- lekcijski sadovnjak je prvič obrodil v izjemnem obilju. Pod krošnjami dreves v sa- dovnjaku na Gradišču, kjer uspeva kar 125 različnih sort jablan in 60 sort hrušk, smo se zbrali, da bi prosla- vili to čudovito letino. Sadovnjak Kozjanskega parka, ki je registrirana gen- ska banka, nosi dragoceno dediščino avtohtonih sort, katerih sadove so v ponede- ljek okusili tudi otroci bližnje osnovne šole. K sodelovanju smo povabili učence Osnovne šole Kozje, ki so se z veseljem odzvali. Otroci so pod vodstvom men- torice Lidije Čepin marljivo obirali jabolka, ki so jih ob koncu odnesli v šolo za zdrav obrok, iz preostalega sadja pa bomo v parku pripravili svež sok, ki bo dobrodošla jesen- ska osvežitev v šolskih klo- peh. Med pobiranjem so imeli otroci priložnost spoznati in okusiti nekaj tradicionalnih kozjanskih sort jabolk, ki jih danes skoraj ne najdemo več. Direktorica Kozjanskega parka mag. Valerija Slemen- šek in Adrijan Černelč, agro- nom, sta zbranim predsta- vila poslanstvo Kozjanskega parka in prizadevanja za ohranjanje travniških sadov- njakov, ki niso le vir sadja, temveč tudi izjemno bogato okolje za številne živalske in rastlinske vrste. Dogodek je s prisotnostjo počastila tudi županja Občine Kozje Milenca Krajnc, ki že vrsto let podpira prizadevanja Kozjanskega parka. Zaradi odličnega odziva in veselja, ki ga je dogodek prinesel, smo se odločili, da bo postala ta akcija tradicionalna – tako bomo še naprej obujali vezi med ljudmi, naravo in de- diščino, ki jo ohranjamo za prihodnje generacije. MOJCA VALENČAK Šolski center Rogaška Slatina je za dijake novince ob začetku šolskega leta or- ganiziral dvodnevni tabor, da bi bolje spoznali nove sošolce in sošolke ter da bi se znotraj oddelka in med programoma povezali dija- ki splošne in športne gim- nazije. Po prihodu na Boč nas je pozdravil oskrbnik tamkaj- šnjega planinskega doma Oli- ver Čobec ter nam predstavil hišni red in pravila vedenja v planinskem domu. Dijaki smo se namestili v sobah ter po- jedli dobro kosilo, nato smo popoldanski čas posvetili delavnici preživetja v naravi z vaditeljema iz šole preži- vetja. Dijaki smo sodelovali v zanimivih pogovorih, ki so spodbujali razmišljanje in kri- tično mišljenje v čisto življenj- skih situacijah, ki bi se lahko pripetile nam vsem, recimo na taborjenju, ob pohodni- ških dejavnostih v gorah, ob potresu ali pri prometni ne- sreči, kjer bi morali pomagati ponesrečencem. Teorijo smo nadgradili tudi s praktičnimi dejavnostmi, saj smo se naučili, kako izde- lamo improvizirana nosila in zaščitimo poškodovanca ter ga s skupnimi močmi prene- semo na varno. Inštruktorja preživetja v naravi sta nas razporedila v tri skupine, nam pokazala postopek iz- delave nosil, nato smo sku- pine tekmovale v natančnosti izvedbe naloge. Vse skupine smo »ponesrečenca« uspele varno prenesti nazaj do iz- hodiščne točke, pri čemer so bile minute opravljanja izzi- va tudi polne smeha, prevze- manja pobude, organiziranja sošolcev z jasnimi in nedvo- umnimi navodili, vezanja in popravljanja vozlov, opre- mljanja ležišča na nosilih z odejo in s šotorskim krilom ter z izbiranjem udeleženca v vlogi ponesrečenca, ki ga je bilo treba varno zaščitenega prenesti po poligonu nazaj do izhodišča izziva. Tudi spoznavne in družabne igre Dijaki smo nato dobili nov izziv – postaviti smo morali bivak, pri čemer smo morali napeti vse sile in sodelovati vsi, če smo želeli postaviti ta- kšno strukturo, ki bi nam za- res nudila zavetje, ko narava ponoči oživi. Sledilo je malce sprostitve ob igrah z žoga- mi in ob večerji, nato smo ob tabornem ognju uživali v medgeneracijskem druže- nju z učenci tretjega razreda OŠ Artiče. Naučili smo se še ene zelo uporabne veščine – kako prižgati taborni ogenj s pomočjo tega, kar najdemo v naravi, in kako ogenj ohrani- ti ter vzdrževati. Ob zvokih kitare in pesmih je druženje ob tabornem ognju trajalo še dolgo v noč. Tabor se je naslednji dan po zajtrku nadaljeval z de- lavnicami, ki so jih za nas v mešanih skupinah pripravile profesorice Anja Banković, Tatjana Cirer, Lidija Posilović in Maja Marija Sedmak. Dijaki smo se po krožnem sistemu preizkusili v različnih spo- znavnih in socialnih igrah. Ob tem smo sošolce in sošol- ke še bolje spoznali ter stkali vezi prijateljstva, zaupanja in sodelovanja, ki se bodo med šolskim letom samo še krepile in ustvarjale povezane razre- de oz. novo generacijo dijakov ŠCRS. JOŠT VAUKAN, 1. a-letnik Jesen je za marsikoga najlepši letni čas, ki nas razvaja z različnimi darovi in barvitostjo. Pri kuharski urici nam je prostovoljka Cvetka Koražija pripravila jabolčno in bučno pito, oboje iz domačih sestavin. Stanovalci so tradicionalno obiskali Grilovo kapelo, kjer so nabrali kostanj za kostanjev piknik. Stanovalke skupine Zarja so pripravile kostanje za peko, nekaj smo jih skuhali. Brez dobrega mošta tudi kostanji niso tako sladki. Sladek muškat nakazuje odlično vinsko letino in se je h kostanjem odlično podal. Vse skupaj smo popestrili s petjem ljudskih pesmi. Dejavni v barviti jeseni na Ravnikar. Naši stanovalci so bili navdušeni že med opa- zovanjem ogrevanja različnih generacij karateistov. Miha je predstavil karate, nato so mal- ce presenečeni morali v akcijo tudi naši stanovalci. Najprej so se ogreli, nato so prešli na osnove karateja. Stanovalci so trening vzeli resno in po- kazali, da so kljub različnim zdravstvenim težavam pravi športniki. V nadaljevanju so uživali ob opazovanju kara- teistov, ki so pokazali različne tehnike. Polni pozitivnih vti- sov smo se vrnili domov. Hva- la Mihu in Suzani za trud in čas, ki sta ga namenila našim stanovalcem. VALENTINA JECL Nikoli nismo prestari, da se naučimo česa novega. V slatinski podružnici podjetja Mavida domovi veliko telo- vadimo in smo dejavni, zato smo veseli in še toliko bolj navdušeni, kadar obiščemo trening kakšnega lokalnega kluba. Tokrat smo spoznali zelo zanimiv šport – karate. Odpravili smo se v II. OŠ Ro- gaška Slatina, kjer treninge izvaja Karate klub Kozjansko in Obsotelje. Sprejela sta nas glavni trener in predsednik kluba Miha Romih ter Suza- Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 44, 30. oktober 2024 AKTUALNA PONUDBA klikni! Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca novembra 2024! 03 490 03 36 www.zniders.com Začetki podjetja Kronoterm segajo v leto 1976, ko je Rudi Kronovšek razvil svojo prvo sanitarno toplotno čr- palko. Z ženo Cvetko se je leta 1990 podal v samostojne podjetniške vode in ustanovil njuno prvo podjetje, takrat Termo-tehnika, d. o. o. V garaži, kjer je Rudi z neizmer- no strastjo začel svoj podjetniški podvig, so nastali prvi prototipi toplotnih črpalk, ki so hitro pritegnili pozornost zaradi svoje kakovosti in inovativnosti. Podjetje je hitro raslo in pridobilo zaupanje strank ter v le nekaj letih za- čelo lastno testiranje proizvodov. To testiranje je še danes pomembna prednost gospodarske družbe Kronoterm. Leta 2010 je podjetje prevzela nova generacija – vode- nje družinskega podjetja je Rudi predal sinu Bogdanu Kronovšku, pod okriljem katerega še naprej piše izjemne uspehe. Izdelano s ponosom v Sloveniji Danes Kronoterm ponosno proizvaja vse svoje izdelke v Sloveniji in z njimi postavlja smernice po vsej Evropi. Vsaka toplotna črpalka Kronoterm je namreč v celoti iz- delana v poslovnem objektu v Savinjski dolini. Za brezhib- nost črpalk skrbijo lokalni zaposleni, pri izdelavi se trudijo uporabiti čim več materialov slovenskih proizvajalcev. S tem podpirajo domačo industrijo in ustvarjajo trajnostne rešitve. Lasten razvoj in laboratorij Ponos podjetja je prav tako lasten razvoj proizvodov, ki ga vodita inovativnost in brezkompromisna uporaba najboljših materialov in tehnologij prihodnosti. V njihovi poslovni stavbi je tudi laboratorij za testiranja s tehnologi- jo najvišjega razreda. V tem laboratoriju včasih sneži tudi poleti, da zaposleni zagotovijo, da so njihove toplotne črpalke pripravljene na ostre alpske zime. Predvsem tam skrbijo za natančno testiranje vsake toplotne črpalke, ki zapusti proizvodnjo, in za zagotavljanje najvišje kakovosti izdelkov. Slovenska zgodba o tehnološkem inovatorju iz garaže Pred 35 leti je v majhni garaži v Savinjski dolini Rudi Kronovšek s svojo neomajno vizijo in izjemno predanostjo postavil temelje podjetja, ki je kasneje postalo sinonim za inovacije na področju ogrevalnih sistemov – Kronoterm. Danes Kronoterm ni le vodilno podjetje v Sloveniji, temveč je eden najpomembnejših igralcev v Evropi na področju toplotnih črpalk. Kronoterm – Že prvi prototipi toplotnih črpalk so pritegnili pozornost »Nekatere največje tehnološke zgodbe na svetu so se začele prav v domači garaži. Tudi Rudi Kronovšek je začel v garaži in iz tega ustvaril nekaj velikega,« pravijo v podjetju Kronoterm. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 44, 30. oktober 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Čitalnica in knjižničarstvo na Vranskem (11) Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA: OKTOBER – MESEC POŽARNE VARNOSTI Pripravila: Damir Žerič in Nataša Žmaher, Pokrajinski muzej Celje Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Savinjski vestnik je leta 1952 v številki 4 objavil ob- sežen članek o zgodovini in delovanju vranske knjižni- ce. Piše, da » … zgodovina ljudske knjižnice Vransko sega v leto 1869. Ohranjeno je vabilo k slovesnemu od- prtju, ki je bilo 31. januarja 1869. Program, ki se je ta- krat izvajal, dokazuje naci- onalno zavednost tedanjih Vranšanov. Izvajali so na primer »Ilirija oživljena« in »Srbine tužni« … Knjižnica je izvajala uspešno kultur- no in narodnostno misijo ravno v času, ko so tudi na Vranskem hoteli ustanoviti Schulverein. Bila je shaja- lišče vseh zavednih vašča- nov. Znana so silvestrovanja v mali dvorani Smogavčeve gostilne. Prirejali so prire- ditve in novoletne alegorič- ne slike, ki jih je v zadnjem času dolga leta pripravljala Anica dr. Šerkova. Član te knjižnice, ki je ena naj- starejših v Sloveniji, je bil tudi djakovski škof J. J. Strossmayer. Knjižnica se Ohranjene kopije zapisnikov nam poročajo o delovanju vranske čitalnice in knjižnice do leta 1933, potem pa se končajo. Med drugo svetovno vojno knjižnica ni delovala. Na začetku 50-ih let 20. stoletja pa je v Savinjskem vestniku izšel obširen članek o vranski knjižnici. Iz zapisnika občnega zbora dne 14. prosinca 1923 Fotograf Viktor Berk, uslužbenec v Pokrajinskem muzeju Celje, je izdelal fotografijo na osnovi plo- šče, ki jo je pridobil poleti 1945 iz ateljeja Martini. Mestni park; 1930–40, fotopapir, črno-bela preslikava, 10,5 x 14,9 cm, fotograf: Foto Martini, Celje, PMC, inv. št. F 27. Fotografija prikazuje izliv Sušnice v reko Savinjo v bližini Knežjega dvora. V ozadju je viden zvonik nekdanje evangeličanske Kristusove cerkve na Otoku. Izliv Sušnice v reko Savinjo, 1930–1940 je vzdrževala iz članarine, izposojevalnine in letnega prispevka Posojilnice na Vranskem. Na štefanje so prirejali tombole. Do oku- pacije je knjižnica imela že 1348 knjig. Zasluge za to nosita poleg članov vodstva tudi knjižničarki Jakšetova in Kramarjeva … Do leta 1931 je knjižnica uživala gostoljubje Šentakovih de- dičev. Ko so ti odpovedali, bi bila ustanova na »cesti«, če bi takratni župan Otten- schlager ne dovolil, da se nastani v občinski hiši. Po- zneje je politični veter dru- gače zapihal in knjižnica bi se morala spet seliti na ce- sto, če bi tajnik dr. Edvard Šerko s pomočjo celotnega odbora ne dosegel z učinko- vitim protestom nadaljnjega pristanka občinske upra- ve … Okupator je skoraj vso knjižnico uničil. Ohranilo se je le nekaj knjig pri posame- znih članih. Po osvoboditvi je bila obnova knjižnice zelo težka. Veliko zaslugo za ponovno ureditev imata obe knjižničarki … Knjižni- ca ima danes 665 knjig. Lani si je 424 bralcev izposodilo 1181 knjig. Knjižnica se tudi sedaj vzdržuje iz članarine in izposojevalnine. KLO, ki je lastnik knjižnice, je posta- vil v proračun za knjižnico 5000 din, kar pa so v Celju črtali. Edini večji dohodek je prejela knjižnica od KZ Vransko, ki ji je darovala 5000 din iz dobička. Ta de- nar bo porabljen za vezavo knjig, za nakup novih pa bo bore malo ostalo. Bilo bi prav, da bi to kulturno- -prosvetno ustanovo na Vranskem podprli, da bi dočakala 100 letnico svojega obstoja v drugačni luči. Skr- beti bo tudi treba za naraščaj knjižničarjev, prav tako za uglednejše prostore. Danes uživa knjižnica gostoljubje v pisarni Krajevnih podjetij.« Se nadaljuje. Karmen Kreže, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 44, 30. oktober 2024 AKTUALNA PONUDBA klikni! Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca novembra 2024! 03 490 03 36 www.zniders.com Začetki podjetja Kronoterm segajo v leto 1976, ko je Rudi Kronovšek razvil svojo prvo sanitarno toplotno čr- palko. Z ženo Cvetko se je leta 1990 podal v samostojne podjetniške vode in ustanovil njuno prvo podjetje, takrat Termo-tehnika, d. o. o. V garaži, kjer je Rudi z neizmer- no strastjo začel svoj podjetniški podvig, so nastali prvi prototipi toplotnih črpalk, ki so hitro pritegnili pozornost zaradi svoje kakovosti in inovativnosti. Podjetje je hitro raslo in pridobilo zaupanje strank ter v le nekaj letih za- čelo lastno testiranje proizvodov. To testiranje je še danes pomembna prednost gospodarske družbe Kronoterm. Leta 2010 je podjetje prevzela nova generacija – vode- nje družinskega podjetja je Rudi predal sinu Bogdanu Kronovšku, pod okriljem katerega še naprej piše izjemne uspehe. Izdelano s ponosom v Sloveniji Danes Kronoterm ponosno proizvaja vse svoje izdelke v Sloveniji in z njimi postavlja smernice po vsej Evropi. Vsaka toplotna črpalka Kronoterm je namreč v celoti iz- delana v poslovnem objektu v Savinjski dolini. Za brezhib- nost črpalk skrbijo lokalni zaposleni, pri izdelavi se trudijo uporabiti čim več materialov slovenskih proizvajalcev. S tem podpirajo domačo industrijo in ustvarjajo trajnostne rešitve. Lasten razvoj in laboratorij Ponos podjetja je prav tako lasten razvoj proizvodov, ki ga vodita inovativnost in brezkompromisna uporaba najboljših materialov in tehnologij prihodnosti. V njihovi poslovni stavbi je tudi laboratorij za testiranja s tehnologi- jo najvišjega razreda. V tem laboratoriju včasih sneži tudi poleti, da zaposleni zagotovijo, da so njihove toplotne črpalke pripravljene na ostre alpske zime. Predvsem tam skrbijo za natančno testiranje vsake toplotne črpalke, ki zapusti proizvodnjo, in za zagotavljanje najvišje kakovosti izdelkov. Slovenska zgodba o tehnološkem inovatorju iz garaže Pred 35 leti je v majhni garaži v Savinjski dolini Rudi Kronovšek s svojo neomajno vizijo in izjemno predanostjo postavil temelje podjetja, ki je kasneje postalo sinonim za inovacije na področju ogrevalnih sistemov – Kronoterm. Danes Kronoterm ni le vodilno podjetje v Sloveniji, temveč je eden najpomembnejših igralcev v Evropi na področju toplotnih črpalk. Kronoterm – Že prvi prototipi toplotnih črpalk so pritegnili pozornost »Nekatere največje tehnološke zgodbe na svetu so se začele prav v domači garaži. Tudi Rudi Kronovšek je začel v garaži in iz tega ustvaril nekaj velikega,« pravijo v podjetju Kronoterm. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 44, 30. oktober 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Čitalnica in knjižničarstvo na Vranskem (11) Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA: OKTOBER – MESEC POŽARNE VARNOSTI Pripravila: Damir Žerič in Nataša Žmaher, Pokrajinski muzej Celje Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Savinjski vestnik je leta 1952 v številki 4 objavil ob- sežen članek o zgodovini in delovanju vranske knjižni- ce. Piše, da » … zgodovina ljudske knjižnice Vransko sega v leto 1869. Ohranjeno je vabilo k slovesnemu od- prtju, ki je bilo 31. januarja 1869. Program, ki se je ta- krat izvajal, dokazuje naci- onalno zavednost tedanjih Vranšanov. Izvajali so na primer »Ilirija oživljena« in »Srbine tužni« … Knjižnica je izvajala uspešno kultur- no in narodnostno misijo ravno v času, ko so tudi na Vranskem hoteli ustanoviti Schulverein. Bila je shaja- lišče vseh zavednih vašča- nov. Znana so silvestrovanja v mali dvorani Smogavčeve gostilne. Prirejali so prire- ditve in novoletne alegorič- ne slike, ki jih je v zadnjem času dolga leta pripravljala Anica dr. Šerkova. Član te knjižnice, ki je ena naj- starejših v Sloveniji, je bil tudi djakovski škof J. J. Strossmayer. Knjižnica se Ohranjene kopije zapisnikov nam poročajo o delovanju vranske čitalnice in knjižnice do leta 1933, potem pa se končajo. Med drugo svetovno vojno knjižnica ni delovala. Na začetku 50-ih let 20. stoletja pa je v Savinjskem vestniku izšel obširen članek o vranski knjižnici. Iz zapisnika občnega zbora dne 14. prosinca 1923 Fotograf Viktor Berk, uslužbenec v Pokrajinskem muzeju Celje, je izdelal fotografijo na osnovi plo- šče, ki jo je pridobil poleti 1945 iz ateljeja Martini. Mestni park; 1930–40, fotopapir, črno-bela preslikava, 10,5 x 14,9 cm, fotograf: Foto Martini, Celje, PMC, inv. št. F 27. Fotografija prikazuje izliv Sušnice v reko Savinjo v bližini Knežjega dvora. V ozadju je viden zvonik nekdanje evangeličanske Kristusove cerkve na Otoku. Izliv Sušnice v reko Savinjo, 1930–1940 je vzdrževala iz članarine, izposojevalnine in letnega prispevka Posojilnice na Vranskem. Na štefanje so prirejali tombole. Do oku- pacije je knjižnica imela že 1348 knjig. Zasluge za to nosita poleg članov vodstva tudi knjižničarki Jakšetova in Kramarjeva … Do leta 1931 je knjižnica uživala gostoljubje Šentakovih de- dičev. Ko so ti odpovedali, bi bila ustanova na »cesti«, če bi takratni župan Otten- schlager ne dovolil, da se nastani v občinski hiši. Po- zneje je politični veter dru- gače zapihal in knjižnica bi se morala spet seliti na ce- sto, če bi tajnik dr. Edvard Šerko s pomočjo celotnega odbora ne dosegel z učinko- vitim protestom nadaljnjega pristanka občinske upra- ve … Okupator je skoraj vso knjižnico uničil. Ohranilo se je le nekaj knjig pri posame- znih članih. Po osvoboditvi je bila obnova knjižnice zelo težka. Veliko zaslugo za ponovno ureditev imata obe knjižničarki … Knjižni- ca ima danes 665 knjig. Lani si je 424 bralcev izposodilo 1181 knjig. Knjižnica se tudi sedaj vzdržuje iz članarine in izposojevalnine. KLO, ki je lastnik knjižnice, je posta- vil v proračun za knjižnico 5000 din, kar pa so v Celju črtali. Edini večji dohodek je prejela knjižnica od KZ Vransko, ki ji je darovala 5000 din iz dobička. Ta de- nar bo porabljen za vezavo knjig, za nakup novih pa bo bore malo ostalo. Bilo bi prav, da bi to kulturno- -prosvetno ustanovo na Vranskem podprli, da bi dočakala 100 letnico svojega obstoja v drugačni luči. Skr- beti bo tudi treba za naraščaj knjižničarjev, prav tako za uglednejše prostore. Danes uživa knjižnica gostoljubje v pisarni Krajevnih podjetij.« Se nadaljuje. Karmen Kreže, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 44, 30. oktober 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Zvestoba Prodajalec v trgovini z živalmi na vprašanje stranke, ali je pes, ki ga je izbrala, tudi zvest, odvrne: »Pa še kako! Že petkrat sem ga prodal, pa je še zmeraj prišel nazaj!« Življenje Dve bolhi, skriti v dlaki nekega hišnega psa, se pogovarjata. Prva vpraša drugo: »Ti, ali misliš, da življenje obstaja tudi na drugih psih?« Inteligenca Na klopci v parku sedita možakar in pes ter igrata šah. Mimo pride neka ženska in pravi: »Vidim, da imate zelo inteligentnega psa!« »Ah, kje pa! Zmeraj izgubi!« Pismonoša Gospod Novak prejme prvo nagrado na tekmovanju golobov pismonoš. Novinarji ga vprašajo: »Povejte nam, v čem je skrivnost, da so vaši golobi tako hitri in točni?« Novak odgovori: »Čisto preprosto: križam jih s papagaji, da znajo vprašati za pot!« Loto Dve bolhi igrata loto in ena zadene 500 evrov. »Kaj boš naredila s tem denarjem?« jo vpraša druga. »Kupila si bom rodovniškega psa, ki bo samo moj!« Pulz Zdravnik: »Vaš pulz je strašno počasen.« Lenuh: »Nič hudega, saj se mi nikamor ne mudi.« Brodolom Dva prijatelja doživita brodolom. Prvi z olajšanjem pravi drugemu: »Bodiva vesela, da nisva kupila povratne karte!« Blazina Janez pripoveduje prijatelju: »Lani sem ženi za rojstni dan kupil zračno blazino.« »Kaj pa letos?« »Letos jo bom napihnil.« Policist »Kako razženeš množico?« vprašajo mladega policista pri izpitu. »Snameš kapo in začneš pobirati prostovoljne prispevke.« Križarjenje je bilo zanič, ampak hrana je bila pa odlična! Nov statusni simbol Najbolj varen sistem proti kraji na plaži Kam gre ta svet? Rožnata torbica z rumeno obleko! »Račun za elektriko« Olje na platnu Danes je končno prispela lesena hiša iz Ikee. Samo sestaviti jo moram. V tem tednu bo najbolj v ospredju ljubezensko življenje, ki ga bodo kazili izbruhi ljubo- sumja, bodisi vaši bodisi tuji. Že po petku sledi izboljšanje in pomiritev strasti ter čas za nove trenutke nežnosti. Če bo- ste opravili s svojimi dvomi, je pred vami čudovito romantičen konec tedna, ki vas bo pripravil na nove izzive, ki prihajajo. Na delovnem mestu se bo zgodil hi- ter preobrat, ki vam bo prinesel nekaj dobička, hkrati pa bo pre- izkušnja zvestobe in nov začetek. Iz malih upov bodo zrasle ve- like sanje, iz sanj še večji načrti in kmalu boste zreli za nove ko- rake. Novih izzivov se ne boste ustrašili, ampak si boste poiskali zaveznike, s katerimi jih lahko uspešno izpeljete in se veselite premikov na vaši poslovni poti. Našli se bodo ljudje, ki vam uspeha bolj ali manj odkrito ne bodo privoščili, vendar se ne menite zanje. Iz vsake situacije poskusite zase potegniti le naj- boljše. V ljubezni vas čaka prije- tno presenečenje. Ugotovili ste, da ni vredno ves čas meriti moči s svetom in do- kazovati, kdo je boljši, ampak je bolje zaupati v svoje sposobno- sti in kanček sreče, pa se bodo stvari zmeraj uredile. Tokrat vam pri tem lahko pomaga po- govor z izkušeno osebo, ki bo po- nudila nasvet. V ljubezni boste iz trenutne zadržanosti kmalu preklopili na vlogo strastnega ljubimca, pripravljeni na nove začetke, tudi če ne bodo zmeraj idealni. Zaupate vase in veste, da boste zmogli vse napore. Ko boste že mislili, da nihče ne opazi vašega truda, bo skoraj čez noč prišlo do hitrega preobrata na bolje, tako poslovno kot za- sebno. Pri delu se bodo pojavile nove priložnosti, ki vam bodo prinesle dobiček, če se boste hitro odzvali in pokazali, kaj zmorete. V ljubezni bo prišlo samo od sebe do velikega premika na bolje, s katerim pa ne boste znali vedno ravnati. Če ne boste zadržani do sebe in partnerja, ampak boste nastopili z odprtimi srcem, vas čakajo lepi časi. Dolgo časa ste bili zadovoljni z malim, pomembno je bilo, da je poskrbljeno za druge, zdaj pa se bo to spremenilo. Brez veliko hrupa, in ne da bi koga vprašali za mnenje, boste sebe postavili na prvo mesto. Ne boste se ozira- li več nazaj. Skrb zase bo zdaj na prvem mestu, pri tem pa boste morali paziti, da ne boste posta- li povsem hladni in odtujeni od okolice. V stvareh morate najti pravo ravnovesje, predvsem pa veselje do življenja. Če je le mo- goče, potujte. Postavljeni boste pred niz na- pornih dogodkov v življenju, povsod boste gasili požare in zdelo se vam bo, da ste sami za vse. To bo pri partnerju povzro- čilo užaljenost, saj ne bo razu- mel, kako ne vidite, kdo se zares trudi. Z malce dobre volje boste stvar doma hitro spravili v red, kar vam bo dalo dovolj energije, da na poslovnem področju opra- vite z ljudmi, ki vam ne privo- ščijo dobro, ampak vam celo škodijo. Potem se boste lahko prepustili romantičnemu plesu v dvoje. Začeli vas bodo mučiti dvomi v partnerja, ki se jih ne boste mo- gli zlahka znebiti. Čeprav ste po navadi oseba, ki se rada takoj sooči s težavami in stopi v ak- cijo, se boste tokrat obotavljali, kot bi hoteli zbrati več dokazov. Tako boste le največji sovražnik samemu sebi, saj boste energijo porabljali za preobilico premi- šljevanja, premikov pa ne bo, dokler o tem ne boste spregovorili na glas. Ne potrebujete veliko, v naslednjem tednu vam bodo zvezde sijale ob strani. Težko boste brzdali svoja ču- stva, hkrati pa boste navzven delovali povsem mirno in pri- zemljeno, čeprav v vas divjajo viharji. Iz ene skrajnosti boste nihali v drugo in tako določene osebe sploh ne boste mogli vide- ti v pravi luči. Le zdelo se vam bo, da ste vi tisti, ki več vlagate v odnos. Če se želite umiriti, po- čakajte, da minejo dnevi okoli petkovega mlaja, vzemite si čas za premislek in v naslednjem tednu storite korake naprej. To bo prineslo tudi jasnost. Hrepenite po spremembah, ki bi vam polepšale življenje, po romantiki, po ljubezni. Spraše- vali se boste, od kod občutek, da toliko vlagate, dobivate pa tako malo, a preden se boste začeli ukvarjati z drugimi, bo treba pomesti pred lastnim pragom. Soočite se s svojimi mislimi in občutki, potem o njih spregovo- rite, da boste razumeli, kaj lahko storite. Naslednji teden prinaša upanje in nove začetke, ki naj te- meljijo na razumevanju sebe, ne drugih. Čas je, da vlagate vase. Pogrešali boste zabavo, a ne tisto hrupno in veseljaško, pač pa zabavo v dvoje, druženje v intimi, šepetanje na blazini. Razpoloženi boste za avanture, a od vaših velikih idej, kako se imeti dobro, ne bo ostalo niče- sar, če se za to ne boste potrudili. Tokrat boste vi tisti, od katerega je najbolj odvisno, kakšno ljube- zensko življenje boste imeli. Če si želite biti zapeljani, zapeljujte. A samo z besedami ne boste prišli daleč. Tudi velika količina dela vam ne bo v pomoč. Zvesto, celo togo, se boste oklepali svojih prepričanj in vrednot. Dokler vam bo to pri- našalo dobiček in uspeh, vam ne bo preveč mar za mnenje drugih, tudi najbližjih ne, saj boste videli samo sebe. A zvez- de pravijo, da ne bodite preveč zaupljivi do svoje sreče in ne zaupajte naivno vsakomur, ki je v vaši družbi zaradi zabave ali denarja. Nekaj svojega časa raje namenite razmisleku, ali so vsi ljudje res enako pomembni v vašem življenju. Zagotovo boste našli razlike. Kadar si želite, da se stvari izboljšajo, ste pripravljeni na marsikaj, predvsem pa na od- prt pogovor, vendar tokrat ne pričakujte, da bodo zadeve ste- kle tako gladko. Določene osebe okoli vas vam bodo prikrivale vsa dejstva, zato boste morali sami najti pot, kako do prave slike, kar vas bo močno razbu- rilo in užalilo. Nekateri odnosi, predvsem na delovnem mestu, se bodo spremenili. Več veselja in strasti boste našli v ljubezni, za katero si boste želeli več časa. Horoskop je pripravila astrologinja Zarja (astrologijaintarot@usodavkartah.com) Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 44, 30. oktober 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Zvestoba Prodajalec v trgovini z živalmi na vprašanje stranke, ali je pes, ki ga je izbrala, tudi zvest, odvrne: »Pa še kako! Že petkrat sem ga prodal, pa je še zmeraj prišel nazaj!« Življenje Dve bolhi, skriti v dlaki nekega hišnega psa, se pogovarjata. Prva vpraša drugo: »Ti, ali misliš, da življenje obstaja tudi na drugih psih?« Inteligenca Na klopci v parku sedita možakar in pes ter igrata šah. Mimo pride neka ženska in pravi: »Vidim, da imate zelo inteligentnega psa!« »Ah, kje pa! Zmeraj izgubi!« Pismonoša Gospod Novak prejme prvo nagrado na tekmovanju golobov pismonoš. Novinarji ga vprašajo: »Povejte nam, v čem je skrivnost, da so vaši golobi tako hitri in točni?« Novak odgovori: »Čisto preprosto: križam jih s papagaji, da znajo vprašati za pot!« Loto Dve bolhi igrata loto in ena zadene 500 evrov. »Kaj boš naredila s tem denarjem?« jo vpraša druga. »Kupila si bom rodovniškega psa, ki bo samo moj!« Pulz Zdravnik: »Vaš pulz je strašno počasen.« Lenuh: »Nič hudega, saj se mi nikamor ne mudi.« Brodolom Dva prijatelja doživita brodolom. Prvi z olajšanjem pravi drugemu: »Bodiva vesela, da nisva kupila povratne karte!« Blazina Janez pripoveduje prijatelju: »Lani sem ženi za rojstni dan kupil zračno blazino.« »Kaj pa letos?« »Letos jo bom napihnil.« Policist »Kako razženeš množico?« vprašajo mladega policista pri izpitu. »Snameš kapo in začneš pobirati prostovoljne prispevke.« Križarjenje je bilo zanič, ampak hrana je bila pa odlična! Nov statusni simbol Najbolj varen sistem proti kraji na plaži Kam gre ta svet? Rožnata torbica z rumeno obleko! »Račun za elektriko« Olje na platnu Danes je končno prispela lesena hiša iz Ikee. Samo sestaviti jo moram. V tem tednu bo najbolj v ospredju ljubezensko življenje, ki ga bodo kazili izbruhi ljubo- sumja, bodisi vaši bodisi tuji. Že po petku sledi izboljšanje in pomiritev strasti ter čas za nove trenutke nežnosti. Če bo- ste opravili s svojimi dvomi, je pred vami čudovito romantičen konec tedna, ki vas bo pripravil na nove izzive, ki prihajajo. Na delovnem mestu se bo zgodil hi- ter preobrat, ki vam bo prinesel nekaj dobička, hkrati pa bo pre- izkušnja zvestobe in nov začetek. Iz malih upov bodo zrasle ve- like sanje, iz sanj še večji načrti in kmalu boste zreli za nove ko- rake. Novih izzivov se ne boste ustrašili, ampak si boste poiskali zaveznike, s katerimi jih lahko uspešno izpeljete in se veselite premikov na vaši poslovni poti. Našli se bodo ljudje, ki vam uspeha bolj ali manj odkrito ne bodo privoščili, vendar se ne menite zanje. Iz vsake situacije poskusite zase potegniti le naj- boljše. V ljubezni vas čaka prije- tno presenečenje. Ugotovili ste, da ni vredno ves čas meriti moči s svetom in do- kazovati, kdo je boljši, ampak je bolje zaupati v svoje sposobno- sti in kanček sreče, pa se bodo stvari zmeraj uredile. Tokrat vam pri tem lahko pomaga po- govor z izkušeno osebo, ki bo po- nudila nasvet. V ljubezni boste iz trenutne zadržanosti kmalu preklopili na vlogo strastnega ljubimca, pripravljeni na nove začetke, tudi če ne bodo zmeraj idealni. Zaupate vase in veste, da boste zmogli vse napore. Ko boste že mislili, da nihče ne opazi vašega truda, bo skoraj čez noč prišlo do hitrega preobrata na bolje, tako poslovno kot za- sebno. Pri delu se bodo pojavile nove priložnosti, ki vam bodo prinesle dobiček, če se boste hitro odzvali in pokazali, kaj zmorete. V ljubezni bo prišlo samo od sebe do velikega premika na bolje, s katerim pa ne boste znali vedno ravnati. Če ne boste zadržani do sebe in partnerja, ampak boste nastopili z odprtimi srcem, vas čakajo lepi časi. Dolgo časa ste bili zadovoljni z malim, pomembno je bilo, da je poskrbljeno za druge, zdaj pa se bo to spremenilo. Brez veliko hrupa, in ne da bi koga vprašali za mnenje, boste sebe postavili na prvo mesto. Ne boste se ozira- li več nazaj. Skrb zase bo zdaj na prvem mestu, pri tem pa boste morali paziti, da ne boste posta- li povsem hladni in odtujeni od okolice. V stvareh morate najti pravo ravnovesje, predvsem pa veselje do življenja. Če je le mo- goče, potujte. Postavljeni boste pred niz na- pornih dogodkov v življenju, povsod boste gasili požare in zdelo se vam bo, da ste sami za vse. To bo pri partnerju povzro- čilo užaljenost, saj ne bo razu- mel, kako ne vidite, kdo se zares trudi. Z malce dobre volje boste stvar doma hitro spravili v red, kar vam bo dalo dovolj energije, da na poslovnem področju opra- vite z ljudmi, ki vam ne privo- ščijo dobro, ampak vam celo škodijo. Potem se boste lahko prepustili romantičnemu plesu v dvoje. Začeli vas bodo mučiti dvomi v partnerja, ki se jih ne boste mo- gli zlahka znebiti. Čeprav ste po navadi oseba, ki se rada takoj sooči s težavami in stopi v ak- cijo, se boste tokrat obotavljali, kot bi hoteli zbrati več dokazov. Tako boste le največji sovražnik samemu sebi, saj boste energijo porabljali za preobilico premi- šljevanja, premikov pa ne bo, dokler o tem ne boste spregovorili na glas. Ne potrebujete veliko, v naslednjem tednu vam bodo zvezde sijale ob strani. Težko boste brzdali svoja ču- stva, hkrati pa boste navzven delovali povsem mirno in pri- zemljeno, čeprav v vas divjajo viharji. Iz ene skrajnosti boste nihali v drugo in tako določene osebe sploh ne boste mogli vide- ti v pravi luči. Le zdelo se vam bo, da ste vi tisti, ki več vlagate v odnos. Če se želite umiriti, po- čakajte, da minejo dnevi okoli petkovega mlaja, vzemite si čas za premislek in v naslednjem tednu storite korake naprej. To bo prineslo tudi jasnost. Hrepenite po spremembah, ki bi vam polepšale življenje, po romantiki, po ljubezni. Spraše- vali se boste, od kod občutek, da toliko vlagate, dobivate pa tako malo, a preden se boste začeli ukvarjati z drugimi, bo treba pomesti pred lastnim pragom. Soočite se s svojimi mislimi in občutki, potem o njih spregovo- rite, da boste razumeli, kaj lahko storite. Naslednji teden prinaša upanje in nove začetke, ki naj te- meljijo na razumevanju sebe, ne drugih. Čas je, da vlagate vase. Pogrešali boste zabavo, a ne tisto hrupno in veseljaško, pač pa zabavo v dvoje, druženje v intimi, šepetanje na blazini. Razpoloženi boste za avanture, a od vaših velikih idej, kako se imeti dobro, ne bo ostalo niče- sar, če se za to ne boste potrudili. Tokrat boste vi tisti, od katerega je najbolj odvisno, kakšno ljube- zensko življenje boste imeli. Če si želite biti zapeljani, zapeljujte. A samo z besedami ne boste prišli daleč. Tudi velika količina dela vam ne bo v pomoč. Zvesto, celo togo, se boste oklepali svojih prepričanj in vrednot. Dokler vam bo to pri- našalo dobiček in uspeh, vam ne bo preveč mar za mnenje drugih, tudi najbližjih ne, saj boste videli samo sebe. A zvez- de pravijo, da ne bodite preveč zaupljivi do svoje sreče in ne zaupajte naivno vsakomur, ki je v vaši družbi zaradi zabave ali denarja. Nekaj svojega časa raje namenite razmisleku, ali so vsi ljudje res enako pomembni v vašem življenju. Zagotovo boste našli razlike. Kadar si želite, da se stvari izboljšajo, ste pripravljeni na marsikaj, predvsem pa na od- prt pogovor, vendar tokrat ne pričakujte, da bodo zadeve ste- kle tako gladko. Določene osebe okoli vas vam bodo prikrivale vsa dejstva, zato boste morali sami najti pot, kako do prave slike, kar vas bo močno razbu- rilo in užalilo. Nekateri odnosi, predvsem na delovnem mestu, se bodo spremenili. Več veselja in strasti boste našli v ljubezni, za katero si boste želeli več časa. Horoskop je pripravila astrologinja Zarja (astrologijaintarot@usodavkartah.com) Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 44, 30. oktober 2024 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 645 SUDOKU 646 SUDOKU 337 REŠITEV SUDOKU 336 Nagradni razpis: Nehaj me prekinjati, ko se trudim, da bi si izbral najbolj ustreznega ... AFRIŠKI ANTILOPI S TEMNIMI LISAMI AVSTRALSKI MEDVEDKI MAJHNA OTROKA OLIMPIJSKE IGRE MOJ, …, NJEN RISOVA SAMICA NEPRAVILEN, NEREDEN GOSTINSKA DELAVKA SLOVENSKI BALETNIK IN KOREOGRAF SPODBUDI, NAVDUŠI DVOJICA PRIPADNIK OSETOV ANG. SERIJA: ALO … ORNELLA MUTI NARODNA: JAGER PA … GRŠKI BOG VETROV MRTVEC SLOVENSKI MESTI NA M VRAG JE … ŠALO SINJSKA VITEŠKA IGRA TAKE, KI BOLIJO DO, …, MI, FA, SO, LA NAMESTIM SADIKE V ZEMLJO URAD ZA KEMIKALIJE DELA ANALIZE RIMSKA 2005 PRIJETNI VONJAVI PRENOSNI TELEFON ORODJA ZA KOPANJE KOŽNA ZAJEDAVCA STOLPNICE GA PREPRE- ČUJEJO NEKDANJA STRANKA MIRA CERARJA VRSTA PLAŠČA MLADI RAZI- SKOVALEC GLAS OB STRELI TISTO ZA SEDMIM SLOVENSKI PEVEC PLESTENJAK INDIJSKO ŽENSKO OBLAČILO ŽENA FREDA KREMENČKA ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA ZNOJ AM. IGRALEC BALDWIN KITAJSKI DENAR REDKEJŠA KRVNA SKUPINA PREHOD IZ NOČI V DAN NEMŠKI AVTO TI SI MALA PREPELICA, ECI, PECI, … MANUSKRIPT KRAJ PRI KIDRIČEVEM GORSKA ŽIVAL PREMAZ ZA LES ESKIM ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA TEŽKE 6 t … VAS JE PRI ŽALCU Povsod z vami DRDRALO STRNIŠČE ČLANA VERSKE SKUPNOSTI V ZDA USTREZNA, PRAVILNA KNJIGA ZEM- LJEVIDOV SLUŽI ZA IZDELAVO METEL JAZ GREM OD LJUBCE SVOJE VES TRUDEN IN … … VINCE PELJAJO, K JE MOČNO SLADKO KLADA ZA SEKANJE SL. IGRALEC (PRIMOŽ) ANDERSEN: GRDI R…EK ZAPOREDNI ČRKI ARISTOTEL ONASSIS STEVE JOBS ZDRAVILO PROTI BOLEČINAM RUDOLF MAISTER OSNOVNI DELEC POLOŽAJ PRI ŠAHU IT. POLITIK PRODI LADIJSKA KABINA NEKD. IME GL. MESTA KAZAHSTANA KOSILO NEPREDVI- DENOST CEPONOŽEC JE PLANK- TONSKI … KLIČNO ZRNO TROSOVK VSEKANJE MUZEJ MODERNE UMETNOSTI V NEW YORKU PALESTINSKI PREDSEDNIK (MAHMUD) BRENCELJ NENADNO POVEČANJE (CEN) JUŠNA ZELENJAVA POLNA, MLADA PRED NJIM NAS ŠČITI HIŠNI ALARM SLIŠAL SEM PRAV MILI GLAS, SE … DEKLE JOKA NEZNANKA V MATEMATIKI IZLOČEK ŽLEZ SLINAVK VSE PREJ KOT LAČNA O ŽIVI JAZ, TI, ... RUSKA JE - DRSKA POD- MORNICA RUTENIJ ODDELEK, KI SKRBI ZA INVENTAR IVAN TAVČAR JE AVTOR VISOŠKE … TOPOVSKO STRELJANJE (POG.) VDENEMO GA V ŠIVANKO 16 4 8 14 1 20 17 7 13 19 15 12 18 6 9 2 10 5 3 11 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 17 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada, majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 43: Nogometna vročica v zraku Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado (majico Novega tednika & Radia Celje) prejmejo: Terezija Fridl s Teharja, Klemen Ocvirk iz Jur- kloštra in Martin Jošt iz Vojnika. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Ce- lje, do torka, 5. novembra. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 44 30. 10. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 44, 30. oktober 2024 PISANI SVET Aškerčevo priznanje dr. Bojanu Himmelreichu Arhivski svetnik v Zgo- dovinskem arhivu Celje dr. Bojan Himmelreich je pre- jemnik Aškerčevega pri- znanja, ene od osrednjih stanovskih nagrad, ki jo Arhivsko društvo Slove- nije podeljuje za arhivsko dejavnost v državi. Himmelreich je prejel pri- znanje za razstavo in mono- grafi jo Je bilo v Celju dovolj mostov in razstavo Filatelija v arhivih, arhivi v fi lateliji ter s tem za pomemben prispe- vek k popularizaciji arhivov in arhivske dejavnosti. Obe razstavi sta s spremnima pu- blikacijama poželi veliko za- nimanja strokovne in laične javnosti. V celjskem zgodo- vinskem arhivu menijo, da razstavi zato zagotovo po- menita enega od presežkov dela v zadnjih dveh letih. V svojem nagovoru ob prejemu priznanja je dr. Himmelreich izpostavil velik pomen arhi- vske dejavnosti v dialogu z javnostjo ter poudaril prelo- mni trenutek pred desetletji, Arhivski svetnik v Zgodovinskem arhivu Celje dr. Bojan Himmelreich z Aškerčevim priznanjem (Foto: Zgodovinski arhiv Celje) Celjski oktet resnici na ljubo ni »star kot ze- mlja«, toda ko omenjamo častitljivo obletnico, mo- ramo upoštevati dejstvo, da je v zasedbi še vedno pet ustanovnih članov iz leta 1979. Petkov slavno- stni koncert v Narodnem domu je bil poln čustev in spominov. Deseterica pod vodstvom umetniškega vodje in diri- genta Dominika Jurce je v prvem delu odpela hudo- mušne pesmi (Bedak je!, Ženka mi v goste gre …), nato jo je na odru zamenja- la ženska skupina Vokalnih 5. Gre za sekstet, ki si je za zadnji od šestih pesmi iz- bral zelo znani Kot nekdo in Pepelka. Celjski oktet je s pesmi- mi Polje, kdo bo tebe ljubil, Studenček, Slovenec sem in Oj Triglav, moj dom zao- krožil konec uradnega dela, ki je bil posvečen domolju- bju. Nato sta predstavnika dveh celjskih zborov česti- tala Celjskemu oktetu. Sle- dili sta dve vrnitvi na oder. Najprej so se odlični celjski Celjski župan Matija Kovač in vodja oddelka za družbene dejavnosti pri MOC Bojan Cvelfar sta čestitala jubilantom, ki so bili prešerne volje in takoj pripravljeni na šalo. Enajsterica Celjskega okteta, deset pevcev in umetniški vodja, s hrbtom obrnjeni dirigent Dominik Jurca. Čudovit koncert ob častitljivi obletnici pevci kar presunljivo poveza- li s sedmerico iz Vokalnih 5 (še s pianistko) v pesmi Pa se sliš. Pevke so prejele šopke, deseterica pa je zaradi gla- snega ploskanja s ponovnim prihodom na oder podaljšala »bis«, ki pa ga je pričakovala, saj je, kot je že v navadi, za konec prihranila pesem Ple- ničke je prala, ki je postala zaščitni znak okteta. »Želimo si praznovati tudi v naslednjih letih, a predpogoj je zdravje. Nocoj se je vse odvilo po naših željah. To je bil višek našega dolgoletnega ustvarjanja,« je povedal zadovoljni vodja Hugo Ograjenšek, ki je pre- jemal čestitk e z vseh strani. DŠ, Foto: Nik Jarh Združili moči za družino iz Šentjurja Gimnazija Celje – Center (GCC) je minuli petek organi- zirala veliki predpočitniški dobrodelni koncert. Nastopili so gimnazijski glasbeni sestavi, zasedba Midnight Nick in pevec Matevž Šalehar – Hamo. Dijaki so izkupiček dobrodel- nega koncerta, več kot štiri tisoč evrov, namenili Občinski zvezi prijateljev mladine Šentjur pri Celju. In sicer za pomoč številčni družini, ki jo pestijo tako zdravstvene težave otrok kot splošna fi nančna stiska. Dijaška skupnost GCC, 4. c-razred in Društvo GCC so v tednu pred jesenskimi počitnicami pripravili že tradicionalni dobro- delni koncert. Ta dogodek je bil tudi uvod v druge dobrodelne in prostovoljske akcije, ki jih bodo dijaki in mentorji šole pripra- vili v tem šolskem letu. Dobrodelni koncert je bil hkrati osrednji dogodek tedna solidarnosti na šoli. Kot sporočajo iz GCC, je solidarnost med njihovimi dijaki trdna in zakoreninjena vre- dnota. V preteklih letih so sedanji, nekdanji dijaki in učitelji ter gostje in pokrovitelji s koncerti zbrali že več kot 85 tisoč evrov. Pomagali so številnim pomoči potrebnim ljudem. Na šoli vsako leto organizirajo tudi druge humanitarne akcije, zelo razvejano je tudi prostovoljno delo. TS Povabilu dijakov se je tokrat odzval priljubljeni glasbenik Matevž Šalehar – Hamo. (Foto: arhiv GCC) ko se je odločil za zaposlitev v Zgodovinskem arhivu Ce- lje. Kot je dejal, je tako njego- va želja po delu z arhivskim gradivom dobila nov zagon, delo z arhivskim gradivom pa je vseskozi lahko po eni strani bolj povezal z delom z ustvarjalci in uporabniki ar- hivskega gradiva ter po drugi strani tudi z raziskovanjem zgodovine. TS Jesen v celjski naravi Člani iniciative za Dreve- sni park so v Medlogu na območju med Šolo za hor- tikulturo in vizualne ume- tnosti Celje ter Vrtnim cen- trom Arboretum pretekli torek izvedli tri delavnice. Organizirali so jih v sklopu dogodka Jesen v Drevesnem parku in projekta Zelena cona Mestne občine Celje. Namen projekta je oživlja- nje dela Medloga in Ška- pinove ulice, ki ponujata možnost za razvoj novih na- činov trajnostnega urejanja mestnega okolja in tesnejši preplet mesta z naravo, so pojasnili v občini. Obiskovalci so se tako med drugim lahko udeležili spre- hoda za čuječnost, kjer so se sprehajali skozi naravo in se povezovali z okoljem. Prav tako so lahko uživali v goz- dni terapiji, kjer so s pomočjo tehnik sproščanja raziskovali, kako izboljšati svoje počutje. Dogodek so zaokrožili s peko kostanja in palačink, za kar je poskrbelo Društvo podežel- skih žena Meta, ter z zabav- nimi dejavnostmi za otroke, ki so se lahko preizkusili v barvanju ptičjih krmilnic in izdelovanju hotelov za žu- želke. »Hvala vsem, ki ste se pridružili in ustvarili tako prijetno vzdušje. Poleg tega nas je razveselilo toplo in sončno jesensko vreme, ki je poskrbelo, da smo dogodek resnično užili,« so zapisali v iniciativi za Drevesni park. LJ Obiskovalci so se lahko udeležili različnih delavnic, namen vseh pa je bilo povezovanje z naravo. (Foto: Mestna občina Celje)