Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-65. Cek. račun: Ljubljana itev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na mesec je 13 Din. Za tujino 20 Din, Uredništvo! Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ulica SL L Telefon 38-55, Rokopisov ne vračamo. št. 17. Ljubljana, sreda 22. januarja 1936 Leto II. Končno zmago v vsaki debati odnese ne tisti, ki je najglasneje govor/Z, marveč tisti, ki je najt »olje molčal. Clemenceau. f Dnevna pratika ' Sreda, 22. januarja, 1936. Kata* ^'čani: Vinc ec. Protestanti: 9. ja* huarja, Polijvtko. ' dežurne lekarne v Ljubljani Leustek, Rcseljeva cesta; Ba> lovec, Kongresni trg 12; Komo* ar> Vič — Tržaška cesta. Vreme Oblačno na Primorju in skrajnem jugu, (Homa oblačno tudi v osta-jd1 delih države. Dežuje v okolici gusaka in v Ljubljani. V zadnjih «1 urah je deževalo po vsej kra-^evuii. Temperatura se je povsod ,Vlšala razen v severozapadnem pulu države, kjer je nekoliko padla, ainižja: Skoplje 0 C, najvišja Er-ces Novi +16 C. Napoved za danes: Toplo vreme, dn*. no oblačno in ponekod nekaj žj3. Sonce vzhaja ob 16.30. c yunajska vremenska napoved: V1 retnenljivo oblačno vreme. Gledališče ^ Drama — sreda; Vesela božja pot. Red , Sreda. 'O- četrtek: Bratomor na Metavi. Red Četrtek. ), 2 Opera torek: Prešmentani grad. Red C. • sreda: Aida. Gostuje Marij 5i-uienc. Izven. Kino u '>reda, 22. januarja \ a,ica: Ljubimca. , j o ah Fantom. ni°n: Pri belem konjičku. °ga; Na velemestni straži. *°Kol,šiška: Izgubljeni sin. »I',° Ptuj: V sredo 22. t. m. in in p 23. t. m. ob 20 »Živim ljubim«. Borza Dana, Mublja ai,I1ia povprečni iega der j goldinar ■ nettJ$ka markr J ^elga 1 nŠv- frank ttn8l. funt am. dolar fr- frank 1 Kč i ^ Privatneti avst. šiling Ne deva] plače pod zglavje! — Pohujšanje v mestnih hišah — Zakaj je obutev pri nas tako draga ? — Draga groSova ljubica — Pazite na svoje suknje! — Obsojen zaradi odprave plodu — Kadilci pozor! Vladar največjega imperija mrtev Anglija je zavita v žalost London, 21. jan. Reuter. Nj- Vel. kralj je umrl mirno ob 23-55. Uradno poročilo, objavljeno kratko po polnoči, pravi: Nj. Vel-kralj je umrl mirno ob 23.55. Prisotni so bili: Nj- V. kraljica in njihova kr. visočanstva princ od Walesa, yorški vojvoda, kraljevska princesa in vojvoda in vojvodinja od Kenta. Buletin je podpisan od treh zdravnikov: sir Fre-derik Evens, sir Stelly Hevet in lord Dovvson of P°n- Nj. Vel. kralj Jurij V. je začel izgubljati zavest okoli 5.30 popoldne- Zdravniki pa so že mnogo izgubili vsako upanje, da bi ga re_ šili- Znani londonski specialist in zdravnik za Srčne bolezni dr. Moris je zjutraj izjavil, da kralj ne bo mogel dolgo vzdržati in da je konec le še vprašanje nekolikih ur. Vteku današnjega dne bo ministrski predsednih Bald\vin britanskemu narodu, objavil smrt kralja Jurija V. in ob tej priliki imel pri-goden govor vsemu narodu. „Kralj je umrl, živel kralj!41 Brž ko je notranji minister m,a poziv IN j. kr. Vis. princa od Wa-ilesa ugotovil, da so z dlravniki konstatirali smrt pokojnega kralja Jurija V. je dvorni glasnik po staram običaju objavil vladarjevo simint rekoč • v francoščini: Kralj je umrl, živel kirallj! Takoj nato je prišel londonski župan, pozvan z brzojavom, da se kot zastopnik ljudstva prvi pokloni smrtn m ostankom pokojnega vladarja. Nato je župan odredi, da se mora kraljeva smrt objaviti z zvenenjem v cerkvi sv. iPavla. Nato je bila smmt kralja Jurija oibjavdijena |po lotakih, ki so bili n ali opij eni ob vhodu v londonsko mestno hišo kakor Hudi na vseh občinskih idiomov h v Angliji in na ograji Buckinghamskega dvoma. 70 let — 70 častnih strelov Danes ob 13- uri bo v cerkvi sv, Pavla prva služba božja za mir du- še pokojnega kralja Jurija V. Smrtni' los tanki kralja Jurija bodo preneseni v malo cerkev sv. Marije Magdalene, kjer bodo ostali, dokler se ne sestavi program pogrebnih svečanosti. Verjetno je, da bo ta program odločil, da se smrtni ostanki prenesejo v vvestminstrsko opatijo-. Vsa javna poslopja v Veliki Brita-111® so izobesila zastave na pod droga in z vseh britanskih vojnih ladij bodo izstrelili 70 častnih strelov (po starem običaju je teh častnih strelov toliko kolikor let je doživel pokojni vladar). Bolečina kraljice Ko je prvi dvorni lord Dovvso of Pel ugotovili, da je kralj Jurij umri, je Nj. Vel. kratica Mlairy, ki je dot odaj nepremično sedela ob postelji .svojega soproga vstala in stokajoč objela svojega niajsta-rejšega sima pitne a od \Valesa, ki je s smrtjo svojega očeta postal kralj Velike Britanije in cesar Indije. Med tem ko je novi vladar razburjen in bled s svojimi brati odšel v sosedno sobo, sta princesa in kentska vojvodina odvidli kraljico, ki ni mogla ved obvladovati svoje bolečine, v njena sobe, kjer sta ostali pri njej. Berlin, 18. jan. DNB. Današnji listi pišejo, da se bo svet DN tudi na sedan+m zasedanju moral ukvarjati z nekaterimi pritožbami gdanske lopozji'đje. »Volkischer Beobuchler« pravi, da je Nemčija trdno odločena v bodoče skrbno zasledovati razvoj in usodo mesta Gdansk in da DN zdaj, ko se ju politični položaj v svobodnem me* stu Gdansku razčistil, kakor še nikoli doslej, dejansko nima več moralne pravice vmešavati se v no- Nadaljiae najnovefše vesli na str. 7. Zakaj se smehlja gospa Ivanka? Zlobni jeziki sosed pravijo, da gospa Ivanka obeša samo lepše kose, - zoprane pa, da skrivaj suši. Temu se gospa Ivanka smeji: Moja tajnost imeti lepo belo perilo je pri vsakem trgovcu naprodaj. Imenuje se terpentinovo milo Zlatorog, ki opere vse povrsti tako temeljito, da je po pranju lepše kot pa novo. 0 vo je RPE NTIN 0 VO tl ILO .l\j L ■’ • . 1 -■ . . .' ■■■ • - _ ' ■ ' Monter Ijublianske kukavice mrtev Ljubljana, 21. jan. V ponedeljek okrog 18. je mon ter naše radkxpostaje v Domža* lah, Ivan Povše, priklopil postajo na zvezo s studijem v Ljubljan'.. Kukavica pa se vzlic temu ni pravočasno oglasila. Tedaj poslu« šalci pač niso še slutili, da je za« tonilo v trenutku življenje člove« ka, ki je toliko večerov spajal svet z nami Monterju Povšetu se je zazde« lo, da ni nekaj v redu v aparatih. Prestopil je varovalno vrvico v visokofrekvenčnem oddelku, sc« gel je z roko k stikalom, pri tem je pa prišel v stik z 10.0(K) volt« no napetostjo ter z drugo roko z ozemljenim aparatom. Nastal ie kratek stik. avtomatske varoval« ke so odskočile, toda Povše ie bil že mrtev! Da se to ne bi zgo« dilo, bi bil nesrečnež popolnoma zgorel! Še danes so našli na apa« ratih kosce njegove kože. Oddaja se je na ta način avto« matsko prekinila, da pa niso ta« koj sklopili aparature je vzrok v posebni komisiji, ki je preiskala ves slučaj da je postaja nato po dve im pol umi zamudi začela z oddajo. Komisijo so tvorili gg. prof. Ozana, domžalski zdravnik dr. Kremžar ter orožniški pod« narednik. Pokojnik je bil vesten uslužbe« nec. Star je bil šele 47 let ter sam« skega stanu. Nad eno leto sc je vežbal v znani elektro tovarni Lorenz v Berlinu v radio=elektro« stroki! Zapušča očeta ter dve sestri! Dnevna kronika X Drž. klasična gimnazija proslavi petek 24. t. m. 2000 letnico rojstva rimskega pesnika Horacija v dvorani Filharmoničnega društva na Kongresnem trgu. Začetek ob 18. Vstopnine ni. X Hišne posestnike in upravitelje v Ljubljani, ki še niso pobrali prostovoljnega davka, prosi mestni socialni politični urad, naj to store vsaj prve dni februarja Ta prošnja velja tudi za delodajalce, da čim prej plačajo po 4 Din na mesec za vsakega uslužbenca. X Marij Šimenc bo gostoval v sredo 22. t. m. v ljubljanski operi v Verdijevi Aidi. Pel bo vlogo Radamesa. X Tečaj bolgarskega jezika priredi tudi letos Jugoslovansko-bolgarska liga v Ljubljani. Prijavite se tajniku V. Bučarju, Miklošičeva cesta 22. (Delavska zbornica, NSZ). X Alpinistična šola. V torek ob 20. bo predaval dr. Bohinec o ledeni dobi in njenih vplivih na naše ozemlje v verandi hotela Union. X Posebno slovesna in lepa je bila proslava rojstnega dne kraljeviča Tomislava v Trbovljah. Priredil so jo gasilci. Rudniška četa je priredila lepo uspelo akademijo z alegorično sliko. Četni zbor je zapel gasilsko himno. Povevodji Jermanu ob tej priliki čestitamo. Pozornost je vzbudil tudi orkester gasilske četo steklarne Hrastnik. Tudi telovadne točke so vsem ugajale. X Sokol L, Ljubljana — Tabor vabi članstvo na 28. redno gl- no skupščino, ki bo vsredo 29. t. m. na Taboru. X Tatovi ga Imajo na piki. Kmetec« Jožetu iz Cirkovcev so pred dnevi tatovi odnesli sodček vina, ko se je pomudil pri Logerju Antonu v Dragonji vasi Ko je čez nekaj dni zopet obiskal Lorgerja, mu je pa tat odpeljal izpred hiše kolo, r. so ga potem našli razdejanega na dvorišču. X Surov napad. Pri Sv. Vidu niže Ptuja so v nedeljo neki pretepači napadli viničarja Hvalca Antona, ko se je vračal v družbe dveh tovarišev v domov. Oklali so ga z nožem y pleča. X Zanimivo predavanje bo priredila Ženska sekcija Krajev« nega odbora Jadranske straže v Ljubljani o priliki svojega član« filkega sestanka 22. t. m. ob 20. v salonu restavracije Zvezde. Predavala bo umetnica ga. Afa« rija Vera o Šekspirju in nekate« rili njegovih likih. Vstopnine n1". y Maribor T m— Narodno gledališče. Sre« Ida, 22. januarja: Zaprto. —> Če* Suknje romajo... Ljubljana, 21. jan. Naj mi nikar nihče ne zameri, ker tega nisem pogruntal jaz. Sem kristjan in vem, da romajo prav za prav pobožni verniki in spokorniki, naša policija pa pra« vi, da sv iz Ljubljane jele romati tja doli na jug — zimske suknje. V eni sami noči so zdaj iz jav« nih lokalov odšle kar štiri, pač v druščini, da jim ne bo dolg čas. Kdor torej hoče, da mu zimska suknja ohrani zvestobo, naj osta* ne lepo doma ali naj vsaj suknje nikjer ne odloži. Je namreč zade« va taka, da so se naše suknje za« ljubile v bosanske junake in od« bajajo z njimi. Prej pa ne gremo dam si je mislila služkinja, ki je okrad la svojega službodajalca in jo popihala iz Ljubljane. Kod in kako je hodila, zgodo« vina za zdaj še molči. V Ljub« Ijano ji nikakor ni dišalo, dokler ni bila suha ko poper. Tedaj sc trtek, 23. januarja ob 20. uri: »Bajadera«. Red C. m— Kino. Grajski: Sijajna ve« seloigra »Katja«. V glavni vlogi Szdke Szakall in Otto Walburg. — Union: Do vključno srede »Viktorija« po romanu Knut Hamsuna. V glavni vlogi Luiza Ulrich. m— Lep uspeh Iva Lešnika. V. je spokorno vrnila in jo je usmi« Ijeno sprejela policija v svoje var stvo. Zdaj dekle nemara poje: »Ljubo doma, kdor ga ima«. Radio LiuMjana Sreda, 22. januarja. Ob 12: Spomini na Job. Straussa (plo« šče), 12.45 poročila, 13: čas, po« ročila, 12.15 Slavni tenoristi (plo* šče), 14: vreme, borza, 18: Otro« ška ura: (Mileva Bol tar), 18.20 Storžek in njegovo burkasto ž:v< ljenje (14. slika), Storžek posta« ne deček, 18.40 Pogovori s po« slušalci. 19: čas, vreme poročila, 19.30 Narodna ura: dr. Dušan Stojanovič predava o našem lan« skem kulturnem življenju, prenos iz Reobrada, 20: Liszt: Kristusm« oratorij, prenos z Dunaia, 22: Radijski jazz. Konec ob 23. uri. Gandhi. voditelj vseindijskega pokreta, ki je pred kratkim resno obolel, ozdravlja- Napovedal je ie zopet več shodov ter je hudi že ma poti v Bombay in Ahmedabad. soboto zvečer je bila v Gambri« novi dvorani šahovska simultan« ka mladega mojstra Mariborča« na Ivana Lešnika. Simultanka se je udeležilo vsega 43 igralcev. Trajala je do 6. ure zjutraj na« slednjega dne in je bil ob kon« cu rezultat naslednji: Lešnik je zmagal v 32 partijah, 4 je igral remis, 7 pa jih je izgubil. m— Bratko Kreft režira. Zna* ni ljubljanski režiser in pisatelj Bratko Kreft bo v kratkem pri* čel z mariborskim ansamblo® študij veseloigre »Kariera kane* lista Vincinga«. Škode je 30.000 dinarjev in je krita z zavarovalnino. Ogenj j® bil najbrže podtaknjen. m— Polovična vožnja za Mar>> bor. Prometni minister je dovo* lil za vse udeležence smučarske« ga državnega prvenstva, ki bo 25. in 26. januarja v Mariboru 50% popusta na železnicah. m— Vlomilci na delu. Prete* klo soboto popoldne so stanova* nje posestnika Vinka Klemenci* ča na Tržaški cesti obiskali Še nelzsledeni vlomilci. Skozi odpr* to okno so prišli v stanovanje in prebrskali vse omare. Plen j® b'l precej obilen. Odnesli so vso zlatnino in več braljantov o sku* pni vrednosti 9000 dinarjev. Celje o— Mestno poglavarstvo opozarja hišne posestnike, da so dne 1. januarja 1936. zapadle v plačilo občinske naklade, in sicer najemninski vinar za proračunsko razdobje od 1. L <1° 31. IH. 1936., vodarina, kanalska pri' stojbina in števnina za proračunske razdobje od 1, X. do 81. Xn. 19-®-Stranke morajo vse te zapadle obrO' ke plačati pri mestni blagajni do 'Sl-januarja t. 1. Po preteku tega roka se bodo zaračunale zakonite 6% za-mudne obresti. e— Umrla je Frančiška Glasnen rojena Blasina. vdova po majorju u’ tehniška paznica v pokoju, stara ‘j let v Kasezah pri Petrovčah. V bol' niči pa je preteklo soboto umrl letni kočar Tržan Matija iz Slivnik' c— Kvaternikovo posestvo tak® zvani Kristinin dvor v Medlogu P1' Celju, ho kupila celjska občina i!a 1,390.000 Din. Tam bo zgradila V° tem mestno ubožnico. Nakup n'01 dovoliti le če višja oblast. „Slovenec4* in Hrvati Pod naslovom »Mi in piše »Slovenec« na uvodnem inC' stu med drugim: »Hrvatsko vpra sanje obstoja, pa naj bo tega a ^ onega značaja, in to fatalno ofJ stvo čutimo skoraj že osemnaj-^ let, od ustanovitve države do ua nes. Dokler se to vprašanje n spravi s sveta, bo kakor nT°r‘ tlačilo vse naše politično živU^ nje preprečevalo njegovo tev v normalen tir in vezalo vC 11 dol naših tvornih političnih h tor jih hromilo, Ja bomo k®' . velikan, ki hodi na eni sami in ne more prav naprej VL‘c*n,adi tega je lepa Teka vla Šloort.v"0 in zahfevala veliko od hil 'te0- Grof je zahtevo odklo-svoj; 5 pa ‘'C ie odločil, da ji pc harjg Stnrti zapusti pol milijona dl-Vo]jji ' '1’cka Pa se ni zado-Vaj.. , ;s *0 rešitvijo an je zahite-S°dišč odškodnino 250.000 Din Vico Je ugotovilo, da ima pra- S°diln ndSkodnin° dn je K1X)fa ob-Plačati odškodnine ti mon tudi 90.000 Din obresti. kamell)0iniS,li’ včeraj sem brat- da da k,- , tenko tri tedne delajo, ne ^ kaj pile. trj »e!,9 to vendar nič ni! Jaz lahko utle DOem, ne da hi kaj delal. _ o * tožeivT8, mnrda spominjate, da je lot> imenoval tožnika »kame- tožnjv^6 * * da, čimbolj ogledujem ?-df, 1 ’ teni verjetnejše se ml to ki NaJtežJe Domislice PravMk zadovoli8til tiste no. da so t vsem zadov Plačo v zglavju mlade učiteljice je izvohal vlomilec Radeče, 21. jan. Kraj Razbor je hribovska vas, sredi poti med Bregom pri Sev« niči in Lisco, ki je znana daleč naokoli kot zelo priljubljena iz« letna točka. V Razboru je dvo« razredna šola, kjer poučuje po« leg šolskega upravitelja tudi uči« teljska pripravnica gdč. Kalan Ana, doma z Gorenjskega. Pretekli ponedeljek, ko je šla zjutraj v šolo, je zaprla hišna vrata kaplanije na ‘■a način, da je potegnila kljuko iz vrat ter jo skrila na določeno mesto. To priliko je porab"' neznan vlomilec, ki je vlomil v kaplani« jo ter pobral iz stanovanja stva« ri, ki so se mu zdele količkaj vredne. V sobi je vse premetal in razdejal. V zglavju je našel zavoj denarja, t. j. plačo, ki jo je učiteljica prav kar dobila za me« sec januar. Odnesel ji je tud: zla« to zapestno uro ter zlat prstan. Obložil se je tudi z dobrotami, ki jih je učiteljica prinesla z do« ma. Vzel ji je potico in klobase ter se z njimi mastil po sobi ta« ko, da je .našla učiteljica drobti« ne in špilje klobas vse križem po sobi. O vlomu je takoj obvestila svojega šefa g. Valjavca, ki je obvestil orožniško postajo na Zidanem mostu. Pričakovati je, da bo vlomilec prišel v kratkem v roke pravice. Samotna kaplanija ni primer« no bivališče za mlado učiteljico. Pred vlomilcem ima sedaj velik strah, zato se je preselila h go« spe upraviteljevi v šolo. Al ste kaj zvonil ? ^jubljana, 21. januarja. Nič posebnega se ni zgodilo, stoka tu in tam čmerika. Ljubljančan pa, ki je bolj vedre volje, se smeje, ko sliši, kako so vrli mitničarji priredili lov na vino Z dolenjske strani je nekdo hotel dobrim ljubljanskim srajcam privoščiti nekaj božje kapljice. Pripeljal je proti mestu dva sodčka vinca rajnega. Tam nekje pri Rakovniku je zavil s ceste in vozil po Golovcu, da bi pri vojaškem strelišču spet prišel na cesto. Mitničarji pa so tudi $oko vesti«, ki bdi nad mestnimi dohodki, in so ga zalotili. Z vincem ni bilo nič. pač pa so pisali mitnino in še kazen povrhu. Al* ste kaj zvonil*? je začudeno vzkliknila na Miklošičevi cesti dama zrelih let, ko jo je ognjevit kolesar podrl nenadoma po tleh. Dama je imela* toliko smisla za predpise in red, da jo čisto pozabila nase in na svoj položaj. Čeprav so se ji krila zavihala skoro čez glavo, je le klicala za kolesarjem, kako je bilo zastran zvonenja. Ko je spoznala, da jo je nerodni neznanec že popihal, se je šele spomnila nase in spoznala, da žo predolgo razkazuje zijalom bogastvo svojih čipk. Tedaj se je sramežljivo vzravnala in poravnala in s protestom odšla svojo pot. S kolesom pod konja se je za kratek čas s prešernosti, Id jo rodi vino. na Karlovški cesti malo prod mostom pognal neki veseljak iz ljubljanske okolice. »Mislite, da si ne upam?« je dejal tamkaj službujočemu stražniku. Preden je ta doumel, da jemlje neznanec za res, je ta že z vso silo pritisnil na pedale in z največjo naglico zavozil pod konje, ki so bili vpreženi in so na srečo leteli v zmernem tempu. Srečnemu naključju in prisebnosti voznika se ima možakar zahvaliti, da se ni zgodilo kaj hujšega. Konja sta sicer mahoma obstala, vendar je manjkalo samo za las, da lahkomiselni vinski brat ni prišel pod kolesa. Ljudje so se prestrašili, veseljak sam pa je tudi po dogodku obranil dobro voljo. »Saj se še ,balanca’ ni ukrivila«, je dejal, ko se je izmotal izpod konj. Zdelo pa se mu je vendar potrebno, da izgine, in jo je res na svojem kolesu odkuril, preden so se prisotni prav zavedeli, kako in kaj je "bilo. Dr. Koporc Je kriv da je umrla Marija Kalan — Obsojen Zagreb 21. jan. V ponedeljek je bila izrečena | obsodba nad zagrebškim zdravnikom dr. Koporcem, ki je bil obtožen, kakor smo pned itednom obširno poročali, da je odpravil plod Mariji Kalan ter je pri operaciji tako neprevidno ravnal, da jd je predrl maternico tip je nesrečnica tri dni nato umrla. Obtožen je bil po paragrafu 172 In paragrafu 263. Malomarna operacija Malt senat v Zagrebu s predsednikom dr. Novakom je Izrekel obsodbo, da je dr. Koporc kriv, da to 26. avgusta po privolitvi Marije Kalan odstranil njen poldrugi me- sec star plod, ne da bi se preje prepričal o njenem zdravstvenem stanju, ter da je bil pri operaciji zelo nepreviden in jo je izvršil brez zadostne pažnje ter nevestno, tako da ji je predrl maternico. Kot zdravitik-ginekolog hi moral to opaziti in vedeti, da ima taka poškodba za. posledico vnetje trebušne votline in navadno smrt bolnice. Bolnice tudi ni poslal v bolnišnico, kjer bi jo morda edino mogli še rešiti, temveč je dovolil, da se je z avtotaksijem odpeljala domov, kjer je tretji dan umrla. Kriv njene smrti Zaradi tega je kriv in se obsoja na 5 mesecev strogega zapora po1- gojno na tri leta. Plačati mora tudt stroške za sodno postopanje. Sodba se je opirala na" izjave samega dr. Koporca ter na izjava zdravnikov strokovnjakov ter zagrebške medicinske fakultete. Dokazano je, da je smrt Marije Kalanove zakrivil zdravnik dr. Koporc in da je po njegovi krivdi bila/ predrta tudi maternica. Četudi na bi takoj opazil, da se je to zgodilo, bi moral opaziti pri ponovnem pregledu. In četudi je prišla Kalanova k njemu že s poškodbo v maternici, če si je skušala sama odpraviti plod ali to storiti s pomočjo koga drugega, bi moral dr. Koporc, ko je prišla k n, emu in ga prosila za pomoč, najprvo ugotoviti njeno stanje in jo natančno preiskati, preden je izvršil operacijo. Dr. je bolnico obiskal po operaciji na domu in bi moral tedaj ugotoviti njeno nevarno stanje ter vse ukreniti, da bi jo rešil. Sodišče je upoštevalo dosedanjo neoporečnost dr. Koporca in njegovo delno priznam«. Zato ga je obsodilo samo pogojno na tri leta. To se pravi, da mu kazni ni treba odsedeti, če v treh letih ne bo obtožen zaradi sličnega delikta. Dr. Koporc se ni zadovoljil z obsodbo in si je pridržal pravico za tridnevni premislek. Profesorjev sin izginil Zagreb, 20. jan. Na prav zagoneten način je iz-' ginil iz Zagreba Ivica Donsanv, sin profesorja. Zanimivo je že to, da fant, ki je star 16 let, ni morda študiral, temveč je bil soboslikar-ski pomočnik. Oče profesor ja najbrže menil, da se mu bolje godilo, če ga ne sili v intelektualne poklice. Pred dnevi je fant zjutraj odšel z doma, ne da bi komu povedal, kam gre. Vrnil se ni več. Oče ga je nekaj dni iskal, naposled je prijavil policiji, da je sin izginil. Fant' ima temno plave lase, bledo polt sivo obleko, črno zimsko suknjo in črne polčevh'e. V Bosni kose deteljo Sarajevo, 20. jan. Ne samo pri nas v Sloveniji, tudi v Bosni se je t emperatura dvignila od ničle na 12 in več stopinj Celzija. In tudi v Bosni cvete teloh in raste celo detelja. V fio-ropeč planini so te dni nabrali izletniki šope cvetočega teloha, v vasi Radavi so pa videli seljake, ki so kosili deteljo visoko okoli 25 cm. — V."'] — Od vsega premoženja mi ostal samo še moj trgovski tM lent. -—Nič zato! Revščina ni sra* mota! --------------------------1 Oglasi v našem listu so poceni in uspešni Koliko je vredna lepota N'a 44.000 šilingov (350.000 Din) je civilno sodišče nia Dunaju ocenijo leipoto mlade gospe, k: je vsled avibomoblske nesreče izgubila oko fin odnesla še druge poškodbe, ki so ji vedno kaizoče obraz. Sodišče je izreklo, da je ta vsota pirej prenizka kot previsoka, ker je razen telesnih boleč n treba upoštevati tudi duševne muke, kli jih trpi ta prej lepa, sedaj pa tako pohabljena ženska. 'Odškodnino bosta morala plačati neki zdravnik, ki je pri nesreči aivito šofiral, .in pa dunajska cestna železnica, s katero je avto toaramborirail. Obsojeni na stradanje So poklici, v katerih je brezposelnost nepreklicna, to je definitivna; torej b tudi tedaj ne prenehala’ ako bi bilo konec gospodarske krize. K tem pokMcom prišteva zadnje poročilo, mednarodnega odbora za delo v Ženevi duševne delavce. V večini držav narašča število akademikov od leta do leta; istočasno pa se zmanjšuje število prost h mest (v Nemčiji je leta 1928, dve leti pred izbruhom krize, še 7300 inženjer-jev moglo dobiti posla, tri leta nato samo še 1778. Na Poljskem so šteli lani 170.000 brezposelnih akademikov vseh strok, ko ima ta država že itak ogromno število 570.000 uradnikov. Tndi v Švici je v tehničnih poklicih tretjina 'brez zaslužka. Se pred 20 leti je bil iinženjirjn ves svet odprt; kot pionir tehničnega napredka je bil povsod do-dobrodošel. Danes se tudi države, ki bi lahko prenesle večje množice naseljencev, zapirajo proti tujim delovnim močem o o. j kakor proti zločincem. Francija je te d n' določila kazen za inn-zemce, ki prot ukazu izgona ostanejo v deželi ali se tja vrnejo. na šest mesecev do dveh let. Kam to vodU ? Strahotne ugotovitve Zagreb, 20. jan. Poročali smo včeraj, da zagrebška polici.a temeljito čisti mesto. Iztrebiti hoče predvsem gnezda nemorale. V Branimirovi ulici so v neki zakotni krčmi ujeli pri raciji osem deklet, ki so se preživljala z nemoralnim življeinem. V drugih beznicah so pa našli še 16 takih deklet. Potem ko so jih zaslišali na policiji. jih je pregledal policijski zdravnik, ki je ugotovil, da ie 15 okuženih s težko spolno boleznijo. Vse potepubinje so bile. že kaznovane zaradi tajne prosFtucije razen ene, ki je bila začetnica v tej obrti. Policija bo * zdaj storila na prste zlasti hišnim posestnikom in strankam, ki so dajale dekletom na razpolago sobo in jih mso prijavile, kakor zahtevajo določbe. O novi strašni zračni katastrofi poročajo iz La Paza (Boiivia): (Potniško letalo, ki redno voz; dem La Pazom in Cochabambo je eksplodiralo in podlo na zemljo. Pilot in vseh 12 potnikov se je ubilo. To je v enem tednu tre-Ifja velika letalska nesreča ,ki je (Zadela Ameriko. Sicer so pa fcistrolloigi napovedovali, da bo minuli teden zelo kritičen za motorna vozila, in. je bilo po svetu res tekih nezgod. Slike iz sodne dvorane EUsworth rešen Pohujšanje v mestnih hišah Ljubljana, 21. jan. Mestna občina ljubljanska ima toliko svojih hiš, da sama ne ve koliko, vendar se pa lahko reče o prav vseh, da stanovalci v mestnih hišah z največjo vnemo gledajo na moralo — svojih sostanovalcev. S te strani so pa natančni in bistrovidi ter občutljivi bolj kakor svetnice božje, da govoric in zgražanja ni konca ne kraja. Kar je pa s te strani posebno prijetno v mestnih hišah, je pa predvsem to, da lahko stanovalci delajo pritožbe in dajejo »topogledna« opažanja tudi na protokol. »To — po-gledni« ali «to — pogladili« protokoli naraščajo in naraščajo, naposled imajo pa na magistratu spet zanimiv fascikel za kratek čas in za arhiv, na št. 28. pa najlepšo tožbo. Vesela vdola Toži vdova Tončka, rdeča, okrogla ženica srednjih let. Na vsak način mlada »vdola«, saj še ni dolgo, kar ji je mož umrl. čudak je bil in samosvoj in, ko je ležal na parah, pravijo priče, sc je ona smejala in kvantala — s pričami, čez nekaj dni si je pa ’i dala rtapraviti trajno ondulacijo, kakor se spodobi mladi, veseli »vdoli«! In protokoli ter priče tudi pripovedujejo. da so jo iz Švabičeve ulice, kjer ji je umrl mož, preselili na grad, ki ima v aktih tako slikovito in značilno ter jasno ime »Grajska planota št. toliko in toliko«. Bog varuj, da bi birokrat kaj imenoval s pravim imenom! Torej, preselili so jo, da bi je staro stanovanje vedno ne žalostilo s spomini na čemernega, bolnega. moža. Grajska planota št. toliko in toliko ima po 600 stanovalcev in še enkrat toliko oči in seveda tudi še enkrat toliko tankih ušes, če ni slepih in gluhih vmes. Glede nadzorovanja morale in opazovanja nemorale je pač popolnoma vseeno, če imaš oči in ušesa, saj ti ostane še nos, ki je po- ; sobno ustvarjen za take stvari! Sodnik g. Šmalc resnobno čita pro-< totole in zaslišuje priče. Toda pri- čam očividno peša spomin. Ali vendar smo izvedeli, da so moški hodili k »vdoli«. Bosanec in piskrovezeo in mnogo drugih. Kaj se je godilo za, zaprtimi vrati, nikdo ne more priseči, pač so pa v stanovanje nosili pijačo in na hodnik se je slišalo smejanje, vpitje in cviljenje. Tudi Gizela je hodila, a jo je sosed vrgel ven. Ves hodnik je bil ponečejen, na stranišču pa tako, da so sosedje morali hoditi v gojzericah. Tudi delavci »iz bedno-stnega fonda« so dajali za pijačo, toži protokol. Mnogo pijače »iz bednost-nega fonda« menda ni moglo biti, a moralno ogorčenje in tudi nevoščljivost imata pač velike oči! Vpričo otrok se je »kuševala« in jih puščala same, ona je pa lumpala, vendar jih je pa imela čedno oblečene. Zakonce je razburjala pišejo protokoli, in strašno so se razburjale ljubosumne ženice, prave zakonske in morda tudi druge. Vsi prijatelji so jo zapustili pri razpravi! Edino Bosanec se je viteško zavzel za njo. Vsak dan je bil pri njej. večkrat pa tudi s svojim sostanovalcem, a nikdar ni bilo veseljačenja. Tudi njegova gospa je hodila k njej v vizite. Pa je tožilka energično zahtevala, naj visoko sodišče pričo vpraša tudi glede njunega, od prič zatrjevanega ljuba vnega raz.merja. Sodnik je pa to kar odločno odklonil. Imela je seveda svojega advokata, ki je pa predlagal preložitev zaradi zaslišanja novih prič in tudi zato. ker akta še ni utegnil preštudirati. Kar snela ga je nekje in že je bil pri razpravi! Toženega grajskega oskrbnika in hišnika je pa »ugovarja! dr. Milan Šubic. Zato ga je tožila, češ da jo poročal laži. Vestni mestni uslužbenec je bil pa oproščen, ker se je sodišče iz vseh okolnosti prepričalo, da mu jo uspel dokaz resnice. Toženka bo plačala stroške, delo-žirali so jo pa že prej v gradu. Ali je sedaj mir v grajski republiki? In še en »?« Namesto hvaležnosti — žalosten dogodek Kamnik, 21. jan. Priča nenavadne podivjanosti je sledeči dogodek, ki sc je pred« večerajšnjim odigral v bližini Kamnika. — Noč hudega sluteči Srtar Janez, delavec doma iz Godrča, se je na ta dan zvečer vračal iz mesta domov. Mimogrc« de se jc spomnil, da je pred kratkim posodil Bernatu majhen mož n ar, kakršnega rabijo za slav nostno streljanje. Da ne bi mu bilo treba drugič ponj, se je kljub pozni uri oglasil še pri Bernatu. Ker so bili domači že vsi pri po« čitku, jc kar skozi okno zanpil tovarišu po kaj je prišel. Spočetka se mu nihče ni ogla« sil, ko pa je ponovno poklical, je slišal, kako je oče dejal sinu, naj da Janezu z možnarjem po glavi. V tem trenotku so se že tudi od« prla vrata in na Janeza se je z burkljami navalil domači sin Bcr« v bližini Kamnika nat, ki ga je z njimi obdeloval tol ko časa, dokler Janez ni oble« žal. Težko ranjenega in skoro ne« zavestnega Srtarja so domači ta« ko j odpeljali k zdravniku v Kam« nik, ki jc ngotovil težko poškod« bo na temenu in 6 cm. dolgo ta« no nad desnim sencem, obenem pa tudi močen pretres možganov. Radi teh nevarnih poškodb jc bil Srtar prepeljan v ljubljansko bolnico, nasilnega Bernata so pa aretirali kamniški orožniki baš ko je ponovno stopal iz cerkve, kjer je med fanti že raskladal svo je junaštvo. Žalosten dogodek je pri vseh zapustil težek utis, saj v našem srezu že dolgo nismo h e« ležili tako sirovega dejanja. »Včeraj ste rekli, da je vaša gospa soproga hudo bolna. Danes sem jo pa videl v modni trgovini. »No, da — to. je njena lekarna.« Raziskovalec južnega tečaja Lincoln Ellsworth je po poročilih kapetana ladje »Discoverjr U.« najden in z njim tudi njegov spremljevalec Kenyon, ki sta oba zdrava že na la- Lincoln Ellsvvorth dji. Letalca pripovedujeta, da jima je 83 km pred Malo Ameriko zmanjkalo bencina in sta bila prisiljena nadaljevati pot s sankami proti morju. Konec novembra se je sloviti raziskovalec Antarktike dvignil z letalom na pot proti južnemu tečaju. Kmalu ni bilo več vesti od njega in ves svet ga je smatral za izgubljenega, zato je pa Anglija sedaj v tem večjem razburjenju in zahteva potrdi! in podrobnosti rešitve. Ko je »Discovery II.« priplula v Kitov zaliv, so z ladje na ledu opazili oranžen šotor. Spustili so takoj raketo v zrak, vendar pa od šotora ni bilo odgovora. Nato so poslali letalo do Male Ameriko in pojavil se je Kenvon, ki so mu s padalom vrgb hrane in pisma. Rešeni je takoj prihitel blizu in se srečal tudi že z reševalci ki so prišli z ladje. Samomor odpuščene služkinje Zagreb, 20. jam Strah pred brezposelnostjo danes že tako vpliva na marsikoga, da mu vzame sleherno vero v življenje. Včasih ljudie niso tako hitro obupali. Ce je kdo izgubil službo, jc vedel, da bo prej ali sle! dobil drugo kje drugje. Danes 1® možnost za brezposelnega, da h« dobil novo službo, zelo ma.ihtim Zato ni čudno, da je danes tudi odpoved službe lahko povod za samomor. Tako se je zgodilo tudi s služk1' n.io šele 22 let staro Angielko Kotali, ki je služila bot kuharica PF neki družini v Draškovičevi uh® v Zagrebu. Gospodinja Gizela Miiller ji !f odpovedala s prvim februarje"' ker jc ni več potrebovala. Razum V"v' le. da tudi gospodinje dam. štedijo na vseh koncih in krami Marsikatera mora opravljati tu dela, za katera je imela preje si žkinjo. Angjii-dka je torej obupala. ‘ ^ mes to da bi legla počivat, je leb ‘ na tla v kuhinji in si vtaknila P1, g sko cev v usta. Našli so jo s'e , pravem času in jo odpeljali v D nišnico, kjer so ji rešili življemm. Kmetič prinese k urarju pete1"^ Prosim, da bi pogledali, kaj • I Prej je zapel ob štirih zjutraj, z pa se oglasi šele o sedmih. Naši v Smrt ga je objela pri delu. Iz ai tinel da poročajo, da je tienado-ma umrj 5 let starj Martiin 0gorevc. elal je v Bloomfieldu. Med de-’n 16 'Omahnil in se zgrudil ter bil ^ Priči mrtev. Rojen je bil na Ma-lui ■Vr!lu Pri Brežicah. Za n im ža-.inejl<> zena- ki je po rodu Čehin'a, ’ dve hčeri, bratranec F. Hotka y ses*rična Neža Jurkas. V stari movini pa ima še brata in sestro. 1 Unior iz usmiljenja z X,^iewarku so po dvadnevnL,.! ‘ Sevanju zaprli 58 let staro go. R aboto Tramšek. Obdolžena je, k;, Je zadavila svojo mater, ki je let ,na. smrtni postelji. Bila je več Čas lll^° ^°*na za jetiko. Zadnje san? 1 * ^ak'ala v mukah in trpljenju Po ? x na smrt- Hčer,i se ie nje' 5n0 • .sno umiranje zdelo krivi-dav’']1',1 Je ma'^er sa.rr|a z rokami za- tint^'^hilska nesreča. V Not-Petii ll1U se te na Silvestrovo pni-mu ae’i1'esreža Johnu Gorlu, stare-ki ?? , ?• Avf<)- ki sa je šofiral pohitet"; n Star ^i'k15- ie hotel pre-v .lvt ,eriov avto. Zavozil je pa Valen °oLn ,GerI ter nieKOV soremi e-$ta k;i' s*ar’' ^eo Bostanč'č p '!a Precej ranjena. Um ? operaciii ie nenadoma v Gilbertu 68 let stari Jery °Vec. doma nekje na Gorcnj-cei )ravij°, da je zapustil pre-c ih ^moženia v rudniških delrr-W ' v West Nextonu je umrla 42 k n!?ra Mary Urbanija. Bolehala far,a(* fe^o dni. Doma je bila iz Ho v/rhpolja pri Moravčah. Za žalujejo soprog in pet otrok. kotiran izsiljevalec de^i:^1- Louis so aretirali Hrvata Ženl‘s,a dr. Puharicha, ki je obto- Župnikp^. h?el izsillevati denar- Sodiii ip Separovcč mu je po-Par5,10 dolarjev. Župnik Se-boždr!c te uamreč sam študiral zo-Pil s avi|stvo in se je tedaj sezna-denar "uarichem. Namesto da bi kti L Vrnih je Puharich pisal župni-ranomni.u zagrozil, da bo vsem fa-Če m 'zdal njegove »škandale«, i takoj ne vrne zadolžnice. Pisjpo C1 'e . priznal, da je pisal to-Šalil ’ PraVil Pa. da se je samo po- v3iaW°?y Klančar, znani pre-:i|’i(!ešr;,'lU?0S*1M2nske literature v ki Se .'n°' ie bil edini Jugosloven, Goleih-v U;,efež.il na povabilo prof. dernp t'13 konference Zveze za mo-Lir jeJ z,ke v Cincinnaitiiju. Klan-^aVon'J n n. doirisnik znane The d'hiu. V tsevievv, ki izhaja v Lon- \ w ^hvin0.,^608008! le umrl John do, Dc ’ far 55 let. Zapustil je že->rskem ,?1V in. dvc hčeri. Na Pril-0 Še niL ,cr Je hil rojen, pa živi-P- Na tixva niati in dve sestri. Vrač ni -IC zadela kap, ko sc staree-fl ^Ve' Franka Tom-Hinjah8!,-ct' Fil le iz S vere x5 let ;n • le Prebival v Ameriki y CleVir: v c,evelandu. -^V'iČ. r‘"d“ ^ umrla tudi Mary ~ et. Rit- a H m eo, vdova, stara -G Je doma iz št. Jakoba Skrivnosti govornikov Možje, ki z besedo osvajajo svet Ameriki pri Ljubljani, V Ameriko se je izselila 1. 1902. Avto ga je povozil. V Čikagu je avto do smrti1 povozil Antona Zevnika. Doma je bil z Velike vasi, fara Leskovec na Dolenjskem. Bil je mizar in je bil v Ameriki okoli 30 let. V Nantyju živi njegov brat Frank. Osumljen požiga. Te dni so izpustili iz zapora Franka Zakrajška v Harriicrttu, Michigan. Obdolžen je bil, da je zažgal hišo Frana Novaka. Oba sta bila hudo sprta in ko je Novaku pogorela hiša, je obdolžil Zakrajška, ki pa pravi, da ni požigalec. Kp je založil varščino, so ga izpustili, v februarju pride pa pred sodnike. Žrtev nesreče v rudniku v North Besemerju je postal Frank Boznar. Voziček v rudniku mu je strl levo nogo. Zdaj se zdravi v bolnišnici. Štorklja ie po 18 letih obiskala družino Franka in Ane Vehar. Živela sta v zakonu 18 let brez otrok Zdaj sc je pa štorklja spomnila tudi te družine in jim prinesla 3. decembra zdravo in fletkano punčko. Mati in oče sta presrečna. Pekovski mojster Feliks Benčič iz Brooklyna se je vrnil iz. Slovenije, kjer je bil okoli dva meseca na oddihu. — V Clevelandu je umrla Mary Be-ck, rojena Zupančič. Doma je bila iz Kriške vasi pri Višnji gori. V Ameriko se je izselila leta 1902. — V Clevelandu je umrla Uršula Sirk, rojena Pucelj. Bila je med najbolj poznanimi in spoštovanimi Slovenkami v naselbini. Poznali so jo pod imenom Sirkova mati. ker je bila številnim otrokom rojakov botra. Umrla je 63 let stara. Rojena pa je bila v Selcah pni Dobrniču. V Ameriko se je izselila pred 45 leti. — Mrtvega so našli na domu Fr. Zajca v Braddo-cku. Zadušil se je, ker je zaspal ob odprti plinski pečici. — Bil je vdovec in je bival v Ameriki že 32 leti. — V Auroni je umrl Ludvik Skubic, star 65 let. — V Harriet sta se poročila Anton Zakraišek in Marija Tauckar. Oba sta bila rojena že v Ameriki. Volitično življenje razgibavajo in oblikujejo v pretežni meri sposobni govorniki, ki znajo množico navdušiti in jo prepričati o tej ali oni stvari. Vsakdo ni sposoben za govornika, vsakdo nima tiste magične sile govora, ki obvlada množico in jo potegne za seboj kot se pravi. Če premotrimo danšnje politične voditelje v Evropi vidimo, da so se najboljše odrezali tisti, ki so imenitni govorniki. Mussolini — ognjevit govornik Med rutivirane in ognjevite evropske govornike je treba šteti zlasti sedanjega predsednika italijanske vlade Mussolinija, V trinajstih letih, odkar vodi krmilo italijanskega naroda, je imel več tisoč govorov. Mussolini je govornik,ki rad govori z vzvišenega mesta — z balkona, okna v drugem ali tretjem nadstropju, z visoke tribune ali vsaj kar s konjskega sedla. Italijanski fašistični vodja je skrajno temperamenten govornik, kadar govori, takrat ne govori le z glasom, ampak z rokami, z vsako mišico na obrazu, z vsem telesom. Takega govornika ustvari lahko edinole fanatična zaverovanost v zmago ideje, ki jo propagira Macdonald je opešal Prejšnji predsednik angleške vlade R. Macdonald je bil nekoč najog-njevitejši govornik in ljudski tribun. Zadnja lota pa je ta njegova ognjevitost nenadoma ugasnila. Mož se je umiril. Sedaj govori hladno, pazi na vsako besedo, brez ognja in tiste magične sile, ki razgiblje množice Sam pravi, da je njegova govorniška ognjevitost izginila, čim je pričel govoriti pred množico in parlamentom v svojstvu ministrskega predsednika Anglije. V tem svojstvu je moral svoj temperament brzdati in govoriti dostojanstveno, mirno in hladno. In kdo ve, če ni morda vprav zavoljo tega ob zadnjih parlamentarnih volitvah prišel ob svoj poslanski stolček. . .? Baldwin —' odličen govornik Sedanji predsednik angleške vlade S. Baldwin spada med najodličnejše angleške govornike. Zanimivo je, da je Baldwin v svojem privatnem življenju pravcati Anglež, miren, hladnokrven, preračunljiv. Na govorniški tribuni pa je ognjevit, temperamenten in nekoliko demagoški. Za Bald-■vvina kot govornika je značilno, da ob vseh važnejših točkah svojega govora silno prikupljivo gestikulira, kar na poslušalce močno vpliva. Lloyd George — uporen govornik Mod najbolj imenitne sedanje govornike spada vodja angleških liberalcev Loyd George. Njegova nekdaj tako silna stranka se je sicer skrčila na 4 poslance, toda Loyd George je tudi spričo tega dejstva ostal takšen nepopustljivi politični borec, kakršen je bil, ko je bila njegova stranka na višku slave. Čeprav je že star, še danes ni zapustil govorniške tribune, svež in temperamenten poln nemira in upora na zborovanjih še vedno osvaja možico s svojim govorom. V svojem govoru rad gestikulira in tehnično še danes neverjetno obvlada svoj glas. Hitler — najvztrajnejši govornik Najvztrajnejši politični govornik pa je brez dvoma sedanji nemški Fiihrer in kancler Adolf Hitler, ki prav za prav ne osvaja množice z zvokom svojega glasu ali s svojo postavo ali s svojo govorniško veščino — pa vendar osvoji vsakogar, ki ga čuje. Hitler ima precej brezbarven glas. geste so močno umirjene, ob govoru je sam dokaj miren in ravnodušen, čestokrat v govoru prekine, vzame čašo vode in pije in spet polagoma položi čašo na mizo. Hitler je miren in premišljen govornik, ki edinole s svojo osebno sugestivnostjo nepoj-mljivo vpliva na množico in osvaja v tretjem cesarstva srca in čuvstva nemških državljanov. Astrološka napoved za 22. januar Dobri stav Urana vpliva ugoti* no na promet in vsa prometna sredstva. Prinaša tehniki uspehe. Za elektriko in radio je srečen dan. Izumitelji, konstrukterji, inženjerji, mehaniki itd. bodo imeli danes uspehe pri svojem delu. Paralela Mars.Saturn sicer nekoliko kali veselo lice današ* njega dne, toda prizadela bo sa* mo trgovske in druge poslovne zadeve! ovirala bo razpečavo blaga in prinašala neprijetnosti z odjemalci in kupci. Za splošne poklicne zadeve pa je dan dober. Današnji novorojenčki so pod dobro zvezdo. Bodo nadarjeni, brihtni in precej častihlepni. Treba pa jim bo skrbne modrc vzgoje. Ne jih razvajati! Ali ste že slišali, da je zdravnik dr. Žavba postal vnet spiritist? Vse večere presedi doma in -kliče duhove mrtvih.« »Prav ima. Saj je razumljivo, da rad spet malo pokramlja s svojimi nekdanjimi pacijenti.« Ameriški senat je poveril posebnemu odboru, da prouči ogromne dobičke oboroževalne industrije med svetovno vojno. Zaslišali so tudi bankirja Morgana (desno), ki je priznal, da je priskrbel zaveznikom ogromne kredite v Ameriki in je na ta način Ameriko po načrtu prisilil, da sc je svetovne vojne udeležila. MAŠČEVALEC Kriminalni roman. 21 Drugi del. Prisega. Minilo je skoraj že teden dni, odkar ie bila Molly pripeljana v skrivnostno hišo v ulioi zapadne obale, toda še do danes ni vedela, kje je in kaj nameravajo z njo. Od zadnjih dogodkov ni več videla Jacka, pa tudi iz sobe še ni napravila koraka Edino živo bitie, ki ga te vsak dan videla, je bila Eliza. A ta ie bila zelo redkobesedna in Mollv je sprevidela, da jo Eliza sovraži To sovraštvo je Mo-lly težko legalo na dušo in občutila je. da tega zapora ne bo mogla več dolga prenašati... Motivna rdeča in okrogla lica so pos-tala bleda in upadlo, čeprav ni unala da bo kmalu ali sploh kdaj rešena iz te ječe. ie vendar hrepenela vsaj po spremembi; dolgočasni dnevi, ki so si enolično sledili, so jo spravili v obup Zatopljena v otožne misli, ip ždela v svoji sobici, v kateri «e noč in dan gorela luč, ker ni bilo n'ti okna Nekega dne, ko se je njene duše spet polo-teval obup, so se oglasili zunaj nagli koraki, ki niso bili Eli-zini In že ie zaškrtal ključ v vrat h. Mollv je spustila šivanje in vstala. V sobo ie stopil lack. »Ne bojte se, ničesar vam ne storim!« jo je nagovoril, videč, da je vsa prestrašena. »Sedite, prosim, rad bi se z vami neka, pogovoril. Usedel se je tudi on in jo nekaj časa molče gledal. Videl je, kako je bleda in upadla. »Zdi se mi, da ste zelo slabe volje«, je opomnil. »Imate kakšno pritožbo?« Molly je močala. »Zapor vpliva slabo na više zdravje, vadim, da bom moral drugače ukreniti. Zaenkrat vas še ne morem izpustiti, morate sami uvideti, gospodična. Dovolil vam pa bom nekoliko svobodnejšega gibanja. Ali je prav tako?« Mollvne oči so zalile solze. »Ako mislite, da sem to zaslužila«, ie zaihtela. »Ne mislite več na preteklost, vse to je že pozabljeno. Odslej boste lahko svobodno hodili po hiši, toda prej mi morate nekaj obljubiti.. .« Vstal je in ji velel, naj gre z njim. Šla sta po dolgem hodniku in prišla v veliko sobo, ki je bila tako razkošno opremljena, da je Molly kar ostrmela. V steni te sobe je Jack odprl skrivna vratca, prijel Mollv za roko in jo povede] v majhno čumnato, sredi katere je stala velika miza, pregrajena s črnim suknom. Na mizi sta bili prižgani dve sveči, med njima pa je ležala mrtvaška glava. Ko jo je Mollv zagledala, se je komaj obdržala na nogah. »Pokleknite ]< mizi, dvignite desno roko in izgovarjajte za menoj, kar bom govoril,« jii je strogo ukaza* Jack. Mollv je pokleknila. Jack je počasi izgovarjal prisego, za njim jo je tiho ponavljala Mollv. Prisegla je da nikdar ne bo skušala pobegniti rz te h še, da ne bo ostalih stanovalcev te hiše izpraševala, kaj se tu godil, ter dla nikdar proti nikomur o vsem tem, kar je tu videla in slišala- ne bo zin la besedice. Po končani prisegi je Jack dejal : »Moji ljudje pazijo na vsak korak vseh, ki stanujejo tu. Vsak po skus pobega bi torej bil zaman, pr-pričam pa bodite, dla vam potem are bi prizanesel. Nedavno tega je neka ženska, ki je prav-talko prisegla kot zdajle vi, skušala pobegniti«. »Takrat«, je s povzdignjenim glasom nadaljeval, »takrat sta bili na mizi samo ti dve sveči. Pazite se, gospodična Mollv - pazite se izdajstva in bega, — ker takrat bosta na tej mizi dve lobanji. Druga bo vaša!« Mollv je kriknla in omahnila. Jack jo je prestregel. »Moram se braniti na tak način-« je nadaljeval ,»ker nimam drugačnega sredstva, da se obvarujem pred izdajstvom, ki me lahko uognobd.« Nato jo je odpeljal nazaj v njeno sobo, kjer ji je nekoliko odleglo. »Odslej se lahko svobodno gibljete po hiši. Če bi se kdo drznil žaliti vas, ailli pa se vam nespoštljivo približal, mi to takoj povejte. Znal vas bom varovati. Zdaj mi lahko očitate, da sem grozen človek — toda kar se tiče vaše časti, mi nikdar ne boste mogli ničesar očitati«. MoHy je sklenita roke in ga žalostno pogledala. »Imate še kakšno željo?« »Doma — mislijo, da sem mrtva in me objokujejo«. Jack je dovolil, da »izroči domov, da je živa in zdrava. Pisati pa je morata- naj nihče nikar za njo ne poizveduje. Kasneje da sc bo že povrnita sama domov. »To pismo bom še danes oddal, je obljubil Jack. Zdaj pa pride Eliza im vas povede v lepšo sobo, kjer boste otisiej prebivali. Mollv se mu je hotela zahvaliti, toda Jack je že vzeli pismo in naglo odšel. Stara znanka. Nekega dne je s tapeto v krčmo »Pri britanskem levu«, mlado dekle in čim jo je krčmar zagledal, je veselo vzktkmll. Bila je namreč — Bessie NViikes. »Oh, gospodična, vi ste se vrnila! Ali boste ostali pri nas? Odkar ste nas pustili, skoraj ni več gostov k nam. Hči se Jni je tudi omožila, ostal sem popolnoma sam in zapuščen«. »Ali bi res radi -videli, da ostanem pri vas?« »Seveda, seveda gospodična, z veseljem vas sprejmem«, je vzra-doščeno vzkliknil stari krčmar in kar poskakoval. - »Pa menda ne boste zopeit 1 ovali k alkega zločinca ?« je malce zaskrbljeno pristavil. >xNe, s policijo nimam več ni- česar skupnega«. »To me zelo veseli. He — se- »i 9fu3j[Aiz oaou augiad Ed tep Talko je Bessie zopet postala natakarica »Pri britanskem levu«. In krčmo so polnili nekdanji gositje, ki so že svojčas prihajali sem zaradi lepe Bessie. Skrivna soba z malo linico je še vedno bila taka- kot nekdaj. Toda zdaj ni nihče več prihajal tja. Bessie je upala, da spet pride kdaj tisti skrivnostni človek, ali vsaj kdio iz njegove družbe. Toda zaman je čakala. iMine-val: so dnevi, tedni, skrivna soba je ostala prazna. Bessie si je vsakega gosta pozorno ogledala, toda nikdar ni opazila kakega znanca iz Jacko ve družbe. Nekega dne jc vsa zamišljena stala pri oknu. Naenkrat se je zdrznila. Zdelo sc ji je, da je nekdo vstopil v skrivno sobo. Takoj je stopila k zidu in odprla linico. V sobi je stal mlad človek. »Oašo groga, prosim«, je naročil in zamišljeno gledal Bessie. zdela se mu je znana, Bessie mu je prinesla pijače. Tuji gost jo je gledal neprestano. »Ali bi mi oteli izpolniti neko željo?« ga je vprašala in pri tem ljubko zardela. »To je odvisno od tega, kaj želite«, je odgovoril. »Ne bi bilo neizvedljivo. Imam pismom ki ga je treba oddali tiste' mu možu s krinko »Kaj — kdo i>a ste vi?« »Moje ime ni važno, toda on me dobro pozna. Ali mi hočete izpolniti to željo?« Proseče mu je prožila pismo. »No, ustrežem vam že, toda še enkrat dobro premislite, ali ne bi bilo bolje, da to opustite. Ce se za tem kaj skriva bi mi bilo zelo žal za vas, gospodična, ki ste še tako mladi in — lepi. Svojevrstni časopisi Si morete predstavljati, da je nekoč bil časopis, ki je radi prevelikega števila čitateljev moral prenehati izhajati? To sc je zgodilo kita 1868. v majhni vasici Grum-bach. Tam je ustanovil vaški učitelj časopis in je bil sam svoj urednik, založnik, upravnik in tiskar. Tiskar prav za prav nd bil; kajti svoj časopis je pisal na roko. Sprva je list izhajal v sedemnajstih izvodih. Ko je število naročnikov naraščalo (o srečni časi!), je izdajatelj najel pisarje, ki so mu pomagali. Žalibog pa' tudi ta pomoč nt bila zadostna, — pa je kmalu moral svoj list zaradi prevelikega števila naročnikov ustaviti. »Slasten« časopis pa je izdajal neki pek v Baltimoru. List je bil iz tankega testa, popisan pa je bil s čokoladnimi črkami. Za orjaka med časopisi pa lahko smatramo ameriški Časopis »Illuminated Ouadryble Constella-tion«. List vsebuje dvanajst strani po trinajst stolpcev in ima obseg 2.5 metrov višine in 1.30 m širine. Do izida prihodnje številke pa bomo morali -temeljito potrpeti, kajti ta 1. 1850. ustanovljeni časopis, izide samo na vsakih 100 let! Nasprotje temu časopisu pa Je angleški časnik »Urile Standard«, Iz domačih gajev RADOSLAV RAZLAG: SIROTA Mati ziblje, lepo poje. Dete milo se smehlja. Še ne ve za tuge svoje. Ne za žalosti sveta. Mati vmerje, zlata mama, Milo joče deklica. Po širokem svetu sama Se ozira Milica. Le za mamo srce bije, Mamo išče le oko, Mami le ljubezen klije, Mamo usta kličejo. Tam na grob ji venec dene Žlahtnih rožic, lep, cvetic, Z vencom deklica povene, Nju zdaj nič nt loči več. Dr. Radoslav Razlag je bil ro< jen v Radoslavcih pri Ljutomeru 1. 1826. V mladih letih se je udej* stvoval kot rodoljubni pesnik. Bil je pristaš vseslovanskega jc» zika (nekakšen zmes vseh slo* vanskih jezikov, ki je ostala v praktičnem življenju brez po* membna). Po stanu je bil od vet* nik. Njegova najbolj znana knji*, ga je Pesmarica iz 1. 1863. Iz to zbirke, ki je doživela dve izdaji, je povzeta tudi gornja pesem. Ponatisnjena je v pravopisu te da* nje dobe. Še pred kakimi 30 leti so jo pri nas peli po vseh šolah, po svoji preprostosti in prisrčni toplini pa utegne ugajati tudi da* nos. ki je samo 7.5 cm visok in 6 cm širok. Neki petičen Anglež se je v svojem časopisu »Anti Top Hat« srdito boril proiti cilindru. Ta časopis Še dans izhaja; kajti dedič ekscentričnega »redaktorja« je po oporoki prisiljen k temu. Njegov čitatelski krog pa obsega samo tri ljudi: dediča in oba izvršilca oporoke. Neki Američan je pred leti izdajal časopis, ki ga je tiskal na hrbtu papirnatih srajc. Svojo idejo je patentiral, ameriška miblika pa je navdušeno segala po tem časopisu. Neki drugi Američan je tiskal časopis na platno, ki ga je čitatcll kasneje lahko porabil — kot kravato. Pred približno petdesetimi leti j® v Španiji izhajal časopis, tiskan fla cigaretni papir. Kadar ga je čitatelj prebral, je zavil tobak, in uajnovejš* poročila so se razblinila v — dimu* časopis, ki je bil tiskan samo za enega čitatelja, je bil namenjen Pa' pežu Levu XIII. S to posebno dajo so mu hoteli prikriti njegovd nevarno bolezensko stanje, o- kat®' rem so vsi drugi časopisi obširni poročali. . V letu 1831. pa je v Franciji Iz^J časopis »Politični robec«. Ker bili takrat zelo velik! davki na Pa' pir- se je neki založnik odločil-dajati časopis na blagu, in sicer # obliki ro bcev. Ker je takrat v Fr:|I’ olji pravkar razsajala huda epi®6" mila nahoda, je imel ta »časopis zelo visoko naklado, posebno 5 ker je bil ta »politični robec« nul0^te cenejši, kot pa navadni robci. N, pa se je epidemija polegla, ie Ju časopis moral prenhatt Izhajat** Procesije in molitve v Abesiniji Dcssle, 21. jeun. Havas. Dasi so prepovedama vsa zbiranja na odprtih mestih zaradi letalskih napadov, so vendarle zaradi cesarjeve Prisotnosti Mi opravljeni vsi verati obredi ob priliki bogojavljenja. Vsakoletni krst na dan sv. Jane-28 je Mi izvedeni snoči ponoči-Sprevod je šel k reki, kjer je bil IevTšc|n oibred. Na obali reke so odplesali svete plese. Ob zori so duhovniki izvršili blagoslov vode to množica si je polivala glave z ^odo. Ko je izšlo sonce, so se pro-cesije vrnile v cerkve, k Jer so se Nadaljevali verski obredi Italija za spravo ? Rim, 21. jan. z- V tukajšnjih Političnih krogih s posebnim zado. 'voljstvom povdarjaJo udeležbo Italije na sedanjem zasedanju toneta DN v Ženevi, čeprav obenem Povdarjajo, da bo Italija brez N^i'ra na levo ali desno šla svojo P0* napr*j, se vendar da razbrati, da je italijanska pripravljenost za Spravo zdaj že močno narasla in da Je odgovornim krogom prav zato še posebno ljubo, da imajo Sv°jega zastopnika v Ženevi, kjer lahko stopi v ponovne stike z odgovornimi francoskimi in angle-^himi državnik" Italija se je opravičila . Rim, 21. jan. o. Italijanska vla-y"'1 je poslala odgovor švedski vladi, v katerem obžaluje bombar-diranje Rdečega križa in izjavlja, da Se je to zgodilo zaradi okolišči. 1,e’ da so bili šotori Rdečega križa toe dostalbni šotori abesinske vojske. Vojaška misija za Vzh. AEriko Napeli, 21. jan. Havas. Vojaška fisija, sestavljena iz častnikov avstrij,ske, ameriške, japonske in ^banske armade, je zvečer odpo-ovala v Vzhodno Afriko, kjer bo 'skala eritrejsko in somailijsko Ir°nto. ^ehuschnigg in korošl Slovenci Runa j, 21. jan. u. Ob priliki ; janlta voditeljev Domovina ^nte je bilo na Dunaju veli ^totofestacijsko zborovanje, erem sta govorila zvezni ka ^ 31 dr- SchuSchnigg in voc ^''"lovinske fronte knez Starhe jeJ8" R''- Schuschnigg se je v s\ ^.ni Rbvoru dotaknil tudi v p ral ^7^ manjših v Avstriji jaih^a6a dmiava ima v svojih n č6l| lu^' tuje narodne skupil rnn'av številčno ne pomen: tudi °:. DržaVno V(Kistvo poši: etrh- v kolikor so zvesti A Prisrčne domovinske j Ve X e" ne bo|uo oropali nje? nik^r-ki sc p hatoc drzavi- Smatramo celo V „ai0 '"'mške Avstrije, da vpli odnostnem pogledu spravi koliko stanc Italijo vsak njen kolonist v Afriki ? Rim, 21. jan. a. General Bollati je napisal v listu »Rassegna Colo-niale« članek o kolonizaciji Libije, Eritreje in Somalije. V članku navaja, da je za osvojitev teh kolonij dalo življenje 700 častnikov, 30 000 italijanskih in 15.000 domačih vojakov. Najmanj dvakrat to-liikošno je bilo število ranjencev. V zadnjih 40 letih je tedaj prelilo svojo kri za veličino Italije najmanj 75 000 ljudi. Zdaj pa je v italijanskih kolonijah komaj 8000 kolonistov, to s® pravi 8000 živih kolonistov nasproti 26.000 mrtvih I vojakov. Za vsakega živega kolonista je torej padlo 5 Italijanov In so štiri domačini izgubili svoje življenje- če se k temu doda, pravi general Bollati, da se je v afriških kolonijah potrošilo najmanj dvanajst miljard lir in se izdalo za dela, uradništvo im vojsko še kakih deset miljard, potem nam kaže račun, da je bilo za 3000 naših živih kolonistov v Afriki potrošenih okoli 20 miljard, to se pravi, da stane Italijo vsak njen sedanji kolonist v Afriki najmanj sedem ! milijonov lir. Abesinska ofenziva na severu London, 21. jan- Reuter. Brzojavke iz Addis Abebe io, Desija, * ki izvirajo iz abesinskih virov, še nadalje odrekajo da bi bili Italijani izvojevali neko zmago v Ogade-nu- Vendar pa isti krogi priznavajo, da so bila poslana rasu De-eti velika ojačenja in da se vodijo stalni spopadi med sprednjimi četami italijanske in abesinske armade. Danes se je vrnil v Addis Abebo novi ameriški cesarjev svetovalec Colson iz Desija- V prestolnici Abesinije vlada prepričanje, da bo abesinski cesar sedaj krenil na severno fronto in takoj odredil abesinsko ofenzivo v Tigre-ji. Lahko italijansko topništvo in letalstvo stalno bombardirajo dnevno abesinske čete, ki hočejo z nenandnlmi napadi ovirati Italijane na raznih točkah. Pred novimi boji na jugu Addis Abeba, 21. jan- DNB. 'L južnega bojišča se doznava, da so Italijani že predvčerajšnjim ustavili protinapade, ker vrše pregru-pacijo čet. V Mogadiš sta prispeli dve novi Italijanski diviziji, ki bosta sodelovali pri novi italijansk ofenzivi v bližini Dola. Pa tudi ras Desta je izvedel pregrupacijo svojih čet. Na obeh bregovih reke Ganale Doria in Ueb stoje abesinske čete, ki imajo nalogo, da vzne. mirjajo Italijane. Italijanske čete Izvajajo medtem izvidniške poboti« s tanki in oklopnim! avtomobili v smeri proti severu- Stopilo 1» je v akcijo tudi letalstvo. vo in da skrbi zato, da sc bodo tuji ] narodni drobci zavedali, da je njihova narodnost v nemški Avstriji zaščitena in da bi smatrala Avstrija za temeljno pogreško, če M se komu odvzemala njegova narodnost. V tem pogledu smo imeli preslabe izkušnje v preteklosti. Zato je narodna pravičnost bistvo našega pojmovanja o nemškem poslanstvu naše države. Iz avstrijskega besedna jaka s« morajo črtati besede: prestiž, revanža In šovinizen Knez Starhemberg pa se je v svojem govoru posebno dotaknil vprašanja obnove monarhije i'n je v tej zvez*" izjavil: Prav lahko si predstavljamo, da bo prišel trenutek, ko bosta pojma Habsburg in Avstrija zopet združena za skupno srečo in procvit. Toda Avstrija ee čuti tudi napram drugim državam in narodom preveč odgovorna, da bi hotela doseči rešitev, ki bo mogla izzvati zapletljaje s sosedi. Monarhisti tudi v Ameriki Iz Bostona v USA poročajo, da je tam skupina mladih ljudi dala pobudo za ustanovitev monarhi-stiične stranke v USA Španija veča letalstvo Amsterdam, 21. jan. z- španska vlada je v tukazšnji tovarni aero-planov Koolhoven naročila večje število dvomotornih letal - bom-barderjev. Ne ve se za točno število. Japonsko-kitajsko* mandžurskl blok Tokio, 21- jan. z- Minister za zunanje zadeve Hirota je jjmel včeraj v parlamentu velik govor, v katerem se je močno zavzemal za ustvaritev japonsko - kitajsko -mandžurskega bloka- Za izvedbo tega načrta pa so potrebni trije pogoji: 1. Kitajska mora brezpogojno pristati na sodelovanje z Ja*-ponsko. 2. Japonska bo v vsakem pogledu podpirala Kitajsko In S-Kitajska prizna Mandžurijo, obenem i>a tudi ne nasprotuje avtonomiji severne Kitajske. Zasedanje v Ženevi Ženeva, 21. jan. w. Včeraj se je začelo 90. zasedanje sveta DN Poleg drugih zanimivih vprašanj je na dnevnem redu abesinsko vprašanje. Vendar pa na včeraj« šnji dopoldanski seji sveta to vprašanje ni bilo še obravnava« no. zato pa je odbor trinajstorice popoldne imel svojo sejo. Seja je Novi kralj — Edvard Vlil Danes se bo najbrž v palači Sanit James sestal kronski svet, da progliSi novega kralja Edvarda za kralja Velike Britanije. V proglasu, ki se bo ob tej priliki izdal, bo rečeno: Po pravici nasledstva stopa na prestol vzvišeni in vse-močni princ od Wialesa Edvard Ailbemt Kr is tiari Jurij Andrej Patrick David, ki se kot Edvard VIII iprogCaša po milosti božji za kralja Veljke Britanije- Irske, britanskih domiiniomov in drugih britami-skih držlav onstran morja in za branilca svete vere in cesarja Indije. Za danes ob 18. uri sta sklicana spodnja in gornja zbornica, da zaslišita urdno poročilo o spremembi n prestolu. Cez osem dni se obe zbornici zopet sestaneta, da položita prisego kralju E ' n-rdu Vlil. Grobna tišina v Londonu Vest o smrti pokojnega kralja Jurija V. je izzvala veliko vznemirjenje, tako v Ivondonu kakor tudi v notranjosti Velike Britanije. V teh mestih kakor tudi v prestolnici so se na ulicah globoko v noč zbirale velike množice prebivalstva, ki so čakale nova poročila iz Sandrighama. Ta poročila so bila v nekaterih križiščih objavljena s projektori na platno. Ko je prispela vest, da je kralj Jurii V. umrl, so se vsi moški odkrili. Nastala je grobna tišina, ki jo te motil tod in tam nr« -' - tek. Žene in otroci kleče in jočejo Brž ko se je izvedelo za Reuter-je vo vest. da kraljevo življenje ugaša, so bili prekinjeni vsi koncerti in vse radijske oddaje, vse lavna prireditve In gledališke predstave. Po londonskih ulicah j e zavlada'a naj večja živahnost. Ulice so po'ne ljudi in na obrazu vseh se bere veliko razburjenje in žalost. Pred buckhinghamskim dvorcem se je je zbrala velika množica ljudi, ki je človeško oko ne more pregledati. Na mokrih ulicah kleče žene in otroci, jokajo in molijo. Lloyd George je prekinil svoj dopust zaradi smrti Nj. Vel. kralja m odšel danes iz Tangeria v London. Vse londonske radijski postaje so ob 10.22 ponovile poslednje uradno poročilo o smrti Ni. V. kralja, nato pa so odmolile Oče naš in so bili odpeti psalmi. bila strogo tajna, vendar pa se izve, da je odbor trinajstorice sklenil, da bo v sredo seja odbo* ra osemnajstorice. Na tej seji bo se moralo odločiti o vprašanju petrolejskih sankcij. Splošen položaj je zdo nego# tov. Občuti se Lavalova neviraU nosi in rezerviranost, ki je po* sledica delikatnega položaja nje* gove vlade. Tudi predsednikovo vabilo, naj se zasedanje sveta čimprej konča zaradi zdravstvo nega stanja angleškega kralja, je še poslabšalo položaj. Tekom da« našn j ega dneva sploh ni bilo no< benih političnih senzacij. Oči vseh se uprte v London in Pariz. Opažena je navzočnost barona Aloisija. Odbor trinajstorice je na svoji včerajšnji seji odklonil prošnjo Abesinije za posojilo. Gospodarske vesti 40.000 svinj za Nemčijo. Novosadska svinjerejska zadruga je skle nila z nekaterimi tvrdkami v Nemčiji dobavni zaključek za 40.000 zaklanih prašičev. Zanimivo je, da je pogodbeni pogoj, da morajo prašiči tehtati najmanj po 100 kg. Kdo ve, če bo med temi 40.000 prašiči tudi kak iz Slovenije, ki bi tudi rada prodala kakšno malenkost? Nov trgovinski zakon proučuje poseben skupščinski odbor. Načrt je bil sprejet in bo kot prvi predložen na zasedanju skupščine. Naš sadni izvoz 1935. Jabolk smo izvozili 3270 vagonov, od tega odpada skoraj polovica na Slovenijo. Izvoz češpelj je znašal 2900 vagonov, grozdja 860 vagonov. Naši dolžniki. V preteklem tednu se je nemški dolg v kliringu znatno povišal in je dosegel že 434 milijonov dinarjev. Porast tega dolga je v zvezi z znatno povečanim uvozom iz naše države. Bolgarija nam v kliringu dolguje 225.000, Turčija pa 368.000 fr. frankov. Slovenska premogovna proizvod nja. Lansko leto je znašala proizvodnja TPD 1 milijon ton. Od tega je bilo prodanih 983.000 Ton. Novi petrolejski vrelci v Rusi'i. Pri raziskovanju na polotoku Apše-ron so bila odkrita obširna polja petroleja. Nek vrelec je silno močan in daje dnevno 800 ton nafte. V ČSR so popili , več vina. Lansko letni uvoz vina je znašal 7,753.923 1. vina. V primeri s prejšnjimi leti je ta uvoz silno- porasel. Romunija bi rada prodala 500 vagonov pšenica. V zvezi s to željo poskuša kjerkoli slasirati svoje odvisno žito. Kadilci pozor! V čistem kemičnem stanju je nikotin pravtako nevaren kot znan strup ciankalij, ki že v neznatni količini usmrti človeka v nekaj trenutkih. Če bi n. pr. človek zaužil 4 miligrame čistega nikotina, bi po dve ali trodnevnih hudih mukali in bolečinah podlegel zastrupljenju. Kakor konja ga je žigosal Varaždin, 20. jan. V Varaždinu se je zgodila v ri£.-'deljo prav čudna senzacija, o kateri je govoril ves Varaždin. Zidarski pomočnik Franjo Vi-šnjič je prišel v kovačnico Stanka Kovačeviča. Prišel je po opravkih. Kovač in zidar sta se pogovarjala o marsičem in tudi o abesinski vojski ter o Italijanih, ki zdaj radi kupujejo konje iz Jugoslavije. Tako sta se pogovarjala tudi o žigosanju konjev. Višnjiiču je nenadoma v glavo šinila misel, da bi se dal žigosati, toda samo za stavo. Po-Kjodila sta se za dva litra vina. Višnjič se je seveda samo šalil, kovač je pa mislil zares! Morda je bil tudi tako zloben. Ko e zidar stal po tem pogovoru na dvorišču, se mu je kovač od zadaj tiho približal ter mu na lice pritisnil žig, In sicer številko 2. Z razbeljenim železom je tako zidar dobil v lice 6 cm dolg in 4 cm širok ž.ig, s kakršnimi označujejo konje. Čevljarji v borbi za svoj obstanek V zaščito svojih interesov so domači čevljarji započeli zdaj novo energično akcijo, ki gre za tem, da se razbije kartel usnjarske industrije. V tem karteli vidijo čevljarji glavnega krivca kritičnega porožaja, v katerem se nahaja danes domačo čevljarstvo. — Na velikem zborovanje, ki ga je skrical akcijski odbor čevljarjev v Novem Sadu, je bila sprejeta resolucija, ki se obrača na vse čevljarje v državi, naj složno nastopajo, na pristojne oblasti pa da to akcijo čevljar-jer podprejo. Resolucije ugotovlja, da je glavni povzročitelj in krivec visokih cen in brezposelnosti samo kartel usnjarskih industricev, ki jim en gre za čim večji dobiček. Prvo beseda v usnjarski industriji imajo bogataši, kakor je Žiga Deutsch iz Oseka, David Dcutseh iz Kule", Žiga Štern ali Hartmanu iz Zagreba, Markuš Deutsch iz Pančeva in drugi. Ti so s svojim kartelskim sporazumom pognali cene usnja tako visoko, da za čevljarje danes ni obstanka. Akcijski odbor opozarja merodajne činitelje na to, da posamezne občino • nalagajo razno trošarine na izdelano obutev, in tako nevede podpirajo us-njarki kartel, in prosi odpomči Nadalje ugotavlja akcijski odbor, da se je rečenim usujerskim industrij-cem s spretno propagando posrečilo, zvaliti krivdo za brezposelnost celo na tvrdko Bata, (ustanovljeno s čisto slovanskim kapitalom ki je, tega najmanj kriva. Akcijski odbor ugotavlja, da bi, če bi usnjarski industrijski kartel prodajal usnje vsaj po takih cenah, kakor jih ima tvrdka Bata v lastni proizvodnji. čevljarji lahko dosegli boljše življenjske pogoje, ker bi se povečalo število njihovih odjemalcev. Bili bi tudi vsi zaposleni. V ta namen se je lotil akcijski odbor širjenja ideje, da se povsod ustanove čevljarske na-bavljalne zadruge, k bodo prisilile usnjarske industrijce. da znižajo cene, sicer si bodo zadruge drugje nabavljale svoje potrebščine. Čevljarji ponovno apelirajo na merodajne kroge v nadi, da jih bodo ti podprli in da si bodo mogli nabavljali cenejše blago. Tedaj hi svoje obrtne izdelke lahko prodajali po isti ceni kakor tvrdka Bata. ' O * C31 CD ■ CD ■ C3II CD ■ CD ■ O ■ CD CD ■ CD ■ CD ■ O ■ CD ■ CD ■ O ■ CD 1 o Makulaturni paplro v veeph množinah ■ v upravi „Glasa Narodau g o g dobite CD S CD H CD 1 CD * CD ■ CD K CD a CD 3 CD H CD * CD ■ CD ■ CD ■ CD O CD ■ CDH CD MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, lačajo samo po 25 par za besedo, o pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu S v ceneno oskrbo sprejmem. Naslov v upravi lista. Za 1. marec iščem 2 sobno stanovanje ob cesti proti št. Vidu. Ponudbe pod »št. Vid