83. številka Ljubljana, v soboto 12. aprila. XXIII. leto. 1890. Izhaja 7Bak dan sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti p reje man za avstro-ogerske dežele za v ,.• leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za •'•.•tri leta 4 gld., za j ed<-n nesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na tlom ra£nna ».» po lO kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več. kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jcdenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole t'rankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah 8t. 12. Dpravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. escanje! Za bližajoče se volitve v občinski zastop stolnega mesta Ljubljanskega so se v I. in II. volilskem razredu postavili tudi takšni kandidatje, glede katerih je javno mnen)e prepričano, da ne bi mogli zadostno zastopati duševnih in gmotnih koristij mestnega prebivalstva. Prouzročila je te kandidate prepičla udeležba na volilnih shodili. Zato smo ll ;i rodili volilci, iskreno želee, da ima stolica slovenska uzorno narodni in napredni zastop, zjedinili se za nekatere druge kandidate in to može, ki uživajo pravo javno zaupanje narodne naše Ljubljane. Vi, meščanje, jih torej volite jednoglasno! Naši kandidatje za H. volilski razred, ki voli dne 16. aprila t. L, so naslednji: dr. Ivan Tavčar, odvetnik : a Zitterei\ vitez di Časa Cavalchina, c. kr. stotnik v pokoji. Hra8ky, deželni inžener: dr. Danilo Mai arOn, odvetniški koncipijent; Kandidate za I. volilski razred objavimo dne 14. t. m. Narodni volilci. Pred mestnimi volitvami. Drugi teden vršijo se dopolnilne volitve v mestni zastop Ljubljanski. Tem večja je važnost letošnjih volitev, ker se ima ž njimi na novo zasesti skoro polovica vseh odborniških mest. In kdo bi tudi sicer odrekal imenitni pomen uprav temu gibanju meščanske samouprave ? Nikakor ni vse jedno, čigavim rokam je prepuščeno gospodarstvo z mestnim premoženjem in v gotovem delu tudi z imovino mestnega prebivalstva, — ni vse jedno, kdo tu dela in zvišuje sklepe, katerih je lahko dobrih in slabih preobilni broj v mestni upravi. Od mož v mestnem odboru je zavisna bolj ali manj blaginja meščanov, zavisno to, da ima mesto tudi častno in zdravo lice za vnanji svet Zatorej nahajamo po vseh naprednih mestih, da se v občinski svet pošiljajo vsestranski izobraženi in za napredek uneti možje, in nahajamo tudi, da zavedni meščanje uprav zaradi tega za časa mestnih volitev budijo in si v dolžnost štejejo pomagati pravim možem do glasa v mestnem starejšinstvu. Tako ima se vesti tudi naša Ljubljana, ako hoče napredovati z duhom časa. Pri njej je še to, da se del prebivalstva tačas nalašč in načeloma odteguje vsakemu sodelovanju v mestnem zastopu; da nemški misleči del prepušča vso upravo zgol le slovenskim, narodnim močem. In pozabiti tudi ne smemo tega, da je Ljubljana priznano središče slovenske zemlje in da se mora uprav ona odlikovati z izvrstnim zastopom, kateri naj dokaže, da smo Slovenci kos javnim nalogam nove, brzo napredujoče dobe. Iz vsega tega izhaja, da morajo Ljubljančanje kot meščanje in rodoljubi zanimati se za vsakoletne mestne volitve in paziti strogo na to, da se mestni odbor popolnjuje z dobrimi možmi, z naprednimi zastopniki mestnih in narodnih interesov. Volitveni shodi, kateri so druga leta določevali zastopnike v mestnem našem odboru, bili so tudi letos. A kakšni so bili ti shodi? Ako bi hotel kdo po njih meriti meščansko zavednost in zanimanje Ljubljančanov za svoje interese, ondu moral bi nam dati uborno pričevalo. Na volilskem shodu III. razreda, kateri obsega 1051 volilcev, zbralo se jih je celih 13 V II. volilnem razredu je volilcev 909, a na shodu jih je bilo le kakih 20. Niti toliko pa jih ni prišlo na shod I. volilnega razreda, kateri vender šteje 587 volilcev. Samo po sebi je umevno, da se na takih shodih ni moglo pokazati mnenje in stališče dotičnega volilnega razreda. Naj- bolje je pač pogodil shod III. razreda, ki se je namreč razšel, ne da bi bil postavil kakega kandidata. S tem je pametno izrekel, da si s svojo več nego prepičlo udeležbo ne upa zastopati v javnosti svojih kandidatov. Čudno bi torej ne bilo, da sta isto storila shoda višjih razredov, kajti ob tem, kakor sta bila obiskana, se ni dalo misliti, da bode njijiu sklep merodaven za večino dotičnih volilcev. Največjo težavo ima po vsem tem „narodni volilni odbor", kateremu je po prejšnji navadi z ozirom na glasovanje volilnih shodov nasvetovati kandidate, kajti za III. razred niti nima shodovih predlogov, za ostala, kakor gori rečeno, velemnogobrojua dva razreda pa mora priporočati kandidate, za katere se je na shodih izreklo po 9 ali 10 volilcev. Celo naravno je Bedaj, ako ta odbor z nekaterimi svojimi kandidati propade, kar tudi ne bode moglo škoditi njegovemu dosedanjemu ugledu. A sosebno je v teh razmerah naravno, da se zaradi gole discipline ne bode nihče ogreval za kandidate, ki so po rečenem mulostnem načinu prišli do tega, da jih „odbor" mora predlagati. Ali so naši volilni shodi prišli ob veljavo in zakaj, tega ne bomo pretresovali. Toliko pa je go- LISTEK. Nedeljsko pismo. Na velikonočno nedeljo sedel sem v kavarni ter gledal mimovrveči pisani svet. Videl sem nove spomladanske obleke, videl, kako vse hiti, pokazat se v novem kroji, v jasnih in lahnih oblačilih, ne meneč se za tuberkulozo, ki se baš poslednji čas tako opasno javlja mej prebivalstvom Ljubljanskim. Gledajoč na vedno preminjajoče se jasne prikazni, bil se vender osupel, zagledavši gospoda v snežno belih hlačah. Kaj pa je tebe tako hitro izvabilo na solnce ? mislil sem si in mraz me je spreletaval od tilnika do kurjega očesa. Začetkom aprila, pa že bele hlače, kaj bode stoprav mej pasjimi dnevi! Skoro bi se bil spozabil in mislil, da imamo že „belo nedeljo". No, bele nedelje takrat že ni bilo in dotični gospod je svoje „inex pressibiles" gotovo že zopet branil v dosedanjo shrambo, preverivši se, da jih je prerano začel presušati. Danes pa smo doživeli »belo nedeljo." Ni sicer bela zaradi cvetja v prirodi, pač pa bela zaradi novega snega po planinah I in radi novih kandidatov, ki bi se Jmeli predstavljati „in toga candida". Kako zanimiv bi bil na primer kapelan Kalan v taki snežnobeli obleki! Doslej poznamo ga le po črni njegovi vnanjosti, potem pa bi imeli hkratu drugačen prizor. Nežen bi bil, kakor ovčica bela in prikupil bi se še bolj prvega razreda volilcem, ki še neso imeli časa, ali pa volje, izbrati si koga druzega, ampak so, čeravno v minimalnem številu posegli po Trnovskem kapelanu, kateri je od daneB do jutri in bode jako čudno vršil svoj posel kot mestni odbornik, ako bi bil premeščen kam na deželo. Prvega razreda volilni shod, na katerem je bil kandidatom proglašen kapelan Kalan, bil je pravi „unicum" v volitveni kroniki. Nastopil je prvikrat »Slovencev" generalni štab od Povšeta do Regalija. Kapelanu samemu se je menda malo čudno zdelo, ko se je videl mej volilci prvega razreda, kajti doslej je bilo običajno, da take shode pohajajo le volilci dotičnega razreda in mestni odborniki, oziroma člani volilnega odbora. Zato je tudi pohlevno zdel za neko rumenkasto omaro ter začuvši resultat srainožljivo zarudel, kakor že jedenkrat obsedela devica, kadar stopi pred njo nov snubač. Najboljši del rečenega shoda pa je bil nastop Regalijev. Njegovo geslo je že od nekdaj : „Le dohtarjev ne!" Pretekli četrtek nam je pa zopet kaj novega povedal. Po njegovem mnenji ne treba juriBtov, nepotrebni so doktorati, nepotrebno diplome. Vsak dobro misleč človek je že jurist. Ergo tudi Jože Regali. Zatorej se ne bodem prav nič čudil, ako kacega lepega dne začujem, da je Regali postal nekakšen ameriški odvetnik, ali pa ravnatelj kakšnega glasbenega zavoda. Kot odvetuik skliceval bi se lahko na svojo prakso pri Marijini bratovščini, kot ravnatelj glasbenega zavoda pa na svoj organ. Naslov doktorja pa bi lahko pogrešal, ker ima za nadomestilo na razpolaganje vse one naslove, s katerimi so ga društveniki odlikovali pri nekem občnem zboru. Tudi župnika Rozmana govor bil je znamenit. Rekel je namreč, da je sicer predlagani kandidat dr. Majaron izvrsten mož, a še premlad. Zato predlaga Trnovskega Andreja. Ker sta pa dr. Majaron in sedanji kapelan Kalan bila nekdaj sošolca, je pač teško umeti, od kod ima kapelan Kalan zdajci toliko starost. Jaz si tega ne morem drugače tolmačiti, nego, da je to poseben dar. Doslej smo se učili „ se Jem darov sv. Duha", odslej treba še os- tovo, da oni letos niso pokazali jasnega mnenja čisto nič in da se iz njih ne da sklepati na neza-nimanje našega meščanstva za volitve. Naopak! Vzlic neznatnim shodom pojavlja se volilno gibanje letos tako močno ia mnogostransko, kakor le malokrat poprej. Sestavljajo se skupine volilcev, kateri hočejo zmagati s svojimi kandidati, napravljajo se agitatorni shodi, iščejo se kandidati, agitacija se širi od hiše do hiše, od volilca do volilca, — živahnost, kakeršne mej volilci ni bilo, odkar je bila na tla poražena nemška in nemškutarska stranka! Pri tem je seveda mnogo brezupnega, deloma smešnega napenjanja — ali vender konstatujemo zadovoljni, da se z v%em tem kaže politična skrb meščanov, kar je brez dvojbe pomenljivo in veliko vredno ! Resno teženje kažejo letos naši obrtniki, zlasti kolikor jih pripoznava „obrtno društvo" za svoje središče. Ker imajo v volilcih velik kontingent, je pač mnogo upanja, da zmagajo s svojimi kandidati, ki so jih postavili v III. razredu proti kandidatom »narodnega volilnega odbora" ali proti tistim, ki jih spravijo na dan še bližnje ure. Mi se gotovo ne protivimo takemu teženju. Ako obrtniki pošljejo v občinski odbor iz svoje srede resnih in za zastop sposobnih mož, je to le dobro, kajti v njih je lahko veliko praktičnega duha, kateri le more koristiti mestni upravi. Tudi je prav, da ima obrtništvo prav svoje zastopnike, ker je. odbor potem o marsičem dobro poučen, kar se čestokrat iz tega stanu poudarja v javnosti; a vender pripomnimo, da ne zmatramo dobrim mestnim zastopnikom tiatega, ki se postavlja na stališče svojega stanu, ker mestni odbornik, bodi voljen v tem ali onem razredu, zastopati mora pravično in pošteno sploh vse interese vsega mestnega prebivalstva. Iz tega naravno izhaja, da se v tem odboru ne sme prevladati jeden ali drugi stan, in obrtniki bodo le tedaj prav storili, ako se potegujejo za stvari mesta in njegove uprave primerno številu zastopnikov svojega stanu, lu naposled poudarjamo, da bode to volilno teženje samo tedaj imelo vse simpatije narodnega javnega mnenja, ako bode od-biralo za kandidate može narodnega srca, na katere se za vsak slučaj zanesemo. Pod temi in le pod temi pogoji smo z občnega stališča v tem volilnem gibanji na strani naših obrtnikov. Odločno protivni pa smo glede teh volitev postopanju klerikalne stranke, katera se v boj postavlja s pravimi svojimi sredstvi za svoje kandidate. Nje ne vladajo oziri za mestne interese, ampak oziri za svoje možake, katerim hoče na vsak način pomagati do neke veljave, oziri za svoje sebične namene, ki naj bi sedaj tudi v mestnem za-stopu bili povod razporu in nepraktičnemu boju. Volilci ae niti zavedali neso, da ta politična stranka na II. volilnem shodu nastopa s svojim strankarskim kandidatom. Drugi kandidat imel je brezdvojbeno večino zase, a ker ni bil kandidat stranke, ampak stvari, umaknil se je prostovoljno kandidatu, ki ga je prav za prav na ščit dvignila klerikalna stranka. A že drugi dan na shodu I, razreda pokazalo se je očitno, da klerikalni stranki ni prav do nič drugega, nego le za svojo osebe. Ko je zapazila, da ima mej volilci jeden glaB večine, pohitela je ,, zmagati" z obema svojima kandidatoma. Tu ni veljal nobeden ozir, nobeden ar- mega: »duha starosti", ki se je menda v obilni meri razlil nad kapelana Kalana. Župnika Rozmana omenjeni razlog bil je krat-kočasen, nič manj pa dr. Schusterschitscha vprašanje, se li sme na volilnem shodu glasovati s pooblastili. Vprašanje to vzbudile« je začudenje in veselost in za prihodnji volilni shod smemo se nadejati, da bode kakšen naiven volilec vprašal, ali sme mesto njega priti kak postrešček na volilni shod. To bode zopet kaj novega! Da je Regali tako goreče govoril proti vodometu, se mi prav nič čudno ne zdi, kajti marsikdo ima mržnjo pred vodo A da je v imenu klerikalne stranke govoril tako krepko tili piko proti električni luči, to mi je nedoumno, ker še ni dolgo temu, da je „Slovenec" v dolgih člankih dokazoval in kakor Gothe na smrtni postelji zdihoval: »Več luči!" In zares več luči bi bilo treba in celo električna bila b« navzlic ugovoru R^galijevemu zelo umestna, kajti potem bile bi razne tajne niti celo onim očivestne, ki v svojem skrajnem optimizmu še vedno nečejo spoznati, kakšna mreža se snuje in kakšni so neke stranke poslednji smotri, marveč sov tem oziru še s slepoto udarjeni. s. guraert, samo da sta obveljala dva ostro izražena klerikalca. Tako postopa tista stranka, ki je Se nedavno slovesno naznanjala, da jej ni nič do vlade, nego da rada pripušča posvetnim možem krmilo, samo da je delovanje složno. Tako dela stranka, ki je pri isti priliki prav tako slovesno priznavala, da niti nima mož, ki bi bili sposobni prevzemati javne mandate. Sedaj, ko zuamo, s kakšnimi »možmi" hoče ona operirati, sedaj, ko leta od jednega do druzega, naj za božjo voljo prevzame „od nje" mandat, sedaj, ko se tako rekoč z mestnimi mandati trži in kupčuje, sedaj, ko ta klerikalna stranka celo ruje proti izkušenim in zaslužnim kandidatom, bivšim in mnogoletnim mestnim odbornikom, sedaj je vse jasno, jasno kot beli dan ! „Nitor in adversum I" Zbrali so se „narodni volilci" v odpor i n mi pričakujemo, da se ž njimi združijo vBi zavedni Ljubljanski meščani v boji zoper temne namere klerikalne stranke, ki hoče podjarmiti celo javne interese našega deželnega stolnega mesta. Vsak komur je mej nami do tega, da Ljubljanski zastop glede Časti in naprednega dela tekmuje z drugimi stolnimi mesti naše države, dela naj te dni na to, da ne pridejo do večine kandidati stranke, kateri je vse preje na srci, nego lokalna korist in narodi:i razvoj! V Izubijani 12. aprila. Ko stališče nemškega kancelar ja še ni bilo omajano, se je obče mislilo, da se bode po smrti njegovi, kajti na odstop njegov ni nihče mislil, morala preustrojiti ustava, ker jeden sam mož, naj bode še tako ženijalen, bode težko mogel voditi vse poBle državne pisarne. To je mogel jedino knez Bismarck, ki je bil nenavaden veleum, poleg tega je pa vsa nemška ustava bila njegovo delo, ker je takorekoč bil uzrastel z novimi državnimi nared-bami in se vanje uživel. Bismarck je bil zares tako mnogostranski izurjen, kakor malo kdo, spoznal se je v vnanjih in notranjih političnih vprašanjih, v trgovinskih in vojaških zadevah. Splošno se je pa želelo, da bi se ustava preustrojila že za Bismar-ckovega upravljanja, ker je on bil gotovo pravi mož, da bi dovršil to težavno, pa tudi važno delo, kajti še le po ugodnej rešitvi tega vprašanja bi bila Zjedinjena Nemčija zares dovršena in utrjena. Zakaj se Bismarck ni lotil tega dela, mi ne moremo vedeti, ali se mu je mar to pretežavno zdelo, ali je mislil, da je za to še Čas, ali je pa morda celo hotel s tem zagotoviti nasledstvo svojemu sinu, kateri bi bil po smrti njegovi zares najsposobnejši za težavni posel državnega kance-larja, ker je opravljal važne agende v državni pisarni in ga je poučeval v vseh zadevah izvedeni oče sam. Bodi to kakor koli, stvar ni še uravnana, ko je nastopil nov kancelar Caprivi. Državna kancelarija je združena skupina mnogih uradov, toliko uradov, kolikor jih v drugih državah vodijo po trije ali štirje ministri. Ves aparat je pa še zaradi nedovršene ustave jako kom-plikovan, ker državni kancelar nema opraviti le z jednim vojnim ministrom, temveč s Štirimi, kadar gre za kake vojaške zadeve in imajo Bavarci celo svojega ministra vnanjih zadev, datn kancelar vodi vnanje zadeve vse nemške države in mu je ta minister le za oviro Vprašanje je, koliko časa bode mogel Caprivi voditi vse te posle. Res, da mu to jako olajšuje nalogo, da mu je knez Bismarck zapustil kaj spretne uradnike, ki vrše svoje posle še z večjo točnostjo, nego jo je general Caprivi bil vajen v vojaških uradih. Vzlic temu bode pa prisiljen misliti, kako bi ai razdelil ta posel in Ž njim tudi odgovornost. Iu res jedva je nastopil, že se resno govori, da se bode morala premeniti ustava in osnovati skupno državno ministerstvo, katero bodo odgovorno kroni in narodnemu zastopu in kateremu bode načelnik državni kancelar. Sprememba ustave bode pa težavno delo. Za tako premembo bode treba privolitve zveznega sveta. Po ustavi se ustava premeniti ne more, če ugovarja le 13 zastopnikov v zveznem svetu in torej Bavarsko, Virtenberško in Saksonsko lahko s svojimi 14 zastopniki preprečijo vsako spremembo ustave. Vedeti tudi treba, da je partikularizem še jako ukoreninjen. Tako imenovana ljudska stranka v južnej Nemčiji, ki je ob zadnjih volitvah dosegla tako lepe uspehe, goji partikularistična načela. Ko se bode preustrojevala ustava, bodo se morale dati skupnej državi večje pravice in omejiti samostojnost posamičnih dežel, če bodo hoteli, da se bode Nemčija zares razvijala. Prevelika samostojnost posamičnih držav more le škodovati skupnosti. Da ta samostojnost dosedaj ni ovirala razvoja Nemčije, to je pripisovati temu, da je bil na čelu uprave nenavadno spreten in odločen mož, kateremu se pa že zaradi tega neso upali preveč ustavljati, ker je imel ogromne zasluge za ves nemški narod. Kmalu se bode pa sedaj pokazala ta slaba stran, ko Bismarcka ni več. Treba bode najprej skrbeti za jednotno vojno upravo, odpraviti sedanje vojne ministre posamičnih držav. Jednotna vojna uprava je v interesu vojne sile državue. Nadalje bode pa tudi odpraviti bavarskega ministra vnanjih zadev, ker to vender ne gre, da bi Bavarci sami delali vnanjo politiko. Sedanje stališče nemškega cesarja je tudi nenormalno. Če tudi je vladar vse Nemčije, vender je popolnem onemogel proti sklepom državnega zbora in zveznega sveta, ugovarjati jim niti ne more. Dosedaj se neugodnost tega položaja ni toli pokazala, ker je kancelar vedel vedno zvezni sovet dobiti na svojo stran. Nekoliko se je ta normalnost tudi s tem poravnavala, da je bil kancelar tudi pruski ministerski predsednik. A to pa dolgo ne bod« šlo. Caprivi je res še pruski ministerski predsednik, a ne ve se, kako dolgo bodo s tem druge države zadovoljne. Ko pride preustrojba na dnevni red, bodo se kmalu pokazala velika nasprotja. Posamične državice se ne bodo rade odrekle svojim pravicam in bodo morda še le gledale, da si pridobe še večjih pravic, interes skupne drŽave bode pa zahteval, da se njih samostojnost zoži v interesu skupnosti. Pričakovati je celo hudih notranjih nasprotBtev, ker že sedaj posebno južni Nemci le neradi prenašajo prusko hegemonijo. Te notranje borbe bodo pa močno slabile moč zjediujene Nemčije in bodo svetu razkrile, da v rajhu ni VBe tako, kakor bi moralo biti. Do teh borb hode pa moralo priti, ker sedanjo stanje je tako nenormalno, da se brez kneza Bismarcka dolgo ohraniti ne bode dalo. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 12. aprila. ČeškonemSka sprava. PredvČeraj je nemški poslanec dr. Plener t Liberci pri osnovanji „ Nemškega društva* govoril mej drugim o češkonemškej spravi. Povedal je, da so se pokazale neke težave pri Pražkem nadsodišči. Na Duuaji so se dogovorili, da bode osobne in disciplinarne zadeve za nemške okraje opravljal nemški oddelek, za češko okraje pa češki. Sedaj se pa hoče to uporabiti le za sodne uradnike, dočim hočejo, da bi se zadeve pisarniških uradnikov in notarjev pridržale skupnim senatom, Plener misli, da to nasprotuje Dunajskim dogovorom in se nadeja, da se bodo Cehi in Nemci že sporazumeli o tej stvari, ko se zopet snidejo konference. Glede reforme volilnega reda za veleposestvo se je Plener izrekel za razdelitev v sedem volilnih okrajev, ne pa v pet, kakor žele Čehi. Po njegovem mnenji bode zasedanje deželnega zbora v maji burno, ker bodo Mladočebi porabili vbo svojo zgovornost, da bi deželni zbor pripravili, da bi zavrgel Dunajske dogovore. Ugovarjali bodo tem huje, ker se sedaj s policijsko strogostjo zabranjuje, da ne morejo po listih in shodih povedati svojega mnenja o tej spravi. Vlada pa s tako strogostjo škoduje le Btvari sami. Volitev za moravski deželni zbor. Na shodu v Kromeriži je češka kmetijska stranka sklenila, da hoče ob bodočih volitvah vzajemno postopati z Mladočebi. Ker ima kmetska stranka mnogo pristašev, bode ta Bklep Staročehom mnogo škodoval. MladoČehi bodo pa v kmetskih občinah postavili za kandidate tudi največ kmetov, da bode kmetsko prebivalstvo rajše zanje glasovalo , Pričakovati je zatorej, da bode v novem moravskem deželnem zboru ž e precej močna mladočeška stranka, ki se bode upala z vso odločnostjo potegniti za koristi češkega naroda in kmetskena prebivalstva in se ne bode na nikogar ozirala. Mladočeški vzgled bode pa tudi Staro čehe spodbujal k večjej odločnosti. Vnaiije države. Plačila ruskega okupacijskega dolga. Po mnogih listih se je razširila vest in tudi mi smo jo bili posneli, da Bolgarija Rusiji ne more plačati zaostankov okupacijskega dolga, ker ne more dobiti denarja na posodo, sama ga pa nema, 94LF~ Dalje v prilogi. "^H i ritoga „ftlovenakemu Narodu" St 83 12. aprila 1890. ker se je Stambulov le bahal, da je denar uložen pri bolgarski banki. Povod tej govorici je dalo to, da je sprva bila bolgarska narodna banka določeni francoski banki izplačala le nekaj stotisoč frankov in je zahtevala od Rusije natančneje račune za neka druga plačila. Z:.kuj da bolgarska vlada ni vse svota precej' izplačala, ne vemo, morda zares mo-nentanno denarja ni imela, toda pozneje je vse izplačala, kar dokazuje pobotnica nemškega generalnega konzula Wangenheima, priobčena v raznih listih. Nemčija in Francija. Nemški cesar si prizadeva, da bi se sprijaznil s Francijo. To je izrazil nasproti francoskim odposlancem v Berolinu, katere jo posebno odlikoval. Sedaj pa baje namerava odpraviti stroge naredbe zastran potnih listov na nemškofraucoskej meji. Oblastva v Alzaciji in Loreni so že dobila ukaz, da nemajo več tako strogo zvrševati dotičnih naredb. Će no odpravijo to stroge naredbe zastran potnih listov, bode to precej koristilo trgovini. Svojega namena pa cesar a tem ne bode dosegel. Francozi se ne bodo sprijaznili z Nemci, naj se jim šc tako laskajo v Berolinu, dokler jim ne vrnejo Alzacije in Lorene. Princa napoljskeaa bodo v Rusiji kaj presrčno vsprejeli. Car je izrekel željo, da bi mogel princa v Peterburgu in Moskvi vsprejeti za gosta svojega. Carski posebui vlak se je poslal v Odeso, da pripelje princa v Moskvo in Peterburg. Princ seveda nema sam delati nikake politike, a vender ta vsprejem ne bode brez političnega pomena. Italija se začenja odmikati tripe-lalijanci. Tripelalijanca pa dela največjo oviro ruskoj orijentskej politiki in ni dvojiti, da bode Rusija vse storila, da bi tripelalijanco razrušila in zaradi tega bode skušala si pridobiti naklonjenost Italije. Oaf/arinova parnisUa družba ima, kakor je znano, namen pospeševati trgovino mej Rusijo ter Rumunijo, Bolgarijo in Srbijo. Zadnji čas začeli so patniki te družbe voziti do Be-legagrada in se govori, da bodo raztegnili svojo vožnjo tudi do Budimpešte. S tem, da se bolj razvije trgovino z pridunavskimi državami, so bode Rusija tudi bolj politično približala tem državicam. Ruska vlada dobro spoznava važnost te družbe in jej je zaradi tega dovolila 2,700.000 rubljev podpore, da nakupi novih ladij. Dopisi. 1% trn«- na Koroškem 9. aprila. [Izv. dop.] Naš gospod župnik Centrih trdijo, da je dopia iz Črne dne 5. marca v „SIov. Narodu" bil lažnjiv. S [tem naš gosp. župnik sili, da hočemo o njem še več kaj spregovoriti. Popolnoma res je, da je župnik od naše cerkve in farovža dal pooblastila nasprotnikom naše vere in nemški stranki liberalne garde. On hoče našega dopisnika in vse farma ne proglasiti za lažnjivce, a sam lažnjivec bo ostal. Ako nam nižej podpisanim ni verjeti, naj to pove naš župan, ki bo pooblastila od okr. glav. nazaj zahteval, da se bo videlo, kdo jih je podpisal. Župnik pravi, da ni odpadnik. Tega mi do sedaj Še nesmo trdili, a to tudi lahko prisežemo, da je ! Kdor je veren katoličan, in ima še ljubezen do svojega naroda slovenskega, tega župnik najhuje sovraži in črti. On ne more od liberalne stranke odstopiti iu nam tudi ni pričakovati, da bi on kedaj na našo stran bil in za naš kmetski stan delal. Trdi, da je že poprej svojo ljubezen našim nasprotnikom naklonil, predno je k nam prišel, zato ga imenujejo „einen Ehrenmann". Zato so ga tudi volili v odbor. Liberalci so izrazili sami pred župa. nom, da ga za to volijo, ker je njihovega liberal nega duha. Saj od naše katoliške stranke ni dobil nobenega glasa. Nadalje naznanjamo še drugo žalostno vest. Mi smo se toliko trudili, da smo ustanovili prepo-trebno podružnico „sv. Cirila in Metoda" a g. župniku zdi se nič vredna in trdi, da je to traparija. Zares obžalovanja vredno ! Knjige, katere pošilja družba sv. Cir. in Met. nimajo v farovži prostora, da se valjajo in trgajo na stranišči. Naš predsednik jih je tamkaj našel 18 še celih. Mi mu ne zavidamo časti, kojo si pridobiva pri naših nasprotnikih s svojim nerodoljubnim ponašanjem. Naj dela in nas sovraži župnik, kakor hoče, mi hočemo vedno očitneji pokazovati, da Črna ni še nemška, ampak slovenska zemlja, ki jo Btražimo še zvesti sinovi majke Slovenije. (Sledi 5 podpisov.) Iz Budimpešte 10. aprila. (Ogerske gimnazije vbodočnosti. Afera grofCsaky-Behr. — Vreme.) V nekem dopisu ^Slovenskemu Narodu" iz Rusije bilo je čitati, da nameravajo tamošnje gimnazije organizovati v tem zmislu, da se bodejo klasični jeziki odstranili ali pa jako omejili. Tukajšnji naučni minister grof Caaky pozval je enketo, katera naj bi se izrekla, kako je urediti učni načrt glede starih, klasičnih jezikov. Ta en-keta je imela jako težavno nalogo rešiti; kajti polovica odličnih članov bila je za „status quo", a druga polovica bila je za odpravijenje grškega jezika! Kako torej rešiti kočljivo stvar? Minister je sicer ponavljaje zagotavljal, da on ni nasprotnik učenju starih jezikov, a dosedanji uspehi v teh strokah se mu zde vender le premajhni da, neznatni. Temu nedostatku treba je od-pomoči! Enketa se je potem odločila za ministrov predlog, — seveda so pristaši klasikov nasprotovali, — da se upelje v vse gimnazije fakultativno učenje grškega jezika. Odslej bode vsakemu dijaku na prosto dano, je-li se hoče učiti grščine, ali ne. Le oni, koji se bodo koj začetkom javili za grški jezik, se ga bodo morali v večem obsegu in z boljšim uspehom učiti, nego dosedaj; kajti čestokrat se je primerilo, da so abiturijeuti komaj umeli čitati in s pomočjo slovarja prestavljati prav lahke klasike. Načrtu je baje zagotovljena večina v obeh zbornicah. Več tukajšnjih listov zahteva od vojaških ob-lastev, da naj kakor hitro mogoče objavijo, kakošno kazen je dobil husarski (oficirski) častniški namestnik grof Csaky, koji je žida Behra v Kečkemetu s sablo pobil in mu jedno uho preklal. Vladi prijazni listi svetujejo ministerukemu predsedniku, da naj to zadevo reši še, predno se zopet snide državni zbor, ker bi sicer ta afčra lahko razunela ostro debato o vojaških zadevah ! — Mimogrede omenim, da je imenovani častniški namestnik unuk naučnega ministra Csaky-ja. Jako krasno pomladansko vreme trajalo je le čez velikonočne praznike ; že v torek pojavil se je precej močen veter iz jugozahoda in včeraj na večer dobili smo v spremi je van j i bliska in groma tako željno pričakovanega, dobrodejnega dežja. Tudi temperatura je mrzla in poletenska oblačila, komaj da so bila ob praznikih „na ogled" po šetališčih, morala so zopet v omare in »hrambe! Slavno uredništvo! Opiraje se na § 19. t. z. prosim, da objavite v Vašem listu sledečo popravo: V štev. 64. od 18. sušca 1890 nahaja se dopis iz Krškega poln psovanja in neresnice proti meni in mojej hčeri. Ni res, da bi bila moja hči z pisanjem okoli meščanov lazila ter na sleparski način podpise lovila. Dotični podpisi so se prošnjam na oblastva dali prostovoljno in radi. Ni res, da bi bila moja hči g. dr. Kersniku napovedala boj, ker se ni tvegala za se, ampak samo na moje povelje in na mile prošnje mnogo nesrečnih. Napačno je, da se hočem jaz in moja hči znebiti g. dr. Kersnika zategadelj, ker moja lekarnica speča premalo zdravil. — Neresnica in obreka je, da moja lekarnica nima posebno dobrih in svežih zdravil. Seveda ne more biti, kakor velikomestna lekarnica in še manj more napredovati, Če se v času, ko so bile osepnice v našem kraju, skupi za zdravila v celem komaj 17 gld. 57 kr. in če okrajni zdravnik le nerad recepte daje. Zavarujem se proti temu, da bi bila moja hči podpise na sleparski način pritihotapila in da se jej je posrečilo nektere vloviti s tem, da je ljudem pravila, da gre še za drugega zdravnika. Napačno je, da je večina podpisanih podpise preklicala in pričakujem jaz, kakor moja hči mirno in dobre volje napovedane sodnijske korake proti najnemu postopanju. Ravno tako pa upam od oblastev, da skrbe za to, da končajo razmere v zdravstvenem ozira netrpežne. Neresnično in napčno je, da moja hči zdravila dela in lekarniška dela oskrbuje, ki le sem ter tje pod mojim nadzorom in vodstvom kupce 8 že napravljenimi zdravili postreže, ker jaz pri razmerah na Krškem nisem zmožen imeti subjekta. Nadzoroval sem jo pa vedno tako, da ni bilo nikdar nobene pomote in tudi g. c. kr. vladni svetovalec dr. Keesbacher pri redni reviziji ni imel nikdar le najmanjšega vzroka v moji lekarnici kaj grajati. Se spoštovanjem Friderik Borne h es m. p., lekarničar. Krško, dne 3. aprila 1890. O pomba uredništva: Kakor je čitateljem znano, nimamo nobenega sredstva, upirati se na § 19. tisk. zak. Zato smo tudi ta popravek priobčili. Dodati pa se nam zdi potrebno, da resničnost našega dopisa lahko potrdi večina Krškega prebivalstva. Pri krčmarju Rurapretu, po domače Štigenbirtu pravila je gospa Kessler, da tu gre za druzega zdravnika in nič druzega itd. Sedlarja Pongratza je v lekarni vsa lekarničarjeva rodbina silila v podpis. Da lekarničarjeva hči res sama pripravlja zdravila, lahko potrdi celo Krško mesto in tudi okolioa. Tudi našemu dopisniku jih je že pripravljala. Ne bodemo naštevali še druzih podrob-nostij, ker je s temi že dovolj. Društvo v pomoć učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem- Pomnožena odborova seja tega prekoristnega društva vršila se je dne 10 aprila ob 10 nri v v prostorih katoliške družbe. Navzočih je bilo jed-najst udov, odbornikov. Poleg drugih navadnih stvarij je bila najzanimiveje obravnava „Osnova pravil društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem", katera preosnova se je obravnavala že v več odborovih sejah in pri občnem zboru dne 2. septembra 1889. 1. Za preosnovo pravil doseglo se je pri tej seji soglasje vseh navzočih z majhnimi, nebistvenimi popravki in dodatki. Prenarejeni, deloma dopolnjeni paragrafi Be imajo v bodoče glasiti: § 1. Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem ima svoj sedež v Ljubljani; namen mu je dvojen: a) ali zagotavlja svojim društvenikom v življenji preužitnino (rento), b) ali jamči njihovim vdovam in sirotam za vsako leto pokojniuo oziroma uzgojnino. § 2. ostane, kakor je v pravilih 1. 1882. § 3. Vsak na javni ljudski šoli na Kranjskem nameščeni učitelj ali podučitelj , istotako vsaka učiteljica ali podučiteljica more biti ud temu društvu. § 4. ostane, kakor je v pravilih 1. 1882. § 5. Kdor izstopi iz društva, izgubi vse pravice do njega pridobljene. — Izstopa pa: a) kdor se pismeno oglaša; b) kdor ne uplačuje doneskov v obrokih po pravilih določenih; c) kdor prosto-voljuo izstopi od učiteljstva; d) kdor se zaradi hudodelstva iz učiteljstva izloči; e) učiteljica, kadar se omoži, tudi ako ostane pri učiteljstvu, f) kdor se preseli v drugo kronovino avstro-ogerske drŽave, akoravno ostane pri učiteljstvu. Pod a, b, c, d ni povračila, pod e in f se uplačani znesek brez obresti povračuje. § 6. ostane, kakor je v pravilih 1. 1882. § 7. Vsak ud brez razločka spola plača 2 gld. vsprejemnine in naznani, ali pristopa za-se ali z obiteljo k društvu. Kdor pristopa le za svojo OBobo in zahteva le preužitnino v življenji, plača tolikrat po pol goldinarja, kolikor let je star; kdor pa z obiteljo pristopa, plača tolikrat po goldinarji, kolikor let je dovršil. Za uplačevanje se določi doba 2 let, tudi se lehko na mesec uplačuje. § 8. Razen tega pa plačujejo neoženjeui po 3 gld., oženjeni po 6 gld. letnine. Ako hoče neoženjen veljati za oženjenega in pravice do društva v tem oziru pridobiti, mora nedostatek pristopnine doplačati iu letnino kot oženjen ud plačevati, sicer velja za neoženjenega. Oženjeni, nad 50 let stari, se ne vsprejemajo več. § 9. Letnina se uplačuje za tekočo leto od 1. aprila do 1. julija. Ako kdo do 1. dne julija ne plača, ravna se ž njim, kakor bi bil izstopil. § 10. Udje društva imajo pravico do pokojnine in vzgojnine za obitelj ali do preužitnino v življenji za svojo osobo, in sicer: a) Vdove morejo dobivati 120 gld. letne pokojnine, sirote vsaka za-se četrtino tega, kar dobe vdove, sirote po očetu in materi pa dvojno uzgojnine dozavršenega 18. leta starosti; b) neoženjeni učitelji ali vdovci, ki nemajo otrok, do uzgojnine upravičenih, in učiteljice pa morejo dobivati po 30 gld. letne preužituine v življenji. § 11. Po dveletni preiskušnji imajo vdove in sirote društvenikov do uštetega 5. leta od časa pristopa za slučaj smrti soproga, oziroma očeta že pravico do 20 gld. pokojnine, oziroma do jedne šestine cele ali dvojne uzgojnine; dalje vsako začeto pet-letje pa zopet pravico do 20 gld. pokojnine, oziroma še do jedne šestine cele ali dvojno uzgojnine; tako da ima vdova ali sirota tistega uda, ki je 25 let redno in brez dolga uplačeval, pravico do 120 gld. pokojnine, oziroma do 30 ali 60 gld. uzgojnine; leti preiskušnje je tukaj uštevati. Neoženjenim učiteljem in učiteljicam pa pri-rašča takoj prvo leto po pristopu preužitnina vsako leto za 1 gld., tako da po dovršenem 30. letu uplačevanja, ako so upokojeni, dobe pravico do 30 gld. preužitnine. § 12. Vsi učitelji in učiteljice pa nehajo z nplačevanjem po dovršenem 30. letu uplačevanja, a ostanejo jim vee pravice do društva za-se in za obitelj, ako so uplačevali letnino in nemajo kacega druzega dolga pri društvu. Za dobo uplačevanja, oziroma oproščenja se jemlje društveno leto. § 13. Upokojnini neoženjeni učitelji in njim jednaki vdovci ter učiteljice morajo sicer za čas upokojenja zahtevati preužitnino za svojo osobo, a ta se jim odmeri po letih uplačevanja, vender let-nine več ne plačujejo. Upokojeni oženjeni učitelji pa nemajo pravice do preužitnine. (§ 10. b.) § 14. Oženjeni učitelji, sedanji društveniki, obdržo vse pravice dosihmal pridobljene, vender dobe njih vdove in sirote, ako že 25 let uplačujejo ali bodo uplačevali, pravico do 120 gld. pokojnine, oziroma 30 ali 60 gld. uzgojnine. Neoženjeni učitelji, sedanji društveniki pa imajo pravico do preužitnine (§ 13.), a kadar dobivajo preužitniuo, ne plačujejo več letnine § 15. Društvo posojuje le tistim udom, ki so že de.tet let pri društvu in so ves čas redno plačevali letnino. O dovolitvi posojila in o poroštvu glede vrnitve sklepa društveni odbor. Glede paragrafa 11. in drugih priobči „Tovariš" pojasnilo; vsi drugi paragrafi pa ostanejo nespremenjeni. Dalje se določi, da dobi vsak ud po jeden iztis take '„Osnove pravil" z vabilom, da se do 1. juuija izreče: 1. ali je za spremembo pravil, 2. ali odobruje nasvetovano popravo pravil, 3. kakšne premembe bi nasvetoval. Kdor molči, zmatra se, da prenaredbo v tem zmisli odobrava. Na podlagi došlih odgovorov, stavi odbor v seji meseca julija potrebno gradivo za prihodnji občni zbor, pri katerem mora biti tri četrtine glasov za pre-nurojenje pravil. K društvu so na novo pristopili gg.: L. Armič iz Ljubljane, Jerše Alojzij iz Trebnjega, Bahovec Fran iz Ljubljane in Mežan Miha iz Slapa. Umrl je društvenik Zupan Lovro v Postojini. — Prošnja neke vdove za izredno podporo se kategorično odbije, ker je to očitno zoper pravila. Uloga g. P. Št. iz P. vzame na zuanje. Obrok za vrnitev posojenega denarja se nekemu udu podaljša do 1. novembra t. 1. G—r. Domače vStvari. — (K dopolnilnim volitvam v mestni zbor.) „Narodni volilci" imeli so včeraj zvečer shod in posvetovanje v čitalnični restavraciji in se zjedinili glede II. razreda za oklic, ki je danes tiskan v našem listu in je nabit na vogalih. Glede I. razreda se bodo kandidatje pozneje naznanili. V tretjem razredu pa se volilno gibanje prepušča obrtnemu društvu, katero si želi same obrtnike spraviti v mestni zbor. — (Pojasnilo.) V včerajšnji številki poročali smo o volilnem shodu za I. razred in navajali mej drugim tudi besede g. notarja dr. Jerneja Zu-panca, ki je predlagajoč kaplana Kalana dejal, da ni nikogar, ki bi Trnovo in Krakovo zastopal. Da ne bode kakšnega nesporazumljenja, zdi se nam potrebno konštatovati, da Trnovo in Krakovo zastopa občinski svetnik g. Dragotin Žagar, katerega so si Krakovci izrecno za svojega zastopnika želeli, da tudi obč. svetnik g. notar Gogola spada pod Trnovsko faro in da sta oba omenjena gospoda jako delavna člana v mestnem zboru Ljubljanskem. — (Umrl) je pred nekoliko dnevi, kakor smo včeraj izvedeli, g. Štefan Širok, profesor na gimnaziji v Nikolajevu na Ruskem. Pokojnik bil je rodom iz Ravnice na Goriškem in malo nad 40 let star. Lahka mu zemljica! — (Gospod Ivan Fischer), c. kr. notar v Mokronogu, pristopil je „ Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Duoaji" kot podpornik s 5 gld. — Srčna mu bodi hvala: — (Gerbićev koncert.) P. n. občinstvo opozarjamo, da je jutri zvečer ob 1 ;«8. uri v re-dutni dvorani koncert gospoda Fr. Gerbiča, ki ima kot pevovodja narodnih društev „Čitalnice", „Glasbene Matice" in rDramatičnega društva*, osobito pa kot kapelnik pri operah iu operetah izrednih zislug za razvoj uarodne glasbe. Obširni vspo-red objavili smo že včeraj, danes ponavljamo samo še to, da sodelujejo pri tem koncertu samo odlične moči in da se smemo nadejati posebno lepega večera. — (Družbe sv. Cirila in Metoda) dobri sloveB prodira tudi mej vojaškimi krogi. Jako visok vojaški dostojanstvenik nam glede na našo knjižice „Junaki" dopisuje doslovno. »Junaki so prav pravi kažipot do dolžnosti, ki jo imamo do cesarja in domovine, kažipot so „Junaki" do vsega tega, kar nam Avstrijcem uneuia srce." To svoje pisanje visoki dostojanstvenik končuje slovensko zapisanim bodrilom naši družbi „Hrabro naprej!" — In prav zadnja številka vojaškega lista „Reichs-vvehr" donaša prestavo jako bujno pisane epizode tega zadnjega zvezka naše „knjižnice" — namreč „Boja pri Črnuškem mostu". Zelo pomemben zma-tramo za „družbo sv. Cirila in Metoda" ta prospeh naše domoljubne družbe tudi mej hrabrimi bojnik i naše slavne armade. — (S Štajerskega:) Visoko c kr. naučno ministerstvo je prepovedalo vsprejeti v šolarske knjižnice in sploh mej šolsko mladino razširjevati sledeči dve knjigi, koje je izdala „Družba sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani, namreč „TiBOČlet-niča Metodova" in pa „Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik". Poslednja knjiga so je od ve^ih strani jako hvalila in celo od strokovnjakov priporočala kot posebno primerna za šolarske knjižnice, iu zdaj najedeukrat se ostro prepove. No vemo pa, če sta imenovani knjigi tudi na Kranjskem prepovedani. („Tisočletnica Metodova" je sploh prepovedana. Uredn.) — (Vabilo k redu emu občnemu zboru) domoljubnega deželnega pomočnega društva za Kranjsko v Ljubljani, kateri bo dne 14. aprila t. I. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: 1. Naznanila prvosedstva. 2. Gospodarstveno poročilo in račun za leto 1880. 3. Volitev 15 društvenih odbornikov. 4. Volitev 3 preglednikov računov in 2 namestnikov. Tiskano poročilo z računom se bode p. n. društvenikom meseca maja poslalo. Društveno vodstvo. — (Vabilo na občni zbor) V nedeljo dne 13. aprila 1890 točno ob 10. uri dopoludne v dvorani tukajšnje Schreinerjeve pivarne na sv. Petra cesti bode letošuji občni zbor kranjskega odseka uradniškega društva. Udeležiti se ga mora najmanj 30 društvenikov, da je sklepčen. — (Glede aktiviranja roservnih častnikov) omenja „Reichswehr", da je državno vojno ministerstvo vse jako olajšalo. Kdor se hoče dati aktivirati, ima izročiti prošnjo poveljništvu dotične čete in to jo dopošlje državnemu vojnemu miuisterstvu, potem ko se je poveljnik te čete o sposobnosti prosilčevi prepričal. Prosilci imajo nekaj časa služiti v vojski in potem skušnjo napraviti. Ker je sedaj jako malo aktivnih častnikov, treba častniška mesta popolniti s tem, da se aktiviralo rezervni častniki. — (Iz Zagorja na Notranjskem) nam piše g Fran Hafner ml., da zadnji požar ni nastal „Pri klobučarji" št. 27, ampak prvo užgalo se je gospodarsko poslopje gospodarja hiš. št. 25. — (Gad.) V Podsabotinu pri Gorici je tamošnji c. kr. gozdar pretekli teden legel v senco in nekoliko zaspal. Ko je ustal, čutil je, da ima desni žep jopiča nenavadno težak. Kako se pa prestraši, ko zagleda iz žepa moleči rep strupenega gada. Gad se mu je bil med spanjem splazil v žep. Na njegov klic prihiteli so nekoji sosedje, ki so ga previdno slekli, potem pa gada s palico drezali in podili iz žepa. Razdražili so ga tako hudo, da je nekako nameraval skočiti dražilcem v obraz. Ko je izlezel iz žepa, so ga pa ubili. Nauk: Ne legajmo v travo, da bi spali! „Nova Soča". Telegram; „Slovenskomu Narodu": Bmo 11- aprila. Deželni zbor vsprejel z 49 proti 34 glasom predlog večine glede deželnega posojila in se je potem zaključil. "W"iesbaden 11, aprila. Cesar Viljem bil je od 2. do 4. ure pri cesarici Elizabeti in se mej tem udeležil tudi obeda,.po katerem je bil kratek „cerkle". Cesar izročil je cesarici v imenu svoje soproge jerbašček s cvetlicami. Cesarica, črno oblečena, v sprejel a je cesarja v pridvoru z nad vojvodin jo Valerijo in nadvojvodo Salvatorjem. Peterburg" 11. aprila. Na učiliščih v Peterburgu, Moskvi in Harkovu odpustil« so 157 dijakov, 11 pa izključili. Valencia 11. aprila. Zadnji del noči bil je miren. Večina vojakov povrnila se je v vojašnice. Klub kari isto v in jezuitsko cerkev še vedno vojaki stražijo. Markizu Cerraltu in njegovim pristašem se je posrečilo tekom večera ostaviti hotel in ubežati k prijateljem. Dunaj 12; aprila. Cesar zjutraj iz Mo-nakovega dospel. Rim 12. aprila. Okoln dve sto avstrijskih romarjev dospelo zjutraj semkaj. Carigrad 12. aprila. „Agence de Con-stantinople" pooblaščena izjaviti, da so vesti o ropanji cerkva v Kanei neistinite. Kreta jako mirna in nič jednacega se ni tamkaj pripetilo. London 12. aprila. Na irskem posestvu Coalroe, ne daleč od Nevvrossa, so včeraj so-diške izvrševalce kamnjali, je zasledovali in razorožili. Več uradnikov ranjenih. Razne vesti. * (Nemci v Parizu.) Pariški „Soir" je posnel iz nekega poročila policijskega prefekta, daje v Parizu 30.2-9 Nemcev, poleg tega je v arondia-sementih Sclause in Saint Denis 5489 Nemcev, torej je v vsem Seinskem departementu 35.718 Nemcev, in sicer 20.471 žensk, in 15.247 moških. Na tisoč prebivalcev pride v Parizu torej 12 Nemcev, kar je jako veliko število. Nemci so torej poleg Belgijcev najmuogobrojnejši mej vsemi tujci v Parizu. Omenjeno štovilo jasno govori in omenjeni list vlado poživijo, da naj poišče sredstev, da zabrani priseljevanje Nemcev v Pariz. * (Blag dobrotni k.) Ko je v Rimu umrl 47-letni knez Doria Pamphili Landi vsled nesrečne operacije, zapustil je za reveže in dobrodelne ustanove poldrug milijon lir. Ostalo svoje velikansko imetje pa je zapustil mlajšemu bratu, kajti bil je neoženjen. * (Strahu umrl) je v trgu Mrakotinu na Moravskem premožni trgovec in posestnik Ciril \Vi-hlidal. Ko se je namreč trg unel — zgorelo je 59 poslopji, škode je 80,000 goldinarjev posestniki pa so bili zavarovani le za 30.000 gold. — in omenjeni trgovec zagledal požar, prestrašil se je tako, da ga je vsled strahu kap zadela in da je takoj umrl. Njegova hči pa je tudi vsled strahu hudo zbolelo. * (Na s m r t o b s o d i 1 i) so v sredo v Brnu 29-lotnega krojaškega pomočnika Franca Slesak-a, ker je v decembru lanskega leta svoje petmesečno dete ustrelil, in potem še sebe usmrtiti skušal. * (Glava č.) Iz Šibenika se poroča Tržaškemu listu, da se je 'prikazal glavač (Pottvvall) v Sibe-niški kanal. Ribiči so ga že večkrat videli z otoka Sepurine, in zelo pazijo, da bi dobili ta redki plen. * (Sedemnajstletna požigalka.) Koje dne 16. marca v vasi Naarn na Gorenjem Avstrijskem neka hiša pogorela, mislili so prebivalci, da se je to zgodilo vsled neprevidnosti. Zadnje dni pa so našli v taistej hiši pismo, v katerem nekdo grozi, da bodo tekom jednega leta vse stare 'in alabe hiše v vaai pogorele. Orožništvu posrečilo se je po dolgem trudapolnem iskanji zaslediti, da je to pisala 17-letna dekla Josipina Ebner, ki je tudi sama priznala, da je res pisala in da je tudi ona poslopje svojemu gospodarju iz jeze dne 16. marca zažgala. * (Prosil, da ga zapro.) Koncem prejšnjega tedna prišel je v Parizu k policijskemu komisarju 40leten mož, ki ga je prosil, naj ga zapro v ječo, bolnišnico ali blaznico, češ, da ima doma ženo in otroke, da ga večkrat — odkar je bral nek Zolov roman, v katerem je našel osobo s takim značajem, kakeršen je on — neka nepremagljiva moč sili moriti, da pa tega ne more storiti ter da še ni ničeBa pregrešil. Ženska, ki je prišla ž njim, potrdila je vse. Komisar ga je pridržal ter poslal v bližnjo bolnišnico, ker je sprevidel, da mora biti mož blazen. iiiiiMii mr (31 o j i za v»e leto gltl, l.ttO; za pol leta 2.30; za Četrt leta gltl. 1.15. Meteorologično poročilo. oŠ Q Cas opazovanja Stanje barometra v inm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v 1uiu. 11. aprila 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7'28"<; mm. 728*6 mm. 728 6 mm. 7-0° C 10 8U C 6*2*0 hI. j z. si. jvz. si. ■-•■.li. obl. obl. obl. 9 90 u. de/, j h. Srednja temperatura 8*0 °, za l'O« pod nor malom. ( !0*a.n.a>js!lra- "borza, dne 12. aprila t. 1. (Izvirno telcgrafieno poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. Hh 90 — gld. 88*8n Srebrna renta....., 88 90 — „ 889S Zlata renta......„ 110*60 — , 110*60 5°/0 marčna renta .... m 108"— — , MS i B Akcije narodne banke . . „ WJS — „ 941- — Kreditne akcije.....„ .02-20 — „ 801*76 London........ „ UH*- — . 11895 Srebro........ „ —'— - - * —'— Napol......... „ Ml — . *44 C. kr. cekini...... „ Mi — » r>'64 Nemške marke.....„ W*40 — , B8'4'J'/, 4°/0 državne srečke iz 1. 18f>4 850 gld. 132 gld. BO kr. Državne srečko iz I. 1864 100 „• 178 „ — „ Ogerska zlata renta 4°/0.......102 i 60 i Ogerska papirna renta 5°/0......99 „ 4"> „ Dunava ieg. srečke 6°/0 . . . 100 gld. 121 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 4r/» /0 zlitti z»9t-li8t' • • 117 b so i Kreditne srečke......100 gld. 187 , 75 „ Kudolfove srečke..... 10 „ 20 „ ~ „ Akcije anglo-avstr. banke . , 130 . 149 „ tjO „ Tramujway-druSt. velj. 170 gld. a. v.. . . — „ — * Zahvala. Za vse izraze sočutja prilikom bolezni in smrti preljubega našega brata, oziroma strijea, gospoda Lovrenca Pance-ta krčmarja in posestnika na Krakovskem nasipu it. 14 za podarjene krasno vence in mnogobrojno Bprem-stvo k zadnjemu počitku, posebno pa gospođom krćmarjem, ki bo blagovolili svetiti pri pogrebu, izrekajo najprisrčnejSo zahvalo svojo (300) žalujoči ostali. V L j n bi j h ti i, dne 11. aprila 1890. Težko prebavljenje, katar v želodci, dyspepsija, pomanjkanje slasti do jedij, zgago i. t. d., daljo katari lr sapniku, zaslizenjs, kašelj, hripavost mnoge nadlegujejo iu te •pazarjaino na (15-2") O LAVNO S K LADI STB O LAVNO 3KL BVIR lužna katera so po izrekih najprvih medicinskih avtoritet rabi z najboljšim uspehom. rJCllJGl : 11. aprila. Pri Nlonn : Taucher , Speiser, liayer, dr. Exner z Dunaja. — Matzka iz Prage. — Gaubia iz Po-nikev. — KlemenSiO* iz Trsta. — Gilarpi iz Reke. Lonai iz Budimpešte. — Koralok iz Oseka. — Ober-•naier iz Monakovega. — Klemenčić iz Kovora Pn Malici i Friedrich, Siiaus, Mandulbaum x Dunaja. — ltocblitz iz Torina. Flurl iz BeroUna. — Bila iz Kaniže, — Noaan iz Ribnice. — Jaklič iz Kočevja. Pri AvHtrl jakeiu ve-surji : Meden iz Begunj. ZavrSnik iz Cerknico — Webor Is' Zalega loga. — Pri Havurnkeiu (tvoru : Verderber ti Kočevja. Pri Južnem kolodvo ru : Uršic )«. Sevnico. — Calisto It Gradca. ^Jauff-ai so : 10. aprila: Jožef Golob, hlapeo, 23 let, Ulico na Grad §t. 12, za jetiko. — Ana Hočevar, branjevčeva hči, 7 mesecev, Kožne ulice 81. 13, za krčem. 11, aprila: Marija I loč-nik, zasebnica, 87 let. £>e-lenburgovo ulico St. «5, za rakom — Magdalena Ramovš, Uvarjevs hči, 1 loto, Kolodvorske ulice št. 28, za ho/j aa tj o. Najboljša Brnska suha razpošilja po originalnih tovarniških cenah tovarna finega sukna SIEGEL-IMHOF -v Brnu. f, n c 1 e g a n t n o pomladno in poletno moško obleko sadosti je 1 uilrczek v dolgosti y*10 metra, to je 4 Dun. vatli. 1 odrezek velja: gl. 1.80 iz navadm- "»afl f gl. 7.T5 iz fine "**ll I. 10.50 Is jako line "PSI 1.1*2.10 iz iiajKuejde"9HI (129) priNtnic (16) ovčje volne. Nadalje so v največji izberi: 8 svilo pretkana grebenasta sukna, bhgo za ogrtače, loden za lovce in turiste, peruvienn« in tosking za salonsko obleke predpiNaitu sukuu zn gg uradnike, iilagoiz sukanca za moške in dečke, ki se sme prati, pristna piquc-gilet-b!aga itd. itd. Zu dobru blago, iiutau eno uzoreii odgovarja joeo in točno dopoNiiju tev NI' janu i. Uzorci zastonj 1 trunko Velikansko peso večno deteljo (Luzerne), mnogovrstna semcm* jta\ vrte in t ravni ke, zanesljivo kalj iva prodaja po najnižji oeni (10(5—10) Peter Lassnik v Ljubljani. Elegantna, lahka, na pol pokrita kočija prav nova, s kozlom, ki se snema, in nov še ne razvit bi-cikel S»fety novejšo inozemske marke in en že obrabljen visok bicikel je po ceni prodati. Več o tem poizve se v pisarni .Boh. I*avlin» v Ljubljani Muri j in trg Nt. 1. (M4—B) S*4j> retitega notarskega pisarja slovenščine in nemSčine pouotnOH VeMeffS), vsprejiu«' m takoj. — Ponudbe in spr'n' ■ l aa naj se dopoiljsjo podpisanemu. — Ustop precej ali vsaj do 15. aprila letos. Storilce Pirnat, r. Ur. notar v ZatiČini. (294—3) Pobratimi. Romcin. Spisal dr. Josip Vošnjak Onu 1 goni. SO kr. (s peštuino vred). Svoji k svojim! Veseloigra v 1 dejanji. Spisal dr. Josip Vošnjak. Ceua :»o Ur. (s poštnino vred). Oho knjigi dobivata so v ...\:ti-iMiiii TiNkarni" v Ljubljani in pri knjigo* tržcih. iS. Blago za obleko iz pristne OVČje Volno, izvrstni ItniNlcl ix«lelki v n a j n i> v e j 9 i h d e h i n i h za pomladno in poletno sezono po čudovito nizkih eonah razpošilja tovarniška zaloga sukna Frant&Pernitza tt Brnu. Uzorci zuBtonj. — CšoNpodje krojuel dobo ohilne in •■! c-L-aiilim opravljene knjigo uzoreov po originalnih tovarniških cenah. Velika zaloga sukna za uniforme za c. kr. državne uradnike, telovadna in gasilna društva i. t. d i. t. d. Točno iu Nolidno izvršenje vseli naroČil le proti povzetju ali predposiljatvi zueNku. ■ -SćJ-10) Korespondenca v vseh Jezikih. Na najnovejši in najboljši nSM i:i (1088—99) a ustavlja bres vsakih bole*5hi ter opravlja plombo* '> VHiiJH in vb6 BS>bn« operacije, — oddtranuje xobne bolečine /. usinrtcnjem živca i zobozdravnik A. Paichel, > polef Hradeokega 5ev|)arskega) montn, l. nadstropje. • 6) 1 .i. Naznanilo. Usojam si, častitim svojim stalnim gostom in p. n. občinstvu najuljudneje naznanjati, da sem h t. aprilom S. 1. zopet prevzela restavracijo Evropo. l/.vrsino lMzeujako pivo iz meščanske pivarne, potem Kozlerjevo murino i»«vo kakor tudi najboljša naitiizua vina in vina v alekleuiculi in priznano dobra Kuhinju po možno nizkib eenak navdajajo me z nado, da me častito občinstvo, kakor uže večkrat, tudi (sedaj blagohotno v tem podjetji podpirati (blagovoli. Za prav mnogobrojni obisk prosi (891) z velespoštovanjem Marija Zierer. Odlikovan na mnogih kmetij »kili raz m t šivali. Priznan ju joUf y-kluboy. KWIZ9E Korneuburška živinska rediina štupa za konje, rogato živino in ovce je le po večletne] skušnji, M so redno dajo, gotovo sredstvo, «e žlvinee nece |«>Nti. ali ima krvavo mleko, in zboIjMa mleko. Najbolje preverjeno kot podpiralno sredstvo pri zdravljenji afekei) diliul in prebavil. — Cena škatljici .')"> kr., ve-likej Škatlji "i0 kr. KWIZDE cink.priv. restitucijski fiuid (umivalna voda za konje) Je iiiuivalna voda, ki se Že veči let z Dajveojim uspehom rabi za okrepčan je in Obnovljenje Nil pred velikimi napori in po njih. Ncoblioduo podpiralno NredNtvo pri zdravljenji zvitlli uli »pulinjenili udov, Irdine nkEouivke, trdili kit, Nlubotnih udov, otrpnrnja udov iu ule-j*o>'. Konja oživi in ga naredi zmožnega za izredno teftka dela. — Cena steklenici gid. 1.40. Da se obvaruješ ponaredb, pazi na goronjo varstveno znamko. FRAN IVAN KWIZDA okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaj. c. in kr. avstrijski in rurnunski dvorni zalsgatetj za živinozdravniške izdelke. KWIZDE Korneuburška živinska rediina štupa (199—21 c. in k. Kivizde pri v. so dobivata pristna v vseh lekarnah in droguerijah avstro-ogerske države. 3 restitucijski fiuid I^^K^vOvOK^^OK^K^tOK^K^^^K^K^rOK^IOvOK^ # w 'c-v • *w99is& *i-> ' *s m. XX. Usojamo si s tem p. n. hišnim posestnikom V Ljubljani uljudno naznanjati, da smo za npeljavo novega mestnega vodovoda V hiše osnovali Nane zveze s prvimi in zmožnimi tovarnarji te stroke, in pa to, da smo za izvođenje instalacijskih del naročili le spretne in skuaene monteure, omogočujejo nam, zagotoviti našim p. n. naročnikom najsolidnejo in najcenejo izvršitev del. Naša pisarna, glavna zaloga in instalacijska delavnica je pri gospodu Albin C. Ahčin-u v Gledaliških ulicah št. 8.; poleg te smo osnovali pri gosp. Feliks Nolli-ji na Valvazorjevem trgu in pri gosp. Josip Stadler-ji v Čevljarskih ulicah uzoični zalogi. Naročila vsprejemajo se v vseh treh krajih, natančneja pojasnila se dajo rado-voljno ter na zahtevanje izdeljujejo tudi proračuni stroškov. Za mnogobrojni obisk se priporoča (252—4) z velespoštovanjem konzorcij za vodovodno instalacijo Alb. C. Mm, Feliks Nolli, Jos. Stadler. i - X - ■* i Mi ^ s*ni trn h po noči Nveteco ciier-nieo. Visokost. 18 cm, s po-niklenitn kovinskim okrovom. MAYER-jeva tovarniška zaloga ur. Dunaj, I., Bauernmarkt 12. Če se vzamejo tri ure, pošljejo se franko na vsako poštno postajo. (187—12) Prav zastonj in franko pošlje slednjemu bogato zbirko novostij vseh vrst suknenega _ za pomladno in poletno sezono zelo pod normalno tovarniško ceno in sicer: 3 metre 10 ccntm. blago za obleko (zadosti za celo moško obleko) dobre baze ...... gld. 3.20 3 metre 10 ccntm. blaga za obleko fine baze . gld. 4.50 3 metre 10 ccntm. blaga za obleko finejše baze gld. 6.75 3 metre 10 centm. blaga za obleko najtin. baze gid. 8.70 2 metra 10 centm. blaga za ogrtač (dosti za moški ogrtač) najmodnejših barv, jako fino . . gld. 4.— 2 metra 10 centm. bloga za ogrtač najmodnejših barv, najfinejšo..........gld. G.— 3 metre 25 centm. črnega suknu (za celo salonsko obleko zadosti)......... gld: f).— 6 metrov 40 cntm. letnega grebenastega blaga (za celo obleko) najmoduejši uzorec .... gld. 3.— Blago za uniforme c. kr. uradnikov, c. kr. liiiiuune straže itd. zajamčeno pristnih baž, kakor tudi sukneno M ago vsake vrste od najcenejše do najfinejše, ceneje nego kjer si bodi. Neugajajoče blago vzame se nazaj. PoSilja se proti povzetju ali predpošiljatvijo zneska. Tovarniška zaloga sukna: JLm Kappclmachcr Svitava pri Brna (Moravsko). (119-9) Prva Brnska manufakturna razpošiijalnica BERNHARD TICHO, BRNO, razpošilja po p o fi t n e m povzetji (•267—2) Raje Crepe čista volna, dvojno širok, 10 metrov gbi. 5.—. Nouveautes v blagu za žensko obleko modno progasto in križaste, dvojno široko, 10 metrov gld. 8.—. Pisano praktično blago za domačo obleko, 10 metrov gld. 4.—. Gladkobarvasto naočLn.© "tolstgo v vseh novih barvah, dvojno široko, 10 metrov gld. «$.—. Chevron no', ovrstno, progasto bla go, dvojno široko, 10 metrov gld. ."5.RO. Trinitnik dobre baze, 10 metrov gld. 2.HO. Črni terno saksonski fabrikat, dvojno Širok, 10 metrov gld.4.50. Domače platno 1 kos 30 vati.4/* gt 4.50. 1 kos 30 vati. »/, gl. 5.50. King tkanina boljša nego platno, 1 koB 30 vatlov J'4 gld. «.—. Chiffon 1 kos 30 vati., Ia.gl.ft.pOf naj bolj le bate gld. o.so. Cauevaa 1 kos 30 vati. lila gl. 4.HO. l k.80vatl.rude6gl.S.SO. Prejnat canevas 1 kos 30 vatlov, lila in rudeč, gld. 6.—. Oxford ki se smu prati, dobre baze, 1 kos 30 vatlov gld. 4.SO. Zephir za srajce najboljše in najpriporočlji vejfio, 1 k. 30 vati. gl. 6.50 Raje Rips v vseh barvah, 10 metrov gld. :t. Boston ki se Bine prati, najnovejši počrk, 10 metrov gl. B.— Garnitura iz ripsa ihstoječa iz 9 posteljnih pregrinjal in z namiznega prta s svil. ressmi, gl. 4.—. Tuniške portieres za jedno okno, kompletno, ilva dela, gld. ».50. Garnitura iz jute 2 posteljni pregrinjali in 1 m i ,'.m prt.-. resami, gl. a.ftO. Zastor iz jute turški uzorec, kompletni zastor gld. 2.ftO. Holandaki ostanki posobnih preprog 10 — 12 metrov dolgi, ostanek gld. S.0O. Novejši francoski XD O Z I_i S ki se sme prati, prekrasen počrk, 10 metrov gl. a. 50. Platnene rjuhe brez siva, dobro domače platno, 3 kotu. gld. a.50. Platnene Java-brisače z vozlanimi resami, 6 komadov gld. S-IO. Ženske srajce iz sifona in platna, s lino vezenino, 3 kom. trld. 2.50. Ženske srajce iz moouega platna, s zob-častim obšivom, i'» komadov gld. a.25. Moške srajce lastni iziielek, bele ali barvaste, 1 kos I i. gld. l.siK Ha. gld. 1.20. Delavske srajce iz liuinburškega o.\forda, kompletno velike, 3 komadi gld. 2.—. Normalne srajce kompletne, velike, 1 kom. gld. 1.50. Normalne hlače kompletne, velike, 1 konu. gld. 1.50. Letno ogrinjalo •/4 dolgo, gld. l.ao. Natn'aka najboljši izdelek, 190 cm dolga, 130 cm. šir., gl.l.SO. CeBarskorumena fijakarska Šabraka 1 kom. gld. SS.SO. Uzorci zastonj in franko. — llustrovani modni časnik „BRUNER NEUHEITEN" zastonj in franko. Po soglasuej sodbi odličnih strokovnjakov koroški J« vrelec jako odlična zdravilna sfudenčnica pri vratnih, ze-lodčnih, uie burni ti in oblMtuih boleznih, pri kataru, liripaiosti. kašljanji, posebno za otroke, poleg tega pa tudi (424—22) jako fina namizna voda s posebno dobrim okusom, brez vseh organičnih in želodec otežnjooih primesi, (ilavntt zaloga v Izubijani pri M. K. Nnpnn-u; prodajajo ga nadal.e: IVI. Hiistner in J. Klnuer; v Kranj!: F. I>ollenz. Blago za obleko. Peruvien 11 • dosking za visoko duhovščino, predpisano blago za uniforme e. in kr. uradnikov, potem tudi /a veteranee, gaidlce, telovadce, litre. Sukno za billard in igralne mize, loden tudi neprcmnčljiv za lovuke Miiknje, blago, ki se »me prati. Potni plaidi <»d gld. 4—12. Vse tO cenejo kakor kjer koli in le najboljše trajne baze. Jan. Stikarofsky v Brnu. Največja zaloga Niikna v Avstro-Ogerskej. Uzorci zastonj. Za gg. krojaške mojstre najbogatejše in najlepše knjige uzorcev. Pošiljatve nad gld. 10.— franko. I'ri moj ej konstantnoj zalogi gld. 200.000 in pri mojoj Mvetuej trgovini se razume samo po sebi, da ostane mnogo ostankov, in ker mi ni moč od njih pošiljati uzorcev, vzamem tako naročeno oMtnuke nazaj, jih zamenjam ali pa denar nazaj pošljem. Barva, dolgost, cena morajo so navesti pri naročbi ostankov. Dopisovanje v nemščini, mad jarščini, ćeščini, poljščini, italijanščini in francoščini. (141 —13) •v.. S c. in kr. avstrij ^SŠMt^skim privilegijem in kr. ^orcharctS1 /^/pruskim minlstersklm V^gS^ v<£jto$y potrdilom. "^PBI Dr. Borchardt-OTO aroniatiino (dišeče) milo (zajfa) m zelišč, z» olepšanje in popravo kože in skušeno zoper vsakake nesnage na koži; v zapečatenih izvirnih zavitkih po 42 kr. Dr. Suin de Bontemat-d-ova dišeča pusta za zobe, najs|)]ošnejNi in najzanesljivejši pripomoček za obra-njenje in Čistenje zob in zobnega mesa; v celih in pol zavitkih po 70 ali 35 kr. Dr. Hartung-ovo olje iz kitajsko skorje za varovanje in olepšanje las; v zapečatenih in v steklu šteinplja-Mii i steklenicah po 85 kr. Dr. Beringniei'-jev dišeči kronini duh, krasna voda za duhanie in nmivsuije, ki krepča in budi živelj; v izvirnih steklenicah po 1 gld. 25 kr. in 75 kr. 1'rof. dr. Lindes-ova rastlinska poraada v itanjsoah, poviša svit in voljnust las iti je pripravna posebno za to, da obdrži progo las na glavi; v izvirnih koso-vih po 50 kr. Balzamiftno milo iz oljke se odlikuje po oživljajo- čej in ohranjujooej moči za voljnoat in mehkost kože; v zavitkih po 35 kr. l>r. Iteriiiffiiier-jev rastlinski pripomof-ek za barvanje las, barva prav črno, rujavo in rumenkasto; s krtačnmi in lončki vred po f> gld. Dr. Hartllllff-ova zeljiščna poraada za oživijenjo in /.bujenje rasti las; v zapečatenih in v steklu štem-pljanih posodicah po 85 kr. Dr. Bćriiignier-jevo olje iz zeljiških korenin za okrepeaiije in oliianjcnjo las in brade; steklenica 1 gld. Dr. Kocll-ovi bonboni il zeljišf, znan in skuSou domač pripomoček za prehlad, hripavost, zabasanoBt, hripavo grlo itd.; v izvirnih škatljicah po 70 in 35 kr. Bratov Letlcr-jev balzamično milo iz olja zemeljskih oreliov, prijeten pripomoček jiri umivanji nežne in občutljive kože, posebno damam in otrokom; po 2 > kr., paket (4 kosovi) 80 kr. l*riwtni ti po pripoznanej soli«lnosti in pripravnosti tudi v naših krajih že priljubljeni pripomočki se dobivajo : V Ljubljani pri Antonu KriNper-Ji in Kdvsrda IHuhr-u; v Kugrebu pri lekarji Zg. Mitlbach-u; v Cel ji pri F. Pelle tu; na ICekl pri droglijeru brat. Pa-vačič-u; v Oorici pri lekarjili G. P. Pontini-ju in G. Cristofoletti-ju; v Celovci pri lekarji Vilj. pl. Dietrich-u; v Trstu'pri lekarjili J. Serravallo, K. Zanetti-ju in P. Prendiui-ju; v Varaždinu pri lekarju Fr. Kiedl-u; v Zadru pri lekarju N. Andrović-u. Svarilo. Svarimo pred ponarejanjem, osobito pred dr. Suina de Boute-ii i a nI ii \ o dišečo zidinu pasto in pred (lr. I'.nrt'liani ii\ um ainiiiatiiniiii ze glišćnim milom. Mm;;'i pouurejalci in pro«laju!cl uonarejeuih naših priv. strarij bih so že na I>unuji in v Pragi soduijsko obsojeni, da so morali plačati precejšnje globe v denarji. (164—3; RAYM0ND & c. kr, priv. lastnik tovarn Idealističnih kosm. stvari j v Uoroliini. X4 Gradec: Lekarna Vendellna pl. Trnkoczv js, deželna lekarna, Sackstrasse. Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnk6czy-ja, .pri sv. Fran-cifikn", (ob jednem kemična tovarna), V., Ilunda-tbnrmstraBse 113. (1035—18) Nepresegljivo za zobe je I. salicilna ustna voda aromatična, upliva okrepoeva-joće, zabranjuje gnjiiobo zdb ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr. II. salicilni zobni prašek splošno priljubljen, upliva jako okrepćevajoće ter ohranuje zobe svetlo bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je doslo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja lekarna Trnkoczv v Ljubljani Dunaj : Lekarna Julija pl. Trnkoczy-ja, „pri zlatem levu", z.rSLT7-e3-L XOtOVŽa. VIII., .Tosetstiidterstrasse 30. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczy-ja, „pri Radeč- jfrW Zunanja naročila so kiju", III., Radet/.kyplatz 17. s prvo pošto razpošiljajo. in vrt Išče se prostor za stavbo. Društvo „Narodni Dom" v Ljubljani išče za zgradbo svoje lastne ktf$ aCaaalBCS^ bSS^SSE Ljubljana Tržaška cesta štev. 29 priporoča slavnemu občinstvu lepo, ukusno in solidno izdelane salonske in navadne lončene, belo, ru-javo, zeleno, in sloneli koščeno osteklene, ognju protivne {25T ^ ■■'■■ff?-:v^ peci v najraznovrstnejih oblikah, kakor tudi vse v to ■ >i: JiillliiliiiliBfc »stroko spadajoče izdelke po najnižjih cenah. Cenilnike poSUjCMM na željo franko* Zastopstvo pri F. P. VIDIC-U & Comp. lIlllilliM1 w Za čas stavbe priporooa Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št, 10 v velikem tzboru in po zelO^uizki ceni okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, sailiokolnlce, vezi za zidovje, traverzt' in stare železniško šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portlaml in Itoniitn cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena 8te-dilna ognjlšfia in njih posamezne dele. Pri stuvbah, kjer ni votle blizu, neobhodno vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je malo tirata in z majhnimi stroški na pravem vode prili; ravno tako se tud i dobivajo vsi dt! pane vodnjake: železne cevi in železoliti ffOT kakor tudi za lesene cevi inesin^aste trombe iu železne okove. potrebne mogoče v mestu do tli za sko-nji stojali, in ventile (9-17) Za poljedeljstvo: Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. prostor na primernem kraji v mestu. Zategadelj se tem potom obrača do vseh onih Ljubljanskih poseg'ni-kov, ki imajo kak za omenjeno zgradbo priličen prostor v obsegu do 1000 in tudi več kvadratnih sežnjev in ga žele prodati, s prošnjo, nai blugovole napraviti dotično pismeno ponudbo v.ssif «lo konca, maju t. 1. pri podpisanem odboru. (286—2) V Ljubljani, dne 3. aprila 1890. Upravni odbor društva „Narodni Dom-. mm železnino )K v v Ljubljani ~ Gledališke ulice štev. 8 jju»f3j**^"~~ priporoča svojo bogato zalogo poljedelskega orodja, posebno plugov, lepo in močno izdelanih po najnižji ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih Vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vender trpežnih, zo- x _i bov za Dranei žag za na vodo, ' - '.' . ">il za žage, delov za vodnjake, k, 43 meaingastin plošč za komate, po- £^~^™r^^-roži šteselcev, os, z ,vornio za vozove, okov za vozove^, itd., sin za kolesa, podkev, ookel, konjskih žebljev, slokih žag, kos, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj. Staro železo, mesing;, baker, kositar, olnk, svinec kupuje se vedno po najvišjih cenah. ~"*nu (76—G) Hitra in gotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja bbttojl jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro jtrebavljenje, kajti to )u glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti, Najboljše tii hib tit•■<■ si'i'ttstvo, tla se prebavljenje uravna, da ho pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, jo uže več let »/dušno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vho delavnost prebave, uapravlja kri zdravo in čista in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je sdaj gotovo in priznano IJutlskti dunmve srettstn a postal in 8« splošno razširil. i avteklenloa. oo kr., ~ sstelslos&iai i «_v i * i . Na tisoče pisem v priznanje je na ra/.gled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. Da se izogne prevari, opozarjani, da je vsaka steklenica „dr. Rosovega zdravilnega balzama" po meni prirejena in v moder karton zavita, ima na strani napis: „l)r. Rosov zdravilni balzam Is lekarne „pri črnem orluu B, Fragnerja, Pruga 20f>—3" v nemščini, čoščini, uiudjarščini in francoščini, na pročelji pa na-tisneno mojo zakonito varovano varstveno znamko. Pravi dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi It. FRAČ* 1% Eli-j a, lekarna „pri črnem orlu", Praga, It. 205—». V Ljubljani: G. Pioooli, lekar; VilJ. Mayr, lekar; Ludvik Grečel, lekar; Jos. Svoboda lekar; TJ. pl. Trnkoczv, lekar. V Postoj ini: Fr. Baccarclch, lekar. V K rs uji: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekar; Ferd. Halka, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Metliki: Fran Waoba, lekai. V Gorici: G. Ghristofoletti, lekar; A. de Gironooli, lekar; B. Kiirnor, lekar; G. B. Pontoni, lekar. V Idriji: Jos. Warta, c. kr. rud. lekarna. ■BF" Vso lekarne v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zdravilnega balzama. «j Tam se tudi dobi s na tisoče zahvalnih pisem priznano: 2Px3,!Ž:l^o d.oxaft.a#£e aacLazilo zoper bnle, rane in vnetje vsake vrste. Rabi so, če se ženam prsa unamejo ali strdijo, pri oteklinah vsake vrste, pri črvu v prstu in pri za-nohtnioi, če se roko ali nogo zvije, pri umrskej mrtvi kosti, zoper revmatično otekline, kronično unetje v kolenih, rokah in ledjih, zoper potno noge, pri razpokanih rokah, zoper odprte rane na nogah in na vsakem delu telesa sploh, vratuej oteklini. Vse bule, otekline in utrdine ozdravi v kratkem, če se gnoji, izvleče ven ves gnoj ter v kratkem ozdravi. V ikniUicah f»« 2,i in -J*.i kr. (88—5) ^VARII ft' Kur 80 Praško univerzalno mazilo odveč stranij ponareja, opozar-O > Arviuu . dft ^tt po pr.lVt„u roCL.pcu le jaz izdelujem. Pristno je samo, če imajo rumene škatljice, v katerih je mazilo, nauk, kako je rabiti, na rudečem papirji tiskan v devetih jezikih in bo zavite v svetlomoder karton, ki ima natisnjeno varstveno znamko. BSalzsiiii vav uho. Skuseno in po množili poskusili kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj. 11 10 d rt Podpisana tvrdka priporoča svoje usluge za letošnjo pomladansko sezono po Jako znižanih cenah, kakor tudi za napravo gala- in službenih uniform za o. kr. državne uradnike po B*Jaovejttn predp sih, ravno tako svojo bogato izbrano zalogo predpisanih vrst sukna iu k teui BpadaJoCii) predmetov. % J. K* Potočnik v Domžalah.. Uiti—J) <1 P O jedina tui»«*llll-.< <• Itiiilcliic lilizu l.| II o • lil l- . II lta0 kr., dvauajstorici 6 gld. Voda za cistenje obraza, tudi voda za pege imenovana, ž njo se gotovo m popolnoma odpravi vsaka nečistost kože, kakor pege, žoltine, mozob, rudeč obraz, lišaji in drugo nečistosti kože. Jamci se za neškodljivost te vode. — Cena steklenici z navodilom za rabo 70 kr. Ciuaruna-praaki, zanesljivo sredstvo zoper migreno in jodnostranski glavobol. — Cena škatljici z desetimi praški 50 kr. . ,. . , Tinktura, za rast las, proti izpadanju las in za obnovljenje in oživljenje rasti las. — Cena steklenici 00 kr. Barvilo sn lase, najboljše. — Cena z navodilom za rabo 1 gld. bO kr. Sredstvo zoper kurja očesu za popolno odpravo kurjih očes, bradavic in trde kože. — Steklenica b čopičem in navodilom za rabo vred 40 kr, pol dvanajstorice 2 gld. Obli* za kurja očesa, „obliž za turiste** imenovan, Luser-jev BO kr., moj 40 kr. Ilonieopatičiia zdravila. ~W£ Uoiucopatična zdravila se preskrb«] v posebnej dobroti in čistosti v najtočnejšem potenco vanj i. Vsa zdravila kakor tudi z mletja, stanjšanja iu potoneovanja so vedno steza in z uaiuiucnejNO skrbnostjo in natančnostjo pripravljena. (290—1) Za c. in kr. državne uradnike najcenejša in najboljša prodaja vseh predpisanih imiformskih predmetov, in sicer: sahel k je- «-ss.—ass—asm-ziz«m«m™a-z——a—ssass—BSBBSSJ_____ Mcmillfi IIOZII \v\% III l in UVVA Il.jiSl. JerilieilOl [sablje, paradnih klobukov, Kap. pori. pilili- j « «p J'1 1 T in"V0 -I n n1 "hov, rosel, iiaraniiiiliov. rokovie in kravat pri J- M- iaiOIlOCllKt-U V JjJ U Dlj3*Hl. Izdajatelj in odgovorni urednik: Drafiotin Hribar. Lastnina in tiak „Niirodne TiBkarno".