Gozdarski vestnik Letnik 78, številka 02 Ljubljana, marec 2020 issn 0017-2723 Kaj se dogaja z jesenom pri nas? -peto nadaljevanje Določanje vlažnosti drv z električnim uporovnim merilnikom Delavnice s področja fitocenologije in pedologije za pripravo strokovnih izhodišč za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov območij Sredica: Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Besedni oblak aktualne številke ■C Jt « h_ m X) g != jjj opravkena «pojavu £ ¡5 I > J—»dowdaJ!|H | asiofebs slo , _ c. rn „ fr g m C/J 'c (TJ s9^ovih „ I veh oi! |$r90Zd;ih c m r-oO e ^|rastica m O i? CD >.MrE i rad- tO :________a m Cl ¿/i railtrnp 3 >; ^Mnvazivna .faSfesm d n w t? m. .1_____i > . HiSraflje Ilsg 3g$vianosti vlanost niša s(očo*iaM,-'ou? ■>*« >drva spzdov||ž .....© dociinni/ Jesen vil ^IliesenoviSrfh -— /1V„L..th hitra _ i» □ ~ jesenom ^ifc'^«9 _ _ __ _ .9- o. 2 >| povzročaj drv C| ■g g n Q y .g " tm*odpornost nfraSni« w " izdelavo fiL« ^ H» cflr n i načrtovanje o. o ^varstvo rdbUU 11 CD kaejo « > aozdna pre6lavamo vegetacijah- ■ lw :o7rdiiif ■ aga § predvsam TO rassicih c vegetacija^ fitocenologija Bždiirsfceaa ¡1 ^ načrtov £ g ® ^sekundami T-« S: epnpievo podlag " S 1 S Gozdarski vestnik, letnik 78 • številka 2 / Vol. 78 • No. 2 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo / Slovenian professional journal for forestry UVODNIK 054 PREGLEDNI 055 ZNANSTVENI ČLANEK STROKOVNI ČLANEK 068 STROKOVNI ČLANEK 077 IZ TUJIH TISKOV 085 086 GOZDARSTVO V ČASU 087 IN PROSTORU 093 101 Mitja SKuDNiK, Polona HAFNER Invazivne tujerodne bolezni in škodljivci ter z njimi povezani izzivi Tine HAuPTMAN Kaj se dogaja z jesenom pri nas? - peto nadaljevanje What is happening with ash trees in Slovenia region? - Part five Peter Prolan, domen ARNIČ, Špela ŠčAP, Nike KRAJNC, Aleš STRAŽE Določanje vlažnosti drv z električnim uporovnim merilnikom Determination of Firewood Moisture Content with Electrical Resistance Meter Valerija BABIJ, Lado KUTNAR, Aleksander MARiNŠEK, Janez KERMAVNAR Delavnice s področja fitocenologije in pedologije za pripravo strokovnih izhodišč za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov območij Field Workshops on Phytosociology and Pedology for Developing Background for Elaboration of Regional Forest Management Plans Učinki motenj na pritalno vegetacijo v slovenskih gozdnih ekosistemih Obseg, razširjenost in izvor tujerodnih gozdnih drevesnih vrst v Evropi Vasja LEBAN Doživetje 25. IUFRO svetovnega kongresa in delčka Brazilije Anton LESNIK, Jurij DIACI, Kristina SEVER Gozdovi za prihodnost - od znanosti k ljudem Jubilejna konferenca Pro Silva Evropa ob 30. letnici ustanovitve Ljubo ČIBEJ, Egon OBID, Igor DAKSKOBLER Gozdar, ki je dolgo živel, veliko vedel in nam mnogo zapustil IŠČEMO KARANTENSKE IN DRUGE GOZDU NEVARNE ORGANIZME Ana BRGLEZ Fitoftorna sušica lawsonove paciprese (Phytophthora lateralis) Simon ZiDAR, Andreja KAVČiČ Aljaški smrekov podlubnik (Dendroctonus rufipennis) GozdVestn 78 (2020) 2 63 1 I Uvodnik Invazivne tujerodne bolezni in škodljivci ter z njimi povezani izzivi V Evropi je jesen zelo pomembna drevesna vrsta: cenjen je kot okrasno drevo na vrtu pa tudi v gozdu. V številnih delih Evrope, zlasti v srednji Evropi in Veliki Britaniji, je predelava lesa velikega in malega jesena pomembno prispevala k lokalnemu gospodarstvu. Glede na genetsko sestavo so si jeseni v zahodni in osrednji Evropi zelo podobni, nekoliko se razlikujejo od populacije jesenov na vzhodu in predvsem - zaradi lokalne prilagoditve na drugačne okoljske razmere - od jesenov na severu Evrope. Podobne genske lastnosti pa niso dobra podlaga za bojevanje proti boleznim. Tako je gliva, ki je v njenem domačem okolju znana zgolj kot šibek parazit listja tamkajšnjih vrst jesenov, pri nas pokončala skoraj vse jesene. Pred globalizacijo trga je bil prehod rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih bolezni in škodljivcev počasnejši in postopnejši. Tako sta bila v ekosistemih omogočena možnost prilagajanja na nove razmere in vzpostavitev ravnovesja. Dandanes pa sta globalni transport in mednarodna trgovina procese selitev zelo pospešila, s tem pa tudi ogroženost avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst. Tako so v zadnjih letih bresti skoraj izumrli zaradi holandske brestove bolezni, domači kostanj je zelo prizadel kostanjev rak, jesene pa prej omenjeni jesenov ožig. Mednarodni transport ljudem prinaša številne ugodnosti, ki se jim najbrž tudi v prihodnje ne bomo zlahka odrekli. Zato bo za zaščito domorodnih vrst še naprej treba izvajati in krepiti ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja tujerodnih vrst, tujerodnih bolezni ter škodljivcev. Hkrati bo treba tudi povečati zavest ljudi, da potovanja in uvoz blaga iz oddaljenih dežel lahko pomenijo tveganje za vnos škodljivih organizmov v zanje neprilagojeno okolje. V tej številki preberite tudi o dejavnikih, ki vplivajo na kakovost drv. Bolj kakovostna drva ne vplivajo le na več proizvedene toplote v peči, ampak tudi boljše izgorevanje in tako manjše onesnaževanje zraka. Vsebnost vode, velikost nacepljenih drv ter ohranjenost lesa so ključni dejavniki, ki določajo njihovo kakovost, z ustrezno pripravo in sušenjem pa lahko k temu zelo pripomoremo. Ker v zadnjih letih pri nas v pečeh konča več kot dva milijona ton lesnih goriv, so lahko posledice slabe kakovosti drv in kurilnih naprav velike. Leta 2017 je bila sprejeta Uredba o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah. Uredba predvideva tudi kontrolo ustreznosti lesnega goriva in izvajanje meritev vsebnosti vode trdih goriv. Z upoštevanjem priporočil bi lahko bistveno izboljšali kakovost zraka v številnih poseljenih dolinah. To pa bi moral biti naš skupni interes. Mitja Skudnik in Polona Hafner 64 GozdVestn 78 (2020) 3 Pregledni znanstveni članek Kaj se dogaja z jesenom pri nas? - peto nadaljevanje What is happening with ash trees in Slovenia region? - Part fives Tine HAUPTMAN1-2 Izvleček: Hauptman, T.: Kaj se dogaja z jesenom pri nas? - peto nadaljevanje; Gozdarski vestnik, 78/2020, št. 2. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 65. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Jesenov ožig je bolezen, ki jo povzroča tujerodna invazivna gliva Hymenoscyphusfraxineus, ki izvira iz vzhodne Azije. V Evropi so se prvi simptomi bolezni pojavili v začetku 90. let prejšnjega stoletja, gliva pa se je hitro razširila na večji del Evrope, kjer ogroža predvsem populacije velikega jesena (Fraxinus excelsior) in poljskega jesena (F. angustifolia). Gliva povzroča različne simptome, okuži lahko praktično vsa tkiva svojih gostiteljev, končni rezultat okužbe pa je odmiranje krošnje in zelo pogosto odmrtje celotnih dreves. Intenzivnost bolezni je večja na rastiščih z višjo relativno vlago in nižjimi temperaturami, odmiranje jesenov pa zelo pospešijo sekundarni škodljivi organizmi. Učinkovitih ukrepov za zatiranje glive H. fraxineus ne poznamo, rešitev za ohranitev jesenov v evropskih gozdovih pa bi bila lahko ugotovljena odpornost posameznih jesenov. V prispevku povzemamo najpomembnejše ugotovitve številnih dosedanjih raziskav in predlagamo usmeritve za gospodarjenje z jesenom v prihodnje. Ključne besede: varstvo gozdov, jesenov ožig, Hymenoscyphus fraxineus, invazivna vrsta, jesen, Fraxinus spp., individulana odpornost Abstract: Hauptman, T.: What is happening with ash trees in Slovenia region? - Part five; Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 78/2020, vol 2. In Slovenian, abstract and summary in English, lit. quot. 65. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. Causal agent of the ash dieback disease is an alien invasive fungus Hymenoscyphus fraxineus, which was introduced to Europe from East Asia. The first symptoms of the disease appeared in Europe in the early 1990s, and the pathogen quickly spread over the large part of the continent, where it represents a serious threat to the common ash (Fraxinus excelsior) and narrow-leaved ash (F. angustifolia) populations. The fungus causes different symptoms, it can colonise practically all host tissues, and the end result of the infection is dieback of crowns and often whole trees. Disease intensity appears to be higher in sites with higher relative air humidity and relatively lower temperatures, and the ash decline is greatly accelerated by secondary pests. Effective measures to control H. fraxineus are not known, and the found resistance of individual ash trees is the solution for the conservation of ash trees in European forests. This paper summarizes the most important findings of many of the studies conducted so far and provides suggested guidelines for the future management of ash. Key words: forest health, ash dieback, Hymenoscyphus fraxineus, invasive species, ash, Fraxinus spp., individual resistance 1 UVOD 1 INTRODUCTION V zadnjih desetletjih je obsežno odmiranje jesenov (Fraxinus spp.) zajelo praktično celotno Evropo. Bolezen, ki smo jo pri nas poimenovali jesenov ožig, se je namreč že razširila na večino območja, kjer v Evropi uspevajo jeseni (Enderle in sod. 2019). Povzročiteljica bolezni je invazivna tujerodna gliva Hymenoscyphus fraxineus (T. Kowalski) Baral, Queloz & Hosoya (anamorf: Chalara fraxinea T. Kowalski), ki izvira iz vzhodne Azije, kjer velja za saprofita oziroma šibkega parazita listja tamkajšnjih vrst jesena (Zhao in sod. 2012; Drenkhan in sod. 2017). V Evropi so se prvi simptomi bolezni pojavili v začetku 90. let prejšnjega stoletja na Poljskem (Kowalski 2006). Nedavne genetske raziskave pa kažejo, da je bila gliva v Evropo najverjetneje vnesena že vsaj desetletje prej (Sonstebo in sod. 2017), jesenov ožig pa je posledica vnosa dveh različnih genotipov glive (McMullan in sod., 2018). V Sloveniji smo prve simptome bolezni opazili jeseni leta 2006 v 1 Doc. dr. T. H., univ. dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, tine.hauptman@bf.uni-lj.si 2 Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo gozdov, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija GozdVestn 78 (2020) 2 55 Hauptman, T.: Kaj se dogaja z jesenom pri nas? - peto nadaljevanje Prekmurju, do leta 2008 pa so o bolezni poročali že z vseh gozdnogospodarskih območij (Ogris in sod., 2009). Ob odkritju teleomorfa leta 2008 (Kowalski in Holdenrieder, 2009b) je sprva kazalo, da bolezen povzroča gliva Hymenosyphus albidus (Roberge ex Desm.) W. Philips, vendar so molekularne analize pozneje pokazale, da gre za novo vrsto glive, ki so jo poimenovali Hymenosyphus pseu-doalbidus V. Queloz, C. R. Grünig, R. Berndt, T. Kowalski, T. N. Sieber & O. Holdenrieder (2011). Pozneje so jo na podlagi pravil za poimenovanje gliv preimenovali v H. fraxineus (Baral in sod., 2014). V Sloveniji smo teleomorf prvič odkrili maja 2009, glivo pa v slovenščini poimenovali neprava pecljevka (Ogris, 2009; Piškur, 2010). Epifitocija jesenovega ožiga je sprožila številne raziskave v Evropi in tudi v Sloveniji. V letih po pojavu bolezni v Sloveniji smo o novostih v povezavi z jesenovim ožigom poročali tudi v Gozdarskem vestniku, in sicer v petih prispevkih (Jurc in Ogris, 2008; Jurc, 2009; Ogris, 2009; Hauptman in sod., 2010; Piškur, 2010) z naslovom Kaj se dogaja z jesenom pri nas? Po daljšem premoru nadaljujemo začeto serijo in v tem prispevku povzemamo najpomembnejše dosedanje ugotovitve številnih tujih in domačih raziskav v povezavi z jesenovim ožigom. 2 gliva, povzročiteljica jesenovega ožlGA 2 fungus, the causal agent of ash dieback Povzročiteljica jesenovega ožiga se pojavlja v nespolni (anamorf) in spolni (teleomorf) obliki. Nespolna oblika, imenovana Chalara fraxinea T. Kowalski, oblikuje fialide, v katerih se oblikujejo konidiji, ki se izločajo v obliki verige ali pa sluzastih kapljic (slika 1). V naravi se omenjene konidiogene celice (fialide) oblikujejo pri nižjih temperaturah v jeseni, in sicer najpogosteje na odpadlih listnih pecljih (Kowalski in Bartnik, 2010), redkeje pa na vejicah in deblih okuženih jesenov (Husson in sod., 2012; Kowalski in Holdenrieder, 2009a). Cleary in sod. (2013) so ugotovili, da gliva oblikuje konidije takoj po uspešni okužbi listja. Sprva so predvidevali, da so konidiji nekaljivi in ne povzročajo novih okužb (Kirisits in sod., 2009), da pa pomembno sodelujejo pri razvoju teleomorfa glive, in sicer kot spermaciji (Gross in sod. 2012). Pozneje pa so Fones in sod. (2016) dokazali, da konidiji so kaljivi (stopnja kaljivosti je bila nizka, le okoli 6 %) tako na gostiteljih kot tudi v listnem opadu in da lahko povzročajo okužbe listja. Lepljivi in sluzasti konidiji naj bi se težje k K wv | yu . TV V " Tk It. * f*/ n § 4 25 Jim Slika 1: Fialide in konidiji nespolnega stadija, imenovanega Chalara fraxinea Figure 1: Phialides and conidia of the asexual stage, called Chalara fraxinea 56 T r Slika 2: Apotecija glive H. fraxineus na odpadlem jesenovem listnem peclju Figure 2: Apothecia of the H. fraxineus fungus on the fallen ash leaf petiole GozdVestn 78 (2020) 2 Hauptman, T.: Kaj se dogaja z jesenom pri nas? - peto nadaljevanje prenašali z vetrom (Jurc, 2009), čeprav nekatere raziskave kažejo, da bi bil mogoč tudi prenos z njim (Dvorak in sod., 2016; Fones in sod., 2016). Konidiji so sicer primernejši za širjenje z vektorji (npr. žuželkami), po sestoju pa bi se lahko širili tudi z dežnimi kapljicami. Spolna trosišča glive H. fraxineus so apoteciji (slika 2), v katerih se oblikujejo aski, ki vsebujejo po osem askospor. Apoteciji se večinoma oblikujejo na odpadlih jesenovih listnih pecljih prejšnjega leta, redkeje pa se pojavijo na poganjkih in tanjših vejah. Trosišča so sprva bela, pozneje smetanasta v starosti pa cimetasta. Bet je spodaj temnejši. Na mestih, kjer se tvorijo apoteciji, je pogosto oblikovana tudi črna psevdosklerocijska plošča, v obliki katere gliva prezimi (Jurc, 2009; Kowalski in Holdenrieder, 2009b). V ugodnih razmerah (vlaga) gliva aktivno sprošča askospore, ki jih nato veter lahko prenese na daljše razdalje. Na okuženih območjih se lahko razvije veliko apotecijev, tako da je infekcijski potencial glive izredno velik. Hietala in sod. (2013) so npr. na Norveškem julija na kvadratni meter površine tal našteli tudi do 8300 trosišč. Razvoj in pojav apotecijev je sicer odvisen od vremenskih razmer, v Sloveniji se pojavljajo nekje od maja pa vse do oktobra (Ogris, 2009; Hauptman, 2014). Slika 3: Odmiranje krošnje velikega jesena zaradi okužbe z glivo H. fraxinues Figure 3: Crown dieback of the common ash due to the infection with H. fraxineus fungus 56 GozdVestn 78 (2020) 2 3 SIMPTOMI BOLEZNI 3 SYMPTOMS OF THE DISEASE Mesto primarnih okužb je največkrat jesenovo listje. Okužbe se kažejo v nekrozah listja in listnih pecljev, okuženo listje pogosto tudi predčasno odpade. Iz listja se gliva lahko razširi v veje in poganjke, kjer povzroči nekroze skorje in obarvanost lesa, vse skupaj pa se kaže v odmiranju krošnje (slika 3). Pogosto se na vejah in poganjkih razvijejo rakave rane. Gostitelj se na okužbe in odmiranje krošnje pogosto odzove z oblikovanjem adventivnih poganjkov, s čimer se vizualna ocena poškodovanosti drevesa navidezno izboljša, vendar je skoraj vedno izboljšanje le začasno. Zaradi vsakoletnih novih okužb drevo hira, postane dovzetno za druge škodljive organizme in sčasoma propade. Gliva povzroča tudi nekroze na koreničniku dreves (slika 4). V tem primeru naj bi patogen gostitelja okužil skozi lenticele v skorji (Husson in sod., 2012), Fones in sod. (2016) pa te okužbe povezujejo z micelijem, s katerim se gliva lahko razrašča po zemlji in opadu ter okuži gostiteljeve korenine. Koreninski sistem hirajočih jesenov zelo pogosto napadejo mraznice (Armillaria spp.) (slika 5), ki propad jesenov zelo pospešijo, zmanjšana pa je tudi stabilnost dreves Slika 4: Gliva H. fraxineus povzroča tudi nekroze na koreničniku jesenov. Figure 4: Fungus H. fraxineus also causes root collar necroses on ash trees Hauptman, T.: Kaj se dogaja z jesenom pri nas? - peto nadaljevanje (slika 6). Vse omenjene simptome bolezni lahko najdemo na velikem jesenu (Fraxinus excelsior L.) in tudi na poljskem (F angustifolia Vahl.), saj sta obe vrsti jesena zelo občutljivi. Tretja domorodna vrsta jesena v Sloveniji, mali jesen (F. ornus L.), je proti bolezni precej odporna. Kirisits in sod. (2017) so dokazali, da gliva H. fraxineus sicer lahko okuži listje malega jesena, na njem razvije apotecije in tako sklene razvojni krog. Čeprav tudi na malem jesenu lahko opazimo poškodbe krošnje, podobne odmiranju poganjkov in vej zaradi jesenovega ožiga, v lesnih tkivih malega jesena prisotnost glive H. fraxineus še ni bila potrjena. Nekroze listja malega jesena se pojavijo dokaj redko in bolj proti koncu vegetacijske dobe, kar nakazuje na endofiten način življenja glive v tem gostitelju. 4 ŠIRJENJE IN INTENZIVNOST BOLEZNI 4 SPREAD AND INTENSITY OF THE DISEASE Prvi simptomi bolezni so bili odkriti v začetku 90. let prejšnjega stoletja na Poljskem, od tam pa se je bolezen širila bolj ali manj pravilno koncentrično v druge predele Evrope (McKinney in sod. 2014). Ta vzorec kaže na naravno širjenje glive oziroma njenih askospor z vetrom, ki lahko prenese askospore tudi na daljše razdalje. Raziskave so namreč pokazale, da so bile v Angliji najverjetneje vir okužb jesenov tudi številne askospore, ki jih je veter prenesel iz celinskega dela Evrope (Orton in sod., 2018). V Evropi je bila hitrost širjenja bolezni ocenjena na 30-70 km na leto (Enderle in sod., 2019). Na nekaterih območjih je bilo mogoče opaziti tudi t.i. »nepravilen« vzorec širjenja, ki pa kaže na širjenje bolezni zaradi trgovanja z okuženim rastlinskim materialom. Bolezen se je tako razširila na velik del Evrope, še preden je bila znana njena povzročiteljica (leta 2006), in na še večji del, preden sta bili primerno raziskani biologij a in ekologij a patogena. Prav zato v celinski Evropi nikoli ni bilo uradnih ukrepov za preprečitev širjenja bolezni. Gliva je bila sicer med letoma 2007 in 2014 uvrščena na opozorilni seznam EPPO, vendar nikoli ni bila uvrščana na listo A1 oziroma A2 reguliranih organizmov Direktive sveta 2000/29/ES (Enderle in sod., 2019). Določene ukrepe za preprečitev vnosa in širjenja bolezni so uvedli v Veliki Britaniji in na Irskem (Clark in sod., 2017; McCracken in sod., 2017), vendar se je kmalu izkazalo, da ni nobenih možnosti za izkoreninjenje glive H. fraxineus (Enderle in sod. 2019). Kot je značilno za mnoge patogene organizme, ki so bili vneseni Slika 5: Micelijske pahljače in rizomorfi mraznice pod skorjo odmrlega jesena Figure 5: Mycelia fans and rhizomorphs of honey fungi under the bark of dead ash tree Slika 6: Koreninski sistemi v vetrolomu podrtih jesenov so kazali znake okužbe z glivo H. fraxineus in glivami iz rodu Armillaria. Figure 6: Root systems of ash trees, overthrown in a windthrow, showed signs of infection with H. fraxineus and fungi of the Armillaria genus. GozdVestn 78 (2020) 2 56 Hauptman, T.: Kaj se dogaja z jesenom pri nas? - peto nadaljevanje na nova območja, tudi v primeru jesenovega ožiga ne poznamo učinkovitih ukrepov za zatiranje patogena v naravnem okolju (Skovsgaard in sod., 2017). Naše raziskave so sicer pokazale, da možnosti toplotnega in kemičnega zatiranja glive H. fraxineus obstajajo (Hauptman in sod. 2013; Hauptman in sod., 2014), vendar je uporabnost zatiralnih metod zelo omejena. Toplotno bi bilo na primer smiselno tretirati jesenove sadike pred premeščanjem na neokužena območja ali pa kemično tretirati posamezna pomembna (zavarovana) drevesa v urbanem okolju. Raziskave potekajo tudi v smeri razvoja biokontrole. Čeprav je bilo prepoznanih že precej gliv (predvsem end-ofitnih), ki so povezane s tkivi jesenov in kažejo izrazit antagonizem do patogena H. fraxineus v laboratorijskih razmerah (Hauptman 2014; Schulz in sod., 2015; Schlegel in sod., 2016; Hanačkova in sod., 2017; Kosawang in sod. 2018), njihov vpliv na zdravje jesenov oziroma razvoj bolezni v naravi še ni bil dokazan (Schlegel in sod., 2018; Enderle in sod., 2019). Opazovanja na terenu in tudi številne raziskave so pokazale, da podnebni in rastiščni dejavniki pomembno vplivajo na pojav in napredovanje bolezni (Skovsgaard in sod. 2017). V povezavi z intenzivnostjo bolezni se največkrat omenja vlago tal in ozračja ter temperaturo zraka. Jeseni, Slika 7: Predčasno odpadalo listje, okuženo z glivo H. fraxineus (fotografija posneta 11. avgusta 2011). Figure 7: Prematurely fallen leaves, infected with H. fraxineus (photo shot on August 11, 2011). 56 GozdVestn 78 (2020) 2 ki rastejo na bolj vlažnih tleh, imajo v povprečju bolj poškodovano krošnjo kot jeseni, ki rastejo na bolj suhih tleh. Na vlažnejših rastiščih se pogosteje pojavijo nekroze koreničnika (Husson in sod., 2012; Enderle in sod. 2013; Mar^ais in sod., 2016). Glavni razlog je, da se na vlažnih tleh bolj množično razvijejo apoteciji, infekcijski pritisk patogena je zato večji, posledično pa je več tudi okužb z mraznicami (Armillaria spp.). V prihodnje naj bi bila za rast jesena najprimernejša suha rastišča na apnenčastih tleh (Skovsgaard in sod., 2017). Tudi v Sloveniji so kmalu po odkritju bolezni opazovanja na terenu pokazala, da je intenzivnost bolezni večja na zasenčenih mestih z relativno nižjimi temperaturami (Ogris, 2008). Z različnimi raziskavami smo dokazali, da je gliva H. fraxineus občutljiva za temperature nad 30 °C in da je v vročih poletnih obdobjih v naših podnebnih razmerah razvoj jesenovega ožiga precej oviran (Hauptman in sod., 2013; Hauptman, 2014). V skladu z našimi ugotovitvami so tudi rezultati nedavne raziskave v Franciji (Grosdidier in sod., 2018). Še nekoliko bolj neustrezna za razvoj jese-novega ožiga bi bila lahko sušna obdobja, ki pa pogosto sovpadajo z obdobji vročega vremena. To so potrdila tudi opazovanja v različnih državah srednje Evrope, in sicer poleti leta 2015, ko je bil zaradi izredno vročega in sušnega vremena zelo Slika 8: Zelo poškodovan sestoj velikega jesena na lokaciji Zeljne (fotografija posneta 16. avgusta 2011). Figure 8: Highly damaged common ash stand at location Željne (photo shot on August 16, 2011). Hauptman, T.: Kaj se dogaja z jesenom pri nas? - peto nadaljevanje oviran razvoj apotecijev (Skovsgaard in sod., 2017). Novih okužb tistega leta skoraj ni bilo opaziti, prav tako ni bilo zaznanega predčasnega odpadanja okuženega listja (slika 7), ki se sicer po navadi pojavi v avgustu. Nekoliko toplejše podnebje v južnem delu Evrope torej glivi H. fraxineus, kot kaže, ne ustreza tako zelo kot hladnejše podnebje severnega dela celine. Zato predvidevamo, da pri nas jesenov ožig ne bo povzročil tolikšne škode, kot jo je povzročal in jo še povzroča v nekaterih državah severnega dela Evrope (Hauptman in sod. 2013; Hauptman, 2014). Podobno lahko predvidevamo, da bo predvideno globalno segrevanje negativno vplivalo na razvoj in intenzivnost jese-novega ožiga (Grosdidier in sod., 2018; Enderle in sod. 2019). Kot smo že omenili, v procesu propadanja jesena sodelujejo tudi drugi organizmi, predvsem so pomembne glive iz rodu Armillaria. V številnih raziskavah jesenovega ožiga so iz obolelih jese-novih tkiv uspešno izolirali mnogo vrst gliv, med katerimi so se nekatere, npr. iz rodov Cytospora, Diaporthe, Diplodia in Fusarium, izkazale za patogene (Kowalski in sod., 2017; Vernic in sod., 2019). Večina od njih je sicer šibkih parazitov, ki domnevno povzročajo okužbe na jesenih, primarno oslabljenih zaradi jesenovega ožiga (Kowalski in sod., 2017). Izpostaviti velja rod Diplodia, in sicer vrsto D. mutila, ki se je v testih patogenosti poleg glive H. fraxineus izkazala za najbolj patogeno. Nedavne raziskave so pokazale, da je vrsta D. mutila pravzaprav kompleks več kriptičnih vrst (Alves in sod., 2014), ena od njih je tudi vrsta D. fraxini, za katero je bilo ugotovljeno, da povzroča odmiranje poljskega jesena (F angu-stifolia) v Italiji, Španiji in na Portugalskem (Alves in sod., 2014; Elena in sod., 2018). V nasprotju z glivo H. fraxineus glive iz rodu Diplodia bolje uspevajo pri višjih temperaturah, zato lahko pričakujemo, da bo segrevanje ozračja pozitivno vplivalo na okužbe jesenov s patogeni iz tega rodu (Kowalski in sod., 2016; Kowalski in sod., 2017). Za namene spremljanja jesenovega ožiga smo leta 2011 v Sloveniji postavili stalne raziskovalne ploskve (Hauptman, 2014; Hauptman in sod., 2016a). Prvi popis poškodovanosti jesenov smo opravili avgusta 2011, drugega pa avgusta 2014. Leta 2011 je bil povprečni delež odmrle krošnje ocenjen na 15,5 %, lokalno pa so bile poškodbe že precej izrazitejše (slika 8). V letu 2014 se je delež povečal na 33,9 %. Mortaliteta je leta 2011 znašala 2,2 %, tri leta pozneje pa že 7,7 %. Pozneje žal nismo več izvedli popisov poškodovanosti. Zaradi sanitarnih sečenj, ki so posledica jesenovega ožiga, se je ponekod v Evropi površina jesenovih sestojev že zmanjšala za več kot 50 % (Pliura in „ 45 .C100 40.000 * 3S5.0OO i I *oooo I 25.000 I 20000 Vj TT 15 000 4> n n -—■ 1—■ 200» 2010 2011 2012 2013 2(114 2015 2016 2017 201K Leto Slika 9: Posek velikega in ozkolistnega jesena zaradi bolezni (ZGS, 2019a) Figure 9: Felling of the common and narrow-leaved ash due to the disease (ZGS, 2019a) 56 GozdVestn 78 (2020) 2 Hauptman, T.: Kaj se dogaja z jesenom pri nas? - peto nadaljevanje sod., 2017). Opažanja kažejo, da se obseg sanitarne sečnje občutno poveča približno 5-8 let po pojavu bolezni (Enderle in sod., 2017). Podobno opažamo tudi v Slovenij i, kjer se je obseg sanitarne sečnje zaradi bolezni začel občutno povečevati v letu 2012 (slika 9), torej šest let po pojavu prvih simptomov bolezni, in dosegel vrhunec v letu 2017, ko je znašal približno 44.000 m3 (ZGS, 2019a). 5 individualna odpornost 5 individual resistance V okuženih jesenovih sestojih med množico zelo poškodovanih dreves skoraj vedno opazimo tudi nekaj občutno manj poškodovanih dreves. Taka opazovanja so sprožila številne raziskave (McKiney in sod., 2011; Pliura in sod., 2011; Kjaer in sod., 2012; Stener in sod., 2013; Lobo in sod., 2014; Enderle in sod., 2015), ki so pokazale, da so razlike v odpornosti med posameznimi genotipi velikega jesena (F. excelsior). Naše raziskave pa so potrdile individualno odpornost tudi na primeru poljskega jesena (F. angustifolia) (Hauptman in sod., 2016b). Gliva H. fraxinea »odporne« jesene sicer okuži, vendar so poškodbe precej manj izrazite oziroma taki jeseni okužbo s patogenom bolje tolerirajo, zato Skovsgaard in sod. (2017) predlagajo, da je v takem primeru primerneje govoriti o jesenih, tolerantnih na jesenov ožig. V veliki meri naj bi šlo za gensko pogojeno odpornost, ocenjuje pa se, da je približno 1-5 % populacije jesenov omenjenih dveh vrst odpornih oziroma tolerantnih na jesenov ožig (Skovsgaard in sod., 2017). Določen del variabilnosti v poškodovanosti jesenov bi sicer lahko pripisali t.i. fenološki neusklajenosti. Nekatere raziskave so namreč pokazale, da so jeseni, ki se spomladi prej olistajo in jeseni prej odvržejo listje, odpornejši proti bolezni. To bi si lahko razlagali tako, da je mlajše manj razvito listje bolj občutljivo za okužbo, in da ima gliva v primeru zgodnjega odpadanja listja manj časa, da se iz okuženega listja razširi v poganjke in veje gostitelja (Enderle in sod. 2019). Nasprotno pa trdijo v Avstriji, kjer med odporne osebke štejejo nepoškodovane jesene, ki ostanejo oli-stani še dolgo v jesen (Kirisits in Freinschlag, 2012; Skovsgaard in sod., 2017). Tudi mi smo pri našem raziskovalnem delu v klonskem nasadu v Hraščici (Hauptman in sod., 2016b) opazili, da so drevesa nekaterih klonov, ki so imeli v povprečju najmanj poškodovane krošnje, še v oktobru popolnoma olistana, na listju pa ni bilo videti nikakršnih nekroz. To nakazuje, da bi lahko kloni imeli obrambne mehanizme na listju oziroma v njem, ki bi preprečevali začetne okužbe z glivo H. fraxineus. Nadalje naj bi se odpornost večala z vitalnostjo gostitelja, odvisna pa je tudi od starosti oziroma velikosti drevja (bolezen počasneje napreduje na starejšem drevju in večjem drevju z bolj razvito krošnjo). Mehanizmi odpornosti torej še niso povsem pojasnjeni, so pa poskusi z inokulacijami patogena v jesene jasno pokazali, da je vključena tudi aktivna obramba jesenov -odpornejši jeseni so bolj zavirali rast patogena v svojih tkivih (McKinney in sod., 2012; Enderle in sod., 2019). Odpornost oziroma toleranca na bolezen naj bi se dedovala (Kjaer in sod., 2012; Lobo in sod., 2014), vendar pa v naravnih razmerah povezava med zdravjem starševskih dreves in njihovimi potomci še ni bila dokazana, kar kaže na velik vpliv rastiščnih dejavnikov in interakcije med različnimi genotipi jesena (Wohlmuth in sod., 2018; Enderle in sod., 2019). 6 gospodarjenje z jesenom 6 ash management Odpornost oziroma toleranca posameznih osebkov na bolezen je ključna za obstoj jesenov v naših gozdovih, kar moramo nujno upoštevati tudi pri gospodarjenju z njimi. Gospodarjenje v jesenovih sestojih mora biti usmerjeno v ohranjanje odpornih oziroma tolerantnih osebkov v vseh razvojnih fazah gozda (Skovsgaard in sod., 2017; Enderle in sod. 2019). Pri iskanju takih osebkov moramo biti pozorni tako na poškodbe krošnje kot tudi na nekroze koreničnikov (Hauptman in sod., 2016; Skovsgaard in sod., 2017). Pozorni moramo biti tudi na adventivne poganjke, ki se pogosto razvijejo na okuženem drevju (in izboljšajo vizualno oceno posameznega jesena), medtem ko se na zdravih jesenih pojavijo le redko. V nekaterih državah najbolj zdrave jesene označujejo, da jih pri redčenju ne bi po pomoti izločili iz sestojev, nato pa jih redno pregledujejo in spremljajo (Clarey in sod., 2017; Enderle in sod., 2017). Tudi v Sloveniji so delavci ZGS v letu 2019 začeli z označevanjem in beleženjem podatkov o odpornih oziroma 56 GozdVestn 78 (2020) 2 Hauptman, T.: Kaj se dogaja z jesenom pri nas? - peto nadaljevanje tolerantnih osebkih jesena. Do konca novembra 2019 je bilo v evidenci programa Varstvo gozdov zavedenih 88 takšnih dreves (ZGS, 2019b). Izbranim jesenom se v sestojih odstranjujejo tekmece, tako ta drevesa postanejo vitalnejša, imajo bolj razvito krošnjo in koreninski sistem ter posledično odpornejša na okužbe z jesenovim ožigom. Zelo poškodovane jesene odstranjujemo iz sestojev z namenom zmanjševanja infekcijskega potenciala glive H. fraxineus. Zaradi majhnega števila odpornih jesenov je pomembno, da ohranimo čim več zadovoljivo zdravih jesenov v sestoju. Bolezen že zelo vpliva na številčnost populacije jesenov v Evropi. Zaradi razdrobljenosti populacij in velike razdalje med odpornimi jeseni bo treba in situ ukrepe ohranjanja jesenov podpreti tudi z ex-situ ohranitvijo odpornih genotipov in vzgojo odpornega sadilnega materiala (Skovsgaard in sod., 2017). Predlagano je snovanje klonskih semenskih plantaž s cepiči, ki bi jih pridobili z odpornih dreves, v procesu snovanja pa bi bila lahko v pomoč tudi nedavno razvita molekularno genetska orodja (Harper in sod., 2016; Sollars in sod., 2017), s katerimi je mogoče razlikovati odporne osebke od občutljivih. Sejanje semena, nabranega z zdravih jesenov v gozdnih sestojih, ni priporočljivo, saj so občutljiva drevesa še vedno lahko dominantna pri naravnem opraševanju. V večini evropskih držav sajenje jesenovih sadik ni priporočljivo (Enderle in sod., 2017), dokler se ne vzgoji odpornih sadik. Nasprotno pa v nekaterih državah še vedno sadij o velike količine j esena (npr. na Slovaškem na leto posadijo 150000-175000 sadik), predvsem z namenom povečanja genske raznolikosti jesenovih populacij. Tudi pri snovanju klonskih nasadov moramo zagotoviti čim večjo genetsko pestrost jesena (Munoz in sod., 2016), da bi zmanjšali možnost izgube odpornosti oziroma tolerance, npr. zaradi prilagoditve glive H. fraxinea (razvoj novih patogenih osebkov) ter da se bo ohranjena populacija jesena lažje spopadala s škodljivimi organizmi, ki jo bodo ogrožali v prihodnosti (npr. jesenov krasnik, Agrilus planipennis). 7 ZAKLJUČEK 7 CONCLUSION Globalni transport in mednarodna trgovina zelo ogrožata gozdne ekosisteme po vsem svetu. V zadnjih desetletjih se je zelo povečal (Santini in sod., 2013) vnos različnih tujerodnih škodljivih organizmov v Evropo in nič ne kaže, da bi se trend ustavil. Bresti (Ulmus spp.) so skoraj izumrli zaradi holandske brestove bolezni, pravi kostanj (Casta-nea sativa) je zelo prizadel kostanjev rak, zaradi jesenovega ožiga so trenutno najbolj ogroženi jeseni (Fraxinus spp.). Katera drevesna vrsta bo na vrsti naslednja, ne vemo, kljub slabim obetom pa moramo še naprej izvajati oziroma še okrepiti vse mogoče ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja tujerodnih (škodljivih) organizmov. Preprečiti je treba tudi vnos novih osebkov glive H. fraxineus v Evropo, saj z vnosom novih genotipov te glive lahko povečamo genetsko pestrost patogena in s tem možnosti za razvoj bolj patogenih osebkov (Sonstebo in sod. 2017; McMullan in sod., 2018; Hamelin in Roe, 2020). Sonaravno gospodarjenje z gozdom oziroma snovanje rastišču primernih, vrstno in genetsko čimbolj pestrih gozdnih sestojev je pomemben preventivni ukrep, s katerim bodo naši gozdovi bolje pripravljeni na grožnje, ki jih čakajo v prihodnje. V Evropi se bodo v prihodnje populacije velikega in poljskega jesena še zmanjševale. Odpornost oziroma toleranca posameznih osebkov je rešitev, ki jo ponuja narava, da vsaj delno omilimo katastrofalne vplive, ki so posledica vnosa tujerodnih organizmov. Glavno vodilo, da zagotovimo obstoj jesenov v naših gozdovih, je ohranjanje vitalnih in proti bolezni odpornih jesenov v naših gozdovih. Ker so deleži populacij, ki kažejo trenutno odpornost na jesenov ožig, izredno majhni, je nujno, da in situ ukrepe ohranjanja jesenov podpremo tudi z ex-situ ohranitvijo odpornih genotipov in vzgojo odpornega sadilnega materiala. Pri tem bi bilo smiselno preverjati odpornost sadilnega materiala tudi s testi patogenosti različnih sevov glive H. fraxineus. Delno se taki ukrepi pri nas že izvajajo, vsekakor pa bo v prihodnje za ohranitev jesenov treba narediti več! 56 GozdVestn 78 (2020) 2 Hauptman, T.: Kaj se dogaja z jesenom pri nas? - peto nadaljevanje 8 POVZETEK Jesenov ožig je bolezen, ki ogroža populacije velikega jesena (F. excelsior) in poljskega jesena (F angustifolia) v Evropi. Povzročiteljica bolezni je tujerodna invazivna gliva Hymenoscyphus fraxi-neus, ki izvira iz vzhodne Azije. Prvi simptomi bolezni so se pojavili v začetku 90. let prejšnjega stoletja na Poljskem, leta 2006 smo prve simptome bolezni opazili tudi v Sloveniji, danes pa je bolezen prisotna na večini območja, kjer v Evropi uspevajo jeseni. Gliva povzročiteljica jesenovega ožiga se pojavlja v nespolni (anamorf) in spolni (teleomorf) obliki. Nespolna oblika, imenovana Chalara fraxinea T. Kowalski, oblikuje fialide, ki se najpogosteje razvijejo jeseni na odpadlih jesenovih listnih pecljih. V fialidah se oblikujejo konidiji, ki so sprva veljali za nekaljive, zadnje raziskave pa so pokazale, da tudi ti trosi lahko povzročajo okužbe gostitelja. Gliva na odpadlem listju prezimi v obliki črnih psedosklerocijskih plošč. Spomladi se na odpadlih listnih pecljih oblikujejo apote-ciji (spolna trosišča), iz katerih gliva v ugodnih razmerah aktivno sprošča askospore. Lepljivi in sluzasti konidiji naj bi se težje prenašali z vetrom, medtem ko askospore veter raznaša na daljše razdalje, zato naj bi bile slednje bolj pomembne za širjenje patogena. Mesto primarnih okužb je največkrat jesenovo listje, iz listja se gliva pogosto razširi v veje in poganjke in tako povzroči odmiranje krošnje. Gostitelj se na odmiranje krošnje pogosto odzove z oblikovanjem adventivnih poganjkov. Gliva H. fraxineus povzroča tudi nekroze na kore-ničnikih jesenov in okužbe korenin. Hirajoče jesene pogosto okužijo sekundarni organizmi, najpogosteje mraznice (Armillaria spp.), ki propad jesenov zelo pospešijo. Vlažna rastišča z relativno nižjimi temperaturami so bolj primerna za razvoj bolezni, v sušnih obdobjih z visokimi temperaturami pa je razvoj jesenovega ožiga zelo oviran. Na podlagi teh ugotovitev predvidevamo, da bi lahko globalno segrevanje negativno vplivalo na razvoj in intenzivnost jesenovega ožiga, po drugi strani pa v tem primeru lahko pričakuj emo okužbe z drugimi patogeni, ki jim višje temperature bolj ustrezajo (npr. glive iz rodu Diplodia). 56 GozdVestn 78 (2020) 2 Zaradi sanitarnih sečenj, ki so posledica jesenovega ožiga, se je ponekod v Evropi površina jesenovih sestojev že zmanjšala za več kot 50 %. V Sloveniji se je obseg sanitarne sečnje zaradi bolezni začel občutno povečevati v letu 2012 in dosegel vrhunec v letu 2017, ko je znašal približno 44.000 m3. Kot je značilno za mnoge patogene organizme, ki so bili vneseni na nova območja, tudi v primeru jesenovega ožiga ne poznamo učinkovitih ukrepov za zatiranje patogena v naravnem okolju. Raziskave so sicer pokazale, da možnosti zatiranja glive H. fraxineus sicer obstajajo, vendar je uporabnost zatiralnih metod zelo omejena. Ključna za obstoj jesenov v naših gozdovih je ugotovljena individualna odpornost posameznih osebkov. V veliki meri naj bi šlo za gensko pogojeno odpornost, ki naj bi se dedovala iz starševskih dreves na potomce. Gospodarjenje v jesenovih sestojih mora biti usmerjeno v ohranjanje odpornih oziroma tolerantnih osebkov v vseh razvojnih fazah gozda. Izbranim jesenom se v sestojih odstranjujejo tekmece, tako ta drevesa postanejo vitalnejša, imajo bolj razvito krošnjo in koreninski sistem ter posledično odpornejša na okužbe z jesenovim ožigom. Zelo poškodovane jesene odstranjujemo iz sestoj ev z namenom zmanjševanj a infekcijskega potenciala glive H. fraxineus. Ocenjeno je, da je le približno 1-5 % populacije velikega in poljskega jesena odporne na bolezen, zato je nujno, da in situ ukrepe ohranjanja jesenov podpremo tudi z ex-situ ohranitvijo odpornih genotipov in vzgojo odpornega sadilnega materiala. Preprečiti j e treba tudi vnos novih osebkov glive H. fraxineus v Evropo, saj z vnosom novih genotipov te glive lahko povečamo genetsko pestrost patogena in s tem možnosti za razvoj bolj patogenih osebkov. 8 SUMMARY Ash dieback is a disease which endangers common ash (F. excelsior) and narrow-leaved ash (F angustifolia) populations in Europe. Causal agent of the disease is an alien invasive fungus Hymenoscyphus fraxineus, which originates in the East Asia. The first symptoms of the disease appeared at the beginning of the 1990s in Poland, in 2006 we noticed the first symptoms also in Slovenia and Hauptman, T.: Kaj se dogaja z jesenom pri nas? - peto nadaljevanje the disease is nowadays present on the majority of the area in Europe where ash trees grow. The causal agent of ash dieback occurs in asexual (anamorph) and sexual (teleomprph) form. The asexual form, called Chalara fraxinea T. Kowalski, forms phialides developing most often in the fall on the fallen ash leaf petioles. In the phialides, conidia are formed; at first, they had been considered non-germinable, but the researches proved, that also these spores can cause infections of the host. The fungus spends the winter on the fallen leaves in the form of black pseudosclerotial plates. In the spring, apothecia are formed, out of which the fungus actively releases ascospores in favorable conditions. Sticky and slimy conidia are supposedly more difficult to be transported by the wind, while ascospores are carried by the wind on larger distances, therefore the latter should be more important for the spreading of the pathogen. The site of the primary infections is most often on ash leaves; the fungus often spreads from the leaves into the branches and sprouts and thus causes tree crown dieback. The host often reacts to the crown dieback by forming adventitious sprouts. The H. fraxineus fungus also causes necroses on root collars and root infections. Withering ash trees are often infected by secondary organisms, most often by honey fungi (Armillaria spp.), which accelerate the dying of the ash trees. Moist sites with relatively lower temperatures are more appropriate for the development of the disease, and the development of the ash dieback is hindered to a great extent during dry periods with high temperatures. On the basis of these findings, we expect global warming could negatively affect the development and intensity of ash dieback; on the other hand, in this case, we can expect infections with other pathogens preferring higher temperatures (e.g. fungi from Diplodia genus). Due to sanitation fellings following the ash dieback, the ash stands' surface already decreased for over 50 % in some parts of Europe. In Slovenia, the sanitary felling size began to increase considerably in 2012 and reached its peak in 2017, when it amounted to 44,000 m3. As typical for many new pathogen organisms introduced into new areas, effective measures for suppressing the pathogen in the natural environment in the case of ash dieback are not known. The researches have shown that the possibilities for suppressing the H. fraxineus exist, but the usefulness of the suppressive methods is very limited. Essentially for the existence of ash in our forests is the stated individual resistance of the individual ash trees. To a great extent, it supposedly concerns genetically conditioned resistance, hereditary to descendants from parent trees. Management in ash stands must be focused on conserving the resistant or, respectively, tolerant specimen in all forest development phases. The competitors to the selected ash trees in the stand are removed, thus these trees become more vital, have a more developed crown and root system and are, as a consequence, more resistant to the ash dieback infections. Very damaged ash trees are removed from the stands to decrease infectious potential of the H. fraxineus fungus. It is estimated, that only 1 - 5 % of the common and narrow-leaved ash is resistant to the disease, therefore it is necessary for us to support the in situ measures for conserving the ash trees also with the ex situ conservation of the resistant genotypes and growing the resistant plant material. The introduction of the new specimens of the H. fraxineus fungus into Europe must also be prevented, since by introducing new genotypes of this fungus, we can increase genetic diversity of the pathogen and thus also increase the possibilities for the development of more pathogenic specimens. 9 ZAHVALA 9 ACKNOWLEDGEMENT Prispevek je nastal v okviru projekta LIFE ARTEMIS (LIFE15 GIE/SI/000770), ki ga sofinancirajo Evropska komisija v okviru finančnega mehanizma LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ter programske skupine Gozd, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri (P4-0059). Recenzentu/ recenzentki se zahvaljuj emo za pregled in predloge izboljšav prispevka. 56 GozdVestn 78 (2020) 2 Hauptman, T.: Kaj se dogaja z jesenom pri nas? - peto nadaljevanje 10 LITERATURA 10 references Alves A., Linaldeddu B. T., Deidda A., Scanu B., Phillips A. J. L. 2014. The complex of Diplodia species associated with Fraxinus and some other woody hosts in Italy and Portugal Fungal Diversity, 67: 143-156 Baral H. O., Queloz V. K., Hosoya, T. S. 2014. Hymenoscyphus fraxineus, the correct scientific name for the fungus causing ash dieback in Europe. I.M.A. Fungus 5: 79-80 Cleary M., Nguyen D., Stener D. G., Stenlid J., Skovsgaard J.P. 2017. Ash and ash dieback in Sweden: A review of disease history, current status, pathogen and host dynamics, host tolerance and management options in forests and landscapes. V: Vasaitis R., Enderle R. (ur.). Dieback of European ash (Fraxinus spp.) - Consequences and Guidelines for Sustainable Management. Uppsala, Sweden: Swedish University of Agricultural Sciences: 195-208 Clark J., Webber J. 2017. The ash resource and the response to ash dieback in Great Britain. In: Vasaitis R, Enderle R, editors. Dieback of European ash (Fraxinus spp.) - Consequences and Guidelines for Sustainable Management. Uppsala, Sweden: Swedish University of Agricultural Sciences: 228-237 Cleary M. R., Daniel G., Stenlid J. 2013. Light and scanning electron microscopy studies of the early infection stages of Hymenoscyphus pseudoalbidus on . Plant Pathology, 62, 6: 1294-1301 Drenkhan R., Solheim H., Bogacheva A., Riit T., Adamson K., Drenkhan T., et al. 2017 Hymenoscyphus fraxineus is a leaf pathogen of local Fraxinus species in the Russian Far East. Plant Pathology, 66: 490-500. Dvorak, M., Rotkova, G. and Botella, L. 2016 Detection of airborne inoculum of Hymenoscyphus fraxineus and H. albidus during seasonal fluctuations associated with absence of apothecia. Forests 7, 1: 1-13 Elena G., León M., Abad-Campos P., Armengol J., Mateu-Andrés I., Güemes-Heras J. 2018. First report of Diplodia fraxini causing dieback of Fraxinus angustifolia in Spain. Plant Disease, 102, 12: 2645 Enderle R., Nakou A., Thomas K., Metzler B. 2015. Susceptibility of autochthonous German Fraxinus excelsior clones to Hymenoscyphus pseudoalbidus is genetically determined. Annals of Forest Science, 72, 2: 183-193 Enderle R., Peters F., Nakou A., Metzler B. 2013. Temporal development of ash dieback symptoms and spatial distribution of collar rots in a provenance trial of Fraxinus excelsior. European Journal of Forest Research, 2013, 132, 5-6: 865-876 Enderle R., Stenlid J., Vasaitis R. 2019. An overview of ash (Fraxinus spp.) and the ash dieback disease in Europe. CAB Reviews, 14, 25: 12 str. Fones, H. N., Mardon, C., Gurr, S. J. 2016. A role for the asexual spores in infection of Fraxinus excelsior by the ash-dieback fungus Hymenoscyphus fraxineus. Scientific Reports, 6, 34638: 10 str. Grosdidier M., Ioos R., Mar^ais B. 2018. Do higher summer temperatures restrict the dissemination of Hymenoscyphus fraxineus in France? Forest Pathology, 48, 4: e12426 Gross A., Zaffarano P. L., Duo A., Grunig C. R. 2012. Reproductive mode and life cycle of the ash dieback pathogen Hymenoscyphus pseudoalbidus. Fungal Genetics and Biology, 49: 977-986 Hamelin R. C., Roe A. D. 2020. Genomic biosurveillance of forest invasive alien enemies: A story written in code. Evolutionary Applications, 13: 95-115. Hanačkova Z., Havrdova L., Cerny K., Zahradnik D., Koukol O. 2017. Fungal endophytes in ash shoots -diversity and inhibition of Hymenoscyphus fraxineus. Baltic Forestry, 23, 1: 89-106 Harper A. L., McKinney L.V., Nielsen L. R., Havlickova L., Li Y., Trick M., et al. 2016. Molecular markers for tolerance of European ash (Fraxinus excelsior) to dieback disease identified using Associative Transcriptomics. Scientific Reports, 6: 19335 Hauptman T. 2014. Značilnosti glive Chalara fraxinea in možnosti zatiranja jesenovega ožiga. Doktorska disertacija. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta: 121 str. Hauptman T., Piškur B., de Groot M., Ogris N., Ferlan M., Jurc, D. 2013. Temperature effect on Chalara fraxinea: heat treatment of saplings as a possible disease control method. Forest Pathology, 43: 360-370 Hauptman T., Celar F. A., de Groot M., Jurc D. 2014. Application of fungicides and urea for control of ash dieback. iForest, 8: 165-171 Hauptman T., Ogris N., de Groot M., Piškur B., Jurc D. 2016b. Individual resistance of Fraxinus angustifolia clones to ash dieback. Forest Pathology, 46: 269-280 Hauptman T., Ogis N., Jurc D. 2010. Kaj se dogaja z jesenom pri nas? - Tretje nadaljevanje. Gozdarski vestnik, 68, 2: 71-73 Hauptman T., Žlogar J., Jurc D. 2016a. Gliva Hymenoscyphus fraxineus, povzročiteljica jesenovega ožiga: propadanje jesenov v izbranih sestojih po Sloveniji. V: Jurc M. (ur.). Invazivne tujerodne vrste v gozdovih ter njihov vpliv na trajnostno rabo gozdnih virov: zbornik prispevkov posvetovanja z mednarodno udeležbo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 205-213 56 GozdVestn 78 (2020) 2 Hauptman, T.: Kaj se dogaja z jesenom pri nas? - peto nadaljevanje Hietala A. M., Timmermann V., Borja I., Solheim H. 2013. The invasive ash dieback pathogen Hymenoscyphus pseudoalbidus exerts maximal infection pressure prior to the oset of host leaf senescence. Fungal Ecology, 6: 302-308 Husson C., Cael O., Grandjean J. P., Nageleisen L. M., Mar^ais B. 2012. Occurrence of Hymenoscyphus pseudoalbidus on infected ash logs. Plant Pathology, 61: 889-895 Jurc D. 2009. Kaj se dogaja z jesenom pri nas? - Prvo nadaljevanje. Gozdarski vestnik, 67, 2: 66-67 Jurc D., Ogris N. 2008. Kaj se dogaja z jesenom pri nas? Gozdarski vestnik, 66, 4: 211-211 Kirisits T., Matlakova M., Mottinger-Kroupa S., Cech T. L., Halmschlager E. 2009. The current situation of ash dieback caused by Chalara fraxinea in Austria. SDU Faculty of Forestry Journal, Special Issue: 97-119 Kirisits T. 2017. Further Observations on the association of Hymenoscyphus fraxineus with Fraxinus ornus. Baltic Forestry, 23, 1: 60-67 Kj®r E. D., McKinney L. V., Nielsen L. R., Hansen L. N., Hansen J. K. 2012. Adaptive potential of ash (Fraxinus excelsior) populations against the novel emerging pathogen Hymenoscyphus pseudoalbidus. Evolutionary Applications, 5: 219-228 Kosawang C., Amby D. B., Bussaban B., McKinney L. V., Xu J., Kj®r E. D., et al. 2018. Fungal communities associated with species of Fraxinus tolerant to ash dieback, and their potential for biological control. Fungal Biology, 122, 2-3: 110-120 Kowalski T. 2006. Chalara fraxinea sp nov associated with dieback of ash (Fraxinus excelsior) in Poland. Forest Pathology, 36: 264-270 Kowalski T., Bartnik C. 2010. Morphological variation in colonies of Chalara fraxinea isolated from ash (Fraxinus excelsior L.) stems with symptoms of dieback and effects of temperature on colony growth and structure. Acta Agrobotanica, 63: 99-106 Kowalski T., Bilanski P., & Kraj W. 2017. Pathogenicity of fungi associated with ash dieback towards Fraxinus excelsior. Plant Pathology, 66, 8: 1228-1238 Kowalski T., Holdenrieder O. 2009a. Pathogenicity of Chalara fraxinea. Forest Pathology, 39: 1-7 Kowalski T., Holdenrieder O. 2009b. The teleomorph of Chalara fraxinea, the causal agent of ash dieback. Forest Pathology, 39: 304-308 Kowalski T., Kraj W., Bednarz, B. 2016. Fungi on stems and twigs in initial and advanced stages of dieback of European ash (Fraxinus excelsior) in Poland. Eur J Forest Res, 135: 565 Lobo A., Hansen J.K., McKinney L. V., Nielsen L. R., Kj®r E. D. 2015. Genetic variation in dieback resistance: growth and survival of Fraxinus excelsior under the influence of Hymenoscyphus pseudoalbidus. Scandinavian Journal of Forest Research, 29, 6: 519-526 Mar^ais B., Husson C., Godart L., Cael O. 2016. Influence of site and stand factors on Hymenoscyphus fraxineus -induced basal lesions. Plant Pathology, 65, 9: 14521461 McCracken A. R., Douglas G. C., Ryan C., Destefanis M., Cooke L. R. 2017. Ash dieback on the island of Ireland. In: Vasaitis R., Enderle R., editors. Dieback of European ash (Fraxinus spp.) - Consequences and Guidelines for Sustainable Management. Uppsala, Sweden: Swedish University of Agricultural Sciences: 125-139. McKinney L. V., Nielsen L. R., Collinge D. B., Thomsen I. M., Hansen J. K., Kjaer E. D. 2014. The ash dieback crisis: genetic variation in resistance can prove a long-term solution. Plant Pathology, 63, 3:485-99 McKinney L. V., Nielsen L. R., Hansen J. K., Kjaer E. D. 2011. Presence of natural genetic resistance in Fraxinus excelsior (Oleraceae) to Chalara fraxinea (Ascomycota): an emerging infectious disease. Heredity, 106: 788-797 McKinney L. V., Thomsen I. M., Kj®r E. D., Nielsen L. R. 2012b. Genetic resistance to Hymenoscyphus pseudoalbidus limits fungal growth and symptom occurrence in Fraxinus excelsior. Forest Pathology, 42: 69-74 McMullan in sod. 2018. The ash dieback invasion of Europe was founded by two genetically divergent individuals. Nature Ecology & Evolution, 2: 1000-1008 Muñoz F, Mar^ais B, Dufour J, Dowkiw A. 2016. Rising out of the ashes: additive genetic variation for crown and collar resistance to Hymenoscyphus fraxineus in Fraxinus excelsior. Phytopathology, 106, 12: 1535-1543 Ogris N. 2008. Jesenov ožig, Chalara fraxinea. V: Novice iz varstva gozdov. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, 1: 1-1 Ogris N., Hauptman T., Jurc D. 2009. Chalara fraxinea causing common ash dieback newly reported in Slovenia. Plant Pathology, 58: 1173-1173 Ogris N. 2009. Kaj se dogaja z jesenom pri nas? - Drugo nadaljevanje. Gozdarski vestnik, 67, 5/6: 251-252 Orton E. S., Brasier C. M., Bilham L. J., Bansal A., Webber J. F., Brown J. K. M. 2018. Population structure of the ash dieback pathogen, Hymenoscyphus fraxineus, in relation to its mode of arrival in the UK. Plant Pathology,67, 2:255-264 Piškur B. 2010. Kaj se dogaja z jesenom pri nas? - Četrto nadaljevanje. Gozdarski vestnik, 68, 5/6: 340-344 Pliura A., Bakys R., Suchockas V., Marciulyniené D., Gustiené A., Verbyla V., et al. 2017. Ash dieback in Lithuania: disease history, research on impact and 56 GozdVestn 78 (2020) 2 Hauptman, T.: Kaj se dogaja z jesenom pri nas? - peto nadaljevanje genetic variation in disease resistance, tree breeding and options for forest management. V: Vasaitis R., Enderle R., (ur.). Dieback of European ash (Fraxinus spp.) - Consequences and Guidelines for Sustainable Management. Uppsala, Sweden: Swedish University of Agricultural Sciences: 150-166 Pliura A., Lygis V., Suchockas V., Bartkevicius E. 2011. Performance of Twenty Four European Fraxinus excelsior Populations in Three Lithuanian Progeny Trials with a Special Emphasis on Resistance to Chalara Fraxinea. Baltic Forestry, 17: 17-34 Queloz V., Grunig C. R., Berndt R., Kowalski T., Sieber T. N., Holdenrieder O. 2011. Cryptic speciation in Hymenoscyphus albidus. Forest Pathology, 41: 133-142 Santini A., Ghelardini L., De Pace C., Desprez-Loustau M. L., Capretti P., et al. 2013. Biogeographical patterns and determinants of invasion by forest pathogens in Europe. New Phytologist, 197: 238-250 Schulz B., Haas S., Junker C., Andrée N., Schobert M. 2015. Fungal endophytes are involved in multiple balanced antagonisms. Current Science, 109, 1: 39-45 Schlegel M., Dubach V., von Buol L., Sieber T. N. 2016. Effects of endophytic fungi on the ash dieback pathogen. FEMS Microbiology Ecology, 92, 9: 1-8 Schlegel M., Queloz V., Sieber T. N. 2018. The endophytic mycobiome of European ash and sycamore maple leaves - geographic patterns, host specificity and influence of ash dieback. Frontiers in Microbiology, 9: 2345 Skovsgaard J. P., Wilhelm G. J., Thomsen I. M., Metzler B., Kirisits T., Havrdová L., et al. Silvicultural strategies for Fraxinus excelsior in response to dieback caused by Hymenoscyphus fraxineus. Forestry, 90, 4: 455-472 Sollars E. S. A., Harper A. L., Kelly L. J., Sambles C. M., Ramirez-Gonzalez R. H., Swarbreck D., et al. 2017. Genome sequence and genetic diversity of European ash trees. Nature, 541, 7636: 212-216 Sonstebo JH, Vivian-Smith A., Adamson K., Drenkhan R., Solheim H., Hietala A. Genome-wide population diversity in Hymenoscyphus fraxineus points to an eastern Russian origin of European ash dieback. bioRxiv 2017: 154492 Stener L. G. 2013. Clonal differences in susceptibility to the dieback of Fraxinus excelsior in southern Sweden. Scandinavian Journal of Forest Research, 28, 3: 205-216 Wohlmuth A., Essl F., Heinze B. 2018. Genetic analysis of inherited reduced susceptibility of Fraxinus excelsior L. seedlings in Austria to ash dieback. Forestry: An International Journal of Forest Research, 91, 4: 514-525 Zhao Y. J., Hosoya T., Baral H. O., Hosaka K., Kakishima M. 2012. Hymenoscyphus pseudoalbidus, the correct name for Lambertella albida reported from Japan. Mycotaxon, 122: 25-41 ZGS. 2019a. Timber - Podatkovna zbirka o poseku gozdnega drevja, Zavod za gozdove Slovenije. ZGS. 2019b. Podatki o izbranih odpornih jesenih. V: Računalniški program Varstvo gozdov, N. Ogris (ur.). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije. 56 GozdVestn 78 (2020) 2 Strokovni članek Določanje vlažnosti drv z električnim uporovnim merilnikom Determination of Firewood Moisture Content with Electrical Resistance Meter Peter PRISLAN1, Domen ARNIČ2, Špela ŠČAP3, Nike KRAJNC4, Aleš STRAŽE5 Izvleček: Prislan, P., Arnič, D., Ščap, Š., Krajnc, N., Straže, A.: Določanje vlažnosti drv z električnim uporovnim merilnikom; Gozdarski vestnik, 78/2020, št. 2. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 21. Jezikovni pregled angleškega besedila Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Vsebnost vode (vlažnost) je med pomembnejšimi kazalniki kakovosti drv. Za čim učinkovitejše in okolju prijazno delovanje Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav navaja, da mora biti vsebnost vode v drveh manj kot 20 %. Za hitro preverjanje vsebnosti vode v drveh bi bila smiselna uporaba električnih uporovnih merilnikov. V pričujočem prispevku primerjamo meritve, opravljene z elektrouporovnimi merilniki različnih izvedb ter referenčno gravimetrično metodo. Rezultati kažejo, da gravimetrični metodi najbolj primerljive rezultate kažejo uporovni merilniki, ki omogočajo kompenzacijo gostote lesne vrste in temperature. V prispevku razpravljamo o uporabi različne terminologije in definicije lesne vlažnosti (t.j. relativna in absolutna vlažnost lesa, vsebnost vode) ter predlagamo postopek za čim boljšo oceno vlažnosti z enostavnimi elektro-uporovnimi merilniki. Ključne besede: lesna goriva, lesna biomasa, vsebnost vode, kakovost drv Abstract: Prislan, P., Arnič, D., Ščap, Š., Krajnc, N., Straže, A.: Determination of Firewood Moisture Content with Electric Resistance Meter; Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 78/2020, vol 2. In Slovenian, abstract in English, lit. quot. 21. Proofreading of the English text Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. Wood moisture is one of the most important quality indicators for firewood. For the most efficient and environmentally friendly operation, the Decree on the emission of substances into the atmosphere from small combustion plants declares that firewood moisture content should be below 20 %. For fast assessment of the firewood moisture content, electric resistance meter could be used. In this paper, we compare different commercially available electrical-resistance meters with reference gravimetric method. The results show that electrical-resistance meters (which enable the compensation of wood species density and temperature) and gravimetric method provide comparable results. The paper discusses the use of different terminology and definitions of moisture content (i.e. moisture content on the dry and wet basis). Furthermore, we propose a procedure for the most reliable assessment of moisture content using simple electrical-resistance meters. Key words: Wood fuels, wood biomass, moisture content, firewood quality 1 UVOD 1 INTRODUCTION V Sloveniji se je v zadnjih desetih letih poraba lesnih goriv (t.j. drv, sekancev in peletov) povečala iz 1,6 milijona tone na več kot 2,0 milijona ton (SURS 2018) predvsem zaradi nihajočih cen kurilnega olja (cena je od leta 2010 do 2020 nihala od 0,732 do 0,281 EUR/L) (EUROSTAT, 2020). Hkrati so vedno pogostejše razprave o vplivu uporabe tovrstnih goriv na kakovost zraka in posredno na zdravje ljudi. Zaradi nepopolnega izgorevanja lesa lahko nastanejo stranski produkti v obliki saj in prašnih delcev (PM10 delci), ki v bivalnih okoljih v povišanih koncentracijah lahko povzročajo bolezni dihal (Luhar in sod., 2006). Zato je za energetsko učinkovito in okolju prijazno ogrevanje poleg ustreznih kurilnih naprav ključna uporaba kakovostnih lesnih goriv. 1 Dr. P. P., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko. Večna pot 2, 1000 Ljubljana. peter.prislan@gozdis.si 2 A. D., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko; Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, domen.arnic@gozdis.si 3 Š. Š., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko. Večna pot 2, 1000 Ljubljana. spela.scap@gozdis.si 4 Dr. N. K., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko. Večna pot 2, 1000 Ljubljana. nike.krajnc@gozdis.si 5 Dr. A. S., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo. Jamnikarjeva ulica 101, 1000 Ljubljana. ales.straze@bf.uni-lj.si 68 GozdVestn 78 (2020) 2 Prislan, P., Arnič, D., Ščap, Š., Krajnc, N., Straže, A.: Določanje vlažnosti drv z električnim uporovnim merilnikom Kakovost lesnih goriv opredeljuje serija evropskih in mednarodnih standardov SIST EN ISO 17225: 2014, ki navajajo mejne vrednosti za fizikalne in mehanske lastnosti (dimenzije, vsebnost vode, gostota nasutja, mehanska obstojnost, energetska vrednost itn.) ter vsebnost onesnažil (npr. svinca, živega srebra, žvepla, klora itn.) za pelete (SIST EN ISO 17225-2), brikete (SIST EN ISO 17225-3), sekance (SIST EN ISO 17225-4) in drva (SIST EN ISO 17225-5). Za pelete in sekance so se v minulih letih vzpostavile certifikacijske sheme (npr.: ENPlus, DINplus in BIOmasud) ali tržne znamke (S4Q). Proizvajalci, ki se vključijo v takšne sisteme, sistematično nadzorujejo surovino, proizvodni proces in kakovost končnega proizvoda. Z znakom kakovosti, odtisnjenim na vreče ali deklaracije, dokazujejo, da dosegajo in vzdržujejo opredeljeno kakovost proizvedenega goriva (t.j. pelet ali sekancev) (Prislan in sod., 2015). V Sloveniji še nimamo podobnih sistemov certificiranja za drva. Tudi zato je trg drv v primerjavi s trgom sekancev in pelet manj urejen. Sistematično spremljanje slovenskega trga je pokazalo, da so v prodaji drva različne kakovosti, ki se razlikujejo tako po vlažnosti (od svežih, zračno suhih z vsebnostjo vode pod 20%) kot tudi dolžini (od 25 do 100 cm). Glede na standard SIST EN ISO 17225-5 (2014) je kakovost drv odvisna od vsebnosti vode, velikosti posameznih kosov in ohranjenosti lesa (t.j. prisotnosti trohnobe). Ustrezna priprava drv (t.j. skladiščenje in sušenje) ključno vpliva na njihovo kakovost. Z večanjem vsebnosti vode se namreč zmanjšuje energetska vrednost lesa, saj se del energije, ki se sprosti med procesom izgorevanja, porabi za izhlapevanje vode. Poleg tega previsoka vlažnost drv (t.j. več kot 20 %) vpliva na proces izgorevanja in s tem na učinkovitost delovanja manjših kurilnih naprav (s kapaciteto kotla manj kot 100 kWh) (Strehler, 200, Papler 2013). Zaradi višje vsebnosti vode v lesnem gorivu temperatura v kurišču ne doseže optimalne ravni, kar povzroči nastajanje dima, višje emisije prašnih delcev, nastajanje katrana ter poškodbe kurišča (Krajnc in sod., 2014). Vlada Republike Slovenij e je na podlagi osmega odstavka 13. člena in petega odstavka 27. člena Zakona o dimnikarskih storitvah (2016) izdala Uredbo o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah (2017). Glede na 10. člen (obseg storitve rednega pregleda), 11. člen (zapisnik o rednem pregledu) in 29. člen (izvedba meritev emisij snovi) omenjena Uredba predvideva kontrolo ustreznosti lesnega goriva in izvajanje meritev vsebnosti vode trdnih goriv (Priloga 3 in 5). Glede na Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav se lahko v mali kurilni napravi (razen v odprtem kaminu) uporabljajo naslednja trdna biogoriva; (I) naravni les (drva, žagovina, kosi, odrezki, lubje, storži), briketi in peleti iz biomase, ki so razvrščeni po standardu SIST EN ISO 17225 ali drugih primerljivih standardih v kakovostni razred in lesni ostanki iz lesnopredelovalne industrije. Za lesne ostanke omenjena uredba opredeljuje mejne vrednosti onesnažil (Priloga 2). poleg tega uredba navaja, da mora biti delež mase vode v naravnem lesu in lesnih ostankih na maso vlažnega lesa manjši od 20 %. Najbolj razširjen način določanja lesne vlažnost je z (I) gravimetrično metodo in z (II) električnimi merilniki lesne vlažnosti (Gorišek in sod., 1994). Metodo določanja vlage v trdnih biogorivih opredeljuje standard SIST EN ISO 18134 (2015). To je gravimetrična metoda (metodo tehtanja), ki je za izvedbo relativno enostavna; vzorec goriva najprej stehtamo v svežem (dostavljenem) stanju, sledi sušenje v sušilniku pri temperaturi 105 °C, dokler ne doseže konstantne mase. Nato vsebnost vode izračunamo kot razmerje med maso vode v lesu (razlike v masi pred in po sušenjem) in maso vlažnega lesa. V lesarstvu se vlažnost lesa »u« najpogosteje izraža kot masa vode (m ,) na maso lesa v abso- v vode' lutno suhem stanju (m0) in jo imenujemo relativna vlažnost lesa. Lesno vlažnost, ki jo definiramo kot delež mase vode na maso vlažnega lesa, imenujemo absolutna vlažnost »x« in se v lesarstvu manj uporablja (Gorišek in sod., 1994). Ravno nasprotno je v energetiki (za lesna goriva kot so drva, sekanci, peleti in briketi) za izračun deleža vode največkrat v rabi slednji način izračuna. Za tako izračunano vlažnost v relevantni literaturi pogosto zasledimo izraz »vsebnost vode« ter oznako »w« ali »M« (Preglednica 1) (npr. Krajnc in sod., 2014, Schrad, 2006). GozdVestn 78 (2020) 2 69 Prislan, P., Arnič, D., Ščap, Š., Krajnc, N., Straže, A.: Določanje vlažnosti drv z električnim uporovnim merilnikom Preglednica 1: V literaturi pogosto uporabljena terminologija za lesno vlažnost Relativna vlažnost lesa (u) * vlažnost lesa (u) ** nem.: Holzfeuchte (u)*** ang.: Wood moisture on dry basis (U) : m u = vode m„ Enačba 1: m ,-mn 100 = _-L . 100 [%] m Razmerje med maso vode v lesu (mvode) in maso lesa v absolutno suhem stanju (m0). vsebnost vode v lesu (w) ** Absolutna vlažnost lesa (x)* nem.: Wassergehalt (w) ang.: Wood moisture on wet basis (M) m x = vode m Enačba 2: m ,-m. 100 = —-- . 100 [%] m Razmerje med maso vode v lesu (mvode) in maso lesa v vlažnem stanju (mvl). Razmerje med absolutno in relativno vlažnostjo lesa: x . u u = 100-x . 100 in x = 100+x 100 *Izraz relativna vlažnost lesa in absolutna vlažnost lesa se najpogosteje pojavita v lesarski literaturi (npr. Gorišek, 2009); *v energetiki se večkrat uporabljata izraza »vlažnost lesa« in »vsebnost vode«, ki izhajata iz nemških prevodov (npr. Krajnc in sod., 2009). ***Nemško izrazoslovje smo povzeli po prispevku Schrad (2006), angleško pa Glass in Zelinka (2010). Za ugotavljanje ustrezne vlažnosti lesa, kot je predvidena v Uredbi o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah, je gravi-metrična metoda, kot jo opisuje standard SIST EN ISO 18134-2 (2015) zaradi dolgotrajnosti manj sprejemljiva. Za hitro oceno vlažnosti bi bila zato smiselna uporaba električnih uporovnih merilnikov. Delovanje uporovnega merilnika temelji na dejstvu, da upornost lesa z nižanjem vlage narašča, vendar le v ozkem vlažnostnem območju (Dietsch in sod., 2015). Standarda, ki bi opredelil način merj enj a lesnih goriv (t.j. drv) s pomočjo uporovnih merilnikov, zaenkrat še ni. Obstaja pa standard, ki opisuje način določanja vlage z metodo električne upornosti v žaganem lesu (SIST EN 13183-2, 2003). Merilniki, ki so predvideni v tem standardu, morajo imeti možnost nastavitve tako, da pri prikazovanju vrednosti upoštevajo tudi vpliv gostote lesne vrste in temperature merjenega vzorca. Poleg orientacije vlaken sta to glavna parametra, ki vplivata na natančnost merjenja vlažnosti z uporovno metodo (Gorišek in sod., 1994). Na trgu se poleg s standardom SIST EN 13183-2:2003 skladnih uporovnih merilnikov pojavljajo cenovno ugodne naprave, namenjene hitri oceni vlažnosti lesa ali drugih materialov. 70 Pomanjkljivost takšnih naprav je, da ne omogočajo kompenzacije gostote lesne vrste in temperature vzorca, velikokrat tudi ni jasno, kakšno vlažnost določajo (relativno ali absolutno lesno vlažnost). Namen preizkusa je bil oceniti zmogljivost takšnih naprav v primerj avi s profesionalnimi uporovnimi merilniki ter gravimetrično metodo. Natančneje nas je zanimalo, če je s takšno napravo mogoče zanesljivo oceniti, ali je vsebnost vode v lesu (w) manjša oz. večja od 20 %. Cilj prispevka je na podlagi rezultatov predlagati ustrezno metodologijo za hitro oceno vsebnosti vode v drveh s pomočjo enostavnih uporovnih merilnikov. 2 MATERIAL IN METODE 2 material and methods Za analizo smo izbrali drva lesnih vrst različnih gostot (bukev, češnja, javor in jesen) in različnih vlažnosti (sveže ter sušene na prostem v skladovnici). Pri merjenju z električnim uporovnim merilnikom smo upoštevali priporočila, ki jih določa standard SIST EN 13183-2:2003, sicer namenjen določanju vlažnosti v žaganem lesu. Pri meritvah je treba upoštevati naslednje: (I) uporabljati moramo napravo, ki omogoča popravek meritve zaradi vpliva gostote (lesne vrste) in temperature; GozdVestn 78 (2020) 2 69 Prislan, P., Arnič, D., Ščap, Š., Krajnc, N., Straže, A.: Določanje vlažnosti drv z električnim uporovnim merilnikom (II) elektrode naprave zabijemo (zapičimo) v ravno površino vsaj 300 mm od čela ter na 0,3-kratni razdalji širine od roba vzorca; (III) zaradi variabilnosti vlažnosti po preseku je priporočljiva raba izoliranih elektrod, ki električno upornost merijo le na konicah; (IV) meritve naj bi izvajali vzporedno s potekom vlaken, razen če v navodilih naprave ni opredeljeno drugače; (V) meritve zabeležimo po 2 do 3 sekundah. Ker so drva na površini po navadi bolj suha kot v notranjosti, smo pred izvedbo meritev polena razcepili na štiri približno enako velike kose (slika 1). Za analizo vpliva temperature vzorcev na meritev vlažnosti z uporovnimi merilniki smo vzorce zavili v plastične vrečke ter jih polovico prenesli v laboratorij (s temperaturo 22 °C in relativno zračno vlažnostjo 45 %), drugo polovico pa smo do meritev skladiščili na prostem ob skladovnici. Pred meritvijo smo torej vzorce kondicionirali (izenačitev temperature vzorca s temperaturo v prostoru). Meritve na prostem smo opravljali pri temperaturi 7°C in relativni zračni vlažnosti 36 % Vlažnost drv smo ocenili s tremi električnimi uporovnimi merilniki, ki se razlikujejo po izvedbi. Uporabili smo (I) profesionalni merilnik Gann M4050, (II) enostaven merilnik, ki ustreza zahtevam standarda SIST EN 13183-2:2003, Hygrotest 6500, ter (III) enostavni merilnik, ki nima možnosti nastavitve temperature in gostote lesne vrste, Voltcraft FM-200 (slika 2, preglednica 2). Na pripravljenih vzorcih smo z vsakim merilnikom opravili po štiri meritve (dve meritvi vzporedno z vlakni in dve pravokotno na potek vlaken). Iz štirih zabeleženih meritev smo nato izračunali povprečno vrednost za vsak vzorec in vsako napravo. Vlažnost istih vzorcev smo takoj po izmeri z električnimi uporovnimi merilniki določili še po gravimetrični metodi, opisani v standardu SIST EN ISO 18134-2. Nato smo vlažnost preračunali glede na suho osnovo (t.j. relativna vlažnost lesa) in glede na vlažno stanje (t.j. absolutna vlažnost lesa ali vsebnost vode v lesu). Statistično analizo meritev smo opravili v programu R (R Core Team). Za oceno normalne porazdelitve podatkov in enakosti varianc smo uporabili Shapiro-Wilkov in Leveneov test. Zaradi nenormalno porazdeljenih podatkov pri nekaterih metodah merjenja in neenakosti varianc smo za oceno razlik med metodami uporabili neparame-trični test Kruskal-Wallis in Dunnettov post-hoc (primerjalni) test. Slika 1: Drva /polena smo tik pred meritvijo razcepili na tri/štiri približno enako velike kose, ter meritve najprej opravili z elektro-uporovnimi merilniki na vsaj štirih različnih mestih. Takoj za tem smo vzorce stehtali ter jih posušili, kot predpisuje metoda za gravimetrično določanje vlage. GozdVestn 78 (2020) 2 69 Prislan, P., Arnič, D., Ščap, Š., Krajnc, N., Straže, A.: Določanje vlažnosti drv z električnim uporovnim merilnikom Voltcrafi FM200 Hyqrotest6500 GannM40S0 Slika 2: Elektrouporovni merilniki, uporabljeni v primerjavi. Preglednica 2: Tehnične podrobnosti, navedene v navodilih za uporabo izbranih elektrouporovnih merilnikov lesne vlažnosti Gann M4050 Hygrotest 6500 voltcraft FM-200 (www.gann.de) (www.testo.com) (www.conrad.com) Izmerjena lesna vlažnost Vlažnost, preračunana glede na suho težo (relativna vlažnost lesa) Vlažnost, preračunana glede na suho težo (relativna vlažnost lesa) Ni podatka Nastavitve temperature in gostote DA DA NE območje merjenja 5 % do 100 % 6 % do 100 % 6 % do 44 % Ločljivost merjenja 0,1 % 0,1 % 0,1 % obratovalna temperatura - 30 °C do 170 °C 0 °C do 40 °C 0 °C do 40 °C Možnost menjave merilnih sond DA DA NE 3 rezultati in diskusija 3 REsULTs and DiscussioN Meritve smo najprej izvedli v laboratorijskih razmerah pri temperaturi 22 °C in relativni zračni vlažnosti 43 %. Rezultati merjenja vzorca 1 (t.j. zračno sušenega polena bukve) z električnimi uporovnimi vlagomeri kažejo podobne vrednosti pri profesionalnem merilniku Gann M4050 (GN) in enostavnem merilniku Voltcraft FM-200 (VT); in sicer 17,3 ± 0,9 % in 17,6 ± 0,8 %. Vrednosti 72 značilno ne odstopajo od vlažnosti, izmerjene z gravimetrično metodo (GR = 17,3 ± 0,9 %) (za lažjo primerjavo med metodami merjenja v rezultatih navajamo vrednosti, pridobljene z gravimetrično metodo, preračunane na suho osnovo, razen če ne omenimo drugače). Merilnik Hygro-test 6500 (HT) je pri vzorcu 1 pokazal značilno nižje vrednosti (14,2 ± 0,3 %) kot druge metode (Slika 3a). V primeru vzorca 2 (t.j. svežega polena bukve) so bili rezultati primerljivi; podobno vla- GozdVestn 78 (2020) 2 69 Prislan, P., Arnič, D., Ščap, Š., Krajnc, N., Straže, A.: Določanje vlažnosti drv z električnim uporovnim merilnikom žnost kot izmerjeno z GR-metodo (50,3 ± 2,1 %) sta pokazala profesionalni merilnik GN (50,8 ± 4,3 %) in enostavni merilnik VT (51,6 ± 2,2 %). Merilnik HT je tokrat pokazal značilno višje vrednosti kot druge naprave (59,2 ± 3,7 %) (Slika 3b). Pri vzorcu 3 (t.j. zračno sušeno poleno jesena) nobena od električnih uporovnih merilnikov ni pokazala statistično podobnih vrednosti kot GR-metoda (18,4 ± 0,9 %) (Slika 3c). Najvišjo vrednost je tokrat pokazal merilnik GN (22,5 ± 1,7 %). Vrednosti, izmerjene z merilnikom HT (19,9 ± 1,4 %) in VT (19,6 ± 1,0 %), so bile le nekoliko višje od gravimetrične metode. Čeprav v navodilih za uporabo ni bilo posebej navedeno, kakšno lesno vlažnost prikazuje enostaven merilnik VT (t.j. preračunano na suho ali vlažno osnovo), lahko na podlagi opravljenih meritev sklepamo, da prikazuje relativno vlažnost lesa (t.j. preračunano na suho osnovo). Drugi sklop meritev z uporovnimi merilniki je bil opravljen na prostem pri temperaturi 7 °C in relativni zračni vlažnosti 36 %. Pri zračno sušenem vzorcu češnje (vzorec 4) in javora (vzorec 5) so rezultati primerjave podobni. V obeh primerih je gravimetrični metodi (GR) najbolj primerljive meritve pokazal profesionalni merilnik GN, zna- Slika 3: Meritve vlažnosti bukovih in jesenovih drv z gravimetrično metodo (GR), preračunano na suho osnovo, elektrouporovnim merilnikom Gann M4050 (GN), Hygrotest 6500 (HT) in merilnikom Voltcraft FM-200 (VT). Meritve so bile opravljene v prostoru pri temperaturi 22 °C in relativni zračni vlažnost 43 %. Metode (meritve), ki se med sabo ne razlikujejo značilno, so označene z enako črko in barvo. Slika 4: Meritve vlažnosti drv (preračunano na suho osnovo) češnje, javora in bukve z gravimetrično metodo (GR), elektrouporovnim merilnikom Gann M4050 (GN), Hygrotest 6500 (HT) in merilnikom Voltcraft FM-200 (VT). Meritve so bile opravljene na prostem pri temperaturi 7 °C in relativni zračni vlažnosti 36 %. Metode (meritve), ki se med sabo ne razlikujejo značilno, so označene z enako črko in barvo. GozdVestn 78 (2020) 2 69 Prislan, P., Arnič, D., Ščap, Š., Krajnc, N., Straže, A.: Določanje vlažnosti drv z električnim uporovnim merilnikom čilno nižje vrednosti je v obeh primerih pokazal enostavni merilnik VT (Slika 4a in b). Izjema je bil vzorec bukve, kjer od GR-metode najbolj odstopal merilnik HT, medtem ko sta GT in VT kazala primerljive vrednosti, vendar nekoliko nižje od GR metode (Slika 4c). Med tremi preizkušenimi merilniki je najbolj različne meritve v primerjavi z referenčno gravimetrično metodo (GR) pokazal enostavni merilnik HT, ki ima možnost nastavitve temperature in lesne vrste. Značilno drugačne meritve pri večini izmerjenih vzorcev bi lahko pripisali starejšemu datumu izdelave naprave (t.j., leto 1987) in morebitni večji napaki pri merjenju. Merilnika novejše izdelave, GN in VT, v laboratorijskih razmerah (t.j. pri 22 °C) in pri bukvi (lesno vrsto s srednjo gostoto) kažeta podobne vrednosti. Pri nižjih temperaturah vzorca (meritve na prostem pri temperaturi 7 °C) primerljive vrednosti (z gravimetrično metodo) kaže le še profesionalna naprava GN, ki omogoča prilagajanje temperature vzorca. Enostavni merilnik VT (ki nima takšne možnosti) je kazal tri do pet odstotnih točk nižje vrednosti kot GR-metoda ali merilnik GN. Rezultati nakazujejo, da je temperaturna kompenzacija potreben parameter pri uporabi takšnih inštrumentov. 90 g» - i 70 ' Ž 60 ■ ca i 50 ■ | JO - £ 30 - 0 -1-T-1--1-1-1-1-T--1 0 S 10 15 20 25 i0 35 40 45 SO Absolutna In sna vlažnoit|ii] Slika 5: Razmerje med relativno in absolutno vlažnostjo lesa, kot ga opisujej o enačbe v preglednici 1. Rdeča črta na grafu prikazuje mejno vrednost za vlažnost lesa, kot jo navaja Uredba; t.j. 20 % absolutna lesna vlažnost ali 25 % relativna vlažnost (relativno vlažnost prikazuje večina komercialnih vlagomerov). S sivo je označeno vlažnostno območje, kjer so meritve z uporovnim vlagomerom najbolj točne. 74 Ugotavljamo, da odstopanja električno uporovno izmerjenih vrednosti od referenčne, gravimetrično določene lesne vlažnosti drv niso le posledica tehničnih značilnosti merilnikov, ampak tudi specifičnosti metode merjenja ter lastnosti preizkušanca. Pomembno je vedeti, da je električno uporovna meritev vlažnosti vselej lokalna, gravimetrična meritev pa predstavlja povprečno vrednost v proučevanem preizkušancu (Forsen in Tarvainen, 2000). Drva so dejansko zahteven preizkušanec, ko jim želimo točno določiti lesno vlažnost po načelu električne upornosti lesa. Vzdolžno z lesnimi vlakni je namreč bistveno boljši transport vode (Gorišek in sod., 1994) in s tem sušenje drv, kar povzroča pomemben vla-žnostni gradient, še posebno pri večjih dolžinah drv. Pri elektrouporovnem merjenju vlažnosti na % dolžine drv bomo tako praviloma izmerili najvišje vrednosti, povprečju se lahko približamo le z več meritvami vzdolž preizkušanca. Kot že omenjeno, smo na izmerjenih vzorcih primerjali vrednosti relativne vlažnosti lesa (t.j. vlažnost lesa, preračunana na absolutno suho stanje). Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav pa opredeljuje mejno vrednost (20 %) za vlažnost drv, preračunano na maso vlažnega lesa (t.j. absolutno vlažnost). Za preračunavanje vrednosti uporabljamo enačbi, predstavljeni v preglednici 1, razmerje med absolutno in relativno lesno vlažnostjo je prikazano tudi na sliki 5. Če kot primer vzamemo vzorec 4 (zračno sušeno poleno češnje), smo s pomočjo gravimetrične metode ter profesionalnega vlagomera ugotovili 25,0 % povprečno relativno vlažnost lesa, kar je 20,0 % absolutna vlažnost lesa (vsebnost vode v lesu) (slika 5). Torej lahko zaključimo, da takšen vzorec ustreza pogojem uredbe. Poudariti je treba, da so uporovni merilniki zanesljivi le v območju od 7 % do 25 % (Gorišek in sod., 1994, Forsen in Tarvainen, 2000); vzrok je specifična zgradba lesa. V lesu je namreč voda kot; (I) prosta voda, ki je v lumnih celic, ter (II) vezana voda, ki je kemično vezana na komponente celične stene (Čufar, 2006). Med sušenjem se iz lesa najprej izloča prosta voda in vse dokler je prisotna prosta voda, so zaradi majhne spremembe upornosti meritve nezanesljive. Stanje, ko se izloči vsa prosta voda in ostane še vsa vezana voda, GozdVestn 78 (2020) 2 69 Prislan, P., Arnič, D., Ščap, Š., Krajnc, N., Straže, A.: Določanje vlažnosti drv z električnim uporovnim merilnikom imenujemo točka/območje nasičenja celičnih sten (TNCS). Tedaj ima les vlažnost od 23 do 35 %, na splošno višjo pri gostejših lesnih vrstah, povprečno pa 30 % (Gorišek, 2009). Pod to točko velja približno linearno razmerje med dvojnim desetiškim logaritmom električne upornosti in vlažnostjo lesa, vendar le do vlažnosti okoli 7 %, ko zaradi visoke upornosti meritve niso več zanesljive (Gorišek in sod., 1994, Forsen in Tarvainen, 2000). Delovanje in značilnosti elektrouporovnih merilnikov je smiselno tudi preverjati in merilnike kalibrirati na osnovi referenčnih uravnovešenih preizkušancev iz lesa, kot je to določeno denimo v certificiranih lesnopredelovalnih procesih. 4 ZAKLJUČKI IN PRIPOROČILA 4 CONCLUSIONS AND RECOMMENDATIONS Primerjava različnih merilnikov vlažnosti lesa je pokazala, da je mogoče s pomočjo električnih uporovnih merilnikov razmeroma natančno izmeriti relativno vlažnost lesa oz. vsebnost vode v lesu. V primerjavi z referenčno gravimetrično metodo je v večini primerov primerljive vrednosti izmeril profesionalni uporovni merilnik GN. V laboratorijskih razmerah je primerljive vrednosti pokazal tudi enostavni merilnik vlažnosti VK, pri nižjih temperaturah vzorca pa je izmeril značilno nižj e vrednosti. Za večj o točnost meritev v razmerah z nižjimi temperaturami je zato priporočljiva uporaba merilne naprave, ki omogoča nastavitve temperature in lesne vrste. Za čim boljšo oceno vlažnosti drv oz. polen predlagamo naslednji postopek: • Na različnih mestih v skladovnici izberemo vsaj tri kose drv oz. polen in za vse tri kose določimo lesno vrsto. • V primeru električnega uporovnega merilnika, ki je skladen s standardom SIST EN 131832:2003, nastavimo ustrezno lesno vrsto in temperaturo merjenih kosov. Če merilnik ne omogoča kompenzacije temperature, predlagamo meritve na vzorcu s temperaturo okoli 20 °C. • Pred meritvijo drva s sekiro razcepimo na dva dela in elektrode merilnika zapičimo v novona-stale površine. Na takšen način izmerimo vlažnost notranjosti polen in ne le zunanjosti. GozdVestn 78 (2020) 2 • Elektrode zapičimo na novoodprti površini drv, poravnani s potekom vlaken na razdalji vsaj 30 cm od čel oz. na % dolžine drv pri dolžini manj kot 60 cm ter stran od robov. Meritev opravimo na 3 do 4 mestih vzdolž drv. • Drva so primerna za uporabo, če je v vseh izmerjenih kosih povprečna vlažnost manjša od 25 % (relativna vlažnost lesa) ali 20 % (absolutna vlažnost lesa, voda v lesu). Razmerja med relativno vlažnostjo lesa in vodo v lesu (absolutno vlažnostjo lesa) je navedeno v preglednici 1. Ker vsebnost vode v lesu najbolj vpliva na proces gorenja, je treba ustreznemu sušenju in skladiščenju lesnih goriv nameniti posebno pozornost. Uporabniki lesnih goriv se moramo zavedati, da vplivamo na kakovost zraka v neposredni okolici. Različni merilniki vlažnosti oziroma vsebnosti vode v lesnih gorivih so uporabni pripomočki, za katere je potrebno nekaj dodatnega znanja in previdnosti pri interpretaciji izmerjenih parametrov. 5 VIRI 5 REFERENCES Čufar K. 2006. Anatomija lesa. (ur.) Ljubljana, Biotehnoška fakulteta, Oddelek za lesarstvo: 185 str. Dietsch P., Franke S., Franke B., Gamper A., Winter S. 2015. Methods to determine wood moisture content and their applicability in monitoring concepts. Journal of Civil Structural Health Monitoring, 5, 2: 115-127. Forsen H., Tarvainen V. 2000. Accuracy and functionality of hand held wood moisture content meters. Espoo. Technical Research Centre of Finland. VTT Publications 420, 79 str. Glass S. V., Zelinka S. L. 2010. Moisture Relations and Physical Properties of Wood (Chapter 4). V: Wood handbook: wood as an engineering material. Ross R. J. (ur.), Department of Agriculture, Forest Service, Forest Products Laboratory, Madison, Wisconsin. Gorišek Z. 2009. Les: zgradba in lastnosti : njegova variabilnost in heterogenost. (ur.) Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo: 178 str. Gorišek Z., Geršak M., Velušček V., Čop T., Mrak C. 1994. Sušenje lesa. (ur.) Ljubljana, Lesarska založba: str. 235. Krajnc, N., Piškur, M., Prislan, P., Triplat, M., 2014. Kakovostna lesna goriva za vsakogar : koristne informacije za vse, ki se ogrevajo z lesom. Ljubljana, Silva Slovenica: 19. Luhar A. K., Galbally I. E., Keywood M. 2006. Modelling PM10 concentrations and carrying capacity associated 69 Prislan, P., Arnič, D., Ščap, Š., Krajnc, N., Straže, A.: Določanje vlažnosti drv z električnim uporovnim merilnikom with woodheater emissions in Launceston, Tasmania. Atmospheric Environment, 40, 29: 5543-5557. Papler D. Osnove uporabe lesne biomase, Energetika Marketing, Ljubljana. Prislan P., Krajnc N., Piškur M. 2015. Kakovost lesnih pelet na slovenskem trgu. Gozdarski Vestnik, 73, 411-418. R Core Team. 2014. A Language and Environment for Statistical Computing. R Foundation for Statistical Computing, Vienna, Austria. Schardt M. 2006. Das Problem mit der „Holzfeuchte" und dem „Wassergehalt". LWF aktuell, 54/2006: 50-51. SIST EN 13183-2: 2003. Delež vlage v žaganem lesu -2.del: Ocena z metodo električne upornosti SIST EN ISO 17225-2. 2014. Trdna biogoriva -Specifikacije goriv in razredi - 2. del: Razvrščeni lesni peleti. European Committee for Standardisation, Brussels, Belgium. SIST EN ISO 17225-3. 2014. Trdna biogoriva -Specifikacije goriv in razredi - 3. del: Razvrščeni lesni briketi. European Committee for Standardisation, Brussels, Belgium. SIST EN ISO 17225-4. 2014. Trdna biogoriva -Specifikacije goriv in razredi - 4. del: Razvrščeni lesni sekanci. European Committee for Standardisation, Brussels, Belgium. SIST EN ISO 17225-5. 2014. Trdna biogoriva -Specifikacije goriv in razredi - 5. del: Razvrščena drva. European Committee for Standardisation, Brussels, Belgium. SIST EN ISO 18134-2:2015. Trdna biogoriva -Določevanje vlage - Metoda sušenja v peči - 2.del: Celotna vlaga - Poenostavljena metoda. Strehler A. 2000. Technologies of wood combustion. Ecological Engineering, 16, 2—40. Uredba o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah (Uradni list RS, št. 77/17): Pridobljeno s: http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=URED7541 Zakon o dimnikarskih storitvah (Uradni list RS, št. 68/16). Pridobljeno s: http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO7154 76 GozdVestn 78 (2020) 2 69 Strokovni članek delavnice s področja fitocenologije in pedologije za pripravo strokovnih izhodišč za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov območij Field Workshops on Phytosociology and Pedology for Developing Background for Elaboration of Regional Forest Management Plans Valerija BABIJ1, Lado KUTNAR2, Aleksander MARINŠEK3'4, Janez KERMAVNAR5 Izvleček: Babij, V., Kutnar, L., Marinšek, A., Kermavnar, J.: Delavnice s področja fitocenologije in pedologije za pripravo strokovnih izhodišč za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov območij. Gozdarski vestnik, 78/2020, št. 2. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 28. Jezikovni pregled angleškega besedila Breda Misja, slovenskega besedila Marjetka Šivic. V letu 2019 smo v okviru Javne gozdarske službe v skupni organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije za gozdarje načrtovalce organizirali niz fitocenološko-pedoloških delavnic. Izvedli smo eno celodnevno teoretično delavnico v obliki predavanj in štiri terenske: za panonsko, primorsko, dinarsko in alpsko geografsko območje. Namen delavnic je priprava podlag strokovnih izhodišč na področju gozdnih rastišč, združb in gozdnih tal za izdelavo območnih gozdnogospodarskih načrtov za obdobje 2021-2030. Ključne besede: fitocenologija, gozdna vegetacija, gozdna rastišča, gozdne združbe, rastiščni tip, gozdna tla, gozdnogospodarsko načrtovanje, prenos znanja, Slovenija. Abstract: Babij, V., Kutnar, L., Marinšek, A., Kermavnar, J.: Field Workshops on Phytosociology and Pedology for Developing Background for Elaboration of Regional Forest Management Plans; Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 78/2020, vol 2. In Slovenian, abstract in English, lit. quot. 28. Proofreading of the English text Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. Slovenia Forest Service and Slovenian Forestry Institute organized a series of workshops on forest phytosociology and pedology for foresters-planners in the year 2019. We carried out one all-day theoretical workshop with lectures and four field workshops for Pannonian, Mediterranean, Dinaric and Alpine geographical regions. The aim of the workshops was developing of forest vegetation-soil background for elaboration of regional forest management plans for the period 2021-2030. Key words: phytosociology, forest vegetation, forest sites, forest plant communities, forest site type, forest soil, forest management planning, know-how transfer, Slovenia. V letu 2019 smo za zaposlene na Zavodu za gozdove Slovenije (v nadaljevanju ZGS) v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije (v nadaljevanju GIS) organizirali izobraževalne delavnice s področja gozdne fitocenologije in pedologije. Izvedli smo eno uvodno delavnico s predavanji in štiri terenske. V okviru delovanja Javne gozdarske službe so bile delavnice namenjene izobraževanju gozdarjev, zlasti načrtovalcev ZGS, in so povezane s pripravami strokovnih izhodišč na področju gozdnih rastišč za izdelavo območnih gozdnogospodarskih načrtov za obdobje 2021-2030. 1 Dr. V. B., univ. dipl. biol., Zavod za gozdove Slovenije, Sektor za načrtovanje razvoja gozdov. Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. valerija.babij@zgs.si 2 Doc. dr. L. K., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno ekologijo. Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, lado.kutnar@gozdis.si 3 Dr. A. M., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno ekologijo. Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, aleksander.marinsek@gozdis.si 4 Višja strokovna šola za gozdarstvo in lovstvo, Ljubljanska cesta 2, SI-6230 Postojna, Slovenija 5 J. K., mag. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno ekologijo. Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. janez.kermavnar@gozdis.si GozdVestn 78 (2020) 2 77 Babij, V., Kutnar, L., Marinšek, A., Kermavnar, J.: Delavnice s področja fitocenologije in pedologije za pripravo strokovnih izhodišč za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov območij Gozdne združbe oz. rastišča so ključna podlaga za delitev gozdov na rastiščnogojitvene razrede in za sonaravno usmerjanje razvoja gozdov v okviru gozdnogospodarskega načrtovanja (Kutnar in sod., 2012). Uvodna delavnica je bila 2. aprila 2019 v veliki dvorani Gozdarskega inštituta Slovenije v Lj ublj ani. Potekala j e v obliki predavanj z diskusij o na naslednje teme: 1. Pomen poznavanja gozdnih rastišč za gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji (Aleš Poljanec, ZGS) 2. Ocena stanja rastiščnih podlag v okviru gozdnogospodarskega načrtovanja (Lado Kutnar, GIS) 3. Izkušnje pri posodabljanju rastiščnih podlag pred obnovo gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot na OE ZGS Maribor (Mateja Cojzer, ZGS; Lado Kutnar, GIS) 4. Tipologija gozdnih rastišč Slovenije na podlagi ekoloških in vegetacijskih razmer (Lado Kutnar, GIS) 5. Geološke značilnosti rastišč slovenskih gozdov (Jernej Jež, Geološki zavod Slovenije) 6. Pregled pomembnejših gozdnih združb po ekoloških regijah Slovenije - njihove talne, vegetacijske in floristične značilnosti (Aleksander Marinšek, GIS) 7. Značilne rastlinske vrste slovenskih gozdov (Valerija Babij, ZGS) 8. Razvrščanje nekaterih pomembnih vsebin v gozdnogospodarskem načrtovanju (namen: izvedba izobraževanj v 2020) (Špela Planinšek, Lado Kutnar, Marko Kovač, Hojka Kraigher, vsi GIS) Terenske delavnice smo v juniju in septembru organizirali regionalno za panonsko, primorsko, dinarsko in alpsko geografsko območje. Pripravili smo jih Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar (vsi trije iz GIS) in Valerija Babij (ZGS). Ogledne točke smo izbrali v sodelovanju s kolegi ZGS in jih navajamo kot soavtorje gradiv v virih tega prispevka. Karte v gradivih je pripravila Erika Kozamernik (GIS). Na izbranih oglednih točkah smo predhodno opredelili gozdno združbo oz. rastiščni tip, izkopali talne profile, pobrali vzorce tal za kemijske analize in popisali značilne rastlinske vrste drevesne, grmovne in zeliščne plasti, kar je bilo poleg drugih virov osnova za pripravo tiskanih gradiv za udeležence. Gradiva so objavljena na interni strani ZGS in dostopna v Gozdarski knjižnici v Ljubljani (Babij in sod., 2019a, -b, -c, -d). Pri njihovi pripravi so nam koristili viri avtorjev, ki jih navajamo v seznamu literature; za bukove gozdove zlasti Marinček (1987), Dakskobler (2008), Marinšek (2012), za smrekove Zupančič (1999), Kutnar (2000), za gozdove plemenitih listavcev in poplavne gozdove Dakskobler in sod. (2013a, -b), vegetacijo visokih barij Kutnar (2013), za vodilne združbe komentar k vegetacijski karti Slovenije Marinček in Čarni (2002) in komentar h kartam ožjih območij Čarni in sod. (2003, 2008), rastiščne značilnosti nekaterih glavnih združb (Košir, 2010) ter druga znanstvena in strokovna literatura. Nomenklaturni vir za imena rastlinskih vrst je Mala flora Slovenij e (Martinčič in sod., 2007). Delavnica za panonsko območje je bila 4. junija 2019 na Goričkem, za primorsko 7. junija 2019 v Brkinih z okolico, za dinarsko območje 10. junija 2019 na Snežniku in za alpsko 10. septembra 2019 na Pokljuki. Vseh štirih terenskih delavnic se je skupaj udeležilo 120 ljudi, predvsem zaposlenih na ZGS z vseh območnih enot. Skupno smo na vseh štirih delavnicah prikazali 28 oglednih točk (Preglednica 1) in na njih obravnavali 24 različnih rastiščnih tipov oz. pripadajočih gozdnih združb (asociacije, suba-sociacije in geografske variante) (nomenklaturna vira: Kutnar in sod., 2012; Šilc in Čarni, 2012). Vrstni red rastišč, navedenih v Preglednici 1, je skladen s Tipologijo gozdnih rastišč Slovenije (Kutnar in sod., 2012), ki je bila narejena na podlagi podobnosti ekoloških in vegetacijskih razmer za potrebe usmerjanja razvoja gozdov in gozdnogospodarskega načrtovanja. Tipologija je med različnimi slovenskimi institucijami (ZGS, GIS, Biološki inštitut ZRC SAZU, Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani) sporazumno sprejet sistem poimenovanja gozdnih združb (sintaksonov) in rastišč. Prizadevamo si, da bi se Tipologija splošno uveljavila na aplikativno-operativnem, raziskovalnem in pedagoškem področju, saj omogoča enotno obravnavanje gozdne vegetacije in primerljivost v celotnem slovenskem prostoru. 78 GozdVestn 78 (2020) 2 ISSN 2536-264X Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme Fitoftorna sušica lawsonove paciprese (Phytophthora lateralis) Ana Brglez, Oddelek za varstvo gozdov, Gozdarski inštitut Slovenije (am.brglez@gozdis.si) GozdVestn 78 (2020) 02 I Fitoftorna sušica lawsonove paciprese LATINSKO IME Phytophthora lateralis Tucker & Milbrath RAZŠIRJENOST Bolezen so prvič zabeležili leta 1923 na zahodu Združenih državah Amerike in v 1950-ih letih v Kanadi. V Evropi so prve okužene sadike odkrili v Franciji (1996) in na Nizozemskem (2004). Pozneje so bolezen zaznali tudi na Škotskem (2010), Irskem (2011) in v Belgiji (2013). Natančen izvor vrste ni znan, po predvidevanjih izhaja iz Azije. GOSTITELJI Primarni in najbolj občutljiv gostitelj je lawsonova paci-presa (Chamaecyparis lawsoniana). Okužene so lahko tudi druge vrste iz rodu Chamaecyparis: grahova pacipresa (C. pisifera), topa pacipresa (C. obtusa) in tajvanska pacipresa (C. formosensis). Vrsta okužuje ameriški klek (Thuja occidentalis) in orjaški klek (T. plicata). V ZDA se pojavlja tudi na kalifornijski tisi (Taxus brevifolia). OPIS Phytophthora lateralis je glivolika alga, ki navadno okužuje korenine, znani pa so tudi primeri okužb listov in vej. Na krajših razdaljah se širi z vodo, ki prenaša zoospore (gibljive spore z bičkom). Le-te se ob zadostni vlagi in zmernih temperaturah sprostijo iz sporangijev. Zoospore kalijo in s hifami prodrejo v korenine gostitelja ter tam povzročijo okužbo. Micelij se širi po skorji vse do koreninskega vratu in naprej po deblu. Odmrlo tkivo na dnišču debla je značilne plamenaste oblike in daje vtis prepojenosti z vodo. Opazen je jasen prehod med zdravim, belim in odmrlim tkivom, ki je cimetasto rjave barve (sliki 3 in 4). Zaradi propada korenin postane krošnja bledo zelena, pozneje rdečerjava. Če okužba izhaja iz korenin, je sprememba barve krošnje enotna (slika 1), če gre za okužbe z zoosporami iz zraka, pa rjavijo in propadajo le posamezni deli krošnje (slika 2). Poleg zoospor se ob strani hif (od tod latinsko ime: »lateralis«) oblikujejo tudi klamidiospore (debelostenske nespolne spore) in oospore (mirujoče spore), ki omogočajo preživetje patogena v zemlji in koreninskem opadu ter kopenski prenos na daljše razdalje. P. lateralis lahko v obliki klamidiospor v okuženi zemlji in opadu preživi tudi do sedem let. Vrsta je aktivna v hladnem in vlažnem vremenu. Temperature nad 30 °C zavirajo njen razvoj. ZNAČILNA ZNAMENJA (SIMPTOMI) • bledenje, rdečenje in končno rjavenje ter sušenje celotne ali dela krošnje (sliki 1 in 2), • nekroze korenin, koreninskega vratu in debla, • cimetasto (lawsonova pacipresa) oz. rjavo (kalifornijska tisa) obarvanje odmrlega dela skorje z jasno razmejitvijo zdravega in odmrlega tkiva (sliki 3 in 4), • občasno izločanje smole, ki lahko kaže na nekroze v skorji. VPLIV P. lateralis je agresivna vrsta, ki izredno hitro napreduje in povzroči, da se okužene sadike posušijo v nekaj tednih, odrasla drevesa pa v enem letu po okužbi. Okužbe korenin praviloma povzročijo hitrejši propad dreves kot okužbe z zoosporami iz zraka. V ZDA P. lateralis povzroča veliko ekološko in ekonomsko škodo v drevesnicah ter naravnih gozdnih sestojih lawsonove paciprese. V Sloveniji večjih sklenjenih sestojev primarnih gostiteljskih dreves ni, so pa zaradi te tujerodne bolezni potencialno ogrožene številne okrasno posajene lawsonove paciprese v parkih, vrtovih in na pokopališčih. Okužbe s P. lateralis v naravnem okolju je izredno težko izkoreniniti, zato velja posebno pozornost nameniti preventivnim ukrepom za preprečevanje vnosa bolezni in njenega širjenja. MOŽNE ZAMENJAVE Najočitnejše simptome P. lateralis lahko hitro zamenjamo z drugimi vrstami fitoftor na iglavcih (npr. P. cinnamomi in P. cambivora), pogoste so tudi zamenjave z mraznicami, Armillaria spp. Sušenje poganjkov in vej gostiteljskih dreves je pogosto posledica delovanja gliv Seiridium spp. (cipresov rak), Kabatina thujae (odmiranje poganjkov cipresovk) in Phomopsisjuniperivora. Sušenje lusk lahko povzročijo tudi ličinke tujinega zavrtača (Argyresthia thuiella). Odmiranje delov krošnje gostiteljskih dreves je lahko tudi posledica abiotskih dejavnikov. Zanesljiva določitev je mogoča samo v laboratoriju. DODATNE INFORMACIJE • Portal o varstvu gozdov (www.zdravgozd.si) • Portal Invazivke (www.invazivke.si) • Gozdarski inštitut Slovenije (www.gozdis.si) ČE OPAZITE OPISANE SIMPTOME ALI NAJDETE ŠKODLJIVCA, obvestite Gozdarski inštitut Slovenije (Oddelek za varstvo gozdov) ali o najdbi poročajte v spletnem portalu Invazivke oziroma z mobilno aplikacijo Invazivke. Slika 1: Enakomerna sprememba barve krošnje kot posledica okužbe korenin (foto: Ian Murgatroyd, FERA) Slika 2: Sušenje posameznih vej kot posledica zračnih okužb, ki se širijo z roba krošnje proti deblu (foto: Ian Murgatroyd, FERA) Slika 3: Cimetasto rjava nekroza na dnišču debla lawsonove paciprese z značilno plamenasto obliko in jasno mejo med zdravim in odmrlim tkivom (foto: Dominique Piou, www.forestphytophthoras.org) Slika 4: Nekroza debla lawsonove paciprese kot posledica zračne okužbe (foto: Gilbert Douzon, www.forestphytophthoras.org) GozdVestn 78 (2020) 2 90 iflCDMX4C