Poštnina nlsfana v eotertn!
Leto XIV.f štev. J
Ljubljana, sreda 4« januarja 1933


Cena Dim t.—
Upravništvo: Ljubljana Knafljeva
ulica 5 - Teieton št 3122. 3123. 3124 3125 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana. Šelen-burgova al. 3 - Tel. 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev 11 - Teieton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2 — Telefon št. 190 Račun- pn pošt ček zavodih: Ljubljana št 11842 Praga čislo 78.180. ^V'en št 105 241
Naročnina znaša aiccčno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5 Telefon št. 3122. 3123 3124. 3125 3126. Maribor. Gosposka uhca II Telefon št. 2440
Celje Kocenova ul 8 Tel št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanfu
©faeeitje revizioni-stičnih stremljenj
Stopamo v 15. leto mirovnega stanja, kakor so ga ob koncu svetovne vojne ustvarile mirovne pogodbe v Versaiiie-su, Si. Germainu in JL'rianonu. Te mirovne pogodbe so spremenile zemljevid Evrope m ustanovile na ozemlju poraženih sil nove države osvoDojemb narodov, povsod pa so določile nove teritorialne meje. Poražene države so sicer morale sprejeti naložene jim pogoje mirovnih traktatov, toda storile so to — kakor smo videli že v prvih letih, z mentalnim pridržkom da veljajo zanje pogodbe le dotlej, dokler jim ne bo mogoče spremeniti ustvarjenega stanja. Stremljenja premaganih držav po olajšanju mednarodnih obveznosti so sicer razumljiva, vendar se zdi tempo, v katerem skušajo obrniti kolo zgodovine nazaj, nekoliko preforpiran Želie. ki zavzemajo vedno konkretnejšo obliko, postajajo namreč že take, da ogrožajo interese sosednjih držav m komaj doreže-r.o meddržavno ravnovesje zlasti v Srednji Evropi.
Pot zs pospešeno in dalekosežnejšo revizijsko akcijo je utrla Nemčija. Prvi koraki so bili storjeni na gospodarskem polju in so vodili do nespornega velikega uspeha Nemčije v vprašanju reparacij, ki je posta! .skoro usoden za za-padne velesile. Ne ve sc še sicer, kako bo končno rešeno vprašanje vojnih dolgov. izgleda pa, da bodo morale države zmagovalke nositi vso težo vojnih tro-škov, do^-m se ^e Nemčiji posrečilo, da jih ie stresla z ramen.
Tudi druga ofenziva proti mirovnim pogodbam je prinesla Nemčiji popoln uspeh. Dosegla je, da se je priznala njena -ravnopravnost« v vprašanju razorožitve. Ni se še ponovno sestala razoro-žitvena konferenca, in že se ču.iejo glasovi iz Nemčije, da se pripravlja nova akcija. Tokrat je stremljenje naperjeno proti teritorialni ureditvi mirovnih pogodb. V časopisju pa tv.di v nemškem »Rundfnnku« so =e zadnje dni razširjale izjave političnih, gospodarskih in , znanstvenih osebnosti iz vseh krogov prebivalstva, ki naglašaio neobhodno potrebe vrnitve poljskega koridorja, zahtevo. katero ie polisko časopisje nedvoumno označilo kot napoved vojne. Bili so to za enkrat samo glasovi neodgovorne javnosti Toda po najnovejših vesteh iz Berlina "=e v oficielnih krogih okoli kancelarja ^ch'eicheria resno pripravlja že konkretna akcija, ki io bo
pokrepi1?	ip na poirvfcVi Vorifpr-pr)-
ci in ki naj ima ^a posledico reviVno teritorialnih mej. To naj bi se zeodilo ob priliki razprave o garanciji za varnost., ki io označujejo zapadne velesile kot predpogoj za enakopravnost v oboroževanju.
Nemčija hoče po teh vesteh zavzeti stališče, da je garancija varnosti in miru možna šele tedaj, kadar se bo z revizijo teritorialnih mej ustanovilo v Evropi tako stanie, da ea bodo mosrle pole? Francije in njenih zaveznikov garantirati tudi Nemčija, Sovjetska Ru-i-ja, rtaliia. Madžarska in Bolgarija. Kaj bi pomenila taka zahteva ie iasno na prvi posrled. Z njo se hoče doseči teritorialno stanie kakršno ie bilo približno pred svetovno voino Gotovo ie. da bo nalefela nemška zahteva, ako se res uvp'ipvi na na^o^treiši rvlpor v«eh pri-zadetib držav, torb' ^ap^dnih velf"*il. .ki bi se no	r^orionističnih te-
ženj znašle naenkrat fakciozno v pologi -in pv.prria °rQncev.
Ravno tako gotovo je pa tudi, da bodo našli reviziomstični postuiati mnogo zagovornikov in pomočnikov. Kakšno vlogo igra Italija v revizionistični akciji, vidimo že sedaj. Značilne so besede oficioznega »Giornale d' Italia«: »Gibanje za revizijo mirovnih pogodb je na pohodu in je doseglo že dve etapi, Lau-sanne m Ženevo.« Prizadevanje italijanske diplomacije, da zrahlja vezi Male antante in si pridobiti zlasti v Rumuniji odločilen vpliv, so istotako znaki, da Italija podpira gibanje za spremembo stanja v Srednji Evropi.
V zadnjem času se vedno aktivneje trudijo propagatorji teritorialne revizije, da pridobijo na svojo stran svetovni tisk. zlasti velike angleške in francoske liste. Pravi se. da je v Parizu in Londonu pridobljenih za revizionistične ideje že več važnih osebnosti. Zanimiva, čeprav silno črnoeleda. so v tem pogledu izvaiama. ki jih ie objavil znani francoski publicist Andre Cheradame On pričakuje da se bo vršil letos še večji pritisk na Francijo, da bi se odrekla svojim dosedanjim zaveznikom v Srednji Evropi, ter izraža celo hoiazen la se bo razvoi mednarodne politike okrenil v smeri spremembe srednjeevropskih mej.
Gheradamovo pesimistično gledanje na razvoi mednarodne politike v bližnji b<~>r)'-^no<ati ie opveda nentemelieno tn tud; riPiinrattioAno Podrobnosti, ki iih navala 73 esvoie ^nmneve so namreč tq ke da ie =.inatrati nre^kre* francoskega iavneea mnenja ab celo konkreten obrat francoske politike v to smer za
Politika Rima in Berlina
Po ukinitvi reparacijskih plačil in priznanju vojaške enakopravnosti Nemčije naj bi sledila splošna revizija mirovnih pogodb
Pariz, 3 januarja r. Razpravljajoč o zu.nanjepol.tični bilanci mimllega leta in o izg.edih za tekoče leto, se pariški tvsk posebno bavi z revizi.onističnim programom, ki ga vedno očitnejše poudarjata Rim in Berlin ;n se je zlasti podčrtava) tudi v novoletnih izjavah nemških državnikov »Journa. des Debats« opozarja pri tem na nei>ol)it.no dejstvo, da se nemška in italijanska diplomacija že pai let sistematično bavi s td m Droblemom čegar končni, cilj je razvel . avljen.ie vset mirovnih pogodb To se je pokazalo že takrat, ko je lau sannska konferenca sklenila ustavitev nemških reparacijskih plačil Ta akcija st-je pripravljala dolgo vrsto let. od Dawe sove in Youn.guve pogodoe do lausannske ga dogovora Druga eiapa revia.onistične akcije je dosega enakopravnosti« Nemčije v pogledu oboroževanja Komentarji nem skesa tiska jasno kažejo, kako pojmujejo to v nemških krogih Nemški Listi prav nič ne pr.kr vajo, da smatrajo to za razveljav Ijenje onaga dela versa'lleske mirovne pogodbe. k: govori o razorožitvi Nemčije Tretja etapa bodj splošna revizija vseh " mirovnih pogodb, v prvi vrstil revizija državnih meja in poprava »krivic«, ki so se zgodile Nemčiji, Madžarski, Bolgariji: itd Dan za dnem se pojaVjajo v nemških listih članki in razprave, ki mečejo pravo iuč na nemške revizionistične tendence »Germania«, glasilo nemškega katoliškega centruma, n. pr piše. da je najboljši način za zagotovite*- varnosti splošna revizija mirovnih pogodb (To ni več problem bodočnosti*. nravi ta list. j>nego problem sedanjosti kajti že letošnje leto mora biti docela v znaku te revizije Nemčija more n-ožiti prijateljsko roko Franciji samo te-daj, če se sklenejo nove nosodbe in določijo nove državne meje. seveda ne v duhu versailleske mirovne pogodbe Versail-leska trdnjava je porušena in s te.m je odstranjena glavna ovira«, zaključuje list svoja razmotrivanja, k; se po njegovih znanih zvezah z nemškimi službenimi krogi mirno lahko smatrajo za of.cielno stališče Nemčije. čeravno odso-vorni državni k'i ne govore tako odkrito.
V nacionalističnih nemških listih pa se razpravlja o reviziji, državnih meja že povsem konkretno »Taglkhe Runds-chau« s posebnim poudarkom naglasa, da je m m<> ra biti giavm cilj nemške zunanje politik, v novem kjču revizija vzhodnih nemških meja. zlasti pa poljske.ara koridorja fri predstavlja največjo krivico, ki se ie zso dila Nemčiji
Nemški službeni krogi teh vesti nikjei ne demantirajo, temveč jih s svojim mo kom deloma pa tudi v svojih izjavah cel<; podkrepljujejo iz okolice generala Schlei-cherja in zunaniega ministra Neuratha se stalno poudarja, da se oba popolnoma str.njata s tem revizionisti-čnim programom Iz zadovoljstva, ki vlada v teh krogih zarad1 ženevskih sklepov velesil, se da sklepati, da se pripravi a še nekaj več jega Ni več nobena ta;nost. da namerava jo Nemci na prihodnjem sestanku razoro-žitvene konference iti še korak dalje 'n oficielno zahtevati revizijo mirovnih pogodb. pri čemer se nameravajo ovirati na naa.ranje Mussolinija, da ni varnosti brez rev.izije mirovnih pogodb.
Enako pojmovanje ženevskih sklepov o nemški enakopravnosti je opažati tudi v fašistični Italiji in v istem oravcu j« usmerjena tudi uliti k a vseh ostalih pre maganih držav Vsi italijanski listi so polni člankov, v katerih se naglasa, da je re-viziomstična akcija stopila v odloci.ini stadij in da se bodo izpolnile davne želje vseh onih. ki streme po razveljavljenju mirovnih pogodb.
Vse to. naglasa »Jounal des Debats«, nas sicer ne mor* presenetiti in preplašiti vendar pa imperativno narekuje, da je treba biti bu.lno na straži. Sicer bi se res lahko zgodilo, da bo leto 1933 v znaku take revizije in da ne bo nobene mednarodno organizirane sile. ki se mogla upreti tej mednarodno-fašistični prepotenci, temveč bi se moglo uresničiti to, kar je za novo lete napovedala »Deutsche Zeitung«. -a je bila svetovna vojna 1914, —1918. samo prvi veliki konflikt tega stoletja
Irski parlament razpuščen
Včeraj je bil razpuščen irski parlament zaradi nesoglasij med vlado in delavsko stranko — Nove volitve bodo 24. januarja
Francija za zbližan je z Italijo
Francosko tolmačenje o imenovanju novega poslanika
Francije v Rimu
Rim, 3. jan. AA. Italijanski kralj ie dal agreman za imenovanie novega francoskega poslanika Jo-uvanela v Rimu.
Pariz, 3. ian. AA. Havas poroča: Agreman. k. ga ie da! italijanski kralj za imenovanje Jouveriela za francoskega poslanika v Rimu pomeni novo fazo razmerja med Francijo m Italijo.
Razmerie med obema državama se* ie navzlic časopisnim člankom, ki so trii včasih dokaj ostri .v zadnjih treh mesecih stalno obračalo na bolie. Ob otvoritvi italijanskega parlamentarnega zasedania ie v zvezi s tem predsednik italijanskega sena-•ta Federzoni izjavil, da pričakuje Italija od Francije konkretnih predlogov.
Na drugi strani so razgovori, ki jih je ime1 senator Berenger. kc se ie mudil v Rimu na kongresu Volte, m izjave, ki tih ie dal predsednik francoskega senatnega zunanjepolitičnega odbora zastopnikom listov. dokazali, da pridobiva v Francii' želja po zbližanin ? Italijo zopet tla. Razen tega so v Italij ugodno sprejeli ftoncour-
ia kot novega francoskega premieria in njegovo vlado, v kateri je več članov znanih po stremljenju, da se doseže sporazum med evropskimi državami na kar najširšem temelju.
Naposled bo imenovanje Jouvene^.a. ki je član francoskega senata, kier se opaža mnogo 'zraziteiše stremljenje po zbližani-u med obema državama, olajšalo razgovore med palačo Chigi in francoskim poslaništvom. čeprav ti razgovori ne bodo potekli brez težkoč.
Franciia nima ničesar zahtevati od Italije in zato tudi ne more prva ničesar ponuditi. Zakai vsaka ponudba s francoske strani bo pomenila toliko kakor francosko priznanje kakršnekoli pravice in krivice, ki naj bi io bi doslej storila Italiji. Italifa s svoje strani pa se tudi ne more vživeti v vloso prosilke, ker ravno upa. da bo naposled le Franciia prišla s predlogi, iti se zato boji, da ne bi nstabila svojih postojank pri morebitnih pogajanjah.
Zapletljaji v razorožitvenih pogajanjih
Pariz, 3. ian č. Pariški listi se obširno bavijo z vprašanjem sestanka zastopnikov petih velesil v okviru programa razorož t-vene konference ter naglašajo da ni enotnosti med francoskimi in nemškimi načrti, ki so bili predloženi 11 decembra lani. Okoliščina da francoska vlada ni odgovorila na nemško interpretacijo sklepov, še ni mogoče smatrati kot izraz francoske vlade da se strinja z nemškim stališčem Tudi ni pričakovati, da bo Francija priznala konferenco petih velesil kot trajno ustanovo razorožitvene konference.
Slednja v Franci?i
Pariz. 3. jan. g Predsednik vlade Boun-cour in finančni minister Cheron sta predložila predsedniku republike Lebrunu v podp's odlok, po katerem .se do 31 decembra t 1 ukine vsak sprejem novih uradnikov nameščencev i.n delavcev v državno upravo razen če namestitev kakega nameščenca narekujejo 'zredno nujne potreb« Vsako tako imenovanje pa mora poleg resornega ministra podpisati tudi finančni minister Prav tako so s to uredbo omejeni nabori pri mornarici in vojski, kakor določa zakon :z leta 1931 Cheron namerava uvesti še posebno vrhovno kontrolo nad državnimi dohodki in izdatki ter nad delom Hrž.avne blagajne
nemogoč Vsekakor pa zaslužijo njegove napovedi vso pozornost. Kajti eno je gotovo Revizionistično stremljenje je že v letu 1932 zelo uspešno prodiralo in bo gotovo v tekočem letu nadaljevalo z vso energijo svoja započeta stremljenja.	1
Podal išanie rumunsko-itali ianske pogodbe
R'm. 3 jan. d. Kakor znano, poteče ita-Hjansko-rumunska prijateljska pogodba dne 18 c m V poučenih krogih zanika-jejo. da bi Italija pri poga.iani.ih o obnovi pogodbe zahtevala, naj se sprejme vanjo določba, po kateri bi ohranila Rumunija nevtralnost v prime-u spora Italije s kako sosedno državo Nasprotno trdijo, da so se težkoče pojavile prej zaradi ured-itve nlačilnega prometa pri izmenjavi blaga med obema državama, kj še niso povsem odstranjene Da bi ne došlo do prekinjenj-a obstoječih odnnšaiev. se bo po trditvah meroda.jn.ib krosov coeodba nonovno podaljšala za <5 mesecev in sicer do 18 ju-liia Podaljšanje se bo izvršilo no normalnem dinlornatskem notn. zaradi česar potovanje Himtinskeea zunantp^a ministra Titules^a v	ne bo rotrehno.
Rim. 3 'anuaria AA Včeraj so podpisali zasačen doeovor med ItaMio Ln Ru-munijo. po katerem se obnovi svoboda nlačii pri trgovinsVh transakcHah med obema državama Svobodnost r>lačil !e italijanska vlada z odlokom 19 decembra ukinila Dogovor bo trajal mes°c dni in bo služil za temelj poir>«>-:5; no^orihi.
Volika bre7nn«eIr*o«t na Dunaju
Dunaj. 3 -januarja d število podp'ranih breaposeln;b na EHinahi se je v dru«ri po '.ovici decembre povečajo ra 8727 na 134 694 in je z» 19 887 ve^ie kakor v prej šnjem leto Brezmejnost je narasla v vseh delavskih katesroriiah.
Urecfitpv dpi'impira i>rompta med Npm^in in «ospdii Berlin. 3 iamiaria AA Nemčija Belgf ia HolancMts In tdiksemhnirsr so sk'eni]e koTYTr>°n?acijski dogovor glede deviznega prometa.
Dublin, 3. jan. d. Davi na vse zgodaj le bil objavljen razglas o razpustu irskega Darlamen-ta, Splošne volitve novega irskega parlamenta bodo 24. januarja. Novi irsk: parlament se bo sestal 8 februarja.
De Valera upa. da bo pri novih volitvah dosege! še večjo večino. V zadnjem času so v parlamentu nastale velike težave: vlada in delavska stranka sta se namreč sprli, ker je vlada sklenila znižati plače, čemur so se socialisti uprli. Delavska stranka ima v parlamentu sicer le 7 poslancev, vendar pa je bila od njih odvisna večina.
Vest o razpustu irskega parlamenta De Valerinih političnih nasprotnikov m izne-nadila. Nove vo-titve bodo !e pospešile razvoj politične krize na Irskem.
Davi ie De Va'era zastopnikom časopisja izjavil, da so bili njegovi stiki z delavsko stranko na Irskem vselej izvrstni in da za-
to nedavno med nj'im in to stranko nastala nesoglasja niso povzročila sedanjega razpusta parlamenta. De Valera je laznani: novinarjem da bo irskem" ljudstvu pred volitvami pre-diložil podroben program svo-ie po'itike in da bo v svojem prog iu natančno obrazloži! vse podrobnosti.
Stranke opozicije so se sestale nocoj na važne posvete.
Danes je novi irski generalni guverner Donald Duck!y prevzel svoje posle.
London. 3. ian. AA. Vest o razpustu ;r-skega parlamenta ie oo vsej Irsk- zbudila silno pozornost Volilna kampama e bo začela brez od''oga. Zd' se. da bo sedanji volilni *bii eden izmed najboli ogorčen-h. kar jih pozna zgodovina svobodne ^rske države. Skoraj gotovo ie. da bo ena izmed glavnih točk programa De Valere ponolna ločitev Irske od Ve'ike Britanije.
Kitajski odpor proti japonski ofenzivi
Kitajska vlada proglaša bo i ka med Kitajci
Peking. 3. jan. g. Borba do zadnjega moža. se glasi geslo nankinške vlade, ki jo ie danes izdal maršal Šang^ailiang za primer vp^da Japoncev v kitajsko pokrajino Jehol Tukajšnji japonski odpravnik poslov Nakajama je r>o razgovoru s Čang-suliangom izjavil, da so sedaj prenehala diplomatska pogpjama in da je položaj predvsem v rokah vojaštva. O dogodkih v Sanhajvanu je izjavil, da so K;ta;ci oh južnih vratih v Sanhajkvanu ustrelili japonskega častnika in nekaj vojakov čeprav so prstali na to. da sme japonska patrulja pasirati vrata. Nakajama je priznal. da je sporočil Čangsuliangu. da obstoji edina možnost za oreprečenie nadaljnji incidentov v tem. ako se kitajska posadka odstrani iz mesta, kar pa je maršal kategorično odklonil
Peking, 3 lan s O položaju v Sanhajkvanu še nI ničesar znanega. Jar>onske vojaške brzoiavV« pravilo, da »o Janonc* včeraj zasedli mesto, dočim uradni k'taj-ski krosri javljajo. d» ie bilo mesto danes še v kitajskih rokah Kitaici so davi odbili nov nanad Japoncev Janonsko mornariško min'strstvo ie naročilo nekaterim japonskim ladjam, ki so usidrane v luki Sasebo, naj bodo pripravljene za odhod, ako bodo zahtevali dogodki v sanhajkvanu.
London. 3. jan. d Kitajsko poslaništvo v Londonu je objavilo izjavo, ki pravi med drugim da je osrednia kitajska vlada pozvala oblasti severne Kitajske, naj podrobno poročaio o dogodkih v Sanhajkvanu in se upro vsak' ;nvaziji organiziranih japonski vojaških sil
Listi posvečajo dalje članke novim bojem med Kitajci in Japonci. »Dailv Herald« pravi da je Japonska s svojim početjem pljunila Društvu narodov v obraz. List zahteva, naj Društvo narodov sprejme japonski nz^v: kajti če bo Društvo narodov mirno gledalo, kako se vrše taki
do zadnjega moža - Pani-v Šanghaju
mednarodni zločini, bo len-esa dne izginilo kot žrtev svoje nepotrebnosti. »I>ui!y Mail« pa pravi, da je bila Japonska prisiljena nastopiti z orožjem, ker Čangsulian-govo rovarjenje ograža njeno varnost.
Šanghaj. 3 jan. g. Kljub zagotovilu kitajskega varnostnega komi-arja generala Venhungena. da ni nobenega vzroka za vznemirjenje, je zaradi ponovne poostritve kitajsko-jaoonskega spora nastala med kitajskim prebivalstvom velika pan ka. Na tisoče Kitajcev je s svojim imetjem pobegnilo iz mestnega dela Čapej v tuje koncesije Paniko med prebivalstvom razlagajo predvsem z dejstvom, da so japonske mornariške oblasti za jutri dopoldne odredile generalno parado vseh posadk pred Šanghajem zasidranih japonsk h vojnih ladij v parku Hongkiu Kitajske oblasti so odredile vse varnostne ukrepe za prmer, ako bi pri tej demonstraciji šlo za nov poizkus izkrcavarja japonskih čet.
V nekem tukajšnjem zabavišču je priš'o preteklo nedeljo do hudega prepira med vojaki francoske posadke ter italijanskimi mornarji. Prepir se je kmalu izpremenil v spopad, v katerem je b;!o več hudo ranjenih nekaj pa tudi ubitih.
London. 3 jan. č. Kakor poroča »Dailv Telegraph« japonska vlada še ni podpisala pogodbe o nenapadanju z Rusijo. Pravijo, da je temu vzrok v prvi vrsti raznolože-nje. ki se je pojavilo v poslednj h dneh za vzpostavitev d;plomatskih odnošajev med Rusijo in Kitajsko.
Japonski ultimat
London. 3. jan. s. Japonska It včeraj poslala Kitajski ultimat, v katerem zahteva v 24 urah popolno zadoščenje za incident v Šanhajkvanu. Ako K'tajska ne bi izpolnila te zahteve, se napovedujejo še drugi ukrepi, med nj'mi zasedba pokrajine Jehol in po potrebi nadaljnji pohod japonsk.h čet do zasedbe Pekinga.
Sprava med hitler jevci nemogoča
Sklicanje saškega deželnega zbora zaradi draždanske-ga umora - Nova pogajanja o razmerju pruske in državne vlade
Miinchen, 3. januarja, d. V Rjavi hiši se vršpe razgovori Hitlerja s podrejenimi voditelji, ki pa doklej niso rodna zažeijenih uspehov. Goring ese zavzema za ostrejšo smer, Fnok pa za politiko previdnosti Vest nemško-nacionalne »Kreuzzeitung«. da se je 40 narodno-ooeiahsticni-h poslancev izjavilo za St raster j a, ki cnu bodo sledili, če bo prevzei me&to državega podkancelar-ja, se smatra kot prezgodnja V narodni socialistični stranki ae obračunavanja nadaljujejo v nezmajšanu meri. čeprav obnavljajo njeni Insti vsak dan poročile o novih prisegah in manifestacijah zvestobe Hitlerju Dejstvo je te, da se teko Hitlerjevi kakor Stratšserjevi pnstašn boje novih volitev kar je edna vez med razprtimi narodn im socalisti
Berlin, 3 januarja d. Nemški poslanik v Rimu je že preje1 naročalo nemške držav ne vlade, nai zahteva od italijanske viade izročitev treh članov draždanskih Hitlerjevih napadalnih oddelkov ki se mude v Bol-oanu n so osumljen' umora svoiega tovariša Hentscha Glavn državni pravdnk je počila i saškemu deželnemu zboru predlog za ukinitev imunitete poslan-ca dr Ben-neekeja. ki ie osumljen udeležbe pn umoru Dr Bennecke je vodi« draždanskega napadalnega oddelka ter je bul direktn oredstojnii pobei? e<?s .norilca S-henka Oe želni zhor ki se bo sestal 10 t m., bo vse-krfcor sklenil, da se dir. Bennocke izroči sodišču
Včeraj ie bilo v kremetoriju v Dresdenu Hentschevo truplo vpepelieno Na pokopališču se je zbrala trn tei priliki veM<s mnorioa ljudstva, med katero pa n; h"'o opazit- narodnih socialistov zato pa mnogo članov »Re-;.chsb,anneria« m omstašev žele/ne fronte Pogrebna svečanost ie po-fekla mmrno
Soo'a'no-demokratisVa frakcija TO^keSB deželnega zibona je vložila predlog za skli-
canje deželnega zbora na dan 10. januarja, da bi razpravljal o umoru narodnega socialista Hentscha Temu predlogu bo moraia vlada ugodita na podlagi ustavnih določb.
Berlin. 3. januarja, d Pruska k<misar-ska vlada nadaljuje svoje delo za odstranitev republikansko mislečih uradn kov iz uprave Pripravljena ie že nova odredba, katere namen naj bi bilo poenostaviler.je in pocenitev uprave in ki bo objavljena v teku januarja S to odredbo bo na novn urejena pristojnost posame n h uradov, pa tudi ustroj okrožij m občin Kakor trdijo socialno-demokratski listi.	v tem ne
skriva n česar drugega kakor n.-rnen. Aa bi se po odstavitvi socalno-demokratskih in republikanskih uradnikov 7 vš;ih most nadomestili tudi uradniki na mflnj važn-h upravnih mestih 2 nemško-nacionainim" pristaši.
»Deutsche AllBreme.ine Ze'Hm?4 se bavi z napovedanim razgovorom pruskega mi nistrskega predsednika Brauna z državn'm kancelarjem Schle.ieherjem. v katerem naj bi se obravnavalo noipe ureditve razmerja med Drusko in državno unravo tudi vprašanje zakonite izvolitve noves-a nru-skega ministrskega predsednika in ukinitve komisarske vlade T^st :e mrien'a. da 'e treba v primeru, če ne bo pršlo do nove volitve pruskeea ministrskega fta 00 -akonvtih določbah, računat" z razpustom pruskeea deželnega zbora ne slede na nadaljnjo nsndn državnega zbora
Za odnr^vo ci»7p«istva
Frankfurt, 3 januarja AA. Ladv Simon. žena ministra Johna S mona je ob javila v »Frankfurter Zeituner^ ^anek v katerem se too]o 7si7e»ma ?ia odp^aiT su-ten+stva ter opozarja na to da ie dn^es še vedno 5 miliionov linidi v	* m«.
v Abesiniii in na T)aitnem vrfiodu uklsnje-nih v suženjske ver ge.
>JUTRO« št. 3
Sreda, 4. I. 1933
Dr• Henrik Stesha:
občinskem gospodarstvu
Delokrog občin je. kak->r že sedaj, tudi po načrtu a,ikona o oboinah dokaj obsežen. Občutki posli, ki se nanašajo na pospeše-\atije prometnih razmer, javnega zdravja, soc*almh okolnost: pridobitnih m sploh gospodaivko-prodtlccijsftrh ra/:mer tn narodne* proe>vete v obč ni, p« nitkakor niso vsi taki. da b: jih oblina moraia v kar največ možnem obsegu dejanski tudi opravljati Velika vera na teh poslov je le pravica občne, ne pa njena dolžnost. Občina jih torej sme opravljan w» v ta namen upo-rabhati svoji materialna sredstva, vendar lahko tudi opusti vsako delovanje, ne da bi s tem že zakon kršil. V glavnem za-v si delavnost občin pri izvrševanju rijitao-vija skrbstvenega področja od finančnih ai-edntev, 6 kater m; razpoiagajo. Naj pridna zakon občini še tat<o lep delokrog, vse te k<»npetenene pravice ostanejo več ali manj na papirju, ako ni zadostnih gmotnih s-cJčtev k ar din« in a točka vse obč.nske s:uii jjprave je pač finančno vprašanje. Urez .adofjtn h finančnih virov, iz katerih more tudi občina črtati, ni prave samouprave. Zgol| hirajoče občine povsem di<s-kreditirajo idejo samouprave Čeitralist č-ro usmerjeni politiki raznih držav skuša.j-0 ravno vv-e važnejše davčne vire pridržati dr-žavn. samouprava pa naj bi bila navezana ca marij izdatne davčne vire m na neobvezne prispevki države, iz navedenih razlogov mora biti pog'a«je o občinskih financah najtemeljiteje sestavljeno in to tie le 6 stališča zakonske tehnike, nego v prvem redu z vidika finančne oblasti, ki pripada ob? II!.
Občina, ki m le pravna oseba pO javnem. ne<jo tudi po privatnem pravu, ma *vojo lastilo imovini.. Ta občinska '.novina
sestoji iz nepremičnin in premičnin ter je pu svorin namenu al finančna ali uprav-ii.i imovina al javno dobro finančna mo-v:na obč ne so one stvari, k' služijo predvsem v dosego chčinsk h dohodkov, kakor so n. pr naložena gotovina, vrednostni papirji, plocioncsua zemljišča, v najem dana poslonja obrtna m trgovska podjetja itd Upravna imovina služi občni nepo-f^-edno pr: vršenju lavnih občinskih nalog. Smkai spadajo uradna poslopja, poslopja r.-. rin obče uonstirh obč nskih zavodov, glavnica, ki jo občinska uprava uporablja z akritje s:ro-k.\. nastahh občini pri vršenj n'1'ii h javn h nalog <td Javno dobro občine pa so občinske stvari k' služijo obči u no rabi V-n kdo jih sme uporabljati Jn je obča uporaba omejena, ali le po občno«h up-orabe. k- ne sme izključevati uporabe po drugih osebah, ali po natančneje določenem n-ičinu uporabe. K javnemu dobru občin štejemo /lasti občinske ceste
Ob5-nr»ka imovina se mora skrbno čuvati. V7 ta namen predpisuje načrt da se morajo vse premične in nepremične stvari občine in druge niej pripadajoče pravice imo-vr.-kega značaja mventarizirati Ob^n^ki odbor :nora te inventarje vsako leto pre-olcdati. a vsak čian občin? (bolje volilni jpravičenec brez oznTa na članstvo) ima pravico voog eda v inventarje Stvarne prav ce f miši jene so tu pač le one stvarne prav ce. k' so v zvezi z zemljišči in torej predmet vknjižbe) se morajo vfcnjiižiti v zrinijišk'.h knligah Denar ki ne služi tekočem potrebam. se mora plodonosno ob pipularri varnosti naložiti, ne smejo pa se raba vi i« t' inozemski vrednostni papirji. V obč:nski blagajni se čuvajo denar /a tekoče potrebe in vrednostni papirji, listine (mišljene so tu pač le 'listine, ki se nanašajo na zgoraj navedene pravice) pa na
v-a i,oih mestu.
O-snovna imovina (r.eprem-čntne in osnovna Ravnica) se ne sme okrniti Odsvojnev (odtujitev) poedinih delov osnovne imovine j«, dopustna le proti polnemu povračilu v red no avi Izjeme od tega načela so dopustne le v obče koristne namene in za napredek občine, toda v takih slučajih kaKor tudi vedno, kadar se neprenvčnina oddvo-ji ie ffb-i pe povolintm mišljenju bana se odobritve nrmstrov financ in notranjih pos'ov Zboo raznih veri med državnrm in *»moupravn-imi financami je sicer mt«n-7.;vneiše sodelovanje državne in finance virnve potrebno nikakor na ni ootrebno da b- tudi minister notranjih poslov sodeloval Potrebna na i bi b'Vi hanova odobritev in če ta pritrdi, bi se mora'a izposlovati še pritrditev nmistra financ, ki bi pa smel
to kompetenco prenesti na direktorje finančnih direkcij.
Vobče se torej od osnovne imovine smejo uporabljata za pokritje običnskih izdatkov le dohodki, ne pa osnovna imovina Nama. Z banov.m odobren jem se pa smejo izplačati občinski dolgovi tudi iz osnovne imovine same proti povračilu iz letnih ob črnskih donodkov po v naprej določenem amortizacijskem načrtu. Ure tu za nekakšno posojilo pri obč ni sami. Včas-i bo pa občina posiljena, da si zavoljo izrednih potreb najame potsonlo. Velja to zlasti za takšne naprave, ki n so namenjene ie za kratko dobo, marveč su trejnega značaja. Neprimerno b.. bilo, da bi »e na primer stroški /a gradnjo občinskega doma, šolskih podiopuj, javnih vodovodov, novnh občinskih cest itd krili z lzrcdnm natezanjem davčne moči ze v- enem ain dveh letin, ko pa t;ike naprave korstijo tudi več generacijam. Tudi za zadolžen k ob« ne je treba take odobritve kakor za odsvojritev občinskih nepremičnin m se mora posojilo vrniti po v naprej dorečenem načrtu Da ne bo nejasnosti, naj se v zakouu o obcinan izrecno navede, da veljajo predpisi o zadolžitvi tudi za prevzem jamstev. Pogostokrat namreč mora občina trajne občinske interese pospeševati že zgolj s prevzemom kreditne garancije, dočim jt izvedba naprave same tn. pr cestne železnice, stanovanjskih hš, tujsko-prometaih naprav) prepuščena privatnikom.
SHčno kakor najeta posojila učinkujejo oni sklepi občiusKega oupora, 3 katerimi se občina zaveže preko proračunskega teta Obveza se 11 pr. ne g.hije v mejan občrn-skega proračuna nego na aga ooe-;>i*, obveznosti, iti jo bodo o-oreuienjevale v prihodnjem a.i morda telo v več prihodnjih pio-racutiskih letih Načrt zakona o obo-nan predp suje, da si mora občinski odbor iz-posiovati višjo odobritev kakor pri najetju posojil takrat, kadar bi dotičin sklep občinskega odbora obremenil občinske finance preko roka traijaiaj« mandata skle-pajočega občim-Kcga odoora. Morda bi bilo umestno, da bi se morali vsi odiotci občinskega odbora, s kater.m se izven sklepanja občinskega proračuna obremene občinske finance, razglasiti skozi 15 d tu z javno objavo na razglasm deski m da bi imela vsaka oseba, ki ji gre pravica pritožbe proti sklepom o proručjnu tudi pravico pritožbe zoper dotiooe odloke
Občini m zabranjena ustanovitev občinskih pridobitnih podjetij, vendar pa ta podjetja po vrsti n opiiegu ne smejo presegat, gospodarska moči občine vn zavirati občino pri vršenju javnopravnih nalog, laka podjetja s.uži-jo ali zgolj pridobivanju tuiauč-nih in drugih, občiiii«; administraciji in občinskim javnin zavodom potrebah stvar-nh sredstev ah pa poleg finančnega namena še ra^n.m javnim interesom V prvem slučaju se morajo voditi podjetja v po-n meri po trgovskih načelih ter se morajo a juh <io>iio'ukii uporabljati predvsem za kritje obratnih stroškov potem za zmerno obrestovan je iti amortizacijo vložene giavn.ee. Eventualni presežki se smejo uporabljati za občinske potrebe. Pri podjetiin. k,: služijo obenem javnim interesom, sme obč na tudi odstopiti od trgovskih načel ako tn interesi to nujno zahtevajo. Po načrtu zakona o občinah predv dena odobritev bi se smela omiliti. Zadošča naj, če ban odobri osnovanje in pravila občinskih pridobitnih podjetij.
Važen je predpis, da veljaj za vse ob-čnske zavode in naprave (torej tudi za občinska pridobitna podjetja) načelo enakopravnosti vseh občinskih stanovalcev in da smejo edino le siromašne osebe uživati sredstva.
Posebnn predpisi veljajo za občinske klavnice. vodovode, kanalizacije in odvažanje smefci in fekalij Občna sme namreč zaradi javnega reda in narodnega zdravja z banovo odobritvijo odrediti obvezno uporabljanje občinske klavnice za klanje za javno potrošnjo, obvezno spajanje z vodo vodom in s kanalizacijo in obvezno uporabo občinskih naprav za od v a zanje smeti m fekalij.
Pripominjam še. da načrt ne rabi povsem dosledno izrazov podjetje, pridobitno pod jetje. zavod m naprava, kar se bo moralo popraviti.
alf ia namenoma
Ribami
man i sin.
preEo
hk
Pariz, 3. januarja, r. Pariški list »Sans Pil« objavl-.ia doijto razpravo o položaju v Srednji tvropi. politiki Male antante .r. o italijanskih načrt h ter piše jod nas ovnm »Italija namenoma izziva konflikte« med drugim:
Dogodki s trogirskimi levi so morali tudi zadnjemu slepcu odpreti oči. Oni !e dokazujejo. da Italija namenoma išče incidentov in konfliktov da bi tako našla opravičijo za svoie ekspanzivne fežnie ki jih ne more z ničemer drugim zagovarjali ali upravičiti. Ve sme se namreč oozabiti da so Italijan? Isto. kar le storilo v Trogir« pat nerazsodnih mlndeničev. delali no navodilih in z odobrt-iiem naivišiih fašističnih oblast; v Italiji. Docela oo/abliaio. kako so uničevali zares zgodovinske napise XIII. stoletja v zadrsk? katedrali, ker so imeli samo eno napako: spominjali in opozarjali so na to, da je tu vedno živel sk>-
meia ne bi mopla its ki so sedaj pod Italijo
vanski narod, ki je pel slovanske pesmi in govoril slovanski jezik. Poškodovanje fa-moznih trogirskih levov, ki nimaio prav nikake umetniške ne zgodovinske vrednosti, ker iih je najti prav tako na /.gradbal' iz rimske dobe. kakor tudi na zgradbah iz iobe hrvatskih kraljev, le btio fašistični Italiji samo zaželjen povod, da započne svoio kampanjo proti Jug-t-Iaviji in da bi mogla uspešneje zastrupfnti mednarodne odnosaje in v tako skaljeni vodi pripomoči do uspeha revizjonistom. ki smatralo, da nlihov čas že prihaja. V Rimu oa naj nikar ne pohabijo, da ne more biti tiob-3r»a revizija mirovnih pogodb in državnih meja Italiji v korist, ker se Kljub vsemu nasilju ne da nikakor izbrisati, da le za sedanjimi meiami Italije nad milijon narodnih manjšin. ki se jim bo mogla ItaHia v primeru kake revizije hočeš nočeš odreči.
Znižanje uradniških plač v Ameriki
VVaShingtOn, 3. januarja č. Državni tajnik za finance Ogxieo Mills je novinarjem izjavil da bo znaša) primanjkljaj v držav nem gospodarstvu v poslovni dob1 1932'33 do 30 juniia 114fi miVonov -10'arjev ttoo ver je spričo tega izdal ukrep, da se za ohranitev ravnotežja pro-ačuna znižajo plače in penziie za 11 odstotkov kar bi dalo skupno 1380 mPiionov dolarjev pri hranka 20 znanih vodilnih g<-«sir>odar<kib strokovnjakov je predložilo o ose vel tu za u^evo nai takoj ooVrene ^-kriio za uredi _ vpraSam'a r> votnib domovih Pred raz ____i_v o o tako važnem vprašanju pa je nuj-
no potrebna zopetna uvedba zlatega standarda ter ukinitev prev soxih carin. Na ta način bo mogoče povečati izvoz ameriških poljskih pridelkov, obenem pa uvoz industrijskih proizvodov tuj h držav, ki bodo na tak način polagoma usposobljene, da povrnejo kredite, ki jim jih je dala Amerika.
Belgijsko kolonialno posojilo
Bruselj. 3 januarja s. Vlada namerava v kratkem razpisati že dolgo nameravano veliko kolonialno posojilo v znesku milijar de frankov Posojilo se bo izdalo v ino zemski valuti in z jamstvom belgijske dr žave ter se bo norab lo za povračflo krat koročnib zakladnic ter za financiranje v kolonijah nameravanih javnih del.
Zaupnica županu dr. Pucu
Klub občinskih svetovalcev JRKD v Ljubljani je na svoji seji dn-e 2. decembra 1932 soglasno sklenil:
K!ub občinskih svetovalcev JRKD izreka neomajano zaupanje gospodu županu dr. Dinku Pucu in z ogorčenjem odklanja agitacijo, katere namen Je zatemniti njegov ugled in velike zasluge, ki ima za podvig našega mesta.
Pri poimenskem glasovanju so pristali na resolucijo sledeči občinski svetovalci, člani kluba JRKD: ing. Bevc Lado, predsednik, kraj. o. za dvorski okraj; dr. Bohinjec Joža. ravnatelj OUZD, Cotar Anton, uradnik Pokojninskega zavoda: Dachs Ivan, posestnik in odbornik Gostilničarske zadruge; dr. Fettich Oton, predsednik Maloželezniške družbe; Freiih Ivan, predsednik društva hišnih po-sesfnikov; Hribar Rado, industrijalec: | dr. Klepec Josip, odvetnik in Dredsed-nik kraj. org. za poljanski okraj; Kosem Dragotin, oredsednik grafičanev: Likozar Anton, predsednik Gosp društva za šentjakobski okraj; Lombar Alojzij, predsed-nik kra.i. org. Ljubljana VIL; Lovša Josip, predsednik kraj org. za Trnovo: LudvPit Avgust, na-čeln;k glavnega kolodvora: dr. ! ukan Miroslav, veliki župan v p.; dr. Modie Ivan, odvetmk: Olup Josip. Dosestnik: inženier Pavlin Josin: dr. Ravnihar Vladimir, senator: Rebek Josip, pod-oredsednik TOI m predsednik obrtniškega društva: Rwpnšk Fr^nio, nod-predsednik NSZ; mag. ph Sušnik R5-hard, predsednik Mestne hranilnice; Šierk Pero, hotelir; dr. Šubic Milan, odvetnik; Tavčar Ivan, predsednik OUZD; Turk Josip, starosta Jugoslovanske gasilske zveze; Urhas Miroslav, industrijalec; Vrbinc Ivan, posestnik in načelnik gas. društva Barje; Zaje Franc, posestnik.
Konference in shodi JRDK v šmarskem srei.
V	četrtek se je vršila v Rogaški Slatini seja tamošnje.ga odbora JRKD, katere se so se udeležili skoro vsi zastopniki zdravilišča, narodni poslanec Siindler itd. Sejo je voddl predsednik g. dr Kolterer Po poročilu g naT poslanca o aktualnih političnih in gospodarskih zadevah se je določil zimski program dela Obširno se je razpravljalo o perečih cestno-gradbenih zadevah ter so bili storjeni sklepi za nadaljni postopek.
Popoldne se je vršil v Donački gori sestanek v šoli, ki pa se je razvil nepričakovano v velik shod občanov i.n občank. Poročal je narodni poslanec g. Spindler z'asti o davčnih zadevah, o vprašanju ograrne reforme, o kmetskj zaščiti itd. ter dajal tudi razna pojasnila na vprašanja zborovalcev Zborovanje je vodil g. žuian Cajzek.
Za nedeljo 15 t. m. namerava sklicati g narodni Doslanec veliko sresko konferenco v Šmarje v zadevah nove razdelitve občin, zadružne samonomočne organizacije. aarrarne reforme itd.
V	tednu od 8. do 14. t. m. bo imel narodni poblanec večje število shodov po srezu.
Gibanje državnih izdatkov in dohodkov
Beoerad. 3. ianuaria. p. Finančno ministrstvo objavlja pregled državnih izdatkov in dohodkov za mesec november 1932 in za nrvih osem mesecev proračunskega leta 1932.'33.
Meseca novembra 90 bili predvideni izdatki državne uprave na 631 260.055 Din. dejansko na ie bilo izdanih 569.769 663 Din. to je 90S6 odstotkov Doseženi prihranek znaša torej «1 490 392 Din Dogodki so bili npspca novembra naslednji: Na neposrednih davkih je b;lo predvidenih 1^9166.666 Din. stvarni donos je znašal 186.867 858 Din to ie 171.18 odstotkov: posebni davki: predvideno 25?"0 000 Din. stvarni donos 39 milijonov 502 907 Din. to je 156.44 odstotka: dolžni davki: nrodvideno 4.166.666 Din. stvarni donm 13.473.348 Din. to ie 323.36 odstotka: trošarine: predvideno 71.250.000 Din. stvarni donos 66.245^89 Din, to ie 92.97 odstotka carine: 91-fi66 6Pfi Din. stvarni donos 60.249 943 Din. to ie 65.72 odstotka: dohodki dr/ainpea monopola: predvideno 150.92ft.329 Din stvarni nrinos 139 042 2S7 Din. to ie 92.66 odstotka: razni dohodki: 13."93.415. stvarni donos 9.407-245. to je 69.20 odstotka Skupno z dohodki državnih nodietii po znašnli vsi dohodki meseca novembra 642.681 076 Din. to je 98.3S odstotka v proračunu predvidene vsote. Zaostali so torej samo za 6.57S978 Din. Z ozirotn na doseženi prihranek pri izdatkih, je to-rei bilanca za mesec november aktivna.
Skupno v prvih osmih mesecih tekočega orornPunit-eiTfl jptn ^ vnašali izdatki 3 mj-liiarde 9*1.301 140 Din to 'e 7S.81 o-MoO.-fl od predvidenih 5T50.080.443 Din: dohodki oa 3942 249 947 to ie 78 06 odstotka od predvidene vsote, tako da z.aofitniajo za predvideno vsoto za 1 107.030 495: prihranek nri izdatkih pa ie dosecrel v tem razdobtu 1.068.719 302 Din. tako da znaša deianski orimanikliai samo 39 111 192 Din Pole? tenra jp nri državnih blan-aini11 npivninSnnih računov za skupno v=«»o 207.207 326 Din. ki se bodo morali izplačati v prihodnjih mesecih-
JIsinTr^ova^ia / finatfčrs! s'nžbi
Beograd. 3. jan. p S kraljevim ukazom so napredovali na področju dravske finančne direkcije: za višjega računskega inšpektorja 5 skupine Teodor Tomšič: za računske kontrolorje 7. «Vunine Anton Pe^-totnik Viktor Kovač Karel Vavpotič. Hinko Horvat in Maks Presker Vadalje so napredovali pri katastrskih upravah za vijje katastrske inšpektorje 5 skuinine Anton Boje v Ljubljani Vladimir Vrteli v Mariboru Henrk Hrovatin v Radovlji ci. Rudolf Dedek v Celiu: zn katasfskesa ge^m°tra 7 skupine losip Riit v Krškem ;n M'lko Minat v S1f>venj«radctr za dav karja 8 ^kunine nri dnvčn' unrav' n« Vrh niki st« imenovma Fran \r"=nik iz Kamnika in Stanko Fabič iz Murske Sobote.
Denar naložite najbolj varno v pupilarno
varnih zavodih

Zato priporočamo Hranilnico dravske banovine. Mestno hranilnico ljubljansko in druge pupilarno varne zavode.
Za vloge teh zavodov jamčijo banovina, odnosno tozadevne občine z vsem svojim premoženjem.
Le vsled začasnega pomanjkanja denarnih sredstev, nudimo približno Din'2,000.000.— vlog teh denarnih zavodov, najboljšemu ponudniku za ceno pod nominalno vrednostjo. (Višina vloge po dogovoru.)
KOMANDITNA DRUŽBA M. JANKOLE, LJUBLJANA,
Šelenburgova ulica 6-1L. telefon 3052
Beda ruskesa kmeta
Ugotovitve angleškega tiska o Poziv velikega kneza
^ondon, 3. jan. AA. Veliki angleški konservativni listi »Times«. Daily Tele-g.raph« in »Mo min g Post« so objavili obširne člatrke o sovjetski petletki in razmerah v Rusiji sploh. Priznavajo sicer brez pridržka, da ie industrijsko prizadevanje sovjetske Rusiie občudovanja vredno, na drusri strani pa naelašajo. da grozi ruskemu kmetu silna nevarnost .ker sa ie vlada strahovito zanemarila. Ruski kmeti e in delavci stradajo, če pa imajo kaj hrane, ie neverjetno slaba. »Morning Post« priznava da je petfeSka imela v nekaterih stvareh uspeh, zato pa ie drugod, predvsem v kmetijstvu. mien uspeh absolutno neeativen. Razmere, v katerih žive ruski brneti e. so slabše, kakor si i»ih moremo misliti najslabše v kanitalisPčnem svetu. »Tmes« poudarja obenem, da je prisilo v srednji in severni Rusiji do mnogoštevilnih spopadov med obubožanimi kmeti in ori tni. ki se firn je posrečilo priti do boljše brane.
Pariz. 3. jan. AA. Veliki knez Ciril, se-dantii poglavar ruske carske rodbine, ie izdal poziv ruski rdeči vojski, v katerem pravi med drugim:
nazadovanju ruskega kmetijstva Cirila sovjetski vojski
Narodna zavest se v Rusiji čimdalje bo'1] utrjuje. To ie znamenje bližajoče se osvoboditve. Vojska :n mornarica, ki se scer še vedno imenujeta »rdeči«, sta globoko prežeti z narodnim čuvstvovanjem. Z3to predstavljata edino rusko silo. ki bi mogla rešiti Rusijo pred komunističnim navalom, razkrojem in zatiranjem
Ruski vojaki! Na vas se obračam. Vaša moč ie iamstvo za nedotakljivost in varnost ruske države. Vaša do'žnost ie krepit; moč voiske in mornarice, dvigati njunega duha, utrjati disciplino in vztrajno delati za njuno tehnično izboljšanje. Ko boste sporazumno z narodom napravili konec komunističnemu nasflstvu. bo napočila ura preroditve ruske države. Takrat bo vaša dolžnost braniti domovino pred razkrojem in ohrani enotnost države ter ^voKprtmi rarvoi narodov, ki žive v njej.
Moskva. 3 jan. s. Okrajno sodišče v Petrovki je obsodilo tri bivše funkcionarje zaradj sabotaže žitnih nabav na smrt, tri druee obtožence na 10 in ne-t na S .et ječe. ker so napačno poročali, da se je žito pokvarilo, in ker so v rajnih krajih pozivali k sabotaži dobave žita.
lendenčne nemške vesti
Beograd. 3. jan. M. Vest berlinskega lista »Borsen-Zeitung«, da bi se imeli 12. t. m sestati v Beogtadu zastopniki generalnih štabov držav Male antante, je neresnična in tendenciozna Prav tako je tudi brez vsake podlage trditev omenjenega lista, da bi bila med Češkoslovaško in Jugoslavijo sklenjena konvenci ja o prehodu jugosiovenskih odnosno češkoslovaških čet v primeru potrebe preko avstrijskega ozemljem
Postna hranilnica izplačuje vse vloge redno
Beograd, 3. jan. AA. Ker se zadnje izpremembe v navodilih o poslovanju Poštne hranilnice pri izplačevanju vlog, ki jih lastniki čekovnih računov pošiljajo po čekovnih nakaznicah, napačno tolmačijo v javnosti, izjavlja Poštna hranilnica, da te izpremembe niso v nobeni zvezi z izplačevanjem vlog pri Poštni hranilnici, temveč se le nanašajo na izplačevanje tistih vlog. ki so na razpolago na čekovnih ra-čunil n. pr. za izplačilo pokojnin, invalidnin, podpor itd Poštna hranilnica izplačuje vse vlo?e kakor doslej najkulunt-nejše.
Napad na fašističnega veljaka v Renčah pri Gorici
Gorica, 3 jan. ž. V Renčah je bil na Novega leta dan v prvih jutranjih urah Izvršen napad na tajnika tamkajšnje krajevne dopolavoristične organizacije Štefanija Dopolavoro v Renčah je priredil za Silve-strovo zabavo in Štefani, ki se je zjutraj vračal domov v družbi svojtlh treh sinov in služkinje, je vzel s seboj ves izkupiček prireditve v znesku 650 lir Blizu njegove-ga stanovanja jih je izmenad.il neznanec, kil se jO postavi) pred Štefanija, naperi proti njemu karabinko ter ga pozval, naj se ustavi. Štefani se je skušal umakniti, toda tedaj je napadalec že sproz.il puško StTel je zadel Štefanija v desno koleno Njegovi sinovi in služkinja so se med tem razbežali šele čez nekaj ur so ranjenca odpeljali na dom. O dogodku so obvestili tudi; karabinjenje. Vodstvo preiskave je prevzel sam goriški; kvestor Modeste Več oddelkov karabinjerjev in policijskih agentov iz Gorice je izvršilo v vasi celo vrsto hišmlh preiskav. Aretiranih je bilo več Hudi.
Podpora senata za brezposelne in visokošolce
Beograd, 3. januarja p. Predsednik senata dr. Arate Pavelič je naročil, naj se izplača iz sredstev senata 14 000 Din za podporo brezposelnih v banovinsk h mestih in 31.000 Din za podiporo visokošolcev v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Skoplju in Subotici.
Roparski umor osiješkega arhitekta
Osijek, 3. januarja n. V bližini železniške proge Osijek—Darda so naši truplo arhitekta Jos pa Oetwesa icz Osčjeka. Odšel je z doma na krajše potovanje in je vzel s seboj manjšo vsoto denarja. Menijo, da so ga po odhodu iž Darde napadli razbojniki. ubili m oropali.
Obnova dela v tvomicah svile
Novi Sad. 3 januarja n. Lam ob koncu marca so ustav li delo v tovarnah za svile v Novem Sadu. v Novi Kaniži in Pančevu Delo je takrat izgubilo 1600 delavcev in delavk Novosadska delavska zbornica je večkrat posredovala pri finančnem mani strstvu. k' se je zares zavzelo v č;m večj meri za tn'eip<*e breznoselmb de'avcev Se daj je obvestilo delavsko zbornico da bo do še te dni znova pričeli z delom v vseh treh tvomVah tako da bodo odpušče ni delavci zopet sprejeti v službo.
Grof Bethlen v finančnih težkečah
Budimpešta, 3. jan. M. V političnih krogih so razširjene govorice, da je ministrski predsednik Gombos ponudil bivšemu ministrskemu predsedniku grofu Rethlenu mesto poslanika v Berlinu Grof Bethlen je to užaljeno odklonil, tembolj, ker bi bil na ta način podrejen sedanjemu poslaniku v Berlinu Kolomanu Kanyaju ki bo po-stal zunanji minister. Prav tako je Bethlen odklonil tudi ponudeno mesto notranjega ministra, ker bi bil s tem podrejen svojemu bivšemu ministru generalu Gombošu. Zatrjuje se, da je Gombos storil to samo zaradi tega, da bi pomagal grofu Bethlenu iz njegovega težavnega finančnega položaja. Grof Bethlen se nahaja v velikih finančnih neprilikah.
Bivši nemški kancelar Cimo umrl
Berlin, 3. ian. AA. Bivši državni kance-lar Cuno je umrl, star 57 let. Bil je ravnatelj paroplovne družbe Hamburg-Amerika in je postal 1 1922. nemški kancelar. Njegova politika neizvajanja ver.sailleske mirovne pogodbe je imela za posledico zasedbo Porurja po francoskih ;n belgijskih četah. Kot kancelar je uvedel politiko pasivne rezistince in subvencioniranja porurskih industrijcev. kar je dovedlo do katastrofe marke. Ker se je njegova politika pasivne rezistence izjalovila, je moral avgusta 1. 1923. odstopiti kot kancelar. N*a njegovo mesto je prišel Stresemann. Cuno je nato zopet prevzel vodstvo družbe Hamburg-Amerika. Bil je v ozkih političnih zvezah s skrajno desnico, in je zlasti podpiral z denarjem Hitlerjevo gibanje.
Odpoklic vojake Zedinjenih držav iz Nikarague
v*a-->iungt2n, 3. januarja AA. Vlada Zedinjenih * držav ie odpoklicala ameriške čete iz N:karague.
Hudi viharji nad Anglijo
London, 3. januarja AA. Hudi viharji so včeraj divjali nad Rokavskim prelivom, južno Anglijo in Irsko. V Tipperraryju v južni Irski je bUa škoda prav posebno velika. Vihar je ruval drevesa, odkrival strehe. prevračal avtomobile in povzročil velike prometne nezgode. V severni Irski ie morje preplavilo bregove in poškodovalo železniške proge V:har je ponekod divjal z brzino 60 milj na uro.
Lepo vreme v Bosni
Banjaluka, 3. januarja n. že tn dni vlada po vsej bosanski krajini prav lepo vreme. Ljudje se izprehajajo po ulicah v spomladanskih oblekah.
Aretacija komunistov v Bukarešti
Bukarešta, 3 januarja AA. V vsej državi so aretira1' veliko število komunistov. Samo v prestolire: so v zadnjih dveh dneh prijeli 160 komunistov, okoli 100 pa na dežela.
Frpirn»nska narmvpri
Zagrebška vremenska napoved za dane«:
Pretežno oblačno megleno rmerno hladno.
— Situacija vferaisniega dn®-. IzobariFna
razdelitev se v poslpdniih Infh ni skoro nič spremenila Anticiklon leži nad v/odno no-lovico Evrope ter po vePirii bid» nad inžniin m centralnim delom kontinenta Vad Atlantskim oceanom ce 'p razkrila harnmptr<sVa ippretsiia p pf^froni nad Tslnnd^ko V radijih 24 urah 'p nrodrla *udi nad ranadne fplp Sredozemske?? moria PHtisk 'e v •mloSnem nara«p' za 01 do 3 mm bol' na «ovpru in v ral^din. mani v <iizn<»m ^ri-
moriu. Temperature ep v Primom ostale
np«T>rempnene v Gorskem Rntaru in TJ k; so oadlp za 1 do 5 dnurod oa so po vpc;ni -iRrq<s1p ra 1 do 3 stoninie
Dnnaiska vroroenska napoved sa =r*do: Vreme se še ne bo bistveno spremenilo
Maši kraji in ljudje
Božični prazniki med beograjskimi Slovenci
Beograd, ob Novem letu.
Božični prazniki, ki trajajo v prestolnici dobre tri tedne, so v svoji prvi, katoliški polovici prinesli beograjskim Slovencem marsikaj prijetnega in zanimivega. Gotovo ni najmanjšega pomena dejstvo, da se je beograjska javnost začela zanimati zanje in smo čitali prav te dni v »PoPtiki« nekaj zelo ljubeznivih besedi o življenju in delovanju naše naselbine v Beogradu, seveda predvsem o delovanju naših društev. Nekaj podobnega smo či-tali pred kratkim tudi v »Slovencu«, samo da to naše društveno življenje ni bilo prikazano v posebno pr'"jetni sliki in je bilo pod navidezno dobrohotno besedo skritega precej žolča pristranostk
»Cankarjevemu« Miklavževemu večeru, ki je bila, kakor je poročalo »Jutro«, gotovo kar najbolje u^nel-i prireditev, je »Slovencev« poročevalce .1. L. prisil cel kup neslanosti, ki nn> ni ga ponižale na n:vo nekakega kr>,: ••••	večera. Novo
prosvetno društvo " ' •-•ost«, ki je po treh tednih svojega "K •	nastopilo na Šte-
fanov večer 7 v*«-:o prav lepo uspelo predstavo Bevkovega "Kajna«, pa je označil kot nek-ike -ari-olnike in razdiralce slovenske sloge v Beogradu, dasi mu ie gotovo prav dobro znano, kaj je bilo povod ustanovitve tega novega slovenskega prosvetnega društva. Da ne bo napačnih mnenj o tem društvu, naj povemo, da je članstvo sedanjega društva »Edinosti« dejansko izšlo iz »Prosvetnega društva« v Krunski ulici, kateremu predseduje vojni kurat g Medved, in da se je zgodilo to zato, ker velika večina članstva z odbor-Trki vred ni bila zadovoljna z delovanjem. Za društveni občni zbor je bilo pričakovat'. da pr:de na njem do izraza to nezadovoljstvo. pa se je tik pred občnim zborom na umeten način vrinilo v društvo večje število novih članov, ki naj bi na občnem zboru preglasovali nezadovoljne-že. Sam predsednik je na občnem zboru poziva! tiste, ki so nezadovoljni z društvenim delovaniem. naj zapuste občni zbor m društvo in naj si ustanove svoje društvo. In to se je potem res tudi zgodilo. Seveda pa nekoliko drugače, kakor so mislili tisti, ki so iz starega društva celo pri policijski oblasti skušal; spletkariti preti ustanovitvi novega društva, češ. saj je to le peščica nez^dovoljnežev. samoljubnih užaljencev, ki hočejo delati zgago Policijska oblast pa se je na ustanovnem občnem zboru prepričala da je stvar drugačna Saj je bilo na ustanovnem občnem zboru okroli 60 oseb. ki so «e priglasile za članstvo Tako se ie torei ustanovilo novo društvo in si nadelo ime po nekdanji tržaški »Edinosti. Društveni p-cg-am pa obsega vsakovrstno kulturno delo. namenjeno zlasti s!užeč;m slojem naše slovenske beograjske naselbine In da se je novo društvo z vso vnemo lot-lo dela. izpričuje najbolje že omenjena uprizoritev »Kajna«, ki je na-polrrla dvorano češkoslovaškega doma do zidn.iega prostora. Da je »Prosvetnemu društvu« v Krunski ulici vsa ta stvar zelo neprijetna, ie pač umliivo. — odtod tudi potem oni za dirljivi dopis v »Slovencu«, ki pa je popolnoma zgrešM cilj. »Edinost'-, ki ji prav nič ni škodoval, pa naj le pridno dela. kakor ie pr:čela. Prosvetnega dela pač ni nkdar preveč! —
Na Silvestrov večer smo se prav prijetno razvedrili pri »Cankarju« v dvorani delavske zbornice in v »Petrogradu« pri našem emigrantskem društvu »Istra-Trst-Go-rica«. Poleg ljubkih deklamacijskih in odličnih glasbenih pr^gramnih točk smo se gromko nasmejali »Bucku v strahu« in še drugim takim zabavnim stvarem Sijajna je bila polnočna alegnrija, ki je sledila govoru »Cankarjevega« predsednika g. Miloša Štiblerja. voščenega vsem prisotnim in vsemu našemu troed:nemu narodu no-1 o leto srečnejše od starega. Ker »Triglav« in »Edinost« nista prirejala svojega Silvestro-vega večera, se je njuno članstvo v velikem številu udeležilo »Cankarjeve« prireditve. Pri društvu »Istri Trstu-Gorici«. ki so mu člani večinoma naši primorski^ emigranti. pa je po sporedu, v katerem je so-
Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz .losefova« grenčica
najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Jose-fove« vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in 'sneceriiskih trgovinah.
deloval znani naš primorski pevec Bratuž, izpregovoril opolnoči g. Bolonič, želeč, da bi novo leto pomenilo korak k čim prejšnjemu uresnčienju tiste velike želje, ki jo goje vsi društveniki in ž njimi ves naš narod, da bi našemu narodu onstran meje posijala svoboda. V delavski zbornici in v »Petrogradu« se je večer zaključil s plesom in prepevanjem naših lepih pesmi
Za soboto 7. t. m. na pravoslavni Božič pa napoveduje »Prosvetno društvo« iz Krunske ulice »Desetega brata« v režiji bivšega člana ljubljanskega gledališča gospoda Terčiča v dvorani češkoslovaškega doma.
Priprave za kongres lutkarjev
Jugoslo venski lutkarski savez je v tekoči sezoni začel krepko razvijati svoje vzgojno in prosvetno delo. Sedež saveza je v Ljubljani, kjer se nahaja tudi tajništvo (Joso Zidarič. Resljeva cesta 1). Kongres jugoslovenskih lutkarjev se bo vršil letos v februarju v Mariboru, zato je v svrho priprav sklican za praznik Treh kraljev sestanek poverjenikov lutkarskih odborov v Jugoslaviji, ki se bo vršil v prostorih ZKD v Kazini II. v Ljubljani ob 10. dopoldne. Vodstvo saveza prosi za zanesljivo udeležbo. Obenem javlja vodstvo vsem lutkarskim odrom, da so na razpolago naslednje igre »Gašnerček zmagovalec«, »Srebrni pajek«, »Vragi na gradu«, »Zlati cvet — čarobni svet«, »Marhiel« in »Čarobna skrinjica«. V kratkem pa bo iz-gotovljen tudi načrt za odre, da si bo lahko vsako društvo ustvarilo primerno po-zornico, sčasom pa bo izdan tudi priročnik. ki bo vseboval vsa potrebna navodila za udejstvovanje pri lutkarstvu.
V dravski banovini sami je že nad 30 lutkarskih odrov organizranih v savezu, včlanijo pa naj se tudi ostala društva, ki se bavijo z lutkarstvom in naj podprejo vodstvo s članarino, ki je nujno potrebna za finančno osnovo nadaljnjega dela. Tajništvo v Ljubljani da rade volje vsa potrebna pojasnila.
Velik vlom pri belem dnevu
Maribor, 3. januarja.
Popoldne okrog 15. je bil izvršen v Mariboru velik vlom. Ko je gostilničarka Min-ka Koštomajeva v Prečni ulici po kosilu zaklenila svoje stanovanje v prvem nadstropju in odšla v pritlične lokale, je neznan vlomilec s ponarejenimi ključi odprl stanovanje, prebrskal vse predale in iztaknil 9000 Dnn, ki jih je gostilničarka shranila v spalnici. Z bogatim plenom je izginil brez sledu.
Ko je stopila Koštomajeva okrog pol 16. v svoje stanovanje, je takoj opazila, kaj se je zgodilo. Nemudno je obvestila predstojništvo mestne policije. Kriminalni oddelek je poslal na lice mesta svoje agente in daktiloskopa. ki so se takoj lotili dela. Upati je, da bo drzni vlomilec kmalu v rokah pravice.
Samomor moža )>kraliice srebra«
Vefiki življenjski uspehi in tragična smrt črnogorskega rojaka dr. Radovana Nedelj-koviča-Deliča
Iz Pariza je dospela danes brzojavna vest, da je na nemškem pamiku »Albert
Ballin« izvršil samomor soprog ene od najbogatejših Američank, gospe Emerv Hol-mesove, znane pod imenom »kraljice srebra«. jugoslovenski rojak dr. Radovan Ne-deljkovič-Delič.
Zanimiva je življenjska pot tega moža, ki si je iz še neznanih vzrokov v najlepši moški dobi vzel življenje. Dr. Delič se je rodil 4 marca 1888. v neki črnogorski vasi, medicino je pa študiral v Parizu in končal svoje študije z odličnim uspehom. Med vejno je služboval kot zdravnik v francoski vojski in je bil zaradi svoje požrtvovalnosti in junaštva na frontah odlikovan z mnogimi visokimi odlikovanji. Postal je tudi vitez častne legije. Ze med vojno si je pridobd francosko državljanstvo, po vojn; pa se je nastanil v Parizu, kjer je deloval s slavnim profesorjem Hartmanom in dosegel med zdravniki odlično mesto. Ustvaril si je tudi dobro zdravniško prakso in je štel med svoje paciente tudi mnoge ameriške bogataše.
Zaradi svojih pacientov in ker so ga mikale tudi neke znanstvene in stanovske zadeve je dr Delič večkrat potoval v Ameriko. Ze prej v Parizu je spoznal gospo Emerv Holmesovo, ki je veljala za eno najbogatejših Američank. Holmesova je bila sama lastnica velikih rudnikov srebra
v Kaliforniji, take rudnike pa je posedoval tudi njen oče. Bila je splošno znana pod imenom »kraljica srebra«. Bogata dama je kljub svoji visoki starosti živela precej burno življenje in se je zlasti udajala raznovrstnemu razkošju med svojimi potovanji po Evropi. Ko je bil dr. Delič leta 1930 v Ne\vyorku. je prišla milijarderka. stara tedaj že blizu 60 let, k njemu in mu pokazala v nekem ameriškem listu vest o njuni zaroki. Dr. Delič je bil zelo presenečen. ekscentrična dama pa mu je odvrnila, da take vesti ni mogoče preklicati, pa naj je prišla v javnost na kakršenkoli način. Sporazumela sta se in čez par mesecev sta se poročila. Njuna idila je bila kratka Kakor se je prej »kraljica srebra« nepričakovano hitro razgrela za Evropo in posebej še za šarmantnega pariškega zdrav nika, tako hitro se je tudi ohladila in prišlo je do ločitve tega nenavadnega zakona. Ona je odpotovala v Kalifornijo, on pa ^e je vrnil v Pariz.
Podobnih, dokaj čudnih zvez med znanimi osebnostmi ameriškega denarnega sveta in zastopniki mnogih slojev evropskih velemest je bilo že mnogo in si niso mnogoštevilni prijatelji in znanci v Parizu nikdar mislili, da bo imel ta doživljaj za simpatičnega dr Deliča kake posledice. Na kako tragedijo niso mislili niti tedaj, ko se je dr. Delič vkrcal na par-nik za Newyork. V božični noči, ko so na razkošnem parniku priredili koncert, se je dr. Delič v svoji kabini obesil.
V obmejni Dolini je dovolj snega za smučarje
Mojstrana, 2. januarja.
Včeraj dopoldne se je v Ljubljani zbralo učiteljstvo, prijavljeno za udeležbo v smučarskem tečaju, ki ga prireja ekskurzijski od6ek JUU letos prvič, in to v Mojstrani. Odziv številično ni bil slab, zlasti so se prijavile tudi gospodične učiteljice. Vendar pa je s popoldanskim vlakom odpotoval na Gorenjsko le del prijavljencev, doc m so drugi počakali na sporočilo o tem, kakršne so vremenske in enežne razmere v obmejni Dolini. Zdaj lahko javljamo vsem zimskim športnikom, da je stanje tu zelo zadovoljivo. Od Jesenic dalje je vsa dolina v ivju, pokrajinske slike nudijo kar najslajšo pašo občudovalcu zimske prirode. Na trdi podlagi je suh pršič, da je smuka kar najugodnejša
Po sprejemu na kolodvoru, kjer je tečajnike ob 15. pozdravila učiteljica M'nca Ra-bičeva, smo ©e nastanili v hotelu »Triglav«. Tu nas je nagovoril radovljiški sreski šolski nadzornik Egidii Šifrer. za pozdrav se mu je zahvalil učitelj Jože Zupančič iz Litije. Učitelj Rus je tovariše takoj popoldne uvedel v tečaj. Pohiteli smo na izlet na Bo-riče. jutri pa poidemo pod Možakljo. Ker
DANES PREMIERA PREKRASNEGA FILMA LJUBEZNI IN SREČE DVEH MLADIH SRC! VELEFILM DIVNIH POSNETKOV IZ ŠVICE IN RIVIJERE. — VELEFILM SMEHA VELEKO-MICNIH PRIZOROV IN LEPIH ŠLAGERJEV.
V DVOJE JE LEPŠE
MAGDA SCHNEIDEE
KARL LUDWIG
DIEHK*
ERNST VEREBES
TER ZNAMENITI BERLINSKI KOMIK
RICHARD ROMANOVSKI
NAJNOVEJŠI UFA ZVOČNI TEDNIK
PREDSTAVE OB 4., 148 in %10
Elitni kino Matica
Telefon 2124	Telefon 2124
BOLEČINE V LEDJIH odpravite
SLOAN-OV LINIMENT obvlada bolečine, umiri naglo in vas stori udobne. Kadar vas napadejo bolečine, lahko namažite, brez vdrgavanja, malo SLOAN-OVE masti. Prodre v kožo in umiri boleče dele in mišice in odpravi
bolečine.
Uporabljajte SLOAN-ovo mast zoper bolečine v križu, revmatizem, ishias, bolečine distorzije in kontuzije in zoper vse vrste bolečin v mišičevju.
Dobiva se v vseh LEKARNAH in DROGERIJAH.
SLOANOV LINIMENT
odpravi bolečine.
Odobreno od min. soc. pol. in nar. zdravja S. br. 4497 od 15. marca 1932.
vlada po vsej Sloveniji zmotna sodba, da tudi na Gorenjskem ni snega, ponavljamo, da je v obmejni Dolini dovoli terena za smuko. V učiteljski smučarski tečaj v Mojstrani se lahko vsakdo prijavi ob vsakem času. Dobrodošli !
V Zagorje ali v Trbovlje v šolo?
Zagorje, 3. januarja.
Zagorska občina je doslej za svojo šoloobvezno deco. ki je bližnja trboveljski šoli na Vodah, prispevala gotov delež, da so prizadeti otroci mogli obiskovati bližnjo šolo na Vodah, kar je bilo v veliko olajšanje okroglo 70 šolarjem. Zadnji leti pa zagorska občina ni izpolnila prevzetih obveznosti in je banska uprava odločila. da morajo hoditi omenjeni šolarji v neprimerno oddaljenejšo šolo v Zagorju. .To je hudo za starše, ki bodo morali gledati, kako se jim mladina muči na dolgem in neugodnem potu. a ji stoji skoro pred nosom šola na Vodah.
Kako. da to ni bilo pravočasno odvr-njeno in zakaj niso bile izpolnjene prevzete obveznosti? Kolikor nam je znano, je nameraval občinski odbor porazdeliti obvezano vsoto na vse davkoplačevalce in je pri tem iz taktičnih razlogov črtal dosedanjo postavko kot specialno vsoto. Proti večji odmeri davkov, ki je sledila iz tega, se je pa pritožila TPD in dosegla črtanje gotovih vsot, s čimer je padla postavka za dosedanje prevšolanje v vodo. S primernimi predstavkami pri banski upravi bi se pa vendar dalo to vprašanje doslej že spraviti z dnevnega reda. tako da bi ostalo pri stari, na vse strani zado-voljujoči praksi. Namesto tega morajo prizadeti davkoplačevalci ob istih bremenih ko poprei gledati, kako se jim mladina uničuje. Zagorski občinski svet je vedno pokazal nravi zmisel za pereča socialna vprašanja. Gotovo bo tudi v tem primeru, saj je pot še vedno odprta, našel sredstva in način, da pomiri skrbne starSe.
Stanovska prizadevanja trgovskih akademikov
Ljubljana, 3. 'anuarja.
Klub trgovskih akademikov v Ljubljani deluje že nad 10 let v prid svojih članov in je na nedavnem občnem zboru polagal račun o svojih prizadevanjih v preteklem letu. Največ se je zadnji odbor trudil, da bi izposloval absolventom trgovskih akademij vstop na višjo trgovsko šolo v Zagrebu, in sicer brez diferencialnega izpita. V to svrho se je odbor kluba ponovno obrnil na ministra g. dr. Kramerja in g. Mohoričs ter na rektorat zagrebške univerze Kljub vsem vlo&am, prošnjam in resolucijam odboru KTA ni uspelo odpraviti krivice, ki se absolventom trgovskih akademij dogaja, kar pa seveda ni njegova krivda.
Zanimivi poročili sta podala predsednik Trinker in tajnik Šenk, sledilo je poročilo blagajnika g. Krevla. ki pove da je znašal letni promet kluba okoli 25.000 dinarjev. Lokal, katerega je imel klub v Grafični palači, je b'l iz materialnih vzrokov opuščen, naloga novega odbora pa je, da preskrbi čim prej nov lokal. Gospodar kluba Lapajne je podal točno sliko o številu predmetov, kakor tudi o vrednosti klubovega inventarja. Po soglasni razreš-nici so bili izvoljeni v novi odbor gg. Dol-ničar Jožko kot predsednik, odborniki: Gagel Herbert Lahajner. Irfc. Rapotec, Jug, Ogrinc, Klemenč;č, Gregorig. Tron-telj, Mihelak in Koorol, v nadzorstveni odbor pa Karba in Marcon. Mesečna članarina je 10 Din: vsi, ki so brez službe, so plačevanja 3'anar»ne oproščeni. Izredni občni zbor KTA se bo vršil čez dva meseca zaradi spremembe pravil. Novi predsednik Jožko Dolničar je zaključil dobro uspeli občni zbor z željo, da postane klub res prava in močna stanovska organizacija. katere član naj bi bil vsak absolvent
trgovske akademije in katera bo v stanu zastopati v polni meri interesa trgovskih akademikov posebno še glede na to. ker je današnja gospodarska kriza trgovske akademike občutno zadela m je med njimi že nad 50 brezposelnih. Sveta dolžnost veže vsakega absolventa, da se v teh časih zave, vstopi v klub ter ga s svojim delom podpre.
Nastop mladine na dobrodelni akademiji
Jutri se bo vršila v vseh prostorih So-kolskega doma na Taboru dobrodelna prireditev na korist ljubljanskih brezposelnih. Priredita jo Rdeči križ in mestno načel-stvo. Prireditev sestoji iz dveh delov, iz koncertnega in drugega, ki je namenjen prosti zabavi in plesu. Vsi sodelujoči so se postavili v službo dobre stvari, enako so darovane vse jestvine in pijača. Lani je nesla taka prireditev okrog 55.000 Din, letos pa bo vsaj dosegla to višino, ako ne prekoračila. Naša želja je, da bi bila udeležba čim večja in s tem tudi prispevek našim trenutno najpotrebnejšim izdaten.
Spored, ki je v vsakem pogledu umetniški, izvajajo mladi koncertanti. Trboveljske slavčki imajo tri nastope. V prvem zapojo štiri mladinske zbore a capella, in sicer Adamičevi »Koroškim fantom« in »Uspavanko« s krasnim sopranskim solom, dalje Mirkov »Medvedov ples« in Adamičevo »Jurjevanje«. Drugi njihov nastop je s spremljevanjem klavirja. Zapojo splošno znano in zelo priljubljeno Premrlovo pesmico »Rože za Marijo«, dalje »Pastirci vi«, ljubko božično pesmico in Adamičevo »Izpraševalnico«. Klavirsko spremljevanje oskrbi učitelj g. Pertot iz Litije. Tretji je sklepni nastop akademije. Tu zapoje zbor najprvo dve narodni: »Stoji mi lipa« in »Zbadljivka« ter Mokranjčeve narodne »Na ranilu«, zopet s sopranskim solom. »Slavsko« in »Pazar živine«. Trboveljski mladinski zbor vodi učitelj g. Šuligoj, ki ga je ustanovil ter ga s svojim neutrudnim in nesebičnim delom ter s svojo veliko sposobnostjo dovedel do današnje višine. Kakor vemo. gre zbor marca ali aprila v bratsko Češkoslovaško. Prepričani smo, da bo tam navdušil za našo pesem vse staro in mlsdo poslušalstvo
Drugi koncertant je mladinski orkester Glasbene Matice pod vodstvom prof. Jeraja. V sedanji sestavi je nastopil prvič na festivalskem koncertu Glasbene Matice lani 10. maja in žel pravo občudovanje s strani občinstva kakor s strani kritike. Kot uvodno točko v koncert zaigra tri jugoslo-venske napeve za godalni orkester v priredbi prof Jeraja. in sicer znano srbsko vojaško popevko »Tamo daleko«, ki je prirejena v obliki preludija. sledi medmurski napev »Zelena dobrava« in pa slovenska narodna iz blejske okolice »Ti si urce zamudila« v obliki meditacije. Drugi nastop orkestra je v sredi koncertnega programa, izvaja Mokranjčeve narodne pesmice »iz ohridske okolice«, prirejene za godalni orkester od prof. Jeraja in Janačkov III. stavek iz »Male suite« za godalni orkester. Mladinski orkester zveni sočno, polno in če ne bi imeli pred očmi mladih izvajalcev, ne bi mogli verjeti, da se da tudi ž njimi doseči tako blagoglasie in sočno izvajanje. Večino izvajanih komadov je priredil za orkester prof. Jeraj sam. Znan je kot izvrsten orkestralni dirigent, kar ni čuda, saj je leta in leta sam sodeloval v orkestrih pod najslavnejšimi voditelji. Jeraj je prvi. ki je v tako dovršeni obliki nani-sal razne jugoslovenske narodne melodije za godalni orkester ter s tem dokazal, kako izvrstno se dajo uporabiti ti motivi. Njihove priredbe v tej obliki so najpomembnejša obogatitev naše sicer skromne literature za godalne orkestre.
Mladih grl nastopi na akademiji o-krog 100, Matični orkester pa šteje z nekaterimi sodelovalci preko 40 članov. — Po sporedu, ki bo trajal dobro uro. se razvije v vseh prostorih Sokolskega doma na Taborj z*'»ava in ples
Milan Pugelj
Ljubljana. 3. januarja.
Danes bi Milan Pugeli praznoval petdesetletnico. če se ne bi uklonil volji usode in legel v prezgodnji grob na ljubljanskem
poliu.
Ko je lani v oktobru društvo »Krka« odkrilo spominsko ploščo na Pugljevi rojstni hiši v Kandiji pri Novem mestu, je v iavno-sti zoppt oživel spomin na tega nadarjenega in simpatičnega pisatelja Njegovo delo_ pa 5p vedno čaka svoiega pravega in pravičnega ocenjevalca in življenjepisra. ki bi nam v izčrpni študiji orisal Pugljev osebni in litem rni profil
Kakor izvemo, nripravlja dramsko gleda-lišče za obletnico Pmrlieve smrti akademijo, ki ie biln zasnovana že za oktober lanskega leto _ Te vrstice pa nai bodo skromna evrika na grob	naše Dolenjske ob ne-
soieni mu petdesetletnici.
Gabrščkova knfiga o
goriških Slovencih
V zadniih mesecih ie naša politično-zgo-dovinska kniiževnost oridobla tri nove me-moarske knii^e poleg na tem mestu že obravnavanega TTI zvezka Spominov Ivana Hribaria in S-iklietovih »Mojih sodobnikov*, so za Novo leto izšli »Goriški Slovenci« An-
PHEGLEB
dreja Gabrčška* Za sedaj smo dobili prvi del tega obsežnega spisa zajetno knjigo na 592 straneh. Končuje se z letom 1900. Pis^c namerava v teku letošnjega leta pripraviti drugi del. ki se bo zaključil z 1. 1915.. — z usodnim časom, ko je lepo goriško deželo poplavila svftovna voina in pregnala naš narod iz njegovih starodavnih selišč. Ta del bo vseboval tudi nekak inventarni popis vsega, kar ie imel pred 1. 1915. slovenski živeli na svojih tleh. v kolikor je bilo to pomembno in značilno za njegovo narodno življenje.
Ob delu. ki se ga ie oprijel zaslužni voditelj goriških Slovencev, moramo predvsem poudariti, da je bila redkokatera kniiga tako potrebna, kakor <»o Gabršfkovi »Goriški Slovenci«. Ta knjiga je izrazito narodno dejanje. narodno ne v onem lahkotnem smislu. ki mu ie vpitie in barantanje s cenenimi frazami ali zan!čevnnje tuira že na-rodniaška krepost, marveč narodno v naj-plemeniteišem pomenu besede. Plemenita v občečloveškem smislu ie pri vsakem narodu skrb za poglobitev njegove duhovne samobitnosti. tega. kar mu je narava dala noseb-nega. svoiskega. dalje raziskovanje niegove preteklosti in znanstvena obramba njegovega obstoja, njegovih pravic, njegove ne-
* Izšlo v samozaložbi feena 120 Din). Dobiva se tudi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani.
okrnienosti. Kdor tedaj s svojim delom kakorkoli pripomore narodu do večje jasnosti v tem ali onem izmed navedenih smotrov, mu je storil večje usluge kakor vsi poulični kričači in nacionalistični frazerii. To so sicer znane reci. vendar sp zdi. da narodi baš te reči zlahka po7ablinjo, zato imajo plitvi nacionalistični hujskači več občinstva, kakor pa globoki narodn' delavci, ki s svo-iim raziskavaniem preteklosti in zbiranjem dokumentov najbolj opravičujejo pred «ve-tom naš obstoi in naše pravice.
Gabrščkovi »Goriški Slovenri" so knjiga, ki se po svoji dokumentarični vrednosti uvršča med dragocene dokaze o slovenskem obstoju in o naših pravicah na onem delu slovenske 7eml'e. ki ga ie po svetova; vojni anektirala Ilaliia.
V čem ie prav za prtiv dragocenost te knjige? Gradivo o našem narodnem preporodu na Goriškem, o kulturni in politični organizarii našega živlia. o njegovih organizatorjih in narodnih bojevnikih, o borbah z italijaraškim življem, o naši narodni rasti in kulturnih uspehih, to gradivo ie razmetano po številnih Kstih in drugih težko dostopnih poblikacijah. Vprav neverjetno se zdi. vendar je resnica, da Slovenci nimamo nikjer na našem ozemlju kompletnih letnikov vseh l"'stov. ki so izhajali na Goriškem. vseh kniig tamošnjih založnikov in drugega pismenega materiala o našem 011-dotnem narodnem obstoju in življenju. Največja slovenska kniižnica »Študijska knjižnica« v Ljubi iani. je v tem pogledu žal nepopolna in je vprašanje, ali je sploh mogo-da» da bi ee bila izpopolnila. Popolna gori-
erano ima edinole državna knjižnica na Dunaju. Ugodne življenjske okoliščine 60 Andreju Gabrščku omogočile dolgoletno bivanje na Dunaiu in z marljivim eksceroira-njem tnm zbranega materiala je sestavil svojo politično zgodovino goriških Slovencev. ki je obenem knjiga njegovih osebnih spominov.
Takoj moramo pripomniti, da se pisec kot izkušen ča=nikar in publicist ni v nobenem primeru, ko je šlo za datume, dogodke in osebe javnega pomena, zanesel oamo na svoj spomin. Vse ie vestno overovil na osnovi pismenega gradiva, primerjania in krit;čnv ga razglabljanja. Bodoči zgodovinar, ki bo hotel ustvariti bolj sintetično, znanstveno zajeto in esejistično obdelano monografiio o posameznih razdobjih narodnega življenia goriških Slovencev (vzorno delo te vrste imamo v dr. PrijatePa študiji o Janku Kersniku in njegovi dob;). bo imel v Gabrščkovi knjigi mnogo gradiva in dober kažipot k virom.
To so nekatere načelna vrline te knjige, poleg čisto tehničnih, kakor ie n. pr. pregledna razvrstitev gradiva in ureditev celotne knjige, ki izdaja publicista po poklicu
Andrej Gabršfek ie posvetil svoje »Goriške Slovence« Ivanu Hribarju, s katerim ga je že L 1884. seznanil Vatroelav Holz in ki mu je omogočil nekai let pozneje preselitev v Gorico, po voini pa ga je izpodbu-jal k pisanju te zgodovine. Ker potemtakem gre za zgodovino, ne pa zgolj za osebne spo-
mine, kakor so n. pr Hribarjevi in Šuklje-tovi. začenia pisec tam. kjer se goriški Slovenci prvič vključujejo v politično - preoo-rodno gibanje V6ega naroda, namreč z letom ustanovitve Rleiwei?ovih »Novic« (1843). Prav umestno navaia imena prvih goriških naročnikov ->Novic« in se zaustavlja pri najuglednejšem rodoljubu taga razdobia na Goriškem. Valentinu Staniča. Obši rneje obravnava pisec dobo prve ustave (1848—1852) in beleži po listih vse važnejše podatke o defaniu in nehanju slovenskega življa na Goriškem: zlasti poudarja gibanje za zedinieno Slovenijo. Ze tu vznikaio iz pozabe mnoga imena, ki so v takratnih razmerah kaj pomenila med goriškimi Slovenci. Od strani do strani je pisana galerija večia (osebno kazalo ob koncu knjige obs°"a 12 strani).
Gradivo narašča od poglavja do poglavia. Posebno zanimivo ie danes citati, kako živo so se goriški rodolinbi zanimali že v desetih letih za državnopolitične odnosa'e Slovencev do Avstrije in s kakšno prepri-čevalnostjo so baš oni zagovarjal'" federalistično misel. Hkrati pa »e že tedaj noiavlia-io prve težke skrbi, kako se bodo Slovenci zavarovali pred ekspanzijo sosednih Ttali-ianov. tem bolj. ker je dunajska vlada v svo'i suvereni slepoti za resnične interese avstrijske (ne nemške) države sama italiia-nizfrala krajevna imena in umetno pospeševala italifanstvo v obmejni pokrajini 2e !• 1866. je je prof. Amato Amati v »Tstit>ito Lombardo di scienze p lettere« proglasil za naravne meje italijanstva Julijske Alpe. Zato so goriški rodoljubi z dr. Lavričem na
iaee vesti
+ Kralj boter 11. otroku. V Miločaju v Zičkem srezn je žena kmetovalca Radoša Sretoviča rodila 11 otroka, odnosno 9 sina Kralj je dovolil. da ga vpišejo za botra. na.ioniestovai pa ga je letaiski podpolkovnik Raduvjč .z Kraljeva. Krščenec je dobil za dariio zlato verižico in zlatnik, roditelj; pa 3000 Din za prvo pomoč Krst se je razvil v pravcato narodno slovesnost
+ Ocenjevanje sodnikov. Minister pravde je predpisal uredbo o izpreuiembah in dopom.tvab v uredbi o ocenjevanju sodni kov ritmih sodišč in šerijatskih sodnikov
♦	Občni zbor županske zveze v Ljubljani bo v soboto ob 10. dopoldne v dvorani >Zvezde« v Ljubljani. Za udeležbo na obč-nem zboru je dovolilo ministrstvo za promet polovično vozno ceno. .n sicer si morajo kupiti udeleženci na odhodni postaji telo vozno karto, na občnem zboru pa se jim bodo izdala potrdila o udeležbi, ki bodo veljala za povratno vožnjo.
♦	Zveza planinskih društev kraljevine Jugoslavije bo imela svoj redni kongres v petek 6. januarja ob 9 dopoldaie v Mariboru, hotel »Orel«. Na dnevnem redu je: pozdrav predsednika, izročitev polnomočij, poročilo o delu zveze in včlanjenih društev, obračun za 1932. proračun za 1933. voKtev nove zvezne uprave, referat o kongresu mednaroine turistične organizacije v Chamonixu (J. Pasarič), plaDtaarstvo in načrt zak ona o turizmu (dr. Josip Pretnar) predlog: ;n smem. ce za delo planinskih društev zveze itd
♦	Beograjčani pridejo na izlet v Slovenijo. Kakor smo že omenili, priredi »Putniks v Beogradu ob pravoslavnih božičnih praznikih velik izlet na Gorenjsko Po vesteh beograjskih listov se je v Beogradu doslej priglasilo za izlet nad 600 ljudi
+ Tujski promet na Jadranu. Po statistiki je preteklo leto posetilo Rab 8225 tujcev, med temi 3910 iz naše države, za njo pa največ iz Avstrije, češkoslovaške .n Nemčije rer nekoliko Angležev in Rumu-uov G'ede na valu-tarne odredbe je bil po-set Nemcev in Avstrijcev mnogo manjši kakor v lanskem letu.
♦	Disciplinsko sodišče pri Stolu sedmo-rice v Zagreb«.: tvori in v tekočem letu-predsednik dr Ernest čimič, namestnik dr Branislav Vinkovič in sodniki stola sed-morice Jovan Dimitrijevič. Nikola Protič St.iepan Bratanič in Zvonimi.r Maravič.
+ Za potne vizume v Avstrijo veljalo od 1. t. m naslednje pristojbine: za eno potovanje SO !->in. za eno potovanje skozi Avstrijo 17 iVn, za trajni vizum za dobo enega leta 160 Din in za izletni vizum, veljaven dni za štajersko iu Koroško 18 dinarjev
♦	Zaračunavanje bere pri davčnih uradih 'n pri C UZD. Ministrstvo za socialno
polit.iko je z rešenjem od IS junija 1931 br 2S729 glede na dejstvo, da tabela denarnega ekvivalenta za zaračunavanje bere iz i. 1923 ni bila več upravičena, izdalo novo tabelo, po kater; bi se imelii ravnati Okrožni uradi za zavarovanje delavcev i državni uradi Ker pa so vsi ti uradi še dr> zadnjega časa računal; po tabeli iz leta 1923. je narodnj poslanec g. Vekoslav Spindler na to opozoril g ministra za socialno politiko 'Ivana Pnclja s prošnjo, da izda potrebna navodila To se je tudi zgodilo ;n se bo zaračunavanje bere i pri OHZD i pri davčnih uradih vršilo sedaj pn novi tabeli
kino IDEAL
Nafvgžjz zvoesn film Iz Bivšega Zapada!
Napeti prizori! Na tisoče Indijancev sodeluje v tem gigantskem liimskem delu
V-J
H
Wk
V glavni vlogi najhrabrejši junak
Danes premiera! — Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer.
♦	Sprememba v prometu jedilnih vagonov. Od 1. januarja dalje pn. brzovlakih 1001 in 1002 na prog! med Zagrebom in Plaškim m več jedilnega voza, pač pa je tak vagon odslej priključen potniškima vlakoma 311 in 314 na progi od Zagreba do Gyekenyesa.
♦	Davčne prijave za prijavljanje vsakovrstne reklame se dobijo pri Aloma Com-pan.v, d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova cesta 2-1.
+ Uprava javne bolnice v Brežicah želi z izrazom hvaiežnost; za lepo uspelo bo-žičnico nabiralki prispevkov gospej Drnovškovo i-n vsem cenjenim darovalcem srečno novQ leto.
♦	Prva slovenska zdravnica v Zedinjenih državah. Na univerzi v Omahi v državi Nebraska je nedavno mlada Slovenka Angelina Dejakova z lepim uspehom končala medicinske študije ter prejela naslov Bac-helor ob Science. Specializirala se bo za ženske bolezni. Dejakova bo prva slovenska zdravnica v Zedinjenih državah
♦	Lep zgled požrtvovalnosti. Med premožnimi Srbi od nekdaj vlada lep običii. da ^saj del svoje zapuščine nampniio svr-lia.m narodne prosvete Nov tak zgled je podal Gjorgi;; Mitevič. v Kočanna. ki ie svo.io imovino v vrednosti 250.000 Din zapusti! v oskrbo kočanski meščanski šoli. da bo iahko vsako leto šel po en odlični k nadaljevat študije na katerokoli srednjo šolo. po en dijak pa na univer&o
Lepo, ln ziravo zobovje
ter trdna zoberna se dosežejo z
zobno pasto.
DP.OGEKIJA GKEGORIC, LJUBLJANA, Prešernova ulica	393
+ Tragična smrt je dohitela v četrtek 29 decembra ob 21.30 v Glinjah pni Bra sLovčah 23 letnega Vilka Blatnika, nared-nika-piiota pomorske hidroavijonske eska-dr.ile v Splitu, rojenega v Trbovljah. Pokojnik je prišel 1 decembra na šestt.edon-ski bolezenski dopust k svoji materi in očetu, upokojenemu pazniku TPD Bene-diktu Blatniku, ki se je pred pol let.om naselil na svojem ličnem novem domu v Glinjah, da tu v miru preživi svoia stara leta Pokojni je pred leti padel iz aviona. pri neki drugi nesreči pa se je hudo pretresel Od takrat ni bil več tisti, kakor je bil prej. Starši jn bratje so opazili, da z Vilkom nekaj ni v redu. mislili so pa, da l>o že bolje, kar se pa žal ni uresničilo D« se .ie njegovo pogreb vršil tako lepo. gre zahvala okrožnemu zdravniku g. dr červin-ki na Polzeli, župnemu uradu ln orožniški postali v Bra.sluvčah ter številnim sosedom, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti Bodi mu lahka domača zemlja!
«• Smrt stoletne žene. V Banjaluki je v nedeljo preminila najstarejša tamkajšnja žena ga Ana AlbrecMova, to', je 7. decembra lanskega leta proslavila svoj 100 rojstni dan Biia ie do zadnjih dni telesno in duševno zdrava
+ Oče in sin ljubavna tekmeca. Blizu sela Ravnice v okolici Banjaluke so na novega, leta dan našli mrtvega znanega bosanskega vstaša Koja Milutinoviča, ki je te dni dopolnil 80 leto. S kladivom mu je nekdo razbil lobanjo. Vest o njegovi smrti je vzbudila splošno obžalovanje, ker je pokojnik bil znan kot dober človek Z njim je živela v konkubinatu 50 letna Ilonaa Gnjatovičeva, razen tega še sin prve žene Kosta, star 45 let. V hiši je v prvih letih vladala sloga; ko pa je Milutinovič slučajno 'izvedel, da njegova llonka ljubimka s sinom, je sina kaznoval tako, da je ves svoj imetek prepisal na Ilonko Posledica je bila, da so starega Milutinoviča našli mrtvega v postelji Ugotovilo se je, da sta ga Kosta "..n llc.nka ubila Oba sta bila aretr'rana m izročena sodišču
♦ Orožnik na zatožni klopi. V Beogradu se je pred okrožnim sodiščem vršila obrav nava proti bivšemu orožniškemu kaplarju Josipu Florjancu iz Polzele v Savinjski dolini, ker je v Brestoviku v službi ubil občinskega delovodjo Florjane je bil obsojen na tr: leta težke ječe.
+ Kraljica metuljčkov. Silvester nam je letos med drugim prinesel še eno novost: kraljice metuljčkov Najlepši cvet obletava največ metuljčkov, ta cvet je gotovo njihova kraljica To so mislili tudi prireditelji silvestrovanj. Milena Zor-.Težek, Tyrševa I.a-IV nam je postregla z lepim: metuljčki, narejenimi iz platna in prav slikovitimi Naša društva so mnogo raje posegla po njih nego po italijanskih na-
1 TRGOVSKE KNJIGE, TISKOVINE,
VLOŽNE MAPE
in vse pisarniške ter strojepisne potrebščine priporoča	15476
IV. BONAČ, LJUBLJANA
geljnih, * katerimi so imeli prireditelji navadno izgubo, ker se j.ih je mnogo pokvarilo. In kar je največ vredno — denar je ostal doma in ni šel v tujino. Vsem društvom najtopleje priporočamo, da posnemajo te metuljčkove plese posebno na svojih predpustnih prireditvah.
♦	Nova knjiga o Iliriji. Od danes naprej bo v vseh knjigarnah na prodaj nova knjiga >Statistique llirvennes;, zbrani feljtoni Carlesa Nodierja, ki jih je bil objavil v >Telegraphui:. Redigiral in opombe napisal je prof. Fr. Dobrovoljc, uvod pa je napisal poštni direktor dr. Janko T a v z e s. Cena trdo broširani knjigi je 50 Din.
♦	Kino doma? To lahkoi znajdeš sam!
čitaj roman »Satan in 'Iškarjot«! Zahtevaj ponudbo pri Cirilovi tiskarni v Mariboru.
♦	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
* »Franz Josef« grenčica nad vse ugodno vplivajoče odvajalno sredstvo.
Iz Ltabifane
u_ 5. j2nuanja 1933 bo v Sokolskem domu na Taboru dobrodelna akademija in prosiava 15 letnice ue.dinjenja. Zato naj se vsakdo te patriotične, narodne in do-brode.ne prireditve zanesljivo udeleži. Pre-skrbite si vstopnice že v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Prireditev bo pesetnike zadovoljila tudi glede dobrot in cen kar najbolje. Dobila se bodo n pr. vina najfinejše vrste po 10 do 12 Dm liter. Klobase po 5 Din, hrenovke pa po 5 Din in to hrenovke v guljaževj omaki, enako guljaž, vrček pive itd. Po istotako nizkih cenah se bodo dobile tudi slaščice, pecivo in kava.
u— Premiera zgodovinskega velefilma »DouaumOnt« bo v okvirju ZKD v četitek v Elitnem kinu Matici. Ta film nam z živo realnostjo predočuje gigantsko borbo dveh narodov v svetovni vojni. Pokaže nam peklenski ogenj pred Verdomom, kjer so padle hekatombe Nemcev in Francozov. Film »Douaumont« je izdelan zvočno in nam peklensko borbo akustično in foto-grafično podaja z vso naravnostjo. Pri snimanju so sodelovali borci iz svetovne vojme, med njimi tudi poročnik Radtke. k: je s svojo četo sicer osvojil fort Douau-mont. a so ga Francozi zopet vrgli iz trdnjave. Delo ki ie eden nafvečjih vojnih f lmov. priporočamo vsakomur v ogled.
Hribolazci, smučarji,
in vsi, ki imate občutljivo kožo, uporabljajte
MELITIS KREMO
katera Vam obvaruje kožo od hrapavosti, razpokanja in ki odstrani še tako stare lišaje. — Škatla Din 10.—.
Parfumerija URAN, Mestni trg štev. 11
u— Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu vzbuja splošno pozornost, kakor kaže obisk Razstava je odpTta še do Treh kraljev vcak dam od 10. do 16. ure. V paviljonu je toplo zakurjeno. Tudi igra ves dan radio. Opozarjamo vse ljubitelje umetnosti na to svojevrstno razstavo »slovenske pokrajine in človeka«.
u_ Za pomožna akcijo za brezposelne
so zbrali uradniki in zdravniki OUZD od svojih prejemkov za januar znesek 6129 60 Din Od tega zneska je bilo nakazano mestnemu načelstvu v Ljubljani 4800 25 Din, v Mariboru 900.85 Din, v Celju 428.50 Din ter občini Vič 500 Din Zveza blagaj niškib zdravnikov je za pomožno akcijo darovala v imenu svojih članov znesek 1000 Din.
		
m	KINO LJUBLJANSKI DVOii	n
B	Telefon 2730.	9
K*	Danes zadnjikrat ob 4., pol 8. in	B
	9. zvečer.	
	ŠTIRJE VRAGI	
	velefilm iz cirkuškega življenja.	
	Jeanette Gaynor.	s
	Najnižje cene 2, 4 in 6 Din.	§§
		
?el:i strnili svoj nrotrram v f»e-*lo: *tu visoko povzdisniii Slovan^tva zaptavot.
Predaleč bi <*e bi hotel na tem m^stu navesti samo najzanimivejše podatke iz naslednjih na£r]?v:i. kakor «o »Pualizem«. *Pe-fpini zbor foriški v nrvfm desetletni«. >Do-(jpfletie 1871 — 1SP0?. 'Poba velikih rvoli-' Hrp-h Ho^iV"'-' '1RS0 _ 1890V -sPoba dr Anion GreTorFč — Andrej Gabršček«' ♦ ,.r 7;>i.;llM^no tvtt!iv<» >U?ortni prehod v XX	(' i m b!;žip «mo koncu stoletia
t'in boli rn<=p crradivo. Značilno ie. da vsakih rlpset let naklona kak nrookret. T? .nrvot-nih skromnMi ^nčetkov. iz nrvpcrn zbir^nia
jn t:pin'n ro'lo1'"bov ki imaio sko-n; pd*nn v»7. v Blpi\vei>ovili Wov'enh<r. pe v osemdefiP-
Vh IpMVi nzmrt^ne žp oo'no narodno živlie-nie-	za"a'tia dob'vati svoie rasojvft-
jp in politična društva, nnslooajo novi so-?r>odnrvki in kulturni nrnhlemi. trajno nevzdržno slogaštvo «e rnzbiie in oričeniaio nol:t;čno - «trnnknr^l>p bo^be. ki so do-v dpi-"tdp«clih lpt;h ž p rlokai vehem^nt-iip ol>!;,-p \nrodno nrpbnieno liurlstvo se vprl-ro iačie bori 7n končne forme svoipfra °o-r:ntnp;'n. kulturnega in gospodarskega živ-lieijn.
("'p dane« nrnv ob Gabrščkovi kniisi mo-lr;nio te borbe, vidimo, da so ie mnogo mergiie potratilo za mnnivažne. rasih vnmv pmlpnko.^.!pp stvari in dn so ori^o 5trnnknr-in osebnih razrnfnna^""!' o«?il? v ozadiu f]i'oi.-o no"iepit->npi?i rvroblpm' *Vimne nn-rodnp usode Toda v človeškem živlieniu ;e vpdno in povsod tpko da so mni^ne -0?:i vidnejše o«l vpčii>i in u^odneiših Te borbe pn «o vppd-irlc b;le nom°mbne tudi za ona velik" vr>rašan:a• =amo preko niib se ie razgibal tudi mali ^ovpk. samo s temi bor-bnmi ie b;1o vsp limlstvo n-otegnipno v rvo-Mil-:o in tako angažirano tudi 7a Anlošno narodno borbo pro.ti dunajski politiki in itali-
janski ekspanziii.
Andrej Gabršeek ie prišel v Gorico Ma 1889 in je prevzel 'Sočo*. To je datum, ko nisec vstopa v polit'čno zgodovino goriških Slovencev kot memoarist. Seveda tudi poslej obilno rabi materiial iz listov, vendar ie umliivo in naravno, da vsak memoarist. ki priooveduje o dogodkih, katfrim ie bil sam priča, daje zgodovin' boli ali mani osebno barvo ;n vnaša v Dričevanie neko subjektivnost Ne prisvajam si eodbe. koliko oeebne-"a barvila ie vnesel nolitično zgodovino de-vetdesetih let And^ei Gabr^ček. Ko bo strokovna kritika predala njegovo celotno de-
lo. bo nasproti piscu in še boli nasproti dogodkom tolikani odmaVn'pna. da lahko izrekla tudi o tem obifktivno laodbo.
Nedvomno bo An^rei" Gabrščku os.talo v politični zgodovini Gor;ške traino mesto in njegov spis '»Goriški Slovenci« bo še dolgo vsem Goričanom knjiga wi<Mn>nov in utehe, bodrilo in iznodbuda v tenkih časih. so udarili dobro in zavedno ljudstvo te dežele in voditel'e razkronili na vse strani- Ce bi bilo dane^ v Ttaliji kai mož. ki bi imeli pogum biti obiektivni in si ustvariti samostoi-no sodbo, bi GahrSčkov spis tudi pri teh ovrgel napačno mišljenje o nacionalnem zna-?a;n Goriške
Naši narodni krogi na so dobili « kniigo »Go-iSk? Slovenci' materiial. ki ga I>o Ir»ba nredetati tudi v mednarodn« nnmene. ?p se bo kdai 7onpt sprožilo vprašani?, čigava ie GoriSVa Želeti bi bilo. da bi čim prej dohili no-tobpo delo tudi o Tatri s Trstom in o Koroški R^ez nrp"lpdnpTa matrriinla ni mogoča "epešna pnblicioti^a obramba naših manišin ki in ostanejo eno na:veSjih «!o-vpnekih vprašani.
Piscu -»Goriških Slovppcpv« Žpl;mo. da bi svoip delo dovršil in še dolgo užival niego-ve sadove.	—o.
Bergsonovo delo »L'evoIution creatricec je
pravkar izšlo v srbsko-hrvaškem previ>Iu dr. Filipa Medica pri založbi Ko«mos v Beogradu. Tam bo v aprilu obiavljen prevod Freudove »Einfiihrung in die Psychoanal;se<
Spomenica ob desetletnici Jadranske Straže Glavni odbor Jadranske Straže ie izdal ob desetletnici te organizacije velik, levo opremljen zbornik na 128 straneh. Zbornik z naslovom ^^oornen^n prihodom deseteo-dišniice udmženia Jadranske Straže« ie uredil Niko Bartulovič. Leno ilustrirana pu-blikaciia vsebuie ve? propagandnih in idpo-loškib člankov o moriu ter poročila o delovanju celotne organiVaciie t°r posameznih oblastnih odborov članka ^fehoslovaki in Jarlran f\. Vpcf>lv^ in »Polinki in Jadran« (X. W. Kneblo\vfiVi"i kažeta, da ie ir'eia Jadranske Straže prodrla tudi na slovanski sever.
Penoifiova »Atlantida* v slnvMieloni prr-vodu. Založba 5>Pr'iaiteli< v Liubliani ie nravk^r izdala k^t prvo kn'"'"o svoie rbirke »Evalit« znameniti roman Pierra_ Benoita »Attfntida« v prevodu Tvana Tommca. Pier-re Benoit ie nedavno postal član Francoske akadenmiie in ie naimlaiši med ^nesmrt-niki<r. Sodi med naiholi čitane sodobne francoske pisatelie ?n prav roman -»Atlantida«, ki ie preveden že v vse avftovne Wike. ie mnopo nripomogel k njegovemu slove«u. V fantastični "»Atlantidi« ie duhoviti piapc pokazal ves Sar svoip bnino stvar ia'oče fanta-ziie in vso linbp7»vvofd svolp^a mikavnp«a opinovedovanja Tzdaia ie okusna (no nač-f»t M'tP Svi^TaV nrevod gladpV V isti 7b?rki izideio letos Hamsnnova t>ViVtorii"«. Lud-wirrov spis »Sinovom v svarilo«. ("Vmradov ♦Taifun«. Fnrre.rpov »Opli«. T>pOpharda Franka >Karpl in Ana« in Uptona Sinclairja spisa >Tesar mi pravijo«.
V mesta In naselja mala — čuješ Slamlč — vsepovsod kot po „ra<Iitt" gre hvala tvojih kuhinjskih dobrot.
u— Klub koroških Slovencev v Ljubljani opozarja svoje člane in prijatelje, ki imajo lastno pristno in popolno slovensko koroško narodno nošo (ziljsko, roško ali podjunsko) na prireditev Jadranske straže v Ljubljani »Večer slovanskih narodnih noš«, ki se bo vršila dne 14. januarja 1IH3 v veliki dvorani hotela Uniona v Ljubljani. Vse, ki se te prireditve nameravajo udele žiti. prosi, da mu sporoče do 8. t. in. svoj naslov, število udeležencev in v kakšni narodni noši se prireditve udeleže-
u_ Pogreb. Kakor smo že poročali, se
je pred dnevi na železniški postaji Vižmar-je-št. VI d ponesrečil 33 letni mizarski pomočnik Henrik Podobnik iz Idrije. Pred poldrugim letom je prišel v Ljubljano in si vse doslej pošteno služil svoj kruh. Pred poldrugim me-secem pa je izgubil službo Jutri ob 13.30 se bo vršil njegov pogreb iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu. Pokoj njegovi duši!
u_ SresKo tajništvo JP.KD za mesto
Ljubljano poziva vse strankine člane, da se polnoštev;lno ude>eže dobrodelne akademije jutn; ob 2Q na Taboru.
u_ Trnovska krajevna organizacija
JRKD opozarja članstvo na svojo božič-nieo. ki 30 priredi jutri ob 18. v šoli otroškega vrtca. Cerkvena ulica 21. Obdarova-ii'ih bo okrog 50 siromašnih trnovskih družin. Vabimo članstvo, da se te dobrodelne prireditve polnoštevilmo udeleži.
besede samo
si je treba zapomniti, če hočete kupiti dobre smučarske čevlje, ki morajo biti ne-premočljivi, mehkega zgornjega usnja, čvrstih podplatov, prave oblike in tako prostorni, da se prsti na nogah lahko gibljejo. Tri besede samo . .
BRATA NAGLIC, URI
Zaloga za Ljubljano pri A. Goreč d. z o. z., Ljubljana, Tyrševa cesta.
u_ O škodljivcih sadnega drevja in vrtnih ter sobnih rastlin bo v okrilju podružnice SVD danes ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predaval višji vinarski nadzornik Fran Gombač. Vstop vsakomur svoboden.
u— Za gospodinjske pomočnice bo 6. in
8. t. m ob IG. uri v Delavski zbornici predavanje o hihital telesa in hisieni stanovanja. Predavala bo gospa dr. šimčeva. Vse služkinje, ki se za to zanimajo vab' odbor Zveze gospodinjskih pomočnic.
u— Podporna zadruga drž. policijskih nameščencev in upokojencev dravsko banovine v Ljubljani priredi 7. t. m. od 20.30 do 3. v prostorih hotela Union običajno letno prireditev pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Marušiča v 4rid fonda pomožne akcije za brezposeln in fonda za podpore vdov in sirot članov zadruge. — Z ozirom na dobrodelni namen te prireditve se vljudno vabi cenj. občinstvo k udeležbi Zabava bo prvovrstna, kakor tudi postrežba, za katero bo preskrbei restavrater g. Rist po ceni kakor v restav. raciji. Svira želez godbemo društvo Sloga-jazzband Obleka promenadna. Srečolov s krasnimi dobitki.
u_ Narodni motivi bodo vezeni na velikem prekrasnem srcetu, ki ga pripravlj 1 za dar »kraljici src« ki bo voljena na IX. obrtniškem plesu v soboto 7. t. m. zvečer v veliki dvorani Kazine naša ugledna domača tvrdka M Leitgeb. Tudi renomirani tvrdki A Agnola in »Dekor« sta poskrbeli, da s svojimi krasnimi dartli presenečita dve nadaljnji osrečenki. To bo prva prireditev, k' odklanja vse tuje izdelke in tuj kič. sai spretne roke že danes hite z delom, da bode srčki, in kranjski šopki pravočasno gotovi, dočim naše dame prav pridno tuhtajo, kako čim bolj preskrbeti za telesni blagor. Pokažimo ljubezen do domačih izdelkov — naš narodni ponos naj nas popelje na obrtniški ples!
u— Zaključni večer plesnih vaj Sokola I. — Tabor bo v soboto 7. t. m. ob 20
v Sokolskem domu K posetu so iskreno vabljeni vsi cenjeni obiskovalci le obiskovalke plesne šole. Dobrodošli so pa tudi vsi prijatelji Sokolstva, katerim bo pri pogrnjenih mi~ah preskrbljeno za najprijet-nejše razvedrilo. V veliki dvorani, ki bo vsa na razpolago plesu, pa bodo našli plesalci in plesalke dovolj prostora, da se poljubno zavrte ob zvokih priznanega jazza Hawai. Policijska ura podaljšana.
u_ Preporodova redna plesna vaja bo
v soboto 7. t. m. v Trgovskem domu. G Jenko bo nadaljeval z učenjem letošnjih novitet Začetek točno ob pol 20., na kar opozarjamo zlasti začetnike.
u_ Brezposeln-, elektroinženjerji se vabijo, da se danes zvečer ob 9. zvečer udeleže sestanka pri >Kmetu« v šiški (poleg mitnice).
u_ Vlom v izložbeno okno. V izložbeno
okno Narodne založbe na Kongresnem trgu je vlomil ponoči neznan tat in pokradel 7 zlatih nalivnih peres znamke »Water-manns in dve garnituri kombiniranih pe-resmikov s svinčnikom. Tat je oškodoval založbo za okroglih 5000 Din.
u_ Drzen nočni napad. Te dnu okoli
20.15 se je vračal mizar Andrej Novak iz Jarš domov po Pokopališki ulica v Mostah Nenadoma pa mu je priletel izza nekega kozolca v glavo kamen, da seje Novak opotekel. Takoj nato je priskočil neznanec k Novaku in mu zadal še z nožpm tri rane na čelo in v mos. Po tem napadu je napadalec pobegnil v temo. Napadenec je še v teku večera obvestil o napadu stražo, vendar storilca, o katerem ni znano, zakaj se je odločil za napad, doslej še niso mogli izslediti.
u_ Damske zimske plašče v vseh kvalitetah od 240 Din naorej ima na zalogi F I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
P'-—-^
Štefanija Klodič-Sabladoski roj. Kresnik
Rihard Klodič-Sabladoski POROČENA
Ljubljana ^ ^ 1703
3. jan. 1933 Ljubljana
Iz Maribora
a_ Finančnj direktor dr. Valjavec v
Mariboru. Gospod finančni di-rektor bo v
četrtek 5. t. m v prostorih davčne uprave v Mariboru sprejema, stranke od 10 do 12. ure v davčnih in drugih službenih zadevali
a— Odhod profesorjev dr. Kovačifa in Prijatelja. PoročaLi smo že, da sta hi.a ugledna tukajšnja profesorja <*g Makso Kovačič in Karel Prijatelj, zaslužio pedagoga ter odlična sokolska in javn« delavca imenovana za inšpektorja v prosvetnem ministrstvu Oba gospoda odideta te dni v Beograd. Sofcolske župa to sokoisko društvo Maribor matica priredita obema požrtvovalnima članoma jutr zvečer odhod-mco v veliki spodnja dvorani pri »Orlu*. Sokoli in prijatelji sokolstva (iaj pr-dejo polno številno.
Ce Vas boli glava ali zobie. če imate m greuo ali neuralgi.o ubLžuje bolečine
czJ-^ofiderci
Orifi. fiiola z 20 tabl. Din 20— 1 tableta Dm 1 50 Dobiva se v rseh lekarnah
Odobreno od Min. soc. politik« tu narodnega tdrana S. Br 1742« od i oktobra 1932.
A
a— Delo na občinskim proračunu. Dre-vi ob 18. bo imel ožji odbor za proučevanje predloga mestnega občinskega proračuna za leto 1933 svejo sejo. Kakor smo zvedel:, je odbor na svojih dosedanjih sejah črtal že marsikatere predvidene postavke in nadaljuje svoje delo v znamenju skrajne štednje.
a— Važna seja na magistratu. Jutri ob 17. se bodo sestali v mag stratni posvetovalnici zastopniki mariborskega Narodnega gledališča, ljudske univerze, ku-ratorija študijske knjižnice in zastopniki mariborske mestne občine. Razpravljali bodo o oddaji prostorov v kazinskem poslopju. Upati je, da to to vprašanje zado-volj.vo in končnoveljavno rešeno.
a— Pododbor Županske zveze za srez Maribor -'esni breg, bo imel svoj sestanek v nedeljo S. t. m. ob 10. dopoldne v pisarni okrajmega glavarstva za Maribor desni breg m ne že v soboto 7. t m., kakor .ie W'o pomotoma i avli en o županstvom s prvo okrožnico od 22. decembra.
a— Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 5. t m. ob 19. bo predava! prof. g. Franjo Škof o temi: Grozote moderne vojne.
a— Polovinfa vožnja na vseh jugosloven-skih državnih železnicah je dovoljena ob priliki velikega smučarskega teka 50 km ra Pohorju Vozne olajšave veljajo od 18 do 28. februarja. Ob tej priliki bo na Pohorju prvi mariborski smučarski klub razv.! svoj prapor.
a— K pomožni akciji za siromašne sloje
so prispevali po 1000 Din: tovarna dr. Oetfkerjevega pecilnega praška, po 500 Din Mariborska Mvarna in tvornica kovin, »Union« d. z o. z., I. GdttHch, dr. A. Juvau in podružnica Jujroslov. udružene banke, po 300 Din Schenker & Co., po 20(1 Din E. Birtič in J. Aisdišek. po 150 Din Prva mariborska delavska pekarna, po 130 Din J. Kogej, po 120 Din M. Lorbckova in P. Herioko. po 100 Din dr. F. Cukala, tur. V. Savost, zavod Srca Jezusovega, A. Ster-gar, A. Cafuta, dr. J. Meško, P. Pribožič, »Vzajemnost« železu, uslužbencev, I. Mer-daus. dr. F. Stamol. F. Lubanisek, V. Abt, I. Sluga, I. Hocbmuiiler, M. Himnv-er, dr. J. Sekula, J. Ošlak. Š. Koter. B. Pogačnik, B. Sernec, J. Weis, F. Wrabel, J. Nekrep, M. Grrus, M. Sieber, dr. J. Leskovar, dr. S. Fornazarič, dr. J. Borko, dr. B. Kristan, dr. L. Boštiančič. dr. V. Rapotec. H. Sabo-ty, A. Vertnik. F. Janisch, F. Jan'sch in W. Janisch. V blagu so darovali: li. Wo-gerer 100 kg masti. J. Zadravec 10 vreč pšenične moke, Martinz & Strauss 50 parov nogavic. Strašil & Felber seženj bukovih drv, podružn;ca J. Meiral 17.5 kg koio-r.iialnega blaga, F. Korman 147 parov nogavic, snežnih čevljev, copat in 10 otroških čep:c ter dr. M. Ploi 100 kg jaboMc in oblačila. Vodstvo pomožne akcije se vsem dobrotnikom iskreno zahvaljuje.
a_ XIII. akademski ples. Kakor vsako
leto priredi tudi letos a. t. m. v "Unionu agilno društvo jugoslov. akademikov v Mariboru svoj tradicionalni ples. Prireditev je brez dvoma najelitnejša izmed vseh v plesni sezoni iln pomeni rendez-vous vse elitne mariborske nubl.ike. Prireditelji s'? bodo tudi letos potrudili, opravičiti reno-me, ki ga uživa njihova prireditev že skozi vrsto let Godba, ki jo je ansražira'0 društvo, je najboljši plesni jazz, kar jih igra na plesnem parketu v 'ujubl^ani Ime Rmi-nv-jazz garantira za prvovrstno plesno mu-ziko. ki ji ne bo moglo oporekati niti najbolj razvajeno uho. Pa tudi sicer bo organizacija, ki jo vodi društveni odbor s pri-iazno pomoč-'o dam častneea kcm:teja. zadovoljila vsakogar, ki se bo prireditve udeležil Kdor nomotoma ne bi prejel vabila, naj se blagovoli obrniti na upravo avtomatičnega bifeja, kjer naj se blagovoli vpisati v reklamacijsko knjigo, obenem pa lahko dvigne istotam vabilo. — Odbor.
Vrem^sko DororJlo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo:
1.	čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatura, 4. relat^na vlaga v %. 5. smer in brzina vetra, 6 oblačnost 1-10, 7. vrsta padavin 8 padavine v mm Tem-perarura: nrve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
3. januarja Ljubljana 7, 775.0, 0.6, 91, NNEl. 10, —, —; Ljubljana 13, 774.8, 3.6, 88, mirno, megla, _, Maribor 7, 775.4, —5. 90. mirno, 10, _, —; Zagreb 7, j75.4, 0.0, 90. SE1. megla, 0.2, megla; Beograd 7. 774.9. 0.0. 90. SW1, megla. —, Sarajevo 7. 776.1, _1, 90, mirno, 10, _, _; Skonlje 7, 776.9. -2. 90, mirno, megla, —, —; Split 7. 773.6. 9.0. 90, NE4. 8,	K ran bor 7. 771.6, 7.0, 90,
NE2. 3,__: Rab 7, 775.0. 8.0, 90, mirno,
meela 1.0, dež.
Temperatura: Liubljana 3.8. —0.3; Maribor —2.2. —5; Zagreb 2. 0.0; BeogTad
2,	_1; Sarajevo —, —2; Skonlje —1, —3; Split 14, 8; Kumbor — 6; Rab —, 7.
Sonce vzhaja ob 7.39, zahaia ofo 16.29. Lana vzhaja ob 11.28, zahaja ob 0.3.
a— Sokol Maribor II. na Pcbrežju vabi društveno upravo in članstvo ua obveza, članski sestanek, ki se bo vršil danes ob ID v dvorani brata Renčlja. Po sestanku redna odborova seja. Na dnevnem redu je tudi akademija. Posebnih vabil se ne bo izdalo.
a— Nezgoda avtobusa v Št. Ilju. Ko ie
odpeljal predvčerajšnjim ob 13. s svojega postajališča v Št. Ujm proti Mariboru mariborski mestni avtobus in se pomikal že s precejšnjo naglico, je šofer nenadoma opazil, da se je snelo desno prednje kolo. Nezgoda se je zgodila pred Baumanovo restavracijo. Kolo je nekaj časa teklo še po cesti, nato pa se je zakotalilo v jarek. Šofer ni izgubil prisotnosti duha in je vozilo še pravočasno zavrl. Ker se je avtobus ■seveda nagnil in drsel še nekaj metrov v naglem položaju" po poledeneli cesti, so pot-rrki, ki jih je bil avtobus po4n, popadali brez nesreče po tleh. pokvarila pa se je tudi os, ki jo je šofer pozneje le s težavo popravil in z veliko zamudo nadaljeval vožnjo oroti Mariboru.
a— Nesreče Predvčerajšnjim in voeraj dopoldne je bilo v bolnico pripeljan.h več ponesrečencev. V Studencih se je pn sekanju drv močno vsekal v levo roko neki kotlarski pomočri k. v Trčovi je pa spodrt,-nil na poledenelih *leh 12 letr>. viničarjev sin Josip Vidmar i i m zlomil desnico v zapestju Pri sankanju si .ie zlomil desno nogo nad kolenom llletn posestnikov sin Ludvik Lešk iz Hotr.je vasi. V Ruši h si je pa oh rezal na steklenih drobcih desnico v zapestju neki delavec.
a— Nekoliko policijske statistike. Lansko leto je izvršilo samomor 14 oseb in sicer 11 moSkrlh in 3 ženske. Zanimivo je, da gre v večini primerov za bedo in pomanjkanje, dočim ;e igrala nesrečna ljubezen prav majhno vlogo. V primerih nesreč pa je beležila policijska kreni ka naslednje podatke: od vlaka povožena je bila 1 oseba, umorjena 1. zaradi karambola ie izgubila življenje 1, utepile so se 3 osebe, od kapi zadeti sta pa umrli 2 osebi.
a— Prijet m!ad tihotapec. V ponedeljek popoldne je neki finančni stražnik prijel v Št Ilju nekega 12-letnega šolarja, ki je nosil v ročni torbici 3 kg saharina. Pr; zaslišanju ie deček izpovedal, da mu ;e z-ročil torbico neki moški z na'ogom, da mu jo odnese k nekemu sosedu. Po ugotovitvi idenititete je bil deček iz-puščen. saharin zaplenjen, doč'm ie bila proti tihotapcem, ki so se poslužiii mladega šolarja, uvedena preiskava.
a— Trije vlomi. Te dni ie neznan storilec vlomil v viničarijo gostilničarja Rogine s Tržaške ceste v Čretu pri Slivnici in mu odnese! 10 litrov žganja, .3 odeje, nekaj posteMni-ne, lovsko miško s 30 naboji in uro budilko. Predvčerajšnjim je bilo vlomljeno v stanovanje delavca Antona Podgorška na Tržaški cesti in mu je vlomilec odmesel več oblek in vrečo krompirja. — V noči na pretekli torek ie vlomil neznan svedrovec v žiion:šče pri Sv. Lovrencu na Pohorju in odnese! 4000 Dm gotovine. Očividno se je v mariborski o-kolici zopet organizirala večia družba vlomilcev in se spravila nad osamljene domove in ostala poslopja, kjer se je nadejati plena.
Colfo
e— šolska proslava sv. Save. bo v petek
27. t. m., običajna svetosavska zabava n? v sobo+o 4. februarja
e_ H'šne posestnike ponovno onozar-
mestno načelstvo. da morajo dati vsako jutro temelrito očistiti in posuti zamrzle in nolzke hodnike pred hišami. Nekateri s? namreč silob ne brigajo za ta nrednis. To se utegne zelo maščevat?, ker .je hišn.i pcsestn:k odgovoren za vse posledice.
e_ Iz bolnice. V včerajšnjo notico o številu bolnikov v celjski bolnici v letu 1931 se ie vrnila pomota Lani so bili v oskrbi 704 bolniki in ne 296 več nego v 1. 1931 število bolnikov je lani znatno naraslo.
e_ Ne ^ami-dite roka za obnovo srečk
drž razredne loterije. Nove srečke si "nabavite takoj v podružnici »Jutra,< v Celju.
e_ Mestni kino, Danes ob 20.30 krasni
alnski zvočni film »Pesem, ki ubija...!« V slavnih vlogah H. Sneelmars. Olga Brink in Celian Harrv Hardt. Najnovejši zvočni žurnal.
e_ Kdo je lastnik? Na Silvestrovo je
bilo v veži hiše št. 6, v Vodnikovi ulici naj-dero moško kolo s številko 509.465. Ko. Io je orno pleskano ta ima rdeča ročaja. Lastnik na; se zglasi pri predstoiništvu mostne policije.
Iz Kp?.«ia
r_ Tukajšnja Ciril Metodova podružnica ie nabrala namesto novoletnih voščil 1100 Dn za CM D. Vsem darovalcem iskrena hvala!
Z Jesesii«
s— Sokolsko društvo na Jesenicah fkli-ruje danes ob 8 zvečer članski sestanek, k- se bo vršil v Sokolskem domu — Zaradi bližniega občnega zbora ie članski sestanek važen in obvezen za vse člane dru-š: va. — Nikdo naj ne izostane.
St? T^kov^li
t— Iz rudniške službe- Obratovodstvo na revirju »Terezija« je prevzel g. inž. Vr-h'č dosedaj obratovodja na »Nezi«. obrate vodstvo reviria »Veža« pa je prevzel začasno o. inž. Lipužič.
t_ Čebelama podružnica ima svoj redni občni zbor dne 6 januarja ob 9. na deški osnovni šoli v Trbovljah.
t_ Silvestrovanje se je vršilo po vseh domovih fotovo pa je bil najbolje obiskan Sokolski dom V pričakovanju novega leta se ie občinstvo zabavalo ob zelo posrečenih komičnih nastopih ki so jih izvijali člani sokolske drame. Staro leto ie zaključila živa slika »Sokol v novem ]ptuw Na nnvo sestavljeni sokolski orke *ter je švigal prav marljivo Poseben Silvestrov večer so priredi gasilci pri Spancu in boievniki pri Volkerju.
t_ Avtobusi po novem letu ne vozijo več k vJ.iku proti Z;danemu mostu ob 5 41) iz Trbovel j in ob 6. iz Vod. Vozili b^vdo samo še k prvemu vlsku proti Ljubljani ob 5.15 iz trga in ob 5 25 iz Vod.
Iz K^tc
nj— Osebja ve«t Te dn' zapuščata Ko-niii-e io MxHi'Vfl Petrič Mfliks in ?m'd Loi-ce. Oba gospod« er f svojem ko^Vtmm nastopom in z delovanjem v nacionalnih or-
ganizacijah pridobila iskrene simpatije med našim narodo zavedli m življem (J sodnik Smid je bri tudi predsednik strelske družine Želimo obema gospodoma na novih mestih mnogo sreče in zadovoljstva.
nj— Glavna skupščina sokolskega društva Konjice bo v joboto 7. t. m ob 20. v Narodnem domu. Pozivamo članstvo k točni xi polnošteviin udeležbi — Silvestrovo so obhajali Konjicami, in sicer sokolsko društvo v Narodnem domu gasilno društvo v gostilni Filipič Na obeh prireditvah se je poznala kriza
nj— Pletarski tečaj prireja sresfci kmetijski odbor v Zrečah s podporo kr ban-ske uprave Tečaj bo trajal 2 meseca, poučujeta pa gg strokovni učitelj Uršič in Geochellii Otvoril ga je 2 t m. predsednik sreskega kmetijskega odbora g. Kržn;č Alojzij
nj— Umrl je za boži? ugledni narodnjak g. Napotnik Franc brat pokojnega lavan-tinskega škofa. Na zadnji njegovi poti ga je spremila številna množica iz vseh slojev prebivalstva Tako v časopisiu. kakor tudi v nagrobnem govoru smo pogrešali, da fe ni poudarjata navdušenje pokojnika za enotno Jugoslavijo ti pa v zvezi s tem odliko vanje uglednega moža v redom sv. Sa-
ve 5. stopnje. Je toTej na mestu, da omenimo to ob tej priliki. Priljubljenega in po-vM>d spoštovanega moža bomo ohranili v najlepšem spominu.
Svarilna obsodba. Nek' knjigovodja iz Loške gore pri Zrečah je bil 20 de cembra ob.-o.jen pred senatom okrožnega sodišča v Celu zakadi klevetanja Nj. Vel našega kralja m zaradi delikta po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi na 3 mesece strogega zapora in 120 Din globe, pogojno za 2 letu. Proti nogojii obsodbi' in prenizki odmeri kazni je vložil priziv državni tožilec, pritožil pa se je tudi obsojcrec
Iz Licstomera
]j_ čajanka. Plesna šola. ki jo vodi gospod Simončič, priredi dne 5. t. m. v gostilni »Triglav« svojo čajanko ob sodelovanju pomnoženega salonskega orkestra in br^i vstopnine Prired;telji vabimo plca željne in druge na obilen poset.
lj_ Kolo jugoslovenskih sesfer se prisrčno zahvaljuje vsem darovalcem, ki so s svojimi prispevki v gotovini ali blagu pripomogli, da je kolo moglo obdariti nad 200 revnih otmk ter s tem vsaj olajšati veliko bedo mnogih družin.
OSO

Navodila za odmero Izredsse doklade
Za enotno in pravilno izvajanje zakona o naknadnih in izrednih kreditih k državnemu proračunu za leto 1932—33 glede izredne doklade na nenosredne davke je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal potrebna navodila vsem davčnim uradom.
Po določilih člena 8. omenjenega zakona se bo izredna dokiada odmerila po progresivni tabeli na skupno vsoto dolžnega neposrednega davka z izjemo splošnega in skupnega davka na poslovni promet. Da se bo laže in praktičneje poslovalo, se bo dokiada odmerila posebej na davke, ki se sumarno knjižijo, in posebej na uslužben-ski in na rentn' davek po členu 71.
Za osnovo odmere izredne doklade na davke, ki se sumarno knjižijo, se vzfime skupno zadolženje po davčni glavni knjigi v vsak,i posamezni občini z odbitkom odmerjenega splošnega ali skupnega davka na poslovni promet. Pri davku na rente bo po členu 711 služil kot osnova davek na posamezne vloge, odnosno račune, davek pa se bo odmeril v seznamu sumarno. Pri uslužbenskem davku se bo pobiral ta davek samo od tistih delodajalcev, ki plačujejo v gotovini, in to na osnovi davka za odnosni mesec
Odmera izredne doklade in obremenitev v davčni glavn knjigi se marata izvršiti najkasneje do koT-a septembra vsakega leta
Člen 9. izpreminja člen 37., II., prvi odstavek zakona o neposrednih davkih tako da se briše 3 odst., to so 3 Din, in se reče: za zgradbe, ki so posta'e podvržene davku do 31. decembra leta 1931., 6 odst., to je
6	Din, ln za zgradbe ki so postale davku podvržene po tem roku. 12 odst., to je 12 dim-arjev. Ker je ta zakon stopil v veKavo 26 decembra 1 1932 "se bodo ta določila glede na obdavčenje novih stavb izvajala ob priliki odmere zgradame od 1. januarja 1. 1933. dalje.
Navodila pravijo dalje, da 6e črta po določilih člena iO predzadnji odstavek člena 40. zakona o neposrednih davkih. Po tej ;<zpremembi s" bo od 1 januarja 1 1933. dalje od pisav al divvek tudi za zgradbe, ki so deležne davčnih olajšav, v prmerih, ki jiih navaja člen 40 zakona o neposrednih davkih. Za vlaganje prijav za odmero davka pri teh zgradbah veljajo ista določila kakor za druge stavbe.
ffijas^tf*
—	Zvišanje con špiritu Ker icna včerajšnja naša zadevna notica tiskovne pomote, objavljamo ve>st še enkrat: Finančni minister je v soglasju z ministrskim svetom določil .cene vsem vrstam špirita, n sicer: defrdriranemu špir tu za mešanje z bencinom, f ranic o šp;ritna tovarna odnoso postaja za deh*dTiw.nje: 1 kg 5 77 Di: špiritu >« smodnik, franko ObiLčevo: 1 kg 11.60 dinarjev; šn-ritu 7m doma franko kupčeva postaja: 1 liter 10 20 Din; špiritu za kurjenje. franko kupčeva postaja: 1 liter 8 20 dinarjev; špiritu za kislino, franko kupčeva posta ia: 1 l:ter 8.20 Din; špiritu za industrijske npmene. franko kupčeva postaj«:
I	liter 8 20 Din: šoir.tu za ojačerje vina za izvoz, franko kupčeva postaja: 1 liter 6.35 dinarjev Z istim sklepom je odrejeno, da se mora mešanje špirita in prodajanje mešanice z bencinom pri proda ia.lcih na debelo in roPnerijah benc:na začeti 15. t m. Od 15. februarja ne bo vof dovoljeno uporabljali v državi (istega bencina.
= Deveta amortizacija Vojne škode. Finančni min;ster dr MMorad Ojorgievič je izdal načrt za 9 amortiizacMo Voine škode. Vsega skupaj je bilo izdano do konca l. 1932. obveznic za okrog 4914 milijonov dinarjev Za izobčilo kupona 9 pa prideta v ooštev še obveznice za normalnih 44°^ m;lMonov dimariev V proračunu za 193?./ 33. je b;l do'očen za afnortizneita 36 milijonov dinarjev Ker je bil že amortiziran znesek za 20 milijonov, osti ne z>n fmort'zacij-0 še 16 milijonov Din. Ta znesek pp ie finančni mmister povišal na 20 militanov /trebaie obveznic za amorfzn-ciio .no 16 t m.. TiVradno po potrebi še 18. odnosno 20. t m 2rebanip obveznic za dobitke pa bo 16 februarja in naknadno 1R. od-iosno ?! februarja. V novem Proračunu TA 1933 /34. ie osta1-^ kvota n^zpr^meniena na 36 milijonih dinarjev. Zma;š«< a »v» se ie v«oti. potrebna za obredi od 113 75 na 111.^ rpi^iona dinarjev Dob;tki se bodo pove?a'i od 3.5 na
7	miliiiona dmariev njjh število ostane na
188 reit-tver-ienieno
—	Odobritev 7 odst bolniškega prispevka. Urad ohveš^fl rlelodd ialoe. da je mini-<;fro«-vo 7« ooci^^o polit:iko in zdravje odobrita rkbn ra\mntel;«tvn SUZOr o 7 odst Mt^ptti rvt-i«n»-vil-" Objavljen-'
.-vdtegliatii ve'jaio od 1. t. m dalje.
r= potuaq-"Ti« trn-ar-sk; potniki, k' nI so l*kl?nJir»o v	ra«n)win. so
ram.*«! k n1ft«*evanln	na ^ohoflek
podjetH. obratov ln poklicev, čilen 42
II	siTcuiPina t-oAlm t. zakola 0 ner^sre''. r'h davkih Ne-zavispo M	»lob^^a p1aču^e•io ta drvek pred Tn*ot,-koim poVVa v letnem 'Tmo^i 1000 T>'n rei ip po o-vpn-ienpffl-a rpi^^a o nenvv c>r<»A-i5>| rlavVifc 1. Tiave1* se p^a^a pre^ tsk-četkom izvrševanja poklica v prvi polovi-
ci leta v celotnem letnem iznosu po 1000 Din. če se poklic p.*ične izvrševati v dragi polovici leta, pa v i znesu 500 Din (čien 148. pravita k a za izvrševanje zakona o neposrednih davkih).'če se potujoči agent ali trgovski potnik ne more izkaza-ti s potrdilom o (piačanem davku, mora poleg rednega davka plačati kot kazen še enkratni iznes rednega davka. Potujočim a-ger.itora in trgovskim potnikom služi kot dokaz o plačanem davku davčni list (pore-eska karta), katerega dobi pri davčni upravi za nabavno ceno( čl. 157. omenjenega zakona). Potujoči agent', trgovski potniki, ki pridejo iz tujine zaradi nakupa, prodaje in sklepanja trgovskih poslov v ob6e v državi, plačajo ta davek na obmejni carinarnici ob dohodu v našo drža-co, kakor je to določeno v čl. 148., točka II. 5. pravilnika za izivrševtrvje zakona o neposrednih davkih. Vsi potuječi agenti in trgovski -potniki, ki niso izključno v službenem razmerju, se pozivajo, da izpol nijo svoje davčne dolžnosti in plačajo ta davek takoj, da se izognejo kazenskim posledicam, določenem v členu 139. omenjenega zakona o neposrednih d&vtfili.
—	valute v raznih državah. Po stabilizaciji nemške marka leta 1924. so uspo-stavile skoro vse države sveta stabilnost .svojega denarja. V zadnj;h dveh let.''h pa se je pričela ta stabilnost mnego-kje rušiti. Pri neizpremenjeni vrednosti so v Srednji Evropi ostali le češkoslovaška krona, nemška marka in poljski zlet, v ostali Evropi pa denar držav upnic in Italije. Izven Evrope se je mogel le a-merišk: dolar obdržati na svoji vrednosti. Ob koncu leta 1932. zaznamuje zmanjšano vrednost svojega denarja 18 držav. Na čelu njim koraka Urugvaj z disažijem cd 62%. Potem ji slediio Grčija. Španija. Jaioonska z 58%, Argent na z 52%, Brazilija s «6%, Islandija s 44% Finska z 42%,*Dan-slka s 36%, NorveSka s 34%, Kanada s 34%, švedska s 33%, Anglija z 32%, BgiiPt z 31%,	*, Avstrija z 12% Medižarsrk* s 6% ?r TMfl"Hlra z
—	Držtvna solarna v Ulcinju bo krila vso potrebo soli v državi. Iz Beograda poročajo, da je v Utc;nju dograjena velika držiavna solarna, ki bo za unTavo državnih monopolov proizvajala sol. kolikor je po-trebujcirp.o v državi. Solarna je zgrajena na ustju reke Bojane.
= Dobave. Direkcija državnega rudn%a Velenje sprejema do 11. t. m. pomid.he glede dobave 30 000 kg pšenične moke. Komanda pomorskega arzenala v Tiv-tu sprejema do 16. t. m. ponudbe gleds dolhave 1 gasilskega avtomobila, do 22. t. m. pa glede dobave ca 3 000 kg- železne pločevine. PreHrpefcn' oglasi so v Zbornici za TOI v Ljubljani na vpogled.
Borze
3. januarja.
Na ljubi lanski borzi so "e malo dvignili tečni i deviz na London, Bruselj, Newyork in Trst, medtem ko ie Pariz neznatno oslabel. Dni<ri tečaii neizpremenieni.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda dalje popustila. Medtem l*o ?e je včerai za kašo trnova^ po ip ?R0. ie zabeležka danes zakl'iičke po 2-1-8. in 250. Begluške so bile zaključene po 35.50.
Devi/e
Ljubljana. Amsterdam 2*U4.S5 — t>3?021, Berlin 1309.58 — 1^0.38, Bni^eli 707.74 do 801 RS, Curih 1108 35 _ 1113P5, London 191.97 — 193.57, N?v vork 5740 20 ^ 57R8.4« Fariz 224 85 —	Praga 170.45—171 .SI.
Ti"t 291 57 _ 29R.97.
Zagreb Amsterdam 2314.85 _ 23°0.21. Berlin 136958 — 1 «80.88. Bmoeli 797.74 ;1o 801.6«. Curih 1}08 35 _ 1113 £5, Londnn 191.97 — 193 57. M;l«n 294 57 — 296 97, Nevvvork kiHel 5762.20 — 57 9^46. Pok 5740 20 _ 5768 46 Pariz 224.85 225.97. Pra-rra 17045 — 171.31.
Onrih. Pariz 20.2^75. lonrlon 17«°5. Newyork 519 87. Brupeli 71.9"5 MHan °6.62.
4° 425. Amsterdam 209.90, Berlin 123 70. Sofiia 3.76 Brasa 15.33. Varšava 58.20. Bukarešta 3.08S.
Efekti.
Ljubliana. 70/o inveRtipij;sko 50 den.. Blair 40 — 43 7"/o Blair 37 — 40. Vojna Skoda 240 _ 245
'agreh Državno vrednote; Vn'na 5V?v1a 232 — 235. za febniar 215 — 225. 7"« «n-vesticiiako 50 bi.. 4°/'o arrrarne 23 — 27, 7% Blair 37 — 41. 8% Blair 42 _ 45. &>fe be^lu-ške 83 _ 35.50: industrijske vrednote: Gnt-mann 60 bi.. Pečerana Bečkerek 800 — 1000. Dnbrovačka 20 bi- Sečerann Osiiek 180 M-. Trbovlje 186 — 190. Narodna šumska 17 -0 do 2?50: bančne vrednote: Narodna 4000 do 4450. Priv. aararna 240 — 250.
Beograd. Vojna Skoda n-^omotna zaključka in 247. za februar 232 bi.. 4°/» a^raTie 29 bi.. 6®/» bealnSke ziVlin^a 35 in 34. 85'« Blair 46 bi.. 7Vo Blair 43 bi.. 7«/o pow:ilo Brž. hipotekarne banke 48 den. Narodna bi.. Priv. asrarna banka zaključek
2S0.
Dunai. Staatpoioenba^n?^. 15 35. R"3o 8. Trboveljska 21.10, Alpine Montan. 1127.
ŽITO
-i- Ljubljanska borza (3. t. m.) Tendenca ta žito čvrsta Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlev. tarifa, plač. v 30 dneh): baška. 76 kg po 217.50 — 220; baška. 77,78 kg po 220 _ 222-50; baška. 79'80 kg 227.50 do 23250; koruza (slov. postaja, mlev. tari-Fa): baška. času primemo suha po 100 do H)2.50. za lariuar 102.50 - 105 za februar 105 — 107.50; moka (slovenska postaja): vO« 345 — 350 banatska »0« 355 — 360.
•+- N'ovo-adska blagovna bo-za (3. t m.) Tendenca za pšenico nespremenjeno, sicer stal.ia. Promet 36 vagonov. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad 171 — 173, okolica Sombor 169 — 171, srednjebaška 172 — 174, gornjebaška 173 — 175. baška pot s k a 176—17S: g .rnjebanatska 170—172. sremska 173 - 175; sredniebaška, 78 kg 177 _ 179; baška. ladia Tisa 178 _ 1«0. TuršPica: baška garantirana 52 — 54, za januar 52 — 54, za umre. april, maj Hč—67. gorniebanatska 49 — 51. sr°mska za marc. april. mai. purileta Itidjiia 65 — 67. baška
in sremska cu^ena 60 _ 62, banatska
na 55 — 57. Ovp<: ba«ki i;i srenv-ki 95 do 97.50. Ječmen: ba?ki 75 kg 91 — 92. Moka: baška in banatska >Og-t in >0gg<r 257—29«i. V2< 25S — 270 285 — 215. >6* 190—205, >7« 145 _ 155. r8r 80 - 82.50 Otrobi: ba-ški pšenic ni, Ijrez vre? 56 — 58. Fižol: bn-ški in srfnsk' beli. brez vre? 114 — 118
+ Somhorska	l-orza '3. t m '
Temlenca za prepire in turšči^o »talna. Promet 65 va<ronov. 1'šen'ra: baš'-"a. okolVa Sombor 172 — 174 "orpiebaSVa 174 — 175. slavonska 170 — 172, c-rom^ka 171 — 173. baška not^ka 178 _ 1*0. b.in*»^a 170 do 172. banalski notvka 176 — 178. ftve«: ba-ški 95 - 97.50. srem^ki 97.50 — '00 Te? men: ba^ki in sren.'ki- 63'64 kg 88 — 92. Turšeiea: ba^ki. nromn*na 51 — 53, za n-arc, april, mai 55 — 57, sušena 60 — 62. Moka: b<>ška in banat-^i •»Ogf in 275 _ 295. V>t 2^5 — 2S5 °35 - 245. -6-c 105 _ 2;)5 145 — 155. 82 50 -io Otrobi: baSki nSenični. oromptni 59—61. Fiž«l: baSVi bel= 115 _ 1"0.
+ Pvdimneštapei-a »erm?»i«ka borza (3. t. nO T?ndenca pi-iiazna. Oromet m;re-v
1'šerica- 7a marc 13 _ 13 01. '"ai
do 13«°	z? nqre po- _ 6 97. Taščica:
za maj 7.63 — 7-65. za iul'i 8.01 — 8 05.
LFS
4- LinbliansVa horr» t. m.) Tendenca za les mlačna. Brez zakljuolvov.
Uspehi Kade Obereigner-jeve v Nemčiji
Ljubljana, 2. jan.
Nedavno se ie Nada Dbereignerieva vrnila iz Nemčije v Ljubljano. Po štirih uspe! h g'edališk:h sezonah v tujini se ji je zal,otc'o. da bi nadaljevala svojo msio-go obetajočo umetniško kariero na domačem odru. Toda usoda aJi kaj je hotela, da se je mlada umetnica vrnila v domovino v času, ko preživlja naše gledališče z vsemi našimi kulturnimi institucija nvl vred hudo krizo. V Ljubljani je nien an-gažma padel v vodo, nazai v Nemčijo se pa tudi ni mogla več vrniti. Njeno mesto je bilo že zasedeno, kaiti v Nemčiji je borba za vsakdanji kruh med inteligenco še mnogo hujša kakor pri nas.
Nada Obereignerjeva je našemu gledališkemu občinstvu v dobrem spominu izza svojega lanskega gostovanja v »Vzroku«. Tedaj ji je naša kritika kaj laskavo priznala, da obeta mnogo. Odtlej je Nada Obereignerjeva stopila dober korak naprej v svojem razvoju, saj je prinesla iz tujioie kup priznanj, ki pričajo, da io smemo šteti mirne vesti med naš najbolj nadarjeni dramski umetniški naraščaj. Tri leta se je Nada Obereignerieva pripravljala za igralski pokKc na akademiji na Dunaju. Svoj prvi angažma ie dobila v Bresiavi. kjer je bila dive sezoni. Zadnje dve sezoni je pa bila angažirana v Wil-helmshavmi. Morda ji p r 1 i a odpočitek po napornem oderskenn delu v WHhe:mshav-nu, ki šteje okoli 100.(00 prebivalcev, in i.ma gledališče s primeroma majhnim ansamblom in zahteva zaradi tega od vsakega igralca in igralke celega človeka. Toda bila je z dušo in telesom štiri leta na odru. Nenadoma so ji razmere preprečile nadaljnjo udejstvovanje na odru. In zato se mi ie zdelo med pogovorom z njo, da ji je ta oddih potreben, postal že nadležen, mučen. V njej je preveč ustvarjalne sije. preveč mladostnega hotenja in stremljenja. da bi ii prijal.
Niti z besedico ni potožila. Veruje vase, toda vsa še živi v teatru, njen taJent se ne more sproščati, kjer bi se mora!, zato odeva vso njeno šarmantno in privlačno pojavo tančica globoke melanholije, morda tudi žalosti in razočaranja. Ali naj ji bo tolažba to, da deli v teh težkih časih usodo s t;so5i mladih ljudi, v katerih prekipeva dobra volja, želja po ustvarjanju po resnem delu a se njihove dragocene sile izlivajo v nič.
Priznanja, ki jih je Nada 0<bereignerje-va prinesla domov po štirih sezonah v Nemčiji, dokazujejo, da je škoda, ker ji ni doma dana možnost nadaljnjega razvoja. Evo nekaj kritike o njen:h zadnjih vlogah v VValhelmshavnu:
V Rostamdovem igrokazu, »Človek, ki ga je gnala vest« je Nada Obereignerjeva igrala nevesto mladega Holderlina. Kritik je sodil: »Gdč. Obereignerjeva je prekosila vse dosedanje kreacije. Tako prepričujoče in silno .ie igrala svojo vlogo, ki je povečini nema in katero ie podala z močno notranjo razgibanostjo. O njeni vlogi kot ženi Moliereovega »Namišljenega bolnika« je zapisano, da je podala to figuro z vso teatraliko kakor si jo je Mo-liere zamislil za ta ženski tip.« O Sshaw-jevj komenidi »NVkdar ne vemo« pravi kritiki: »Najtežjo vlogo kot Glorit je igrala Nada Oberreigmerjeva. Njenemu pojmovanju in igranju vloge gre neomejena hvala. Igra se je od začetka do konca tako stopnjevala, da je b"o veselje opazovati razsežnost igra!k;rega talenta.«
Vrhunec svoje kreativne sile ie pa izkazala v Brtickmerjevi »Elizabeti Angleški« kot Elizabeta. Ena izmed odličnih kritik o tej njeni vlogi se glasi: »Središčt vnrizoritve ie bila gdč. Obereignerieva. Elementarna, strastna, omahujoča med Iju-bezniio in državnimi do'žnosti. Ckfočna in zopet poVa ironije in ne brez sentimentalnosti. Krnica in ženska obenem, z ve!!,k'!nv čtavešktfmi n^erami 'n z ma'en-kosfcno ničemernostjo. Veličastna, nenad-
kriljiva kreacija je bila Elizabeta Nade Obere giierieve. Igralka 1« podaia viogo z največjo živostjo, intenziteto .ji d-uho-virm obvladanjem.«
O igri »Sveti plamen« sodi nadalje kritik. da ie uspela zlast' po zaslug gdč. Obere gnerjeve. ki ie v tem komadu me-la priliko, da je ookaza'a občinstvu svoje vel'k o znanje. Takih :,n sličnih priznani b naštel aliko še več. Gorn e sem na slepo vzel iz kupa časopisn ji zrezkov - krit k o uspešnem delu Nade Oberignerieve v zadnjih štirih sezonah v Nemčiji. — Upamo. da bomo skoro videli Nado Obere g-nerjevo vsaj kot gosta v naši drami.
----------m. z.
Spomenik voimm žrtvam v Kosovski Mitrcvici
Kosovo. 3 januarja.
Te dni je b'la dovršena spominska kapela z grobnico v Kosovski Mitrovici. ki bo sprejela v svoje varstvo ostanke onih Srbov iz okolice Kosovske Mitrovice. ki so jih zaradi narodne zvestobe in delovanja obesile okupacijske oblasti 17. januarja leta 1917
Kmalu po osvobojenju je bil ustanovljen odbor za zbiranje darov, da b se tako omogočila zgradba dostojnega spomenica narodnim mučenikom. Odbor je zb^al po svojih močeh precejšnjo vsoto, ki pa ni bila zadostna za uresničenje namena. Nahrani denar so začasno naložili v neki b'nki, da bi pozneje obnovil" akcijo za zbiranje prispevkov. Pri tem je ostalo do predlanskega leta ko se je po iniciatvi odbora Društva Kneginje Ljnbice in cerkvenega odbora v Kosovski Mitrovici v-;a akcija obnovila in kmalu zbrala toliko sred"-tev, da so začeli gradbo spominske kapele in grobnice na novem mifoviškcn pokopališču. Temelje spominske kapele so svečano blagoslovili lani 2.5 avgusta in je tedaj Nj. Vel. kralj prispeval svoj dar za snomenik na-odnih mučenikov v znesku 15.(X10 Din. Kapelo bodo blagoslovili, v grobnico pa prenesli kosti domovinskih žrtev že letos pomladi.
Novi grobovi
V ljubljanski bolnirj je umrla gospa Amaiija C o s t a, vdova računskega ravn.u telja. Po^reh bo danes ob 16. iznred bolnišnice mrtvaške veže k Sv. Križu. _ V Laškem je umrl v starosti 7S let upokojeni železničar g Anton Braz K večnemu počitku ga b>io spremili danes ob 16.ln. — Na Os-trožnem pri Celju je včeraj um.i posestnik g. Matevž G lin š p 1; v staroe"! 73 let. — Iz Amerike je prišlo sporočil-), <1a je 15. decembra umrla gospa Juli.a Hrovatova rojena Pisansky, doma cd Sv. Križa pri Kostanjevici. Pckojnica ;'e bivala v Clevelandu 23 let. Vse svoje drage je obiskala zadnjič v stari domovini leta 1927. Baš nedavno pred smrtjo pa £9 je nameravala zopet podati na obisk v Slovenijo V domačem kraju zapušča številne sorodnike iz družin Pisanskv, Gamze in Zufič. — Pokojnim blag spomin, žalujo. čim naše iskreno sožalje!
Repertoarji
DRAMA.
Sreda, 4.: Voda. Sreda. Četrtek, 5-: Zaprto.
Petek. 6. ob 15.: Voda. Izven. Znižane ce ie. — Ob 20.: Carjevič Aleksej- Izven. Znižane cene.
Sobota, 7.: Utopljenca. Izven. Znižane cene.
OPERA, ^reda. 4.: Manon B. Četrtek. 5-: Zaprto. Petek, 6.: Pri belem konjičku. Izven.
Sobota, 7.: Nižava- D.
★
Na praznik sv. Treh kraljev bosta v drami dve predstavi. Ob 15. ee uprizori prvi? kot popoldanska predstava Vombergarj^va kmetska komedija »Voda', ob 20. na Merež-kovskerva tra"ed:;a »Carjevič Aleksej". obe po znižanih cenah.
Iz opere. V letošnji repertoar se uvrsti zopet IVAlbertova onera -»Nižava*:, ki ima predigro in dvoie delanj. Prva n;ena izvedba ie bila 15. novembra 19~3 v Pra^i :n od takrat dalie ie stalno na repertoarju vs^h opernih glfdališč. Tudi v LjubPani ie bila že v raznih sezonah izvajana. Irdoonia uprizoritev ie v popolnoma novi zasedb". reži;i in inscenac'ii. Premiera bo v soboto 7. t. m. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 2015 Petek. 6.: Matiček se žen'. Nedelja, 8.: Matiček ep ženi.
¥
Šentjakobske cleilali^Pe v Mestnem domu. Na prazn k Treh krnliev. v petek, kakor tudi v nedelio ob 20.15 nonove Šentjakobča-ni izvrstno Linhartovo veseloigro v 5 dejanjih »Mptiček ee žen;< Vps°loigra ie izvrstno naštudirana in zelo nabavna. Glavno lilo-rre Vraio Baranova Ervina Wr'"=<»heriev.a, Košak. Škerli. LavriČ. Petrovči". V ostalih ulogah nastopa ve« ansambel V=o rlo=ed-i-nie nredstave 60 bile nopolnoma razpre 'n-ne. Pri zadnil predstav? v nofpjjo ie odšlo mnogo ljudi brez vstonnic Zato nai poni=i->o ohP;natvo knni ^rotopni^o 70 v rrednro-'Tii pri dnevni blagajni v Mo,=tn°m domu "pina >e odn-»a od ?°trtka dr.lie od 10 Ho 12. in od 15 do 17 Onozaria^o cenjeno občinstvo na obe nr<?fMavi. ki ho«ta radnii unrizo-*tvi te ve«e!o;9Te v |p»o?n;; =ezoni. MARIBORSKO OLFPAIJSČE Začetek ob 20. Sreda *•: Zanrto
Četrtek. 5.: Pri belem konjičku A.
*
Prva letošnja otroka ored«tf»va bo v m'-
krajšem času igra '»Maks in Mn^rr. ki obravnava hudobne šale por°dpež?v. ki« «ta naši deci znana tudi kot Cir>ek in CaooU. Igra ima več slik ven pevskih točk nlecov in mnopo fn^be. Kot	in Mon> n«»3i-»-
niti brata Sladeka. Režira K. Bachmar<n kot gost.
Iz življenja in sveta
Prvi državljani novega leta 1933
Novorojenčki, ki so prišli na svet v berlinski porodnišnici letos na dan novega leta
Strupeni plini v bodoči
kemični volni
Ameriški pisatelj Frank Thone je napisal članek, o katerem govori danes vsa Amerika. Ta članek nannreč zanikuje vse tiste strahotne vesti o uničevanju velemest in stotscčev njihovih prebivalcev po strupenih plinih, kakor prerokuje ves svetovni tisk že nekaj let sem za primer bodoče vojne.
Vojaški in kemični strokovnjaki so dali s svojimi izjavami Thoneu povod, da je napisal ta članek. Nobenemu sovražniku, naj bi b i še tako vražji, ne bo uspelo, da bi pomoril prebivalstvo kakšnega Ne\v Yorka ali San Francisca, isto tako pa tudi Američanom ne bo uspelo, da bi slično usodo priprav li kakšni tuji prestolnici. General Gilchrist, vodja kemične vojne službe Zedinjenih držav, in dr. Howe, izdajatelj zelo ugledne strokovne revije, sta s treznimi metodami znanosti pretipala strahoto vojnih plinov in jo razblinila v nič.
Pred vsem ni nobenega takšnega plina, ki 1*1 že v najmanjših količinah povzročil smrt, k; b: šel skozi vsako plinsko masko ali prodrl do varrrfa zavetišč Tudi ni plina. ki b: bil dovolj poceni, da bi mogel rsbiti za izitreblienje celih mest, ne da bi do konca izčrpal vso d"~žavno blagajno. V=-e e-ovorice o iznmni novih ^skrivnih p1 '•"ov« s strahotno močjo ie prazno go-Imfanrie javnosti. Današnji na%nočneiši p,;ni so ift!. ki so lih imoraiblja^i proti koncu svetovne v-oine: fo^^en. gorč^čn1 plin in ?ewis*t. A d«*' so z^To učinkoviti, vendar r.p mo^fo	seftavmo sode.
p -vna	ka.^^ie T^1 "ne,1; n rrtjaal^e olj
skoizi r^Trv^Ve no^^a^e^ra rikna Dobra o'T>a nnrms^^' pos^^a so dovo^ma 70.
■p^r^^de s ^lirom. .A kai če bi pp^^ rvo^T^et^	brez ma^ke
na nrc^e^? v? bil njegova posledica
c;"p-" ki?T>: mr^čPv''
Nato odgovarja general Gilchrist s številkami o izgubah Amerike med svetovno vojno. Med 258.338 ranjenci je bilo 34.249 mrtvih, mea temi jih je le 200 umrlo za zastrupi tvjo. Zastrupljenih pa je bilo 70.552 vojakov ki so iih oddali v lazarete. in od teh jih je umrlo 1221 drugi so ozdravili. Izgube po vojnih plin h so znašale komaj 1.73% in tako bi bilo po vsej priliki tudi pri napadih na civilno prebivalstvo, tako da je iztrebitev celih mesit s plini praktično neizvedljiva.
Pri tem pa nudi povprečno ameriško velemesto več zaščite zoper napade s plinskimi bombami nego primerno vel k frontni odsek Učinkoviti morejo biti namreč le precej težki plini ir. ti se držijo tal. Nad višino 6 m nimajo nobene učinkovitosti, ta višina pa je v modernem velemestu neznatna. Zadostovalo bi torej ob napadu zlesti v všje nadstropje in celo pri odprtih oknih bi ne bilo nobene nevarnosti več. Potem je treba pomisliti, da bi vse bombe niti ne zadele pravega cilja, namreč obljuden h cest. znaten del plina bi vsrkale
Ali je vojevanje s keml kalijami sploh Izvedljivo?
opetke, nekaj bi se ga ujelo na ograjenih strehah, od koder bi ga v neučinkovitost spravili zračni toki. A najibolj učinkovito zaščito daje velemestom nj h nepravilna oblika z mnogimi cestami kakor ozkimi gorskimi soteskami in z različno v sokimi hišami kakor gorskimi vrhovi. V teh soteskah se gibljejo stalni zračni toki, ki bi pri normalnem vremenu odvedli strupeni plin v najkrajšem času. Tudi plini, ki bi se ustav'11 na tleh in prežali, da bi ljrndje stopiti iz višj h nadstropij v nižje, bi imeli na gladkih tleh težje stališče nega na neravnem, luknjastem ozemlju bojišč. Škropilni vozovi in gasilne brizigalne, s katerimi razpolaga vsako majihno mesito. bi v kratkem času razipl nili okuženo ozemlje.
In končno še vprašanje, kakšen smisel bi imelo uničevanje civilnega prebivalstva. Tudi če bi hotela kakšna vojskujoča se stranka uporabiti to sredstvo za deunoral:-ziranje zaledja, bi bile žrtve za to sredstvo zanje prevelike in preveč zamudne, da bi se izplačalo. V Londonu so Nemci med vottio z zračnim'" napadi usmrtili n. pr. 1413 civilistov in jih ranili 3408. Ta usoeh pa so morali plačati s ceno 29 uničen ;h zrakoplovov in 41 velikih bojnih letal, ne glede na poraibljen material (208 t bornih 1 in issruibe velikega števila smrtnih žrtev med lastnim moštvom. Vsaka človeška žrtev med londonskim prebivalstvom je Nemce sta."a najmanj 27.000 dolarjev in pri tem ie bil »moralni« itn vojaški irspeh malcdanc enak ničli. Zato je domnevati. da se bo v bodc-či voini kemična aik-eija koncentrirala na fronto, kvečjemu če bi kdo res 'tuj-pii kakšen »skriven plin«, kar pa in verjetno
Volkovi raztrgali
učiteljico
Iz Portugalske poročajo preko Pariza, da je zavladal v ondotniih krajih letos izredno oster mraz. ki sili volkove, da pritiskajo i:z gozdov v doline V Valpacosu je krdelo zveri napadlo neko učiteljico Od njenega trup'« ni ostalo nič drugega kakor par košate. Istovetnost žrtve eo ugotovili po kosfti raztrgane obleke. V dolinskih predelih Sierre de Estrellp &o napadli vozovi črede goved in pokl«l'i mnogo volov, krav in ovac.
Katastrofa angleške Jadrenice
Prebivalstvo Lorienta je po vesteh iz Pariza zelo razburjeno zaradi izostanka mnogiih riibišk'h ladii in čolnov. Dos'ej je znano da je utonila neka jadrnica, ki je imela sedem mož posadke Viharno vreme na jugozapadni obali je zadme dni povzročilo ogromno materialno škodo
Leon Gambetta
Na Silvestrovo pred 50." leti je umrl na okrutni bolezni in morda na posledicah težke rane po revolverskem strelu, ki ga je vanj sprožila ljubosumna ženska. Leon Gambetta. eden naiboli odločilnih voditeljev novele francoske zgcdov'ne
Kot 30'etri' advokat je prvič stopil pred §->oko iavno<*t s tem da ie z nezaslišano dr7nr"»tio prevzel obrafrv-ibo n^Vrotr? ,idi-kfinem ^am-ikaria ki ga zsrrabila ju-stica Na.no1eo"a TTT v «voio ■^est K*ria'u ga ie me^o mar^^ile fvV^n^alo v zHotu-co kot č1ar>a ^Mvm^rvf ono^^ie*.. N-'esrovo sk*-^ le^^a^ko n^z^anie in t emne r a montnoaf t,,;p<'v"vvp reto-nVe sta ga na.Tv-avila slavnega in važnega politika čez noč
Nip-^ova ir^asika d.^.ba pa «p ie začela za. Pravo	riArof^n ^-n-nrrvoino m
po	pri R6da.nu ko ie tv-i ^li.
po-ifii r**r«t'V>T"tro	na ^e1--! Huv^ofcpicrjj
g^lVT^a iif» io Tr~t "Otrp»-ti? finqmAni ,m vO"*ni
r><-> o-Vr-jinrioltV V ki-a tVtvrrt ^a^i
ie sr>-av?1 §riri oio^nno a^adp Tv**ogt0-Vfil»»i>v po r"w» T	tacalo i®
;>| tvo^oI-^-Vi ne^-^^a ioln ie Tvr-ed
■^trarn	voVt.Vnnrp^ii Vi W	Z
(1o^fm!	iv-fjnH-K Trnsonvit? TvV^rrvi
^Tcn^pfvv Pq<-'7 -fp Vor>?tllTra:1 ip tako
Gambetta	doječi vsa i častne mi-
rovne -rvotroje. Hotpl je pri povlh volitvah prikrajšati za volilno pravico vse osefoe,
ki so imele kai>šno višjo stopnjo pod Napoleonom ITI. Temu se je uprl Bismark, ki se mu je uklonila francoska vlada, tako da je bil Gambetta prisiljen podati ostavko. Po volitvah je pr' šel v parlament kot zastopnik departementa, ki so ga morali Francozi potem prepustiti Nemcem.
Tako je izguibil mandat in se je po nastopu komune podal v Španijo. Komama je padla ;n Gambetta ie stopil spet na čelo repuibliskanskeera gibanja v državi. Združil je vse levičarske e1emente proti nevarnosti monarh'stične restavraciie in je to nevarnost tud! enV»-at za vselej odroravil. ko se mu ie no sm^t-ni šahovski potegi posre-č'V> razdvm'' -morarti^s+e in odi^traniiti z odlcči1" h	o=ebe. ki so simmafziraile z
mon-arhMo med n^mi «amep-a nredsednika rpT7ii,b'ike maršala Mae Maihona. Gambetta ie r>o«+ai pre^K»edir>% zbornice, toda tfvp-a ie	nip^ova zvezda zahaiati.
Ni nrv^^a1 namre^ med neseiH^e politike in 7r>al ie rirdi ^n.trisrra+i na takšen način, da ie 7*«w»-i odnor v	krogih sa-
m;h. ^vpi-ki m^^erij« ki ga ie oastaVl sam ie pra- kmalu padA Sredi novih pačr+ov ea ie zadela usodna krogla in ustavila njegovo pa^alinio Var;ero
Sarini clrnlr \y «Mf»noflr«i n^Hcfrnni^
V Bud mpeštt je skočil S71etpi bančni ravnatelj Rudo'f Rar+a n sedmega pad-stropia na cesto Obležal je ra mestu mrtev. Zdii se. da je samomorilec izvršil to dejanje zaradi neozdravljive bolezni
Smrt raziskovalca Fawcetta
Iz Ria de Janeira porooajo londonskim »Time6«, da je nemški rastlinoslovec profesor Oppenheim, ki se je na Sidvestrovo 1932 vrnil iz brazilskega pragozda med Iju-dii, prinesel obvestilo, da je našel polkovnik Fawcett, ki jc izginil med svojo odpravo v notranjost Brazilije 1. 1926, smrt v džungli Dr. Oppenheim je govoril z raznimi rodovi v brazilskem pragozdu. Povedali so mu, da je favvcett pozimi 1. 1926 dospel do nabrežija roke Kambu. kjer je zašel. Zaradi pomanjikiljive preskrbe z živili je umrl od izčrpanosti. Dr. Oppenheim izrecno ugotavlja, da so dosedanje vesti o umoru Fawcetta samo izrodite nekontrolirane domišljije.
Samomor atentatorja na katedralo Aleksandra Nevskega
V državni jedi lLksemburJvi, kjer je bil nekaj dni zaprt, je -izvršil samomor Bolgar Konstantinov. Zaprli so ga zaradi nepo-j-asnjjenega umora nekega svečenika. Preden je sklenil svoje grešno življenje, je Konstantinov vdolibel v zid svojevrstno izpoved, ki se začne z besedami: »L. 1925 smo položili bombe v katedrali.« Konstantinov je izjavi L da ga je popo.'incrn.a minilo veselje do življenja, ker vidi, da je življenje zanj b-e-z pomena. Misel na destvo, da je ugonobil toliko dragocenih življenj, je taiko mučila njegovo vest. d'a je sklenil napraviti konec.
Domneva se, da je bil Konstantinov eden i.med tistih, ki so 1. 1925 uprizorili napad na katedralo Aleksandra Nevskega v Sofiji. Učinek eksplozije je bil strašen. 140 oseb je tedaj obležalo ub't:h, 212 pa ranjenih. Policija je takrat prijela tri moške, ki so jih zaradi zločina obsodili n.a smrt :n jiih ustreli-M. Šele sed«jj je prišlo na dan, da so te žrtve po nedolžnem prelite svojo kri.
Neznani A jsMJovi rofeonfci
Pri izkopavaničihih v Egiptu je r."šeil vodja gršfko-rim&kega muzeja iz Akf:sandrije, prosesor Breccia papirus, ki ga }e izroo:l v proučevanje 48 letnemu klasičnemu filo-Iogu na univerzi v Florenci, prof. Vitelliju, Vite'lii je prei«tedal papirus in spoznal po npfcem odtemiku, da gre za doslej neznano Ajshiilovo delo satiričnega značaja.
Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti želodčne motnje, za-stajanje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo izpijemo zjutra j in zvečer malo ča-šico. Zdravniki strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« voda celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin- »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
RockeSellcr City
Policijski avto z radio napravo
Mamutovo gledališče, del Rckefellerjevega mesta v New Yorku, ki so ga otvorili tik pred božičnimi prazniki
Pariška policija si je preskrbela avtomobile z radijsko anteno, ki jo na poizvedovalnih
vožnjah po mestu dvignejo v vis
sitim
Tragična usoda veselega Silmskega zvezdnika
Ve-ka pariška reviji »Gringoire« objavlja senzacionalno vest o filmskem zvezdniku Mauriceu Chevalieru. V poroolu, ki je, kakor zatrjujejo, avtentičnega značaja, stoji, da je Maurice Ghevalier življenjsko opasno bolan.
Njegova bolezen datira' izza svetovne vojne, ko je bil filmski zvezdnik ranjen z dr oboi granate. Operirali so ga v ma/rnem lazaretu tik za fronto. Ta operacija pa je bila, kakor mnogi slični vojni postopki, zelo površna.
Chevalier je začel v zadnjem času opažati, da se njegovo zdravje čedalje bolj krha in se je zatekel k najboljšim pariškim kirurgom. Kirurški konzilij je izrekel odločno zahtevo, da se mora filmski zvezdnik podvreči novi operaciji, ki pa se, žal,
ne more takoj izvršiti. Treba je namreč počakati, da drobec granate, ki ga nosi Chevalier v sebi, premenja mesto, kajti v sedanjem položaju se ne da odst-aint-. >le-lezce se je nsmreč zasadilo zvezdniku v srce in je velika nevarnost, da bi u+egnilo raniti srčno mišico in jo onesposodilo za nadaljnje delo.
»Gringoire« poudarja, da se mora Ghevalier neprestano rontgenizirati, da bi ujel ugoden trenutek za operacijo. Več.10 smehljajoči se filmski zvezdnik je torej pod stainim zdravniškim nadzorstvom :n ne ve ne ure ne dneva, kdaj lahko iztegne po njem koščeno roko be'a smrt Sotrudniku lista »Photoplav« je celo izjavil, da je že izza svetovne vojne na dopustu smrti, ki lahko vsak trenutek zamahne po mjem.
Podmornica za znanstvena raziskavanja
Znani ameriški junak batosfere prof. W. Beebe je dal zgraditi posebno podmornico za znanstvena raziskavanja pod vodo. Podmornica je tako narejena, da jo učenjak lahko zapusti na dnu trebuha, od koder se mu odpira najbližja pot v morske globine
Predzgodovinski grobovi
»Petit Parjsien« javlja iz Bagdada, da se je posrečilo angleškemu astrologu \V'ooleyu nenavadno odkritje v Uru Kaldejskem. Pri raziskavanju bibličnega ozemlja se mu je taiko rekoč sam od sebe odprl hodnik, ki drži do kraljičinega groba. VVooley je dvignil pokrov in pTed očmi t»e mu je zableščala mumija, ovešena in obit ena z na j drag o-cPnejšimi predmeti, v družbi 24 dvomih dam in služabnic. V' nekem bližnjem hodniku so našli kralja, ki ga takisto obdaj-a-l dvor 22 ooeb Na nobenem o?.<ostju niso vidni znaki nasilnosti, zato se lahko sklepa, da so dvorjanu in dame sledili kralju, oziroma kraljic, prostovoljno v smrt. Pri vstopu v grob so vzel' neki opijat, ki je učinkov ii smrtonosno. Grob kralja in Kraljice so po smrti zapečatili najvišji duhovniki.
Carine se zvišujejo
Na eni zadnjih sej praškega ministrskega sveta so sklenili povišati carinske postavke za kavo in čaj. Pri nekaterih drugih živilih pa se bodo sedanje postavke revidirale ter deloma znižale, deloma pa tudi zvišale. Češkoslovaška vlada si obeta od teh zvišanj 60 milijonov Kč novih dohodkov. Nadalje narneravaijo v CSR zvišati pavšal na potrošnjo piva. Ta povišek pa bo prizadel samo gostilničarje :n restavraterje, ne pa pivopivce.
45 milijonov dolarjev dediščine
Iz New Yorka poročajo, da je zapustil pred časom umrli kralj žvečilnega gumija \Vrighley 45 milijonov dolarjev. Premoženje dobi povečini pokojnikova vdova.
Smrt japonskega časopisnega kralja
Iz Tokija poročaio, da je preminul japonski časopisni kralj, senator in nestor japonskih novinarjev Hikoiči Motojama.
KARIKATURA
„Orgle" v saškem Rndogorjn
Redka formacija, predstavljajoča gozd stebrov iz črnega ba.za.Ua
Kakor povsod Francoski finančni minister Cheron išče brez uspeha denar

ANEKDOTA
Mlad zdravnik je obiskoval neko pacientko skoraj vsak dan. Nekega dne ga je sobarica zavrnila, češ: »Milostiva vas danes, žal, ne more sprejeti, ker je — bolna.«
»Zakaj pa nisi povabil gospe Jezičnito*. ve na naš družabni večer?«
»Veš draga, ona nosi takflne otoieke, da \ se ne vidi mojfan vcatarjean prav nflC floa.«
MJchel Zčvaco:
232
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
Ravaillac je odskočil, a pobegniti ni izkušal. Njegov duh je trepeta; v krempljih strašne zmede. Z mračnim obupom je ponavljal:
»Že v drugo sem vzdignil nož zoper svojega dobrotnika! Prekletstvo je nad menoj!«
»ALi res hočeš mojo smrt?« je vprašal Jehan.
Ravaillac je čedalje širje odpiral zbegane oči. Ni mu šlo v glavo. kako je bilo vse to mogoče. V nemem, odkritosrčnem zanikanju je vzmahni! z rokami. Jehau je z mehkim glasom nadaljeval:
>:2e enkrat si hotel udariti kralja... Takrat je kakor nalašč pri-hitel veliki protos, da bi prijel — mene! Danes si ponovil svoj poizkus... Cuj! Ali slišiš ta divji peket? ... To je veliki profos, ki spet prihaja, da bi me zgrabi! in predal krvniku ... Tisti, ki te nagovarjajo. nesrečnež, so sklenili, da moram plačati tvoje dejanje jaz. In če poizkusiš še v tretje in se ti posreči, ne boš nikogar bolj gotovo ubil kakor mene!«
»Oh.« je zastokai Ravaillac, »ali je mogoče!... Ne, ne! Povedal bom ... pričal bom ...«
»Pričal boš m resnico boš povedal,« ga je osorno prekinil Je-ha<n. »In koliko bo zaleglo. Zgrabili te bodo in vrgli v ječo. Mene s tem rešil ne boš!«
Z mehkejšim glasom je dodal:
»Edina pot, da me rešiš, je ta. da se odrečeš strašnega zločina, ki ga nameravaš. Doslej nisi vedel, kako je in za kaj gre. Zdaj, ko
si posvarjen, te vprašam: kaj misliš storrti, Ravaillac? AH boš trdovratno vztrajal v svoji nameri? Zato, da ustrežeš svoji morilsjci blaznosti, boš nakopal muke in smrt človenu, ki ti je rešil življenje m je bil zmerom samo dober s teboj? Govori!«
Ravaillac je spustil glavo na prsi in mehanično zamrmral: »Izgubljen sem! Večno pogubljenje me čaka, karkoli storim!... Kaj mi ostane?«
Nazadnje je vzdignil glavo. Njegove spačene črte so se pomirile in dobile izraz bolestnega samozatajenja. Dve vroči solzi sta mu zdrknili v razmršeno brado, ko je odgovoril:
»Prav... Odpotujem, še ta trenutek. Vrnem se v Angouleme,
ne da bi se ozrl!... Z Bogom!«
Niti besedice ni dodal, niti trenutek ni počakal; odšel je, kakor
je bil rekel, ne da bi se ozrl.
Pardaillan ga je z nekaj skoki dohitel in mu stisnil v roko moš-
njiček, rekoč:
»Za popotnico!«	v
Ravaillac se menda sploh ni zavedel tega velikodušnega dejanja. Sključen, mehanično stiskaje v roki Pardaillanov dar, je ubral pot proti Charentonu; njegov korak je bil težak in počasen, in krčevito ihtenje mu je stresalo ramena.
»Hvala Bogu!« se je oddahnil Jeham. »Rešeni smo ga.« Nato se je dobrodušno nasmehnil:	.
»Zdaj, ko so kraljeve zadeve v redu, imam menda pravico, da se pozanimam za svoje. Kaj menite, gospod?«
Pardaillan je namestu odgovora krenil proti grajskim vratom Ko je iztegnil roko, so se odprla sama od sebe. Saetta, ki jih je bil
odpahnil, se je pokazal med vhodom.
»Glej, glej« je s podsmehljivmi glasom vzkliknil Pardaillan.
»Signor Guido Lupini!«
»Saetta« je kriknll Jehan. »Bog in bogme! Vedel sem, da te ne more manjkati v tem trenutku, ko so morilci nastavljeni, da me ubijejo, in se bližajo biriči, da bi me zgrabili!«
Tako govoreč sta Pardaillan in Jehan prestopila prag, preden je utegnil presenečeni Saetta zapahnki vrata.
Concinijevi ljudje so bili z gospodarjem v stolpu, za glavno zgradbo. Saetta je vedel, da ne morejo videti, kaj se godi pri vratih. Res mu je bilo treba samo zaklicati, pa bi bili prihiteli na pomoč. A Saetta je bil hraber. Predobro je poznal Jehana. ki ga je bil sam vzgojil, m takisto tudi sloves Pardaillanove viteške poštenosti.
Saetta je imel pred seboj petorico mož. Vedel je pa, da ga ne bodo naskočili vsi hkratu; njegov meč bo udaril ob meč enega samega moža. In Saetta, ki je bil že nekajkrat ovadil Jehana, Saetta, ki je bil tudi to pot obvestil velikega profosa, prav ta Saetta bi se imel za onečaščenega, če bi bil poklical na pomoč, ko se mu je bilo spoprijeti samo z enim nasprotnikom.
Odskočil je za dva koraka in izdrl meč, rekoč si:
»Da zdržim le dve minuti — v tem času mora priti veliki profos. Jehan je torej izgubljen, ako je kralj res mrtev — kar se sicer ne zdi gotovo, zakaj v kočiji je nekam čuden mir. Če ni mrtev, dam Conciniju časa, da ugrabi deklino — po njej imam Jehana takisto v pesteh!«
Vse to ga je prešinilo kakor blisk.
Verjetno je, da Jehan izprva ni hotel izdreti meča zoper Saetto. 1 A ta ga je bil izdr\ in se takisto lagotno postavil nared. kakor da bi šlo za vajo v. borilnici. Preden je utegnil mladi človek pomisliti, sta ostrini že zažvenketali druga ob drugo.
Sl T
TCR Bukarešta : Ilirija
Hockey na ledu je izredno zanimiva, napela in hitra igra, polna bliskovitih variacij m kombinacij ter prekaša po svoji za-n mivost, tako nogomet kot waterpolo. Zanimanje za to igro raste sirom Evrope od dne do dne. kar dokazuje nazorno ogromen porast števila gledalcev, ki nadkrilju-ie mestoma že število obiskovalcev nogometnih tekem. Ilirija si je nadela nalogo, da ož.votvori in pospeši razvoj te panoge športa, ki je trenutno najpopularnejša, tudi pri nas. že v prošli zimi je zainteresirala našo športno javnost za hockey. ki je pridobil na mah lepo število pr.vržencev. Začetek je bil storjen s skromnimi sredstvi in dokaj primitivnimi napravami. Za letošnjo sezono t>a je pripravila Ilirija svoje moštvo temeljiteje, i-zpopohvla je v izdatni meri opremo moštva ter naprave na grišču v toliko da odgovarja mednarodnim tekmovalnim predpisom.
Sekcije za bockey na ledu se snujejo tudi že v Zagrebu, Osjeku, Somboiu itd., vendar bo ostala Iliriia, stremeč za čim hitreTšim napredkom, še dolgo navezana izključno le na mednarodno konkurenco. Prv: nasprotnik Tliriie bo letos Telefon Club Roman iz Bukarešte. č:gar renomira-no moštvo tvor-io izključno rumunski re-preze^tativci. TCR gostuie v Ljubljani na povratku s turneje pc Italiji in Avstriji Obe tekrrr se vršita na socrtnem drsališču 1'iriie Tv>d Cekinovim gradom, in sicer v sobofo 7 t. m. ob 15 ter v ne^elio 8. t. m. ob 11 Obeta se r.arn lep ter izredno zani-rrv soort ki mora zadovoljiti v po1!!5 meri v?a!r<i?ar, ki ima le malo smisla za borben šport.
Slnžbene obfsve sekcije ZNS
Upr. edber ZNS objavlja po sklepu seje z dne 29. m. m. na komunike u. o. JNS, ki je bil objavljen v »Jutru« 31. m. m. oz r. 3 t. m. naslednje:
1.	U. o. je smatral za svojo največjo colžnost. da do izredne skupščine ZNS ne izvršuje sklepa skupščine JNS o odpravi avtonomije sodnišrh organizacij, ker je prepričan, da tangira ta sklep čast in ugied vsakega člana ZNS, ker se zaveda, da morejo samo neodvisni in samostojni sodniki v poln: meri zadostiti svojemu po-z vu, pa tudi v znak protesta proti sklepom skupščine, katerega niso narekovali športni interesi. U. o. ZNS se zaveda odgovornosti; ki jo je s tem prevzel, zave da se pa tudi da s« bori za pravično stvar. U o. ostane zato pri svojem sk e-pu. V prepričanju, da izpolnjuje s tem želje vseh kolegov, izjavlja v svesti si vseh posledic, da od svojega sklepa ne more odstopiti. Opozarja torej sekcije, da ostane do izredne skupščine zbora v veljavi odrejena abstinenca in naproša vse tovariše. da ostanejo še naprej solidarni in ne dovolijo da se'v naše vrste zanese nered.
2.	Kar se tiče odredbe 2. v objavi JNS. kerstatira u. o. ZNS. da odbori za de7egi-ra.nie sodnikov po pravilih nimajo nobene druge konrv^ence, kakor le določanje sodnikov za tekme.
3 ZNS želi opozoriti JNS na nepravilnost 2 odstavka točke 3 savezne objave in ugotavlja, da je samo u. o. ZNS pristopen ocenit' sposobnost in kvalifikacije, ki so potrebne za nogometnega sodnika. Z oz^om na te odredbe JNS ood točkama 2 :n 3 nisc obvezne za člane ZNS Te odred Yp Da tudi	obvezne za klube ker od
Kr.ri za delegiranie sodmkov ne moreio t, ^ tekmam ne;znrošan'h sodni ker ore p-avica izbire ne'mraSanega ^Irrka ako ni na me?+u IzmrsSa.nesra. t>o pravil h <^'noie prizadetim klubom na samem terenu
1 U o ZNS amat^a za potrebno, da onomri vse člane Z*rS da se v izogib unorshe 5 10 k pr ZNS v vsakem pogle i o ed -»o sklepih in odredbah u. o ZNS. — Tajnik
Prvenstvo T,»ib1.jane in dravske b»nOvi-Pp v table. Wsu ra 1933 bo priredila r'rva 7 in 8 t m. v dvorani Okrožnesra r,a	20 Številne priiave
p^tair,	ho turnir eden najzanimivejših
v r -TiiTO-Tprn.
SK !>-ntsh-n nn Jesenicah ra.zipisule za S t m smn*n*-«>e i-^kme za klub in sicer za seniorje na pt.^; ^picri 18 km m urno ne na nrosr r>0i~= * km nmv^dne	dne khnb«vn
t0v~n rq c-VnVolrvci br Lado c**viit5V? te-k ?e vr« v nede1^ ob o	c c,t^trfn m riHem na s.port
„ n/r^-c+rani ffmuie se no ^^•^.•v,, T<3<3 T^V-^e ce	nrfeletfir
^ v	^Ipr,;^;	r.p °*ede na to
»V. m rrorr-r.-^-ni a1? ne- TaVmine se v ^M,^,!, 'tj <rt<«>r	tekmo
V,-	"O le+O
^nri rd	do 90	Vo*
v -rrkah	tehn^nega
odreka SKB Prijav prejema vodstvo
odseka do 7 t. m. ob 20. Prvaka v obeh kategorijah prejmeta znake, prvak v ka-tegor ji seniorjev prejme poleg tega tudi naslov »prvak v smuškem teku za leto 1933/34, drugi in treji diplome. — Priče-tek skakalnih tekem je ob 14. Tekmuje se po tek. pravilniku JZSS. Prijave prejema vodstvo odseka najkasneje do 7. t. m. do 20. Tekmujjeo samo seniorji. Prvak v skokih prejme naslov »klubski prvak v skokih za leto 1933/34 in lep zlat znak, drugi in tretji lične diplome. — Drsalne prireditve se bodo pričele ob 10. na športnem :grišču. Propagandnega drsanja se lahko poleg Članov udeležijo tudi nečlani. Razglasitev rezultatov bo ob 17. v Delavskem domu na Savi, kjer bo zvečer Modro-bela reduita s pestrim Drogramom.
Službeno iz LNP. Seja poslovnega odbora danes ob 19.30 seja u. o. ob 20. v Delavski zibornici. Opozarjajo se odborniki, v smislu zadnje seje u. o., da svojo
zadržanost pismeno sporoče, sicer se bo smatralo, da so neupravičeno odsotni. Tajnika I. in II.	_
Službeno iz sekcije ZNS. Plenarni sestanek ljubljanskih nogometnih sodr, kov bo v četrtek ob 20. v posebni sobi restavracije »Slon«.
SK Ilirija (nogometnia sekcija). Danes ob 18.30 trening I. skupine v paviljonu, jutri ob istem času trening II. skuspine. Točno! — Smučarska sekcija vasi vse prisotne tekmovalce, naj se javijo zanesljivo danes ob pol 19. pri podnačelniku v kavarni Evropi zaradi zdravniškega pregleda. — Sekc ja za hockey na ledu ima danes v klubski sobi kavarne Evrope obvezen sestanek vseh igralcev. Razpravljalo se bo o tekmah, taktiki in pravilih igre.
SK Svoboda (Ljubljana). Danes 14. obvezen trn ng vseh verificiranih igralcev na igrišču Primorja. Vsi in točno. Opremo prinesite seboj!
Službeno iz ŽSK Herme»a. Občni zbor kluba se zaradi tehničnih zaprek ne bo vršil 6. pač pa v nedeljo 8. t. m. ob 8.30 pri Keršiču.
iz življenja na deželi
BELA KRAJINA. Mlado Tujsko-pro metno društvo v Metliki je za Silvestrovo priredilo svojo prvo zabavo v čitaln šk;h prostorih. Okusno dttcorirana dvorana, burka »Raztresenec«, res dobro uvežbana godbo mestnega god'benega kluba m več drugih pestrih točk je jamčilo za dobro zabavo i,n je dvorana bila nabito polna Metliča-nov vseh slojev \aiživa-hneje zanimanje je vladalo za tekmo jo-jo in volitev tn^s Metli.ko Pri damskem tekmovanju je me-la največ sreče ga. Štefica Fuxova. ki je bila tudi proglašena za prvo jugoslovensko »Miss jo-jo«, od gospodov pa je bi! najvztrajnejši g. Jože šašeik. Po polnoči je bala izbrana z večino glasov za miss Metliko gdč Pikica Šiifco, iz staroznane ugledne metliške rodbine, nečakinja Engelberta Gangla. Izrečenih je bilo več zdravic za napredek Metlike in mladega društva, enako pa je bila izrečena tudi zahva.la našemu časopisju, ki s svojo veliko gostoljubnostjo podpnra stremljenja Bele Krajine, zlasti v tujsko-prometnem pogledu Belokraj'nci upajo, da jih bodo novine v novem letu še bolj podpirale v njihovem delu —Tudi Črnomelj-ei so v veselju pokopal' staro leto Agilni Sokol je v svojem prostranem domu priredil s'ovo umirajočemu letu in je razigran pozdravil novo srečneiiše. Pester program in veseli monolog' so poskrbeli za dobro zabavo Bilo je 'udi več novomeških gostov in prijateljev, ker je Črnomelj znan po vedno sijajni organizaciji vseh priredbi tev. Eni in drugi so obljubil1; svoje sodelo vanje pr delu za povzd/igo in napredek teh sicer siromašnih vendar pa izredno marljivih in delavnih krajev. Zato res smemo upati, da bo Bela Kra rina Vma^u stopila v vrsto naprednejših pcukrajin naše lepe domovine.
KONJICE Sadiarsika in vrtnarska podružnica za srez Konjice bo imela svoj redni občni zbor v Z reč ah 8 t. m ob pol v osnovni šo!i. Za tem "e bo vršil istotam tt»d,; obrni zbor čebelarske podružnice.
PRESERJE PRI LJUBLJANI. V decembru je imel tifriišnii Sokol več dobro uspelih prireditev Prva je b proslav« narodnega uedinienja z akademijo, druga Miklavžev večer, a na Silvestrovo «mo ;mel; čajanko z borkami t =>mo se med veselim netiem po dobro izvedeni alegorij' poslovil' od starega ieta Rurk; «Brat Sokol« in »Hlače« ter še nekoliko kupletov so spravili gledalce v dobro volio Pri vseh teh nr;reditv<ih pa se je videlo. dfl SokoHki zarad' vsestranske«« razmaha «o<kol-sfcre m;sli r.e zadostuje več krajevnim potrebam. zato ima Soko1 nrav da m'sli na novečranie svojega svetišča, H b1! odgovflr-ra'o prosveti ir idei«m nacionalne misl7. — Ta večer je tudi tnkaišnie novoustanov-lieno r>rn«-vetno društvo otvorilo svoj novi dom K^r golimo bratsko 1 iirhfzen sim-do del<i na rrvnsvetnrm noliu m zasledujemo vs-ako nošteno not lei vodi navzgor. smo s hotel4 rvogledat' tudi niego-vo otvoritveno rrnred^tev ali na žalost ie bil rto=5tom-nPČ'anom dostort rnmo?f>?. Na novega leta dan	rK><?ledali v Podnečl
»jn^tovanie »Pn^frritn^e?« ivrosvetnerfa društva« iz TomišMa. V ie z D;oVensovim delom »Cvrček ra nečio<r nastopilo v pod npS.Ve-m n<i=tilskem domu Stvar le lerva. al' ta nodežel«Ve odre m Vnd! neorimerna k'5* 'hids+vo liubi kai d^m^čerta kar poV/>7e l"id; v ni'hovem ^ivlienni in mišlie-niu Trud «-e ie ni1 'kaz^l živi len ia !e manjkal-" Od rTl^^otrev rarv^entih t>o i«irah nreiserckerta	b'1" želeti d« -ar-
'ične ona^ke med nred^tfl-m ndnadeio Volom	V novem letu naprej po
t<*«-*-»>cv noti'
5KOCTT4V ITtnrl ?p ,T<tn©7 DtiTc. tw
na	pr ff-^ciianti	!P
den AHfincIr-' (flUi^rfiiV in Svetow1e-c Boleha,: le okoro leto dni Znan m en^tovnn 'e bil daleč naokrog. Pred ieki] leti »e je vrnil
iz Francije;; skušal si je ustvariti lep«) bodočnost v tujim, d-as- je bil njegov oče eden i izmed najbogatejš h posestnikov na Teloah. Kriza pa je tudi Janeza vrnila v domovino in je kmalu po povratku prevzel posestvo po svojem nenadno umrlem očetu. Nekaj let je prav pridno gospodaril ,'n ee mu je imetje polagoma večalo. V najvedji pridnosti pa ga je zadel hud udarec Lani nekoč je nalagal hrastove prage in mu je težak hlod prizadejal notranje poškodbe Po nekaj mesecih je čutil vse hujše bolečine. V ljubljanski holmci so ugotovili, da je gnijoča rana v notraniosti zelo opasna Odposlali so ^ na zagrebško kliniko Tudi tu se je zdravil precej dolgo, pomoči pa mi bik) vee. Iz Zagreba je pršel domov umret. Kako priljubljen je bil pokojnik, je najlepše poka:a! do'g po<greb Zlasti so tu-d' člani »Posmrtnega društva« iz Tržišča in Mokronoga pršl.i v lepem številu. Pokojnemu trpinu bodi lahka domaač zemlja, žalujočim naše iskreno 6o?alje.
ŠMARJE PRI JELŠAH Tukajšnja narodna šola je priredi'a božiienico in obdarila 130 najrevnejših šolarjev z oblekcami in perilom kar vs* so šmanske dame ukrojile in seš'le Njim. darovalcem i/i učiteljstvu naiiskrenejša zahvala. — Tečaj z« prvo pomoč. ki ga je na prošnjo naš;h gasilcev vodil g. dr Lorger gre b koncu Zanimiv;m. praktičnim izvajanjem predavatelia je ele-di'o povprečna 00 ljud- na večer Keko veliko ie zar.;manje med ljudstvom za tovrstna predavanja, priča to. da je redno no večalo tečaj 12 ljudi celo iz 2 uri oddaljene Dolge gore. — Sokol ie priredil silvestrovanje, ki je dobro usne-lo Zopet na« je zabavala sokolska godba. Letna skupščina sokolskega društva bo 11. t. m. ob 20. v telovadnici.
Sokolsko društvo na Vrhniki ima svoj redni lelni občni zbor v nedeljo 15. t- m. ob 2. popoldne. Dnevni red je ob čajen.
Sokolsko društvo v Dobovj bo imelo svoj letni občni zbor 9. t. m. ob 20. v sv«-ji sokolski telovadnici
Soko! v Brežicah 'ma v četrtek 5. t. m. ob 20. v dvorani Narodnega doma redni občni zbor z običa:n:m dnevnim redom. Udeležba članstva obvezna. Prijatelja društva dobrodošli.
Lutkarji v mariborski sokolRki župi! Potrebno je, da se ra;'govorna o o željah in potrebah naših lutkovnih gledališč, kakor tudi o pkupščini ;'igosl. lutkovne zveze. ki bo letos v Mariboru. Sklicujeva zato sestanek lutkarjev v nedeljo.8. t. m. ob 10. uri v društveni eobi Sokola-matice v Narodnem domu
Radio
Četrtek. 5. januarja.
LJUBUANA 1215: Rad o - kvartet _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, radio-kvartet, borza. — 17.30: Valčkova ura- — 18.30: Italijanščina. — 19: Polutani in spački s cepljenjem. — 19.30: Pogovor 9 poslušalci. — 20: Godba dravske divizije. — 22: Cas, poročila — 22.15: Salonski kvintet.
BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 16.30: Popoldanski koncert. — 19: Narodne pesmi. — 20: Prenos 12 Ljubljane. — 2^: Ciganska eodba. - ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17: Orkester balalaik. — 20: Koncert iz Lfubliane. - 22: Plesna slasba - PRAGA 2035: Sluhol^ra. — 22.25: Koncert moderne alaobe — BRNO 20.85: Program kakor v pra<*i — VARŠAVA 18: Lahka glasba. -20.:" Orkestralen koncert. _ 22-15: Ciganska "odba. - DUNAJ 11.30: Godalni kvar tet — 16: Narodne pesmi. — 17: Pregled
moderne avstriiske glasbe — 20.05: Igralski večer — 20.55: Karneval na Dunaju _ 22 25:'Plesna glasba. - BERLIN 20.05:
20.05: Prenos koncerta iz Berlina — 2\.2o: Glasba za časa nemega filma. — MUHL-ACKER 19.30: Dunajska glasba. — 20: Orkestralen koncert. - 21: Sluhoigra. _ BUDIMPEŠTA 17.30: Popoldanski koncert. — 19 30: Prenos opere iz gledališča. — Plesna glasba. — RIM 17.30: Koncert orkestra. — 20.45: Violinski koncert.
Napravite\kšo
kožo
Polnovredne In moderne
RADIO
aparate
KUPITE PRI TVRDKI
H. SUTTNE
LJUBLJANA 4
Tyrševa (Dunajska) cesta štev. 1B.
Ugodni plačilni pogoji. Zahtevajte brezplačni cenik.
15432
Vaše zdravje, življenjska sreča,
velike denarne žrtve za.vise od kvalitete. — Zahtevajte samo »OLLA«!
Vaše zaupanje zasluži samo blago, Cigar kvaliteta je preizkušena in ki je že de-cenije poznano po vsem svetu.	62
Posiovod;
za tvornico mila
sposobnega za vsa v stroko spadajoča dela, IŠČE zagrebška tovarna.
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sapunar«.	1708
Ves Pariz govori o čudoviti lepoti nove, bele in sveže kože. Nova krema Tokalon, hrana za kožo bele barve (ne mastna) vsebuje sedaj preparirano svežo smetano in olivno olje kombinirano z dodatki, ki krepijo, napenjajo in obeli o kožo. Takoj prodirajoč v kožo umiri to sredstvo razdražene kožne žleze, skrči razširjene znoinice, uniči takoj vee škodliive kali v koži in najtemnejša in raskava koža postane nežna in bela v 3 dneh. Krema daje koži nepopisljivo lepoto in novo svežost, ki je na drug način ni mogoče doseči. Uporabljajte novo kremo Tokalon bele barve vsako jutro in opazujte učinke in uspehe.
Stroj za čiščenje perja
izdelek: Lorch, Esslingen, Nemčija, skoraj nov, v pogonu na ogled, zelo ugodno NA PRODAJ. Ponudbe na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28, pod »Perje P-2723« 15388
naročili skupine romanov iz »Ju-trove« knjižnice po znižanih cenah
II
Naročite, da boste deležni dobro-dejnega razvedrila!
Za vedno nas je zapustil naš predragi oče, stari oče, tast
ANTON
železničar v pokoju
v 78. letu svoje starosti.
Pogreb se bo vršil v sredo ob 16.10 iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Laško, dne 2. januarja 1933.
Marija roj. Sire, soproga — Marija vdova Starašina, Pavla poroč. Privšek, hčeri — Vojko, sin — Franjo Privšek, zet — Gusti Starašina, vnuk.
Bre« postbnega obvestila
Zapustil nas je in odšel v Večnost naš srčno Uublieni in nepozabni sin, brat, svak, stric, gospod
dr. Franc Zupane
odvetnik v Tržiča
Pokopali smo ga dne 3. januarja 1933 pri Sv. Križu v Ljubljani. Maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 5. januarja 1933 ob P. uri dopoldne v župni cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Prosi se za tiho sožalje! Ohranite ga v blagem spominu!
V Ljubljani, dne 4. januarja 1933.	1716
Globoko žalujoči ostali.
Cene malim oglasom
Zenitvm tat dopisovanja, vsaka Deseti« Uln L— ter enkratna prt-
Vojblna ta tifro ali ta dajanja naslova Din 5.—, Ogla* trgovskega M rvklanrnega enačaja, vsaka beseda Chr> /.—« Po CMn l.— ta besedo ta taračunajo nadalje vsi oglasi, ki tpadafo pod rubrika »Kam pa kam*, »Auto-moto* »Kapital*., »V najem* »Posest* »Lokali* »Sta novanfa oddam »Stroji* »V red note* »informacije*. »Živalim. »Obrt* tn »Les* tet pod rubrikama »Trgovski ootnikt* in »Zašlo-tek*, če ta t oglasom nudi casluiek. oziroma, če te tiče potnika Udar d pa pod tema rubrikama tiče easluika ali tlutha. plača za
Za odgovor
znamkah
»tako besedo $0 pm Pn vseh oglasiti. Ki m tataCunafv po LKn Ista besedo. M taračuna enkratna pristojbin* tn i,— ta iitro ah ta dajan/* naslova Vsi ostali uglasi «*ia/neg« cnačt./a <e računalo PO V) par ta vaako besea o En k rut nt> pristojbina It, htro ali it, dajanje naslova pri oglasih ti te taračunaio Ot> V> oar ta v&nkr
besedo maku Oi« 1— Nafmanfh tnesek pn oglasih po Hi pat ta nesedo fe Otn 10.—
*r* oglasih po I Din ta besedo pa Hin >v— Vse pristojbine ta male oglase le plačati pn predati naročila, oz* roma h h ta vpnshvh w pismu thenem t norrtčilrvn
J
Pouk
tteseila i Din: za	da jaa j* naslova ali	za šifro 5 Din Dijaki, ki ižčejo vnstrukoije,	plačajmo vsako besido 50 par, za šifro ali za	dajanje naslova 3 Din	(4)
Soterska šola E. Ceh
Tyrševa 'Dunajska' »eeta g t 36 Zaht.evajt.e Droep*ki
Francais
t e <j o Q s partieulieres par dame iiiplomče. Prepara tii«)-as aux examene; repeti tiong seolaires etc. Pour bous remseignements s' adresser »og:arni oddelek Jtt.tra« sous »Leijoiif«.
žmi-4
Nemško in
francosko
konver7,aei jo ali pouk daje zelo poc«n.i dama. b.: :ma rada otrok e. Naslov pove osria^iLi oddelek »Jutra«
-275-4
Osnovnošol. učitelj
s-ednjib	let. poceni :n-
etruk-a	Ponudbe Da ogi.
oddelek	»Jutra« pod šif-n
»Učitelj	10«. 332 4
Trgovski vajenec
k' ee je ž>- 25 mesecev učil v mestu, z lepim sp-: čevalom. želi nadaljevati učenje * ma.nufakturni ali m-šani trgovin:. Ponudbe pr06; 33 Oglasni oddelek »Jutra« pod »2 razredn tr govske šole«.	278-44
IVsaJca Ot>»eda 50 par. I za da'aTPe naslova ali ta šifro Ra 3 Din (11
Trg. pomočnika
m ircu f a k' uri sra pn po !• niim strokovnim znanjem izvožbanesra •■i. "žb aran žerja. sprejmem 'a krvi aJ" pozneje. Ponudbe na po drnžnico »Jutra« v Mar bom pod »Vsestranska ver siren«.	23:?-!
Postrežnico
z» 2 ari na dan sprejmem v Rožni dolini, cesta VIII št. 13.	257 1
Šofer-roehamk
neomenjen, doni službo. Ivan Prešern. Kranj.
249-1
Mlado dekle
p-dno 'm pošten« sprejme takoj gostilna »Jadran«. C i rnetovn ulita štev 31. Ljubljana VII.	273-1
Mlado osebo
pošteno sprejmem takoj Jpot po^trPžni<'» za d o pol danske ure. Xas!ov pove o^ra«='ni oddelek »Jutra«.
268-1
Praktikantinio
t nižjo srednješolsko tebra^bo ali in-eščati-ko in tr?ov-ko šolo. sprejmem takoj v drogerino — Po-n-rdbe s >i;ko no ngksni o-Jde|pk »Jutra« pod šifro »lirogeriija«.	251-1
Frizerko
;a.miop.t,o;rw. delavka, ki zna m.i.n.i kirati. onduliroti ter trttino :ri vod-i.o ondn!ae; jo t.-ikoj ali p«) dogoro-ru w>rej.me N":ko!a Kojie. fr: zer v Škof.vi Loki * 23G-!
Tekstil, mojstra
dohn> zurje,necra i.n prvo-vngtnega ?pre!metn *i;!knj IzTr-rpne ponudbe na o^'«*: odde,^f,k »Jutra« pod »Tka l-nri nsoj^ter«. 3f»R.1
Hišno
zdravo in mw,n<i. 25—30 let staro, i Jaljš:m-' s.pri čevali ? prejme kopališče. Potrebno nekoliko znanja iKmščine. — Ponudbe n3 o:r!«č odde' p k »Jut.ra« pod šifro »SnoiTH»»t«. 909-1
Začetno strojepisko
7A t>if<i'ncft spre em ta k-p.j Poroid'be na oglasni oddelek »Jutra« pod šifr" i;va moč«	310 1
Dobro kuharico
-samoijtojiiiio. iščem za privatno vr.o v lepem let>> viškem kraju na Gorenj -kem. Nustop takoj. ■"iti se je v Gregorčičev-ulicš 7/II, vrata 5. 335-1
J Vsaka Oeseda 1 Din: ' za dajanje naslova ».H
šifre i>a o Din.
C9j
Nov radio
ReiTiartz, štirieevni. z aku-roulato-rjem za polovično eenio prod«,m — V raču.n vzamem tudi 2 para smu či ali kaj drug»-ga. Na slov: Taksy. Ei.ttspielerje-™ ulica 23.	313-9
Vsaka beseda 1 DtJ!
Za dajanje oaslova ali za Šifro 5 Din. (101
Avto »Fiat«
odprt. 1'i-bro ohranjen, proda špediicija Tur k v Ljubljani.	52797 10
Avto »Fiat«
odprt — doly-o ofranjen. proda špedicija Turk v Ljubljani.	52797 10
i (Jyia.il Jfg. iuaiaja (X) I
1 Din beseda; za da janje ua-slova ali ta : šifro 5 Din. — Oglasi sm-ialneira rnaP-aja vsa Ka beseda 50 par; «a i-.;anje na-slo^a aJ.i za j iifno pa 8 Din. (6) j
Vse delikatese
ier najfinejša vina tn U-ker je dobite najceneje v delikatesi M. RAVTAR. Ljubljana. S'an trg Posebno pnporofatn k*vno vino »Jadransko kapljico« za p<> bo.ez.rn os abele ose be po 20 Din liter ter vin« vermnt [«> 20 Di,n liter
BS2265
Bogata izbira šablon
ta -o&na ieia gobeline kelim dela -volne, svile Taki'a in veeb CMS :«riborov ?urtranje. entla nje mhnriranjt. vezenje monflfframov m klinika no gavic hitro 'n solidno v rtr. vin: n ateljeji) Kure leviti Za ? r e h. Radičeva Du?av 'Ilira 5	1979.
Čevlji na obroke
»Te. i[rf>« Gledališka ni 4. Maribor. S!ovpwba a« 18 n Celie. Dedkov t.rs 5t 4 51887 6
Orehova jederca
domače !t> istrsko brinje ter fige za žganjekuh« nu di najceneje Se-ver & Komip.. Ljubljana. 37'6
Otroško posteljo
bp!o. ugodno prodam. — slov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2S9-6
Mizar, skofeelnike
nove m rabljene proda Višin. Sko-fja Loka. kolo. d:vor.	293-6
Otroški voziček
in namizno petrolejko pr« dam. NTaslO'V nove oglasmi ■>ddelek »Jutra«. 281 6
; Vsaka beseda 50 par. j r.a dajenje naslova ali [ za šifro pa 3 Din. (2) |
Mesto postrežnice
iščem za dopoldanske ali popoldanske ure — najraje v me«tu. Ponudbe na >gi. oddelek »Jutra« pod šifro »Mlajša«.	181-2
Gospodična
vešča strojepisja iin ve eh pisarniških poslov, išče primerno zaposlitev. Gre tudi k boljši družini k otrokom. č«nj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Inteligentna 20«.
276-2
Mesto gospodinje
iščem k enemu aii več gospodom. — Ziihožna tem vseh hišnih del. Ponudbe na oglasni oddeleik Jutra pod »Goispodinjo«. 330-2
Dekle
pridno im po»teM», brea staršev, z dežele, staro 20 ie>t, želi službo pri boljši obitelji za delj časa. kjer bi jo gospa naučila |K> svoje kuhati. Nasio^ pove oglasini o-idelek »Jutra«.
•S6-2
Gospod
vsestransko trg. izvežbain, z večletno tančn« prakso, verzi-ran v v ? e h pisarniških poslih, išče namešče nje. Prima reference. — Ponudbe na og a^. oddelek »Jutro« pod »Služba II«
274-2
Notarski substitut
išče stalno službo ali (>a ?uibstitucijo Ve.:iopi tudi v advokatsko pisarno. Dopise na ogl oddelek Jutra pod šifro »lrtlM«. 304-2
Gospodična
šivifja. ki b pomagala tu di pri gospodinjstvi], želi mesto varuhinje otrok pri boljši ro>ib:ni. Naslov pove ogl. oddelk »Jutra«.
323-2
Absolventinja
državne dvorazr. trg. šole
'.moina vseh pisarniških poslov. išče nameščenje. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Ju*ra« pod šifro • Samo Ljubljana«. 328-2
Sestavo bilanc
■n organizacijo knjiffu vodstva oskrbi proti zmerne mu honorarju diskreten, sodevo registriran strokom njak. Ponud'be no oglasni ddeek »Jutra« pod šifro »Vestno in zaupno«.
320-2
Kupim

t>e»eda I Dui. ta dajanj« naslorva ali ia šifro pa 5 Din. (20)
Sredi Maribora
'Mivncka 81 <anit-nje.ni alt prodam man;šo trgovsko moderno hišo 52565 20
Lesni trgovci!
iagu na vo.1 n pogoti je ■lgodn« naprivda; na Jeter •»krm t»r' K-anjn kjer J» srefl	tnece<<nov'h Ii
,mr>-k>vib gozlov Inte-e *ent naj poiljejo Tas.ov» na '»g	iddelek Iu».r«
pod značko »?.a»a«
52539 ?
Prijateljem gorskih letovišč!
Naprodaj krama stavbns parcela aa Jezprsk»-m pr Kranju Interesenti naj po šljej" naslove na ig:asn rddeiek »Jutra« ood š:f't> »Krasna«	525:iS 2<'
Skoraj novo hišo
z 2 sobama, kuhinl«. kle;-jo drvarnico, vodovodom, majhnim sadnim in zel-e n fldoim vrtom prodam za 53.000 Din. Zt:lo pripra.vrn. Za v|wko enca ali malega obrtnika Na.s.ov v oglas, od' 'fcu »Jutra«. 28-20
UgUsl trg. tuaiaja po 1 Din beseda: z» da janj« naslov« aii ta šifro 5 Diin — Oglas' socialnega značaja vsa ka beseda 50 oar; ta lajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7)
Lovsko puško
nsanico. Manilicher Sch6 neuer, kal 6.7 m,m. z daljnogledom. v zajamčeno brezhibnem stanju kupim Ponudbe s ceno na oglas •►ddelek »Jutra« pod šifro ►Priložnost«.	189 7
Rabljeno omaro
11 navadnega mehkega lesa, z več policami, kupim Pomudbe na ogla-s. oddelek »Jutra« pod šifro »Poceni omara«	31.8-7
Vsaka beseda 1 Din. za la vanje naslova ali » Šifro i» 5 Din. (16)
Kdor posodi
600 Din
prota zastavitvi moškega kolesa, vrednega 1000 Din za dobo 3 ted/nov. dobi vrnjeno 700 Din. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Nujna pomoč«.
329 16
Kupim knjižice
Mestne hraniltiice ljubljanske, do 15.000 Din. proti odplačilu v gotovimi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Odplačilo«.
2EH-16
Družsbnžka
z gotovino 100.000—200.000 Din sprejmem za ediroo že dobro vpeljano podjetje v Juigosla vi.j6 Letini promet milijonski. — Ponudbe n« oglas, oddeleik »Jutra« pod značik« »N. B. S.« 370-16
Vložne knfižice
kupite ali proda ste najbolje pri Komanditni dru žb: M. Jankole, Ljub! lana. 5eIpnburgova nlica 61T — telefon 30-58.	330-16
r Ui<-e Burroughs:
Tarzan, kralf džestgle
DRITOl DEL
163
Peljala ga je nazaj v čumnato pod oltarno sobano. Kakih deset minul sta se plazila po vijugastem tajnem hodniku, preden sta prišla do zaklenjenih vrat. Tarzan je slišal, kako je vtaknila ključ v ključavnico Kovinast zapah je odnehal in vstopila sta. »Tukaj boš varen do jutri zvečer,« je dejala. P?ato ga je pustila samega ' Jn	»lo vrata za seboj.	1
Diri
48 lajanje naslora alta *-'frn r» 5 Din '35
Srebrne krone staro žlato in srebro
kupuje Kafmerji irag b kovin. Ljubja.na Ilirska ulica štev 36 — vbod t Vido vdan *k>- ''-est,e. [>r- g stil n" M oži na	70
Pohištvo
Vsaka besedo 1 Din. ta lajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (12>
Za 5000 Din
novo., masivno. po' itira no sipataico, M komadov pro do Joža Vižin, mizarstvo. Škofja Loka — kolodvor.
294 12
iickw a u d i prebran« plača i» vsako besedo 1 Din: kdor išče pre brano pa za besedo j 50 paj; za dajanje na { slova aii šifro 3 Din. Miroma 5 Din. (14) Trgovski oglasi 1 D'-n
Majhnega otroka
sprejmem v oskrbo proti plačilu 250 Di.n mesečno. Na-sloiv v oglasnem oddelku »Jutra«.	27»1-14
Dame in gospode
iz boljših kroigov sprejmem v strogem centru na prvovrstno domačo hra no, kjer se nudi vsa do mačsroo-st. Naslov v ogla6. oddeliku »Jutro«. 306-14
Lokali
Vsaka Oest-da 1 Dui: z« dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din (19)
Velik lokaJ
na Mestnem >rgu štev. 17 v Ljobljant >ddam Pojas lida » trgovio; Kenda
5ia>i m
Podjetje
dobro vpeljano v Ljubljani prodam za 150.000 Din. Letni promet 500.000 Din. zaslužek 20—40%. Event. sprejmem tudi družabnika Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Podjetje 500«.	329-19
Modna trgovina
staroznana dooro vpeljana se proda aH sprejme družabnika - Ponudbe Dod »Center Ltubljana« na oglasni odd »Jutra« 51847-19
Skladišče
veliko in suho sredi me sta takoj odda špedicija Turk. LjuMjana 52795 19
Skladišče
velika in suho. sredi mesta takoj o-ida šped:ci n Turk v Ljubljam. 52795-:9
Gostilna
dob-o idoča. radii bolemni naprodaj. Naslov v og'as. oddelku »Jutra«. 322-".9
Opjtrtli. Di ti « lajanje naslova ali t* «fro [n S Din 17
Trgovino
-a dajanje naslov« ali
'.a Šifro oa o Dui 34
Jabolka
štajerska. oU navadmih do najfinejših dobite \-saiki dan nrd 9. in 12. ter !4. in 16. uro od 2 Din naprej v skladišču Ranzi.n ger. Masarjrkova cesta.
288-34
Vsaka beseda 1 Duj. za lajanje naslova ali ta šifro tia 5 Din (15'
Odpadke od žage
tKibro wušene. kratko ia gane, v vsak mmežn-i prodaje Ivan Šiška Me
te ik o v« 4.
52920 15
Vsaka Ouseda 1 Din. ! ca dajanje naslova ali j za šifro pa 5 Din. (žil)
Stanovanje
sohp in kuhinje oddam v Vodmatu. Ribnišika ul. 27 281-21
Sobo in kuhinjo
oddam za 160 Din v Vod matu. Naslov v og'«snf"m oddelku »Jutra«. 279 21
Dvosob. stanovanje
veliko. i> kojialnd^o in v=<> mii priti'kl inami takoj od-d«.m v Jarnikovi ulici 9/1 — pri Stadionu. 2&2-31
Stanovanje
emosobnio, s predisobo im kuhinj« takoj oddam v Lepodvorski ulici M. 3 — Ljubljana VII.	336-Ž1
Dvosob. stanovanje
solnčno. s kuhinj«, v podpritličju vile. v centru mesti takoj oddam. Vpra sati v Knafljevu uit- 13/11.
321-31
Stanovanja
Vsaka beseda 50 par, za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (21-«1
Stanovanje
sobe in kuhinjo išče ves dan odsotna stranlka — v bliraini ba.nske uiprave. Po nud'be na oglasni oddelek »Jutra« pod »Od-sotna«.
250-31/a
*	\r\ orošek
Stati
i&žL^ *Lr^ 1
-i-
Vsemogočni je poklical k sebi mojo mamo
Costa Amalijo
vdovo računskega ravnatelja
K večnemu počitku jo spremimo dne 4. januarja ob 4. iz mrtvaške veže splošne bolnice.
Ljubljana, 3. januarja 1933.
Anton, sin, učitelj, žalujoči rodbini Janko in Joško Košir.	1714
Enosob. stanovanje
s pritikiinami, v centru mesta iščete 2 priletni gospe. Ponud'be na oglasni oiMplek »Ju:re« pod šifro »Stalen vn dober plačnik« 178 21/a
Stanovanje
trii- ali šcirisobn«, v centru mesta išče mirna tričlanska družina. Ponudbe na ogasni oddeek Jutra »Točen plačnik«.
3!i2-2a/a
z mešanim blagem, v pro. metmem kraju vzamem v najem. Ponudbe na cg as. oddelek »Jutra« p< d šifro »I.ihdui9triijski kiaij«. 259-17
Stanovanje
d^-o- ali trisobno s kopalnico. sobo za služkinj« in pinom. išče družina s 1. fi bruarjeni. Ponudbe r ee no na ogl. oddelek Jutra pod značko »Inženjer«.
307-31/a
'/J/3"*®
i i
V«.ka t**wla .Vi pur. '* dajanje naslova ali ; ta šifro 3 Din ria-j« J
Večjo prazno sobo
ali več« in manjšo sobo. v cf.'n'"tu mi*s'o. najraje v pritličju, iščt-m za dru štvi.ne seisten-ke. Ponud.be na og'astK oddelek Jatia p-d mačk« »Društveno J o«.	317-23/a
Mirno sobico
s kurjavo, iščem v bižini nove cerkve v S:»ki. P« tiudlie na oglasni oddelek »Jutra« (»od šifro »Mir«.
3ol-:3a
i Vsaka tieseda 50 pur ] ta da a nje naslova ali [ j «. šifro 3 Din	j
Opremljeno sobo
s sou|M>rabo koj« niče od dam na Maea.rvkovi cesti št. li2/III (Vzajemna zavarovalnica).	211-23
Sobo
lepo opremljeao. šolnin« m snažno, s prostim vhodom oddam stalni, snažni in solidni osebi v vili na Mitju. Nasiov pove ogla«', oddelek »Jutra«. 104-23
Prijazno sobo
lepo opremljen« in sopari rano. oddam stalni osebi, eventuelno dvpina. z vso postrežbo m zajtrkom na Mirjn. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 165-23
Sobo
s posebnim vhodom, oO-dam v sredini mesta. Na ov pove oglasni oddelek »Jutra«.	147 23
Opremljeno sobo
za en« al' dve osebi s posebnim vhodom oddam. Nasiov v ogiasnem oddelku »Jn.ua«.	32-23
Sostanovalko
sprejenem v Lepodvorski ulici 3, pritličje — Ljubljana VII.	262-23
Opremljeno sobico
ma.hn«. takoj oddam v viSd v Maistrovi ulici 14.
267-23
Opremljeno sobo
velilko, na Alek«indrovi cesti oddam boljšemu so li dne mu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 248-23
Lepo sobo
po nizki ceni oddam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	247-23
1 ali 2 opremljeni sobi
oddam pri operi. Telefon i.n kopalnica. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
246-23
Lepo sobo
s hra.no ali brez ter uporabo klavirja, v centru mesta oddam etri ali dvema osebama. Naslov pove ogla«™ oddelek »Ju.tr««.
263 23
Opremljeno sobo
v sredin: mesta oddam 1 ali 2 boljšima gospodičnama. Naslov pove oglas. oddeJok »Jutra«. 290-23
Sobo
v srednnš mesta takoj oddam solidmj osebi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra
268-23
2 gdč. aii dijakinji
sprejmem na etan.ova.nje, event. s hrano. Vprašetii med lil. in 2. uro na na slov. ki ga pove off'asmi oddelek »Jutra«. 297-23
Več boljših gdč.
sprejmem na bran« in stanovanje v sredrni mesta po 700 in fud:l 650 Din mlečno. — S"-be krasne, oprema deJome nova. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	£77-23
Prazno sobo
zroftno hi »Mučno, v prvem nedst'opju. strogo separirarvo s stonnfe. od dam pri operi. Naslov po ve og'asni oddelek Ju".i.
299-23
Sobo
Inpo iin solnčm«. r. eloktn ko ter posebnim vbodom. 5 m.in. odda' eno od obrtne šo'e. .>idam 'akoj v Gredaški ulici 8. 314-23
Lepo sobo
z dvema	od
dam blizu Tob"ra. Naslov v oiras-nem fiddelku Jut-a 333-23
Sobo v centru
z elektrik"- takoj oddam za 220 Din. Naslov pove oglasni oddeiek »Jute«.
334-28
Sobo
lef»o Oipreinlje.no. s pospb n/m vhodom, takoj oddam mirni osebi. Nosov pove oglasoi oddelek »Jut'a«.
336-2:1
JI t.
Vsaka be«eda i l>ili ta dajanje naslova aii Mfre pa 5 Din (341
40
?a'ibog nemogoče. Poljub Tvoj.	260-24
Zelo prijeten dom
/ vso oskrbo, ii' go in dc mačnostjo nudim inteli gentni osebi, ponudibe pro *:m na oglasni oddelek »Jutra« pod »Udobr« živ Uenje v sredini mesta«.
305 24
»Joško pridi«
■Princsi veaj 500. 3:9-24
Nesrečna v zakonu
prosi gospode za denarno pom.oč, h kateremu bi šla tudi kot gospodinja ali v sik u pn« gosipodiiinjst-mo. Po-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nesrečna v zakonu«.	3:37-24
Vdova
srednje * ta ros;.i. prosi starejšega gospoda za manjše posojilo, katerega je tudi pripravljena odslužiti. — Event. bi šla tudi v skupno gospodinjstvo. — Po nudbe na oglasno oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra gospodinja«.	398-24
Gospodična
vsestransko izobražena in dobre zunanjosti, pr'»rožna. poštena, želi znanje z jrosividom enakih lastnost:, starim okrog 40 let, amu čarjem. zovori fram<-o sko 3li angleško, v evrh« skupnih ;a'etov in konver-zac-ije. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »L. B. 30«.	52669 24
M3H5I
Vsaka beseda i Din: ta a..janje naslova aH šifre p« 5 Din (25)
Samec
pnseAtmik. obrtnik in trgovec v letovišču na Gorenjskem, želi znanja t 18—let starim dekletom v svrbo takojšnje ženitve. Zaželjeno nekaj pre može nja a denar ni predpogoj. Ponudbe « eliko na oglas, oddelek »Jutra« pod - : »Di<sk.reoija«.	300-20
Glasbila

Sobo
lepo opremijono, s posebnim vhodom takoj odda Zor, Florijanska nI. 12/1.
201-23
Vsaka besed* 1 Din: I ta dajanje nasiova aH I ta Šifro ps S Dio. (26) j
Kratek klavir
črn, dobr« ohranjen, radi selitve za 3700 Din proda Ziiroa. WoJfova ulico 10/1.
311-26
Harmoniko
tritoneko, s kovčkom, najbolje ohranjen«, leipi glasovi, z medenimi glasidi. poceni naprodaj. Naslov v oerl atn-em oddelku »Jutra« S0S-26
Živali
iMkk f»t«ied>i D"| I ta lajanj« naslova ali ' ta šifro pa 5 Din (27 ;
Majhen pes
svetJo-mon. po^iolvn ,
ki s-liši na ime Fipsi. se je izgubil. Pr«t,i dob"; na gradi g« je oddati na Tr taški cesti 28/11. 2i»7 27
; Dni | ta lajanje naslova al: Vi šifro na 5 Din C30
Štampilje
Sitar 4 Svetek. Ljubljana.
Sv Petra eesta štev. Ig.
telefon
34S 3"
Vsjibs	.Vi [ter
■a lajanje naslova al* ta šifr«! r« 3 Din '28
Zlata moška ura
je bila 'zerubl.ena od ar tii jet+ske vojašnice «ki Šmarne gore pošten na. di te! j se naproša, da jo uroti nag adi 'dda v og . "ddelku »Jutra«. ?«4-?8

Um j
ta lajanje naslov« ali [
4ifrn pa 5 Din ,'37 I
Kuria
očesa
N*i;tv. 'šp	prof
kurjum >česom »C!aven« je mast
DoMte v ;ekartiah lro.g-r ah »li naravnost z 'vo> mc^- in g!avnega -k.adišča čuvajte sp [N»naTedh,
M. Hbmiak
lekarnar —
rti
y tiiilU
zimska, lepa, od Din 2.50 naprej stalno na zalogi pri
6ospodarsi:2 zvezi
Telefon 2059
PRtMOG
Niiha Urva
POGAČNIK Bohoričeva u! ca st. 5
Ali si	vHmkcve
družbe?
I	' -' •• v,	/r.^
voje prolzv
ako želite uspešno placirati in se temeljito uvesti na beograjskem trgu, obrnite se takoj na zastopništvo, ki je najbolje vpeljano pri: lekarniški, drogerijski in kolonijalni stroki in
posluje na navedenem trg^i že osem let. V poštev pridejo samo prvovrstne in solidne tvrdke teh strok. Po potrebi damo jamstvo. Ponudbe poslati na Jugoslovenski S 1 R.udolf Mosse a. d. Beograd, poštni pret. 409, pod šifro 259«. "
Kot čudežno izginejo hibe polti
Opoi-aMjajfte reOar- »Lavpinor« vodil* ta fc'»io ix> oivraz Vsebuje tuame-tiču*! zčinkr • Virgi.ni6u> ga č-a.robnega frimčjOM UaiuniueJit (Haama mei.it v.nrgui.i<-a iVitnib Ha zel), kj gi bvaJiju avtoritete koit ftarobno zdra vUo. Odipravs fcožm* tiibe. astvari jasoo, metiko. l»i.hrnf. « krvjo pre pluto kožo preipave guba. ruge in starostne pojavu Izr«l»i5« ta nego svojo polni na 5udo	moč
»Vi r<ri ničnega 4a.rnt>n«ga grnučja-t.
PreiTkneaite
„LAVENORM vodo za kožo in obraz
Oena mail »tekltmaca Dim 20.—,. srednja Din S6.— in veliki Dan 48.—
Izdelovatelj: Jiinger & Geb-hardt, ustanovljeno 1873, Berlin S 14. Zaloga Droge-rija Gregorič. Ljubljana, Prešernova r
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, katere sem prejel ob bridki izgubi prerane smrti svoje hčerke
Vere ZsEiea*!
ter mnogo pismenih sožalj, na katere mi ni mogoče posameznim se zahvaliti za žalne izraze, se tem potom naji3kreneje zahvaljujem, osobito tržanom Mokronoga. Videlo se je, kako so vsakemu, ki je prišel rajnko kropit, v očeh solze blesketale. Zahvaljujem se prečastiti duhovščini, ki je pokojnici zadnje tolažilne besede spregovorila, tako tudi tukajšnjemu zdravniku g. dr. Stane škulju, ki se je vsemogoče prizadeval ter žrtvoval svoj trud in skrbel, da bi Verico ohranil pri življenju. Ali kruta usoda je hotela, da mu je prekrižala up bela žena z neizprosno koso. Zahvaljujem se tukajšnjemu pevskemu zboru za prekrasni dve žalostinki, kateri je zapel pred hišo in na grobu. Zahvaljujem se darovalcem za prekrasne vence in šopke ter darovano cvetje. Zahvaljujem se vsem, ki so rajnico spremili na zadnji poti k večnemu počitku. Hvala sorodnikom, ki so tolažilno vplivali na ostale, zahvaljujem se prijateljem in znancem, ki so se v tako častnem številu udeležili pogreba naše nepozabne Verice.	1709
V Mokronogu štev. 11, dne 3. januarja 1933.
Žalujoča IVAN in TEREZIJA ZIHERL, starši.
m
Oblastveno dovoljena
lil
RAZPRODAJA
Vsled likvidacije firme razprodajamo našo veliko zalogo manutak turnega blaga izpod nabavne cene. Izkoristite to priliko in si nabavite blago, dokler traja še zaloga.
Oblačilnica »ILIRIJA«
Ljubljana, Mestni trg 17, I. nadstr.
OGLEJTE SI ZALOGO! OOT/R.TTE ST CENE!
1549:
.iejujfc Davorin tiavijen. Izdaja ia konzorcij »Jutra« Adolt Kitmikai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Franc JeaeršeJL 2a tnaerauu del Je odgovoren AI0J2 Novak. Vsi v ljudi jam