Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne-
Rokopisi se ne vračaja
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Mnina listu:
Celo leto Pol leta Četrt leta Mesečno
12 K 6 K 3 K 1 K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
k. 118.
Maribor, dne 14; oktobra 1910.
Letnik 11.
=sr
Z# dežja pod kap.
Zgoraj,šnja trditev „Narodnega Dnevnika“ od dne 11. t. m. je najnovejša nesramnost našega liberalnega, učiteljstva in njihovega glasila, ki jo moramo demaskirati v vsej nagoti,
Z dežja pod kap bi prišlo po tem izreku spodnještajersko slovensko š o 1 s It V o, ki sedaj ječi pod nemškim terorizmom, ako bi imelo pri njem soodločujočo besedo1 zavedno spodnještajersko slovensko ljudstvo, jd to šolstvo s težkimi davki vzdržuje.
Z dežja pod kap bi bilo pahnjeno po tej brezsramni trditvi slovensk od štajersko učiteljstvo, ki mn sedaj gospodujejo p o t u j ö e n i p o s i 1 i n e m š k i nadzor n ji k i, ' če bi imel pri učiteljstvu ono besedo, ki mu gre, slovenskemu učitelju rodni brat, naš pošten, slovenski kmet, obrtnik in delavec,
Z dežja pod kap bi pomenila f za spodnještajerske Slovence po liberalnem zagotovilu delitev deželnega šolskega sveta, s katero bi bilo odvzeto naše šolstvo p r o t e s t a n t o v s k o-, svobod o m i s e 1 n o-n e m Š k e m u vplivu in bi določalo njegovo smer I vrlo naše slovensko - k a-t od iško ljudstvo.
Z dežja pod kap 'bi povzročila r po liberalnem mnenju delitev deželnega šolskega sveta, ker bi potem predominirali 'v vodstvu našega slovenskega šolstva s 1 o v e n s k o - n a r o d u i e 1 e m e n t i f in bi naše šolstvo ne bilo izročeno; n a milost iß nemilost nemškim z a g r i z e n c, e m in ne — I z nemškutarijo združenim našim liberalcem.
Popolnoma pod kap bo postavilo naše ljudstvo, vse kar liberalnega leze ino grede, ? ker ta golazen tako izdajalsko postopa v sedanjih težkih bojih za slovensko pravdo in se najdejo med liberalci „inteligentni“, z narodnim radikalizmom se bahajoči pobje, ki v času dejstev frivolno zapuste narodni prapor in se klanjajo samo brezverskemu svobodomiselstvu.
_____ JL dežja pod kap., to bodi tragikomična oporoka brezvestnega liberalizma!
Slovenci na krov!
Vi težkih in resnih časih živimo. Povsod, kjer imamo Slovenci v ustavnefn življenju kako besedo, se moramo odločno in neustrašeno boriti za najprimi-tivnejše naše pravice. Oholi Nemec, ki je stoletja dobro živel na naš račun, čuti:, da smo se pričeli gibati in vstajati, zato nas hoče zopet potisniti k tlom, da bi mu še v naprej hlapčevali lin tlačanih. Zlasti težki so boji, ki jih bijemo v državnem zboru in v, štajerski deželni hiši. V obeh korporacijah se gre za krivično in nasilno nemško nadvlado, To naši sosedje dobro vedo, zato napenjajo vse sile, da bi strli naš korajžni odpor,,	; J: I ';
Najbolj aktueien in pomemben za nas Štajerske Slovence je boj v deželni hiši. Odkar obstoji ta ustavna naprava, so igrali vedno .Slovenci v njej sramotno vlogo — ponižnih hlapcev. To je vzbujalo že dolgo časa sem v srcu našega ponosnega, po svobodi hrepenečega ljudstva gnjev m srd. In ko je pričela lansko leto in letošnjo zimo novoizvoljena delegacija
S.	K. Z. odločen in energičen boj proti nemškemu je-robstvu, ji je vsklikalo naše ljudstvo navdušeno nasproti in se je strnilo v trdno falango okrog nje.
Kakor se pa vedno najdejo koruptni ii\ neznačajni ljudje, ki izdajo lastne brate, tako so je zgodilo tudi v tem boju za slovensko pravdo. Naši brezvestni liberalci so začeli metati našim poslancem polena pod noge. Krono svojemu, intrigantskemu in podlemu rovanju so pa postavili v zadnjih dneh. Že zadnjič nas je doletela žalostna dolžnost, da smo morali o-značiti v ostrih besedah stališče in ponašanje tako-imenovane „slovenske“; liberalne učiteljske klike, danes pa moramo pred vso slovensko, javnostjo razkrinkati laži-narodno liberalno kliko sploh.
Tako se nazivljajoČa Narodna stranka na Štajerskem je pri vsaki priliki> bahato in samozavestno poudarjala, da je ona edina: braniteljica in varuhinja narodnih interesov. S pozo politikov-klativitezov. so pa tolkli njeni generali ob „junaška,“ prsa in naznanjali orbi et mundi, da je narodni moment alfa in omega vsega njihovega mišljenja in delovanja. Z brezpri-merno predrznostjo so nam ti gospodje predbacivali
mednarodnost in nam odrekali vsako pravico, imenovati se navdušene narodnjake.
In sedaj? Ta v besedah ultra-narodna stranka je sedaj, ko je prišlo do dejstev, ( z neverjetno brez-stidnostjo odvrgla od sebe vse svoje narodno prepričanje in se je z vihrajočimi prapori zatekla v tabor nemško-nacionalnega frajzina. Pozabljene so vse fraze o edino zveličavni narodnosti, med staro šaro je vrženo vse sveto zatrjevanje o narodnih pravicah in kot edina točka vsega programa je ostalo poprej toli-krat zatajevano brezversko svobodomiselistvo.
Poslušajte, kako snubi „Narodni Dnevnik’“ od dne 12, t, m, naše najzagrizenejše krvne sovražnike, protestantovske in vsenemške nacionalce:
„In vendar bi se Še lahko dobila na Štajerskem napredna (!*) deželnozborska večina, ki bi imela smisel za duh in potrebe časa, ki bi bila zmožna izvesti narodnostni sporazum j— vsaj po i moravskem vzorcu r- k! bi rešila najnujnejša gospodarska in sociallna vprašanja. Kajti če se to ne zgodi, bodo izrabili silo in potrebo ljudstva klerikalci in t .reševali“ vse te problemi po svoje,r vrhu tega pa težko pritiskali vse napredne (!) elemente v deželi k tlom,“
Tedaj! Slovenski liberalci in nemški nacionalni v o b j e m u I v b o j u r p r o t i slovenskemu k at,o lis kje m u 1 j u d s t (v u, to je vroča želja naših „slovenski h“ n a r o d-n j a k o v in za to snubijo n e m š k i f r a j z i n. In to ponujanje.in v k la n janje pred demoralizirano in za delo nezmožno n emškoma cion aln o večino se ne godi v času, ko je naša slove irska stvar 'sigurna in zavarovana, ampak sedaj, ko bijemo n a j 1 j u t e j š i boj z a n a š narod n i obstane k. Kje se še najde pošteno misleč Slovenec, ki se bo hotel družiti s takimi ljudmi? Mislimo, da nikjer. iVsakdo se mora pač z gnusom obrniti od tako propale stranke.
Vsi pa, ki nam je boj za našo narodno stvar res svet, stopimo v teh resnih dnevih možato in korajžno na krov! Združimo se vsi okrog Vseslovenske ljudske stranke, ki je edina res neomadeževana nositeljica narodne ideje. 'V. L. S. nam daje prostora za vse, V težkih in hudih bojih se je razvila iz ma-
Br.
(St. M)
Pred očesom se razvije slika, nastroj na dušo se pripravlja.	— — r—
streseš grom, blisk z roko loviš .
Stopnjevanje je prijetno, napeti smo in čakamo — da pademo kakor iz sedmih nebes na prav po kra-ško trdo eos o: '	— — —;
v stvarstvo nebroj darov deliš . . .
Ali se tega nismo učili v ljudski šoli? V katekizmu? In z istimi besedami?
Tlako kakor so t'e tri pesmi nekaj posebnega, nas iznenadijo druge stvari po svoji površni koncepciji in naravnost zopernem zvoku: drugi komad ciklusa „Mitte panem et spongiom et eitharum“ je n; pr. klasičen vzgled za vse mogoče slabosti liričnih verzov, ne glede na to, da nam tudi vsebina ni jasna. Smo jedli kruh od solz grenak, ko med čebel je bik sladak . . .
Tako nagel prevrat na okusne živce ne deluje dobro. i	— •—: —
odkar pa kruha v nas več ni, živimo od solza soli ...
Fe), to je gnjiisno!
Brez sobica setev naj zori?
Brez olja luč naj ne vgasi?
„Naglaven“ stovniški pogrešek. Rdečilo!
Medu si v puščo bil vsejal, peščeni zemlji vode dal ...
Kmetu reci, da med seje, pa se ti še smejati ne bo mogel, tako neumno se mu bo to zdelo.
Tfuintam zaslišimo v Pregljevih verzih Zupančiča, a zelo disiingvirano. Toliko da izvemo, da ga je čital. Pa mu brž ni ugajal, ker sicer bi ga obviselo pač več. Latinske drobtine, ki so iz Picinellija, kazijo moderno slovenščino in dokazujejo le, da je Pregelj brskal tudi tam. Pri „Prstanu“ Jungit aman-tes kot izpis iz Horaca čelo moti splošni vtis. Vemo, da je pesem postala — za pisainikorn.
„Nova komedija“ je posodila Romantiki nekaj komadov, ki so deloma lirični, deloma epski, deloma filozofski. Celotnega obraza tega dela, ki se nam obeta, si za ves svet ne moremo predstavljati. !Eno je jasno: z Dantejevo komedijo nima nikakoršnega stika, niti formalnega, niti idejnega. Človek najpoprej asocijira s „Faustom,“ A Pregelj-Faust je absurdno primerjenje. Zato ne preostaja drugega, nego potrpeti, da izide ...
S tenkim peresom sta narisani silhueti, na strani 58 in 59, Nič predolgi, nič prekratki — 'Jenkova mera, Ali ni „Humanist in vrag“ tudi iz „Nove kome? dije“ ? Baladni ton je v nji najboljše pogojen, fabula se skopo razteza od prve besede prvega verza do zadnje pike, Še-le po piki je — konec. Da ni snov prvič tako zelo Goethejeva in drugič nam Slovencem leta 1910 tako zelo španska! Za Boga, kdo se danes še ustraši vraga v žveplenem dimu, in naj si je še tak učenjak in dvomeč! Sujeti ,(Meniha in vraga“, „Skeptikove povesti“, „Zlata“ ; so obrabljeni in poživiti bi jih ne mogel niti pesnik z bujnejšo domišljijo, kakor je Pregljeva. „V kresni noči“ je čedna balada, kakor je „Pesem dekletova“ lična erotomana. A kako
pride v „Novo komedijo“ jugoslovanska erotika?
*
•Sfl
Reminiscenca na romantiko 18. in 19. stoletja je ponesrečena1. Takrat se je srce uprlo razumu, polt
racionalistu in zmaga je bila, kakor vsikdar v takil bojih — poltova. Prostost misli in čuvstev („Z Bogon za ljudstvo“ bi bilo skoro tudi njihovo geslo, ki so i katolicizmu iz ljudstvu častili pramoč vse umetnosti) je zaplapolala tako Široko, tla je obsenčila tudi pri ratuo_ življenje vsakega posameznega. Pesnik v bese di ali življenju i— to je bil romantik nasproti filostro .znemu prosvetljenem
Komu se hoče stari romantični duh upreti da nes ? Ali črni vojski duhov, ki vznemirja svet z razvojnimi teorijami? /Te res da okujejo duha in objamejo peroti fantazije. Ali nepregledni procesiji glas nikov, r ki propovedujejo evolucijo „vsega trdnega“ I Ati -• četif roparjev, ki po noči trgajo vence z idol: vernosti? Ta boj bo prevzela nova romantika, ki bi z novim, času in njegovemu značaju primernim du kom zavojevala novo vojsko.
Njej ne bo tuja nova tehnika in njen jezik si ne bo razlikoval od tega njenih nasprotnikov For malno bo popolnoma dosegala vzore svojih sovražni kov, ki pred vsem gojijo obliko in virtuoznost sred štev. Mržnja do najmlajših pridobitev bo izginila z-početo se bo iznova sočustvovanje z vsemi borečim m trpečimi, ki vsako idejno gibanje čutijo najglobje Še-le stvar, Iki se ji med izvoljenci ne bo treba sra movati svoje obleke, bo s pridom oznanjevala nov vsebmo- ...
Pregelj _,pa ni novoromantik. . Stari čas 1 tiči 1 njem m k večjemu verski moment je pridobil po prc tiversla barvi sedanje, dobe še ostrejše obrise, neg: bi pričakovali pri mladem možu. Nabožen poet1 izred ne prisrčnosti in čutimnosti (je Pregelj. In to je, čimer se prikupi. On pozna le ljubezen, izvirajočo i ' Njega, obnavljajočo se tisočkrat v srcih človeških ka kor svetloba v kristalnih kapljah jutra. Sovraštva n
lih početkov in sedaj stoji pred nami izklesana in enotna, raztezajoč se preko vseh slovenskih pokrajin. V njej je združeno vse slovensko ljudstvo tja dol dc sinje Adrije brez razlike stanov in ona bo dala tudi nam v naših odločilnih bojih ( krepko in mogočno oporo in zaslombo. Sedaj, ko se borijo na Dunaju in v Gradcu res gamo zastopniki V. L. S. za naše narodne svetinje, ko se edino V. L. S. resno bojuje za naši narodni obstoj, ' naj se je oklene f tesno in ne-združno vsak Slovenec, ker njen cilj je cilj vsakega izmed nas — Vseslovenija.
Štajerski deželni zbor.
Slovenski klub deželnega zbora se je sešel danes ob 10. uri v Mariboru k posvetovanju o pogajanjih za delamožnost deželnega zbora. Ob pol 1. uri se je prekinila seja ter se bo nadaljevala popoldne.
Nemške stranke imajo danes v Gradcu plenarne klubove seje.
Slovenski Mož im naša politika.
Pliberk, 12. okt.
Narodno delo na Koroškem se osredotočuje skoro vedno samo v Podjunski dolini. Ako so shodi, zborovanja, večje prireditve — vse se vrši v tem kraju, Rož pa je miren in spi spanje pravičnega in siromaka.
S,	K. S. Z. za Koroško posebno rada, razvija svoje delo v podjunskem delu slovenske Koroške. Za Podjuno je priredila socialni tečaj, pred kratkim mladeniški shod pri S v, H e m i, in zadnji romarski vlak je bil zopet samo za podjunske udeležence.
Nehote se mora vsakdo vprašati, zakaj se pa s slovenskim Rožom tako po mačehovsko ravna, da pada trdnjava za trdnjavo, da se šopiri oholi tujec ter podjarmuje domačine in jih spravlja ob narodnost in vero ?
Že večkrat je povzdignil kdo svoj glas ter opozarjal na to velikansko nevarnost, toda ta glas je bil glas vpijočega v puščavi!
Bodimo odkriti in priznajmo, da, ako pade Rož, Šla bode tudi podjunska trdnjava, — Vsa pozornost se obrača, samo na ta del slovenske Koroške. Rož pa stoji osamljen in malo jih je, ki bi se ogrevali za ta, najbolj nevaren kraj na Koroškem.
Znano je, da se v slovenskem Rožu največ pi-jančuje in pleše. Ljudstvo je brezbrižno za višje cilje, mnogokje brezvestno in baš ne ravno preveč nravno. „Štajerc“ je v Rožu doma in je našel tukaj rodovitno polje za svoje razdirajoče-lumparijsko delo. „Stajerc“ pospešuje povsod neznačajnost in je edini vzrok vsega gorja in zla med Rožani; ta hujska ljudi proti duhovnikom in vsemu, k'ar je poštenega in slovenskega.
Ples je rak-rana na životu slovenskega Roža-na. S plesom v zvezi pa nenravnost in ponočevanje. Kdor hoče rešiti Rož, bo moral priti pač po treznem
pozna. Pred ljudstvom, ki ga zasramuje, pobesi oči, Pilatu, ki ga bo sodil, ne odgovori . , .
Tako močno prevladuje verski moment v njem, da se bojimo, da on ne bo naš posvetni poet. Ta bo moral zemljo ljubiti bolje in srce mu — ( Bog obvaruj ! — ne bo smelo biti umito človeških želj.
P. Kreiten se je še na zadnje dni svojega življenja ž vso vnemo upiral > misli nekaterih recenzentov, ki so trdili: es gäbe zwischen frommer Dichtung mit schofler Form und glänzender Formgewandtheit mit frivolem Inhalt nichts mittleres, 1 keine ■ wahrhaft katholische Dichtung mit moderner technischer Vollendung.	(Konec.'
Izdelovalci dijamant o v.
(Iz angleškega. — Prev el J. M ).
Opravki so me zadržalli v Chauncery Lane notri do devete ure zvečer, in ker me je hotela nekoliko glava boleti, nisem bil razpoložen za zabavo, niti za nadaljnje delo.
Nebo, kolikor ga je bilo videti med visokimi zidovi, je kazalo, da je noč svitla in jasna, in radi tega sem se odločil stopiti doli na breg, da izpočijem svoje oči in ohladim svojo glavo, ko bom zrl na raznovrstne luči na reki.
Noč je brez dvoma ' najprimernejši čas za ta prostor;, usmiljena tema zakriva umazano vodo, in luči te prehodne dobe, rudeče, žareče pomarančaste, plinastorumene in električno bele se nahajajo v vseh mogočih nijansah med sivo in temnoškriatasU barvo.
Skozi oboke Waterloo Bridge zaznamuje na stotine svetlih točk lepo luke, nad njeno ograjo pa se vzdigujejo Westminsterski stolpi. Orna reka teče tiho mimo, samo poredko pljuskanje moti njeno tišino in odsev luči, ki plavajo na njeni gladini,
„Topla noč je“, je izpregovoril nek’ glas poleg
mene.
Ozrl sem se in zagledal nekega človeka, ki je slonel preko ograje poleg mene. Bil je čednega obra-
preudarku do zaključka, da se mora začeti boj v prvi vrsti proti tem sovražnikom.
Ni umevno, da nekateri ne uvidevajo, da izganjajo belcebuba s hudičem, ako hočejo rešiti slovenski Rož s plesi in pijačo.
Rožan mora postati značajen, ako se hoče rešiti biser slovenske koroške domovine, oni del Koroške, ki je bil zibelka narodnemu probujenju in ki je rodil prvoboritelja koroških Slovencev, nepozabnega A n d-reja Einspielerja!
Značajnost se pa ne kuje na plesišču in tudi ne pri polnih čašah. To naj si zapomnijo tisti, ki so slepi za zdrave opomine in si sami sebi kopljejo grob narodne smrti.
Izobraževalna in delavska društva v Rožu morajo kreniti na druga pota. Društvo bo šele tedaj izobraževalno in blažilno, plodonosno in koristno upli-valo na slovenskega Rožana, ako si bode štelo v sveto dolžnost, nastopiti z vso silo proti plesu in pijančevanju. — Društvo ne doseže svojega namena, ako priredi nekaj veselic,in gledaliških iger, in pusti navrh plesati in pijančevali do poznega jutra.
Društva namen je: vzgojevati svoje Člane k varčnosti in treznosti, k poštenemu življenju in lepemu vedenju in k samozatajevanjn in značajnosti. V vsakem društvu bi moral biti vsaj po eden odsek; bodisi Mlad, zveza, telovadni odsek ali abstinenčni krožek itd. — To bi se smelo imenovati Šele izobraževalno delo. Posebno mladino mora društvo vzgojevati, da bo postala trezna in poštena, ter bo res up boljše bodočnosti v slovenskem Rožu.
Narodno-vzgojevalno delo v slovenskem Rožu je zares težavno in bridkosti polno. Napačni' nazori, gorostasni predsodki, pomanjkljivost požrtvovalnih delavnih moči, pravega vodstva in sistematičnega delovanja, neznačajnost ljudstva, docela ločena pota posameznih voditeljev, vse je pripomoglo, da je slovenski Rož dandanes še tako zaspan in da zgublja slovenski živelj vedno bolj in bolj tla, ter pripušča malomarno grudo svojih, očetov tujcu in sovražniku.
Zadnji in skoro edini vzrok pa, da Je postal dandanes slovenski Rož že torišče najhujšega boja za biti in ne biti slovenskega življa, je — in to smelo trdimo — v nas samih. Mi smo v zadnjih letih slabše kot mačeha skrbeli za slovenski Rož, Voditelji in delavci na narodnem polju v slovenskem Rožu samem niso zakrivili žalostnega položaja, ampak vsa naša slovenska javnost, ki je bila gluha in je še slepa za vse, kar pride iz Roža.
Tako so se sedaj vgnezdili v Rožu socialni de-mokratje, ki imajo pretežno večino delavstva za seboj, Borovlje in okolica ima strastne liberalce za voditelje, ki delajo po kranjskem receptu, vmes pa gospodari največji madež na slovenskem životu, neznačajni in hinavski nemčur.
Koroška, in sploh slovenska politika, je puščala že od nekdaj Rožane na cedilu. Slabše ne more skrbeti mačeha za nedolžne otročiče, kakor se je zgodilo s slovenskimi Rožani, Skoraj da ni slišati nobenega borilnega glasu iz središča; kjer ni zborovanj, ne shodov, nikjer ni izobraževalnega dela, nihče se ne ogreva za zapuščeno dete.
Kakor bi bilo n. pr. potrebno, razviti ravno sedaj živahno gibanje, ko je ljudstvo docela zbegano radi poloma v nemški centralni kasi. Brezvestno se hujska ljudi in slovenska stvar trpi škodo.
Tako pa je vse narodno delo brez metode in sistema, vsakemu delavcu in celi skupini manjka pot si-
za, ne neprijaznega, četudi zelo bledega. /Ovratnik njegove suknje, ki je bil navzgor zavihan in obdajal vrat, je pričal, da je nosil uniformo.
Spoznaj sem, da sem bil obsojen mu plačati posteljo in zajutrek, ako mu ne odgovorim.
Pogledal sem ga radovedno. (Ali bi mi mogel kaj povedati, ( kar bi bilo vrednega r mojega denarja, ali je bil nezmožen f— nezmožen pripovedovati celo svojo zgodbo? Njegovo čelo in oči so pričale o neki inteligenci in neko gotovo tresenje ustnic je name odločno vplivajo.
„Zelo toplo“, sem rekel, „vendar ne pretoplo za naju tukaj.“	i
„Ne“, je dejal in Še vedno gledal po vodi, „dovolj prijetno je tukaj — ravno sedaj.“
„Dobro je“, f je nadaljeval čez nekoliko trenutkov, „ako ne more najti v Londonu prostor, kjer se more tako lahko počivati. Potem, ko se je pehal človek cel dan za opravki, da zadosti dolžnostim in odvrne nevarnosti, ne vem kaj bi storil, ako bi ne bilo takih mirnih kotičkov.“
Govoril je z dolgimi odmori;1 med posameznimi stavki.
„Vi morate f vedeti' nekaj o težavnem 'delu na svetu, sicer bi vas ne bilo tukaj. Dvomim pa, da morete biti tako utrujeni in vas morejo tako noge boleti kakor mene. Pah! Včasih dvomim, ali je cela stvar vredna sveče. NajrajŠe bi vrgel vse skupaj proč — ime, bogastvo, vplivno mesto — in se lotil kakega skromnega poklica. Toda jaz vem, ako bi se odpovedal svojemu častihlepju — bi me celo moje življenje pekla moja vest.“
Umolknil je.
Začudeno sem ga pogledal. Se nikdar nisem videl človeka, ki bi bil tako brez vsakega upanja, brez sredstev, kakor je bil ta človek poleg mene. iBil je razcapan in umazan, neobrit in nepočesan, bil je videti, : kakor da bi ga pustili cel teden ležati v kaki shrambi za smeti. Tn on je govoril meni o težavnih naporih, velikih opravkih! Skoro bi se na ves glas
stematičnega dela na narodnem in verskem polju. In ta nedostatek dosledne in sistematične organizacije se lahko opaža povsod.
Kaj pomaga hipno razburjenje, kaj prireditve, ki za trenotek vzplamtijo v: Človeku, navdušenje in srčnost, ko pa ni trajnosti v delovanju, ne prave vz-gojevalne metode, ki bi nam mogla in morala vzgojiti. boritelje in može, ki bi, sami sebi prepuščeni, na^-daijevali započeto delo.
xNe smemo se zgubljati v malenkosti in ne v meglene fantazije, tudi ne smemo napraviti našo organizacijo odvisno ocl posameznika ter ga obremeniti čez mero, ampak vse naše delo mora bazirati vedno na globokem temelju naših načel. Samo, kar pride iz zdravega, nepokvarjenega ljudstva, bo imelo trajno vrednost. Da bo pa ostalo to ljudstvo dobro in se bo Še poplemenitilo, za to moramo vsi složno in solidarno skrbeti.
Tesna organizacija, sistematično 'delo in pa pametna metoda, verska in narodna vzgoja celega naroda, nam bede edino mogla ohraniti naše ljudstvo posebno Še Slovence \ Korotanu.
Cim bolj zapuščen in osamljen pa je sedaj, tem bolj pričakuje Rožan pomoči, in s srcem, polnim tipanja in rade, se zateka do „Slovenske Straže“, „Sl. Straža“ naj obrača vso pozornost na slovenski Rož, in po njej naj se začne zares intenzivno in plodonosno delo v narodno in versko rešitev slovenskega Roža.
Mi nismo spali, ko je prišel sovražnik,, ko nam je ugrabi! cvei naših sinov in hčera, spali pa so drugi, in iem kličemo: Vzdramite se, skrajna je sila!
Nekoliko socialnih odsevov.
Socialna demokracija in vera.
Glasila rudeče internacionale poskušajo zadnji čas zopet in zopet ovreči trditev, da je socialna demokracija notorična sovražnica katoliške vere. _ To časopisje se je postavilo na stališče, da se protiverskih izjav posameznih rudečih kolovodij ne sme smar trati za mnenje cele stranke, (ampak le kot stališče osebnega prepričanja dotičnih socialnih demokratov. Zadnji čas pa se je izjavil neki general rudeče internacionale, sodrug Maurenbrecher, in potrdil, da čeravno so glede verstva posamezniki v socialni demokraciji različnega mnenja, so vendar v stranki kot taki vsi sodrugi edini v tem, da mora biti socialna demokracija nasprotnica vsake pozitivne vere. Maurenbrecher je izjavil, da bo socialna demokracija vedno nasprotnica vere, četudi vsa1 narava in vse stvarstvo priča, in nas že človeški razum k temu nagiba, da brez vere niti družabni red ni mogoč. To pa zato, ker sodrug, ki da kaj na vero, /hi nikdar popolnoma zvest „vzvišenim“ tendencam socialne demokracije. — Tako govore glavarji rudeče internacionale, w
Kakof vzgaja socialna, demokracija mladino?
Z veliko vnemo in navdušenjem se je lotila so-cialdemokraška strankina in strokovna organizacija dela, spraviti mladino v svoj tabor, V Nemčiji oznanja poseben list „Die Arbeiterjugend“, v družinah in industrijskih krajih vita nova *— novo življenje za
zasmejal. Ali je bil blazen, ali pa se je šalil s svojo lastno revščino.
„Ako imajo visoki cilji in visoka mesta“,, sem rekel, „svoje senčne strani, 1 svoje napore 1 in skrbi, imajo tudi svojo nagrado. Vpliv, moč dobrodelja, pomoč onim, ki so bolj (šibki in revni od nas, in dalje celo nek gotov užitek v zunanjosti.“
Moji dovtipi so včasih zelo slabi. 'Govoril sem pod vplivom nasprotja, ki se je kazalo v njegovem govoru in njegovi zunanjosti. Vendar mi je bilo žal celo ko sem že govoril.
Obrnil je svoj suhi toda mirni obraz v mene. Dejal je :
„Vedno se spozabim. Seveda, vi me ne morete razumeti.“
Meril me je za trenutek od nog 'do glave.
„Brez (dvoma J je zelo neverjetno. 'Vi mi ne bi verjeli, tudi ako vam povem. (Radi tega vam lahko povem. 'In v tolažbo mi bo, ako povem komu. 7az imam v resnici veliko opravilo, zelo veliko opravilo. Toda ravno sedaj imam sitnosti,, (Resnica je — jaz izdelujem dijamante.“
„Zdi se mi“, sem rekel, „da ste v, trenutku brez službe.“
!„jlaz sem si- tega, ker se mi ne veruje“, je dejal nepotrpežljivo; C in naenkrat je odpel svojo slabo suknjo, izvlekel iz nje majhno platneno vrečico, kije visela na vrvici okoli njegovega vratu. Iz nje je privlekel majhen kristal.
„Radoveden sem, ali veste, kaj je to?“
In podal mi ga je v roko.
No, pred letom dni1 ali tako (nekako sem vpo-rabljal svoj prosti čas, da sem proučeval naravoslovne vede, tako da imam nekoliko površnega znanja v fiziki in rudninstvu.
Stvar, ki mi jo je podal, ni bila nepodobna ne-orusenemu dijamantu bolj temne vrste, četudi mnogo prevelika, ker je bila skoro tolika, kakor konec mojega palca.
(Konec prih.)
otroke »proletarcev. Ta list piše v svoji prvi Številki:; „Od kod je človek? Kaj bo i. njim?“ Na to odgovarjalo socialni demokrati:	„Krščanska Šola in vzgoja
otemnuje z nekimi verskimi pravljicami razum otroku;“ Ta list preklinja krščansko Šolsko vzgojo: „Pravljice, dogme in molitve mnogih oblik, deloma naivne, konfuzne, nadomestujejo v starih šolah pravo naravno vedo.“
List vsklikne ob koncu res po soeialdemokraš-ko: „In naj bi se Še verjelo na očeta v nebesih? •— Vrzi proč tvojo vero in začni misliti.“.
V Florenci na Italijanskem se je vršil od 18. do
20.	septembra t. 1. shod soeialdemoki*aške mladinske Organizacije v Italiji. Na tem shodu se je sprejela resolucija, v kateri se Zahteva, da je dolžnost vsakega člana te organizacije nastopiti proti militarizmu, Jproti dinastiji, (veri in posebnim narodnostnim težnjam. Stari rudečkarji so za ta ukrep svoje „mlade“ toplo pohvalili?
Takega duha vceplja socialna demokracija mladini, ki se vlovi v njene mreže.
Nazadovanje ru deček internacionale.
Vsled medsebojnega spora v stranki je zadel glasila posameznih social-demokratičnih frakcij v Avstriji hud udarec. Več HstOv, ki so> bljuvali ogunj in žveplo na vse, kar ni trobilo v rudeči rog; bode moralo v kratkem prenehati.	>	■ > >
Najhuje trpijo češki socialeo-demokraški listi. Ker so se češki sodrugi spuntali, odtegnjena je nj; hovim glasilom dokaj ; mastna podpora, s katero jim je bilo omogočeno izhajati. !List „Kovnost“ je zgubil poleg tega Še polovico naročnikov, „Duh času“ bo moral prenehati, ker mu je od 6000 naročnikov ostalo zvestih le Še okrog 2000.
Kor češki rudeči kolovodje sedaj ne dobijo z Dunaja več strankine plače, bodo postali Še bolj hudi na nemške sodruge in tako se bo spor Še bolj poostril.
Poslanca Nemec in Wanek sta imela nedavno celo na Dunaju shod čeških dunajskih socialnih demokratov in sta dobila za njuno separatistično postopanje zaupnico.
Spor v socialni demokraciji se torej vedno bolj
veča.
Napredek krščanske delavske organizacije.
Začetkom septembra 1910 je začel v Nemčiji izhajati nov krščansko-socialen delavski list, kateri dokazuje, da delavska organizacija v Nemčiji na krščanski podlagi vedno lepše napreduje. List se imenuje „Vereinigung“ in izhaja kot mesečnik krščanskih organiziranih tapetarskih pomočnikov in delavcev sorodnih strok. fTapetarji so bili del delavstva, ki v krščansko-soeialni organizaciji Še ni imel posebnega oddelka. List poroča, da so združeni sedaj v Nemčiji v več kot 60 mestih tapetarji s tamošnjimi lesnimi delavci. Obstoji pa tudi že med krščansko mislečimi lesnimi delavci Nemčije, Avstrije in Švice poseben, strokovni kartel.
Organizacija krščansko-socialnega delavstva bi-leži povsod lepe korake naprej.
v.
Se ena prireditev v nedeljo«
Že vibbeh zadnjih številkah smo prinesli celo vrstio poročil o naših prireditvah zadnjo nedeljo, a še vedno nam dohajajo nova. Vsepovsod se giblje in dela, vse se trudi sistematično in dosledno za dobrobit slovenskega ljudstva, za njegov napredek! in izobrazbo. ■
,	Frankolovo.
•. Veselica, katero je priredilo naše Kmetijsko katoliško izobraževalno društvo v nedeljo dne 9. t. m. prvikrat, h n sicer v spomin na 801etnico godu Njih veličanstva presvitlega cesarja v šolskih prostorih, se je nepričakovano dobro obnesla, (Razveselili so nas tudi gostje iz sosednih župnij, zlasti > od Nove-cerkve in Vojnika, s svojim obiskom. Naša mladina je pokazala, da ima veselje do napredka in omike. V prvi vrsti pa gre hvala za to prireditev gospodu Iv. Brložniku, ki je fante in dekleta pridne vadil, Zlasti v petju, katerim se je Slavnost začela in končala.
Nežika Sibančeva je iskreno pozdravila goste, ter v prav izbornem nagovoru razložila pomen veselice.
Nato sta sledili igri „Zakleta soba pri zlati goski“ ter, „Kmet in fotograf“, kateri sta povzročili dosti smeha in zabave.
Anton Čretnik pa je v mladeniški budnici navduševal fante za narodni boj in omiko.
Največjo pozornost pa je povzročil nad vse izborni slavnostni govor vCč, gospoda Požarja iz Vojnika, ki je v vznesenih besedah govoril o napredku za časa življenja in vladanja našega preblagega vladarja cesarja Franca 'Jožefa T. za vse stanove. Omenil jo tudi, kako se je v teku teh let razvila obrt in industrija, ustanovila se razna društva,, < posojilnice itd., kako se vijejo že skoro povsod železnice ih tekajo semintje brezvpreženi vozovi, avtomobili, in pa tudi že plavajo v ozračju Čudni zrakoplovi. Nadalje je omenil, kako je tudi kmet, nekdaj suženj in tlačan, dobil samostojnost in prostost, kako je naš mili slovenski jezik prišel do veljave in pravice tudi v uradih in drugod, čeravno se ga skuša zatirati in zaničevati, toda to si zakrivimo sami, če se hočemo vdati za podlago tujčevi peti; kako je naša država dobila - svojo ustavo, to |e pravico, da (ljudstvo iz svoje sre-
dine voli svoje zastopnike, ki se potem pri izdajanju postav potegujejo za njegove pravice' in da smo si sami krivi, če bi volili slabe poslance, da bi se nam potem krivica godila vsled Slabih postav, ki bi jih slabi poslanci povzročili.
Povdarjal je, kako hvaležni moramo biti našemu blagemu vladarju, ter hvaliti večnega Boga, da ga kljub premnogim bridkim skušnjam ohranjuje še vedno čvrstega, akoravno že sivolasega I801etnega starčka ter prositi iz dna srca, naj nam ga Še ohrani in obvaruje mnogo let, nakar je vse z veliko nav-, dušenostjo zaklicalo gromoviti „živio,"
Nato je zapel domači pevski zbor za sklep cesarsko pesem in Še nekaj drugih narodnih, ter je bila s tem slavnost končana.
Z_veliko zadovoljnostjo smo se razšli z željo, da bi nas naše Kmetijsko katoliško izobraževalno društvo Še večkrat razveselile ž enakimi prireditvami.
Politični pregled.
Zasedanje delegacij.
V sredo, dne 12. t. m. ob 5. uri popoldne se je sestala delegacija avstrijskega državnega zbora na pryo plenarno sejo. Navzoči so bili vsi skupni ministri in ministrski predsednik baron Bienerth. Delegate je pozdravil starostni predsednik dvorni svetnik Chychiarz. — Potem je bil izvoljen predsednikom del. Glombinski z 48 od 49 oddanih glasov, Podpredsednikom je bil izvoljen dr. Baernreither, Nato so bili izvoljeni zapisnikarji reditelji. Potem, ko so bile preči-tane došle vloge, je minister za zunanje stvari, grof Aehrenthal, predložit poročilo in .predloge skupne vlade, na kar so bili izvoljeni odseki, katerim so bile od-kažane vladhe predloge. — Po zaključku seje so se konstituirali odseki.
Ogrska delegacija je izvolila predsednikom delegacije delegata Langa, podpredsednikom grofa Avgusta Zichy-ja,
Cesar je vsprejel delegacije v četrtek, dne 13. t. m. opoldne. — Predsednik Glombinski je v nagovoru naglašal, da so delegati letos posebno srečni, ker se predstavljajo ljubljenemu vladarju, ustanovitelju avstrijske ustave in pospeševatelju napredka v drža-vi, ob njegovi 80Ietnici. Vsi narodi, monarhije prosijo blagoslova za vzvišenega vladarja, ki naj ga, ohrani nebo Še dolgo časa,. Predsednik Glombinski poudarja v svojem nagovoru, da sp za nami burni in resni ča-sL Pripravljenost armade, doslednost zunanje politike in lojalno zbližanje zvezanih držav so znova pokazale vpliv in moč dobre armade. — Ustava v Bosni, glede katere gre vladarju prva, zasluga* je zastava za ohranitev miru. Delegati so si v svesti važnosti njih naloge, in bodo skrbno presodili predloge skupne vlade ter jih ugodno rešili.
Cesar je odgovoril nato približno tako-le: Vašo izjavo jemljem z zadovoljstvom v vednost! Sprejmite mojo toplo zahvalo! Odkar sta delegaciji zadnjič leta 1908 zborovali, so se dogodili za monarhijo važni dogodki. Razglasil sem takrat svojo suverenitete nad Bosno in Hercegovino, in tozadevni koraki so imeli popoten uspeh. Začasna napetost evropskega položaja se je razjasnila. Naše zveze z Italijo in Nemčijo so Še prisrčnejše in naše razmerje z drugimi državami je jako korektno. Vsled spremembe situacije je naše razmerje s Turčijo Jako ugodno in z velikimi simpatijami sem zasledoval razvoj turške monarhije. Moja vojna uprava bo predložila delegacijam račune za nujno potrebne priprave v onih' resnih časih. Ti izdatki so bili potrebni, da se je s tem večjim poudarkom garantiral mir. V istini je za nas pripravljenost naše armade v interesu monarhije in evropskega miru. — V Bosni sem uvedel ustavno življenje in prepričan sem, da bo to v dobro kulturnemiL in gospodarskemu napredku dežele. Vse delegate prisrčno pozdravljam.
Po končanem oficijalnem nagovoru je spregovoril vladar par besedi s predsednikom Glombinskim in podpredsednikom, bivšim ministrom Baerenreither-jem. — Pri sprejemu delegacij je manjkalo precej delegatov, zlasti vsi socialni demokratje.
P r o r a č U n.
Proračun, predložen delegacijam, izkazuje skupnih izdatkov in dohodkov za teto 1910: skupne čiste potrebščine znašajo 423,459.600 K, od teh odpade za ministrstvo za zunanje stvari 15,185.921 K, (več 1,519 tisoč 337 kron nasproti lanskemu letu), na vojsko odpade skupno 336,570.667 .(več 11,725.522 K nasproti lanskemu letu), in sicer redna čista potrebščina 326 milijonov 497.077 K (več 14,018.662 K), izredna potrebščina 10,073.590 K (več 2,293.140 K); za vojno mornarico odpade čistih 60,912.110 K (plus 1,925.100 K), izredna potrebščina 5,844.800 K (več 1,394.250 K). Po odbitih 169,911.229 K pr eliminiranih od preostanka carin ostane Še nepokrita kvota 262,547.671 K, od teh odpade na Avstrijo 166,980.319 K (več 4,481.321 K), na Ogrsko 95,567.352 K (več 2,564.781 K). Cista potrebščina za vojsko v Bosni in Hercegovini znaša 8 milijonov 364,350 K (več 317.350 K). Skupni stroški za Bosno m Hercegovino so proračunjeni na 74,251 tisoč.960 K. Lastni dohodki so proračunjeni na 74 milijonov , 376.407 K , potemtakem se pokazuje prebitek 124,449 K.
Rdeča knjiga.
Delegacijam je predložena rdeča knjiga, ki vsebuje 201 uradnih spisov, k; obsegajo čas od 3. okt. 1908 do 28. maja 1909 in se nanašajo na pogajanja s kabineti v stvari aneksije Bosne in Hercegovine in dogodke, ki so jej sledili.
Avstrijska mornarica.
Delegacijam je predložena zahteva vojnega ministra, da se Število rekrutov za vojno mornarico poviša za leto 1911 1911 ža 1160 mož. Od leta 1907 je dobivala vojna mornarica Setno 4000 novincev.
Proračun vojne mornarice znaša za 1. 1910 60 mil. kron, za leto 1911 pa se bo proračun zvijšal za 20 do 25 milijonov kron. Poteg tega pa se zahteva Še 54 milijonov kron za stroške, ki so nastali vsled bosanskih aneksijskih nemirov. Skupno I bo vojna mornariška uprava zahteva'a kredit 120 do 123 mil.: kron za teto 1910 in 90 do 95 milijonov kron za leto
1911.
Volitve za hrvaški sabor
se bodo vršilo skoro gotovo dne 26. ali 27, oktobra. Volilni boj je zelo vroč. V največ okrajih si stoji nasproti po B do 6 kandidatov. O izidu se ne more veliko prerokovati.
Borba za enakopravnost.
V Dalmaciji živi skoro en milijon Hrvatov in Srbov, in samo okrog 14,000 Italijanov, a kljub temu je notranji uradni jezik vseh državnih uradov nemščina in laščina. Na pritisk deželnega zbora je vlada že pred leti obljubila, da bo uvedla v .urade kot notranji jezik hrvaščino. Te obljube seveda vlada ni izpolnila, in slej ko prej se v dalmatinskih uradih Še vedno Šopirita nemščina in laščina. Z ozirom na to, je stavil v deželnem zboru dalmatinski poslance dr. Drinkovič iznova nujni predlog, v katerem še poziva vlada, naj izpolni svojo obljubo ter brez odlaganja u-vede hrvaščino kot notranji uradni jezik. Radovedni smo, kaj bo ukrenila vlada na ta poziv. Najbrže bo v deželnem zboru zopet vse obljubila, nato pa pustila, kakor je že običajno pri nas, vse pri starenf.
Situacija v istrskem deželnem zborii.
Hrvaško-slovenski deželnozborski poslanci istrski so izdali komunike, v katerem naznanjajo svojim volilcem in drugi javnosti, da jim je nemogoče sodelovanje v deželnem zboru, dokler se jih oficielgo ne pripozna tudi v jezikovno-narodnem pogledu. Prišlo je sicer do kompromisnih konferenc, katere so pa o-stale brezvspešne,( ker Italijani \ nočejo odnehati in nočejo pripoznati Hrvatov in Slovencev en akovelj avtom sodeželanom.
Zato je bilo sklicanje deželnega zbora ! za več časa izostalo, ker so slovanski poslanci ponovno izjavili, ' da jim ni možno sodelovati I brez zagotovitve gori navedenega predpogoja v jezikovnem pogledu. ,Vt zadnjem času je delovanje kompromisne komisije popolnoma izostalo, a italijanski deželni odborniki so predložili načrte, vsebujoče razsežno delovanje in pa uporabo več milijonov kron f za deželnozborsko razpravo, |ne da bi sestavili v podlago reden proračun v smislu določb deželnega Štatuta. Slovanski poslanci stoje Še vedno na svojem statišču,r ki so ga uveljavili takoj meseca septembra 1909 ter ga ponavljali pozneje, tolikokrat. Oni odklanjajo vsako odgovornost za sedanji položaj v deželnem zboru, prepuščajoč narodu, da sodi, na koga pada odgovornost, dbčim italijanski poslanci trdoglavno nočejo pripoznati, v dež. zboru svojih 18 kolegov, ki predstavljajo večino istrskega prebivalstva, in to kljubovaje državnim temeljitom zakonom ih v očitem protislovju z novim istrskim deželnozborskim volilnim redom.
Spopadi na bosansko-srbski meji.
Iz Sarajeva poročajo z dne 12. oktobra:
V: bližini Bjeline je prišlo že večkrat Ho hudih obmejnih spopadov med Bošnjaki in Srbi, V reki Drina se, nahaja neki otok. Bosanski kmetje so pretečeni teden sekali les na tem otoku. Srbski orožniki so kmete pregnali. Drug dan so bosanski kmetje prišli v spremstvu 70 avstrijskih orožnikov. Tudi, srbski o-rožniki so prišli v večjem Številu. Neki srbski nadporočnik, ki pripada avstrijsko-srbski obmejni komisiji, je pozval avstrijske orožnike, naj zapustijo otok. Pri tem je prišlo do resnega spora, tekom katerega je bil nek srbski podčastnik ustreljen. Nar srbski strani šo še pojavile takoj Štiri stotnije vojakov, Avstrijcem je pa prišlo na pomoč takoj sedem stotnij s strojnimi puškami. Srbi so začeli z ostrimi patrona- „ mi streljati v zrak. Na zadnje se je vendar posrečilo razburjene duhove na obeh straneh v toliko pomiriti, • da so odjenjali, in se ta sporna zadeva prepusti v , rešitev diplomatom in obmejni komisiji.
Odkup bosanskih kmetov.
Podpredsednika bosanskega sabora Mandič in Soba sta bila dne 11. t. m. predpoldan sprejeta od cesarja, v avdijenci. Cesar je delovanje bosanskega sabora pohvalil. Skupni minister Burian je njima na čast priredil diner. Oba, Mandič in Soba, sta pri tej priliki povdarjala, f da je fakultativni odkup kmetov za večino nesprejemljiv, Burian pa je njima nasproti povdarjal, da vlada nikakor ne more uvesti obligato-ričnega odkupa, ker se boji, da bi s tem povzročila izseljevanje mohamedancev iz Bosne. Pač pa bo vlar da na drug način podpirala bosanske kmete, Mandič je v imenu Hrvatov povdarjal, da Hrvati ne nameravajo z ozirom na odkupno predlogo in z ozirom na to stališče vlade v tem vprašanju delati nikakih tež-koč.
Rusko-slovanska banka.
Ruski listi poročajo, da je skupina ruskih bankirjev in industrialcev sklenila ustanoviti veliko frus-ko-slovansko banko, ki bo imela svoj sedež v Petrogradu, svoje podružnice pa po vseh slovanskih zemljah. V prvi vrsti so projektovane podružnice v Pra-
gi, izubijani, Splitu, Zagrebu, Beigradu, Sofiji in Plpvdjvu» — Banka bo imela osnovno glavnico v znesku 22. mil. rubljev, kar odgovarja v avstrijski vrednosti 55 mil../K,	i v/.
,r	Avstrija in Rusija.
Dunajska ,/Zeit“- od dne 12. t. m. se peča v uvodjiiku z razmerjem med Avstrijo in Rusijo ter konstatira, f da se na dejstvu* i ker je bil odpoklican ruski poslanik z Dunaja in nadomeščen z novim, Še nikakor ne more izslediti, da bi seJ z novim poslanikom zboljšale razmere. Dosedanji poslanik knez Uru-sov je bil na izrecno željo izvolskega toliko ödsöten z Dunaja, da so v zadnjem času stiki med avstrijskim zunanjim ministrstvom, f in ruskim poslaništvom skoraj popolnoma prenehali. Površnost tega razmerja se kaže zlasti v cesarjevem reskriptu, s katerim se odstavlja kneza Urusova in v katerem se navala, da je knez Uruso v stremil.za dobrimi odnošaji med Rušijo in Avstrijo. To je jako hladen reskripi in stoji v velikem nasprotju z onim na Izvolskega, v katerem se povdarja, da je Izvolski vedno skrbel za pravice ruskega naroda. Aehrenthal je baje v „Korrespondenzbureau“ dal brzojavko, ki je to poročala, konfiscirati, tako da v Avstriji vsebina Izvolskijevega dekreta sploh ni prišla na dan.
Družba sv. Mohorja.
Družba sv. Mohorja v Celovcu Šteje letos 85,789 udov, to je 275 več, kakor leta 1909, .Vsi ti prejmejo letos naslednji književni dar.:
1.	„Slovenske legende,“
2.	„Sveta spoved“, molitvenik.
3.	„Zgodovina slovenskega naroda“, I. zvezek.
4.	„Drobne povesti.“
5.	„Slovenske večernice“, 64. zvezek.
6.	Koledar za leto 1911.
V zameno ali v doplačilo — kakor si je kdo pri vpisovanju želel — se Še doda:
7.	: „Zgodbe sv, pisma“, 16. zvezek.
8.	„Trije rodovi.“ Povest.
Z razpošiljatvijo smo pričeli ravnokar. Potrudili se bomo, da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče.
Red za letošnjo ra^pošiljatev družbinih knjig je sledeči::
1.	Amerika, Afrika, Azija.
2.	Krška Škofija.
: 3. Razni kraji.	v.	,• ", lv:
4.	Goriška nadškofija.
5,	TržaŠko-koprska škofija.
6.	Lavantinska Škofija.
7,	Ljubljanska Škofija,
Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, ,nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo „avizo“, pošljejo po nje na železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, M povzročujejo družbi samo zamudo in nepotrebne stroške. Stroške, katere so imeli 'gospodje poverjeniki za odposlatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti.
One j gospodo poverjenike, ki dobivajo ’ svoje knjige neposredno v družbini tiskarni, prosimo, naj čim prepe pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora.
1	Odbor.
*
*	m
Prihodnje leto izda Mohorjeva družba naslednje knjige:
1.	„Koledar“ ža leto 1912,
V 2. „Deseti brat.“ „Slovenskih večernic“ 65. zv. Jfustroval J. Vavpotič.
3.	„Hrvati.^ •' Spisal Stare, uredil in izdal Fr, Neubauer, "
'	4. „Nežnim srcem.“ Spisal Ks. Meško, Ilustro-
val S» Santel»
5.	„Zgodbe sv, pisma“, 17. zvezek.
6.	„Molitvenik za šolsko mladino.“
7.	' V zameno se izda knjiga „Razne povesti“, ako kdo ne želi .„Zgodb sv, pisma“ 17. zvezek.
Kdor hoče dobiti vseh sedem knjig, doplača Še 60 vinarjev. ■'■■■	1 ’•
Družba obljublja, da izda prej kot mogoče ljudski katekizem in zgodbe za ljudstvo. Želeti bi bilo, da Mohorjeva družba s sodelovanjem „Slov. Straže“ izda knjigo, v kateri bi dvigala ljubezen do domovine, Širila narodno zavednost1 ter bi zbrala v ta namen lepe vzglede iz naše slovenske r in j tudi druge zgodovine.
■	'm
, ‘ • . .	,	iv,,;.:" '.’l '	••
i Vse gospode družbe sv. Mohorja lepo prosimo, da pri oddajanju knjig in pri pobiranju udnine pobirajo tudi male ' ali pri premožnejših večje prispevke za „Slovensko Stražo.“ Naj bi vsi častiti gospodje poverjeniki vršili to nujno narodno delo! ' Mohorjani naj bodo v izkazih „Slovenske Straže“ i na prvem mestni!) ,	■
Raznoterosti.
Zadružna šola v Ljubljani» Pouk na tem zavodu se prične začetkom novembra. Kdor jo namerava obiskovati, naj se čim prej; zglasi pri ravnateljstvu. Po sedanjih priglasili soditi, bo prosilo za vsprejem toliko slušateljev, da skoro gotovo ne bo mogoče vseh sprejeti. Zato opozarjamo zlasti naše zadruge, ki mislijo poslati na tb šolo kakega mladeniča, da ga, pravočasno prijavijo,	:r"Z'Z'"J;/Tr-: '-Z\
STRAŽA.
a. a a B t W--1
Nova določila glede spremnih listin za pakete
v Rumunsko.: C. kr. trgovinsko Mriištrštvo je nažna- s» nilo trg. in obrt. zbornici v Ljubljani, da se mora odslej vsakemu, za Rumunsko namenjenemu paketu pride j ati izvirno fakturo, ki jo je pritrditi nadruge sjprem-ne listino. Sprejemni poštni uradi morajo na car. izjave k paketom na Rumunsko napisati z ročno pisavo1 sprejemno Številko pak.eta in pridejati krajevni in dnevni pečat. Primerna uredba poštnih tari lov za pakete se pridržuje.	■
Poslanec Pogačnik, ki je bil pri železniški nesreči pri Rotitenmanrm nekoliko poškodovan, leži sedaj v postelji in se ne more udeleževati deželnozbor. skih sej. ’Cuje se. da bo tožil železniško upravo za odškodnino.
Gospodinjska šola nar Teharjih. Novo šolsko leto se začne dne 3. novembra. Gojenke plačujejo 30 K na mesec za hrano, stanovanje in pouk. Učijo se pod vodstvom šolskih sester vsega, kar mora znati dobra gospodinja. Prošnje za sprejem se pošljejo na vodstvo šole, katero pošlje vsaki prošnjici natančen prospekt nadom.
Sklepna skušnja na Gospodinjski šoli na Teharjih bo dne 25, oktobra 1910 ob 5411. uri dopoldne.
* S pisalnim strojem pisani spisi se ne smejo pošiljati kot tiskovine. Trgovinsko ministerstvo je dognalo, da nekatere tvrdke pošiljajo s pisalnim strojem pisana pisma, račnne, tirjatye itd. kot tiskovine ter tako oškodujejo poštni erar. Sedaj je pa ministerstvo odredilo, da se mora s pisalnim strojem pisana pisma, ki se jih hoče odposlati kot tiskovine, oddati pri okencih na poštah ter najmanj 20 popolnoma jednakih komadov.
Cesar je potrdil, izvolitev č. g. Franca ZdolŠe-ka, župnika v St. Turju ob Taboru za načelnika, in g. Mih. JezovŠeka kol podnačelnika okrajnega zastopa na Vranskem. Nadalje je potrdil izvolitev g. dr. Jos. Georga za načelnika in g. Franc Ferlinca za podnačelnika okrajnega zastopa Šmarje pri Jelšah.
Zapomnimo si! (Liberalno učiteljstvo je proti delitvi deželnega šolskega sveta in je radi tega samo Ob sebi umevno zadovoljno 's statusom quo. S tem pa to učiteljstvo, ki pravi, da je slovensko, tudi odobruje vse krivice, ki ,jih,;ftpimo v raznih okrajnih in pa krajnih šolskih svetih, odobruje, da nam pošiljajo po-sili nemške nadzornike, ’ ki potem prakticirajo sistem renegatstva, odobruje, da se iz hlapčevskih vzrokov ponemškutari toliko učiteljev, ki potem pomagajo iz-narodovati našo deco. Vse to dopušča z zadovoljstvom liberalno učiteljstvo, ,a mi si bomo dobro zapomnili.
Posledica nemških nasilstev pri otvoritvi Slov. doma v St. liju. (Danes dne 14. t. m. je bik obsojen pri tukajšnji okrajni, sodniji 161etni Jurij Hernet, ker jo na dan otvoritve psoval mimo Sudmarkhofa domov se vračajočega slovenskega trgovca f gospoda Šoštariča iz Maribora. Obsojen je bil na 12 ur zapora in mora plačati tudi oba ,zagovornika., Kahvalit naj se gre mladi Hernet protestantovskemu Mahnertu, če bo moral kašo pihati. Konečni vtis vse zadeve je lepa slika, 'ki jo mora imeti vsak o nemški „kulturi“ in „vzgoji.“
Duševne reve. Akoravno ne zaslužijo, vendar postane človeku milo pri srcu, ko vidi, kake duševne reve so naši liberalci. Sedaj, ko se ponujajo nemškim nacionalcem, Žive v popolni, sugestivni odvisnosti od njihovega časopisja. ' Kakor znano, je prinesel ljubljanski „Slovenec“ od 10. t. m. zanimiv članek o Štajerskem deželnem zboru, katerega smo že v zadnji številki posneli tudi mi. Kakor smo že takrat poročali, je zagnal graški „Tagblatt“ od 11. t. m. radi tega članka hud krik ter je iz taktičnih razlogov predbaci-val krščanskim socijalcem zvezo s Slovenci. Dan pozneje dne 12. t. m. pp pricaplja „Narodni Dnevnik“, ki bi bil moral, ako bi zrasla vsa, stvar na- njegovem zelniku, in ako bi kaj vedel pisati že v torek, 11. t. m., in napada naše poslance	risum teneatis ami-
ci! — radi zveze s krščanskimi socialci. To so politiki — kaj?	,
Kozli. Ni lepa beseda, ki smo jo napisali, in manj, ko se jo rabi v javnosti, lepše je. Ce pa Človek le nekoliko zasleduje liberalno politiko, mu nehote Tilde, ker najmarkantneje označuje vse početje liberalnih voditeljev. V februarju so bili liberalci vsi navdušeni za slovensko obstrukcijo. Pisali so, da gre za „načelen boj“, „da moramo vstrajati,“ „da trpimo neznosne krivice“ itd. Sedaj pa piše „Narodni Dnevnik“ od 12. t. m.:
„Daši nemškim klerikalcem ni nič manj pri srcu sv. vera in dosega klerikalnega režima v deželi, pa vendar niso šli obstruirat, temveč so poslali v boj svoje slovenske klerikalne hlapce. Ti so Šli in mirno naloženo nalogo izvršili, ne da bi niti najmanj mislili na posledice.“	./
In ti liberalni, -fe oprostite — kozli, ki sedaj tako neumno pišejo, ki? se pa imajo za najbolj brihtne butiee (to bo pravi izraz) pod božjim solncem, so sami z veseljem pomagali obstruirati, in so bili seveda najšrnejši „klerikalni hlapci“.
Značilen odsev nemške „omike“. .„Marlnirger Zeitung“ in drugi taki zakotni listi kaj radi Slikajo nas Slovence kot surovine in divjake. V eksempel, kje naj iščemo najskrajnejšo neolikanost, j naj služi sledeča dogodbica. Nekega večera sta prišla znana mariborska velika Nemca dr. Drasch, in dr. Urbac-zek jun. ob 12. uri v gostilno „'Altdeutsche Weinstube“. Tani sta se obnašala nasproti natakarici gospodični Reziki Gorjanov j ki je pošteno? dekle, bolj kot nedostojno, ter sta z nje grdo ravnala. Državno pravdni Štvo je uvedlo proti njima preiskavo radi poskuše-nega posilstva in sta bila obtožena radi prestopka proti javni nravnosti. Gorjanc ju je tudi tožila radi de-
janskega razžaljenja časti. Včeraj, dne 13. t. m. sta stala „fina“ neinška jiiteligeiita pred sodiščepi. Obtožbe državnega pravdništva sta bila. oproščena, ker po ’ nmehju sodnikovem ni bil dan značaj javnosti, ko ni bilo nikogar zraven, obsojena sta bila pa radi. ža^ ljenja časti, in sicer dr. Drasch na 80 K, dr. Urbac-zek pa na 50 K, ter nosita tudi stroške. Upamo, da bo že zadostovalo, da se jima pohladi vroča kri „Mar-burgerca“ pa bo seveda Še nadalje pisala o slovenskih divjakih.	V	•
Prekupec z dekleti aretiran. Na kolodvoru, v Poljčanah so dne 12. t. m. aretirali nekega židovskega trgovca z dekleti imenom Henzolman. Aretacija se je izvršila ravno v trenotku, ko so je mislil odpeljati s svojimi žrtvami. Nabranih je imel že 12 deklet. Pri Sebi je imel mnogo avstrijskega in raznega tujega denarja,
Mariborske novice.
Nemške surovine. V. torek dne 11, t. m. jo nahrulila pijana tolpa v Melju (domu [ se ( vračajočega Slovenca z „windrsches Schwein“, „windischer Gauner“ itd. Pripomnimo, da je bil to takozvani «vet naših „purgarjev.“ Ko se je isti gospod vračal v sredo zvečer po /Tegetthoffovem drevoredu domu, se pripelje tik za njim pijan nemškutar na kolesu brez luči, ter zahteva, da se mu izogne, 'Ko Slovenec tega ni storil, pozove vozečega v bližini gostilne „Zur/Traube“ stoječi nemškutar : „Fahr das windische Schwein nieder!“ Seveda, o policiji ni bilo ne duha ne sluha
—	in to obakrat ob polu enajstih zvečer. — Ali živimo v Avstriji ali v Kalabriji?
Mariborska kmetijska podružnica je zborovala v nedeljo dne 9. t. m. Zborovanju je predsedoval dr. Tausch, Girstmayr je ostro prijemal mariborski občinski svet, ker je isti izjavil, da le tedaj sprejme od podružnice zasnovano ustanovo za male posestnike po *2000 K v svojo oskrb, če ne bo imel magistrat vsled tega nobenih stroškov. So res lepi prijatelji kmeta» ti mariborski „purgarji“!
Iz Maribora. Mesto češke drame „žetev“ se u-prizori v tukajšnjem slovenskem gledališču dne 16. t. m, Vošnjakova peterodejanka „Lepa Vida“. S tem je ustreženo tudi mnogim, ki žele videti na slovenskem odru slovenska dela. naših pisateljqy, tRo francoski burki, s katero se je otvorila letošnja, »sezona, sledi naše, domače delo, slovenska drama. — Začetek točno ob 548, uri zvečer.	/	‘ ŠM
Delo pri novem dravskem mostu leze silno počasi naprej. Ta počasnost zasluži, da se ji prizna svetovni rekord. Te dni so začeli podirati zopet neke hi|e v Drjayski ulici,. ,Pjd,potoajd|p,.hi^ 1 dne
11.	t. m. se je zlomila cev plinove razsvetljave. Plin je napolnil stanovanje trgovca Heumayer ja, kar pa ni nihče takoj opazil. Po noči, 12. t. m. pa se je vsled vdihavanja plina onesvestila trgovčeva žena, Alojzija, Heumayer, in tudi hišina Antonija Filaj je padla v omedlevico,	■'	' . ' ’Z, ~
Oeljslre novic©* i;, k
Izobr. društvo v Celju, V nedeljo, dne 23. okt. popoldne ob 3, uri bo predaval g. učitelj Levstik o čebelarstvu v vrtni dvorani „Pri belem volu“ v Celju. Po predavanju bo igra, „Čebelarjev göd“.
Vsled neprevidnosti izgubil oko. Na posestvu: mesarja Grenka v celjski okolici so dne 16, t, m. delavci spravljali z voza novo apno za gašenje. Pri tem delu so bili delavci tako neprevidni, da je brizgnilo apno delavcu Jerneju Cernjaku v obraz in ga močno ožgalo. Nesrečnež bo izgubil najbrž tudi levo oko.
Celje. Na 6 mesecev ječe je bil obsojen dne 12. t. m. pred senatom celjskega okrožnega sodišča Fr,: Stergar, ker je pri nekem; tepežu v Koritnem pri Ptuju z nožem zabodel Janeza Planinca trikrat v vrat.
—	Mlinar Mihael Lanišek pa je dobil 5 mesecev težr ke ječe, ker je zabodel Janeza Štiglic z nožem med rebra, ■
Napad. Delavec Anton Dimeč je šel V poiiede- t ljek zvečer dne 10. t. m. iz Celja domov v. Ostrožno. Srečal je tri fante, katere je pozdravil z „lahko noč“. Brez povoda so ga ti trije napadli in eden ga je z nožem zabodel v desno nogo. Dimeča, ki je zelo izkrvavel, so prepeljali v njegovo stanovanje, Cirožništvo zasleduje napadalce.
novice.

Ptujski „teater“ bo vodil v letošnji sezoni ravnatelj mariborskega nemškega gledališča, Fischer. V to svrho se mu prepuste brezplačno vsi potrebni prostori, razsvetljava in kurjava. Mestna uprava preskrbi celo za plakatiranje na svoje stroške. Pa; naj kdo reče, da ptujska mestna uprava nima dosti denarja!
Seimanji prostor v Ptuju bodo preuredili. Tetko je zahteval Hutter v zadnji seji ptujskega občinskega sveta. ,	.	-zZ.y •
Ptujski mestni očetje so v seji občinskega sveta dne 12. t. m. sklenili pozvati vlado, da odločno nar stopi proti nameri Hrvatov, ki hočejo v bližini Varaž? diha napraviti elektrarno. Neodpustno se zdi ptujskim mestnim očetom, da bi uporabili Hrvatje ža svojo e-lektrarno vodo iz Drave, ki teče mimo „nemškega“ Ptuja. Pa res modro, da je kaj!
, " Kam gre denar slovenskih davkoplačevalcev ? „Stajerc“ piše, koliko Škode ima ptujski okraj vsled obstrukcije. Tega pa ne pove nikdar, če se bode od strani dežele tudi, vstavil denar za nemške namene«
.Slovenski kmetje bodo gotovo slovenskim poslancem ( hvaležni, če zabranijo plačevanje deželnega odbora za razne namene, ki našemu ljudstvu nič ne basnijo, temveč le škodujejo. Kmetje, povejte, kaj imate vi od ptujske gimnazije, v katero Še svojih otrok ne mo-retb pošiljati. Obiskujejo jo le Nemci iz nemških krajev. Dežela plačuje pa za ta -zavod na leto 51.595 kron. Ker je obstrukcija, naj le vstavijo to plačilo, nam je prav. Za ptujski Studentenheim daje dežela na leto 4000 K, za celjski in mariborski Studentenheim po 4000 K, za Mädchenheim v Ptuju 2000 K, za Stidmar-ko 400 K, za Schulderem 400 K, za nemške dijake na ptujski in celjski gimnaziji 3600 K, za nemško žensko učiteljišče v Mariboru 28.000 K; ali imamo kmetje od tega kakega dobička? Slovenski poslanci Si bodo dobili velikanske zasluge, Če so dosegli z obstrukcijo, da bi se ustavila ta plačila. — Kmetje, pa Še za drugo reči mečejo Ornig in njegovi pristaši deželni denar. Za drsališče v Gradcu, kjer se zabavajo mest-jani in drsajo, gre vsako leto okoli 8000 K; za gledališče v Gradcu se plača vsako leto 25.000 K. Ali bi ne bila velikanska zasluga poslancev S. K. Z., Če so dosegli z obstrukcijo, da se ne splačuje v take namene ž deželnimi davki? Radovedni smo, kaj poreče „Stajerc“ k temu. Če ima res tako rad kmete, bode Vendar on tudi rotil Orniga in njegove prijatelje iz nemške večine, da ne bodo razmetavali na ta način deželnega denarja.
Ptuj. Umrl je dne 10. okt. Peter Ivic, felvebel pi-jonirskega bataljona St. 15, star še le 30 let. Bilje blag krSfianški mož. N. v m. p.!
Trboveljske novice.
Društvo 'Jugoslovanske strokovne zveze ima tokrat svoje mesečno zborovanje prihodnjo nedeljo, dne
23.	t. m. ob 3. uri v društvenem domu: predavat pride g. dr. Anton Švab iz Celja. Ker bo razpravljalo predavanje o raznih boleznih in zdravilstvu sploh, so vabljeni tudi nedruštveniki in ženske, ker bo predavanje za vsakega zelo poučijivo. — Pridite tedaj Vsi v mnogobrojnom Številu!
Po Hrastniku vozi slednji večer neki trboveljski avtomobilist menda samo za kratek čas. Ker so ceste ozke z mnogimi ovinki, bi bilo pač na mestu, da še ta gonja prepove, kajti zvečer si že noben domačin ne upa ž vozom na postajo, ker se konji plašijo. Pred par dnevi je le malo manjkalo, da se ni prigo-dila nad Šolo velika nesreča, ko so prileteli v ovinku ,na kup avtomobil ter dve kočiji, Orožništvo bi storilo domačinom veliko uslugo, Če doseže prepoved tie vožnje vsaj ponoči.
Pomanjkanje delavcev. Pri tukajšnjem rudniku se potrebuje mnogo delavcev. Mladi in zdravi fantje dobijo stalno službo, ker se je rudnik zelo povečal, i !- Vžigalice obmejnih Slovenčev še dobijo sedaj že v prodajalni g. Mola v Trbovljah, in v tobakarni gospe Antonije T rev na Vodi. Poskrbeli bomo tudi,
■ da se naročijo gostilničarji na „Stražo“; tam kjer bo -naš list, tje bodemo tudi zahajali.
Bratovska sMađnica. Drugi mesec imamo tukaj pri rudniku volitev v bratovsko skladnico. RdeČ-karji že prav pridno glave vkup stiskajo, ker bi radi še nadalje gospodarili, pa trezno misleče delavstvo si misli drugače.
Razmeče v bolnišnici. Pred dvema mesecema si Je Zlomil tukajšnji paznik Jožef Laznik nogo. Prenesli so ga v rudniško bolnišnico. Zdravnik dr. Herzog je 'konštatiral, da noga ni zlomljena, ampak izvinjena. Ukazal je strežniku, naj mu devajo samo mrzle obr kladke, in; drugega nič; Ko je ležal siromak že Čez štiri tedne v bolnišnici, odpeljal se je dr, Herzog na -dopust, in prevzel je celo bolnišnico tukajšnji zdravnik dr. Berdaeh. Ta je hitro spoznal, da ima Laznik nogo zlomljeno. Svetoval je, naj se pošlje bolnika takoj v ljubljansko bolnišnico, sicer ne prevzame nobene odgovornosti. Poslali so drugi dan bolnika res v Ljubljano. Tam so mu morali nogo, katera ni bila prav naravnana, in tako zaraščena, zopet prelomiti, da so mu jo Vsaj nekoliko naravnali. Človek si lahko misli, kake razmere so potem v naši bolnišnici. Vodilni možje bratovske skladnice se brigajo pač premalo za tukajšnjo bolnišnico. To so namreč tisti možje rdeče barve, kateri so z zdravnikom v čudni zvezi. — Upamo, da se bo delavstvo vendar izpametova-lo. .	v/" '	. ;m'~
Drugi kraji.
St. Ilj v Slov. goricah. Prihodnjo nedeljo dne 16. t. m. ob 3, uri popoldne imajo naši privandrani
in.	novopečeni protestanti pri Hemplu svojo lutrovsko službo božjo.
Sv» Lenari v Slov. gor. (Olika naših tržanov.) Grüßen-;ist Höflichkeit, danken ist Pflicht! Tega pravila uljudnosti naši posilinemški tržani no poznajo, če. katerega srečaš in ga iz uljudnosti pozdraviš, odzdravil ti lx), če si zanj, drugače se niti ne namrdne, ja, pokaže ti celo hrbet. Pride ti on nasproti s kako tebi znano osebo ip ti isto pozdraviš, odzdraviti bi morala po vsakemu znanemu pravilu oba, toda tudi tega ne vejo, rAko kdo glešta kak. „Anstandsbuch“, ali pa1 „Die einfachsten Regeln der Höflichkeit“,1 ali kaj sličnega, naj pošlje po eden komad na nekatere, tukajšnje naslove; Želeti bi bilo, da bi se ti vsak hlapec in se za vsakega „Šika.“
Sv. Lenart v Slov. goricah. Zapisovanje v šul-gospodje kmalu priučili tište olike, ki jo ima danes že
f loraiinčlrn: ^aIn čsa tr'PÖi 9n
Letos so postali stariši, ki so dali lansko leto zapi-! sati svojo deoo v; to Šolo, že holj trezno-misleči. Ko bi se le vsi zaslepljenci enkrat spametovali, bila bi Šulferajnska šola prazna.	\
Sv* Jurij ob Ščavnici, Kmetijska podružnica Sv.. Jurij ob Ščavnici je priredila v nedeljo dne 26. avgusta 1910 dvoje podučnih Zborovanj, pri katerih je prav stvarno predaval gospod Zidanšek, učitelj ha kmetijski Šoli pri St. Juriju ob južni železnici. Po rani maši je bilo zborovanje pri Kapoli, popoldne v Tvajncili. Udeležba Je bila zadovoljiva; želeti je le, da se strokovne organizacije (oprime vsak posestnik brez razlike. Wa teh zborovanjih 1 se je tudi sprejel sklep podružničnega odbora, ki ga je sprožil načelnik gospod Breznik, namreč da se vinogradnikom, ki imajo brezobrestna posojila, rok za vplačilo za 5 let podaljša, kakor tudi da se davok, f oziroma posojilo črta. Prosimo tem potom vse kmetijske podružnice in občine, da potom poslancev vložijo na vlado iozadev-ne zahteve.	■
Tatvine. Posestniku Jerneju Stranjšeku v ljutomerski okolici Je bila ukradena hranilna knjižica v vrednosti 800 K, ena boljša suknja, klobuk in več drugih reči. Tatvine so osumljeni cigani in mažarski potepuhi, ki zadnji čas pogosto nadlegujejo ljudi po naših krajih. — Kočij ažu na graščini Plona pri Go-tovljali, Stefani! Korenu, je ukradel neznani Uzmovič zeleno livrejo, obstoječo iz hlač, telovnika in dvojnih boljših škornjev.	( J a ;	'
St. Vid pri Grobelnem. Dne 11. t. m. proti pol-deveti uri zvečer je začelo goreti gospodarsko poslopje Čebularja, p, d. Ciglar, posestnika na Grobelnem. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti otrok. Ti so namreč vzeli s seboj v Skedenj petrolejko, ki se je pa prevrnila in poslopje, ki je bilo polno sena in slame, Je bilo kmalu vse v ognju. Živino so rešili. Ako bi ne bilo vreme mirno, bi bila pogorela cela vaš, ker so hiše oddaljene komaj par korakov druga od druge in krite vse s slamo. Obračamo se do dobrosrčnih ljudi, da bi se usmilili ubogega kmeta ter mu po svojih močeh pomagali. ?	7
: Zreče. Tu še bo v nedeljo, dne 16. oktobra vršilo gospodarsko zborovanje v prostorih g. Kračuna. Dnevni red: Skupna prodaja Živine in pospeševanje živinoreje. Govori gosp. državni in deželni poslanec PiŠek.
Ljutomer. V nedeljo, dne 16. t. m. bode v dvorani g, Kukovca zabavni večer; Vspored je sledeči: 1, Nagovor. 2. Deklamacija. 3. Igra: „Tri sestre“. Začno se točno ob 7.. uri zvečer. — K prav obilni u-deležbi vabi odbor Bralnega društva.
Denar zna delati. Andrej TurinŠki s Hrvaškega, trgovec s prašiči, je bil že 27 let zaprt in izgnan iz Avstrije, je prišel pred kratkim Časom v Voduce na Spodnjem Štajerskem ter pravil posestniku Jožefu Pungerčlcu, da zna delati dčhar. V to svrho mu je izvabil 215 kron, katere je ^potreboval za nakup materijala, katerega potrebuje Za izdelovanje denarja. Lahkoverni PungerČek si je izposodil v to svrho pri sosedu 215 kron. Oba sta se peljala v Celje, kjer je kupil TurinŠki navadno tinto in barve. Ko sta se vrnila v Voduce, da dal TurinŠki barve v vodo, da se raztope. Nato je izginil.. Ko je prišel v okolico Sv. 'Jurja ob juž, žel., se je naziva! Andrej Turnšek, iz Slivnice. Vseeno so ga pa spoznali ter oddali okrožnemu sodišču v Celju.
Žalostno. V Ritoznoju blizu Šmarja pri Jelšah je posestnik Baštevc, po domače Drežman, zaklal'posestniku Zidarja-obolelo telico ter jo raztelesil. Dasi ni Baštevc prav nič od tega mesa zavžil, je vendar že naslednji dan obolel. Napravljale so se mu na pod-lehtnici gnojne otekline. BaŠtevcu je bilo vsak dan hujše. Čez pet dni je poslal po zdravnika, ki je takoj spoznal, da je zastrupljen po vraničnem prisadu. Svetoval mu je, naj se pelje takoj v najbližnjo bolnišnico, kjer ga bodo operirali, Če ni že prepozno. Sele drugo jutro se je odpeljal Baštevc v celjsko bolnišnico, kjer so mu pa rekli zdravniki, da je že prepozno, da je vsaka pomoč izključena. In z nevarno nalezljivo boleznijo okuženega BaŠtevca so pustili celjski zdravniki iz bolnišnice domov. V soboto, dne 8. t. m. Je nesrečni Baštevc izdihnil, zapustivši vdovo s sedmimi otroci.
Teharje. Svoji k svojim. Večkrat tako slišimo in beremo, Posebno v krajih kot je naš, kjer nas obdajajo nemški in nemškutarski tujci, ki bi si tudi radi s slovenskim denarjem zakrpali svoje prazne žepe. Naše ljudstvo to tudi upošteva, Vsaj deloma, in gre res k narodnim trgovcem. A od teh se zahteva več stvari, med tem tudi to, da so res narodni, in da vsaj upoštevajo vero in druga čustva našega naroda. A preteklo nedeljo dne 9. t. m. si je nek celjski trgovec, ki tudi trka na narodne žepe, predrzni! grdo žaliti versko Čustvo tukajšnjih prebivalcev. Med popoldansko službo božjo, ki je bila združena z javnim obhodom okrog cerkve, je bral v v bližini cerkve ležečem vinogradu, in njegovi delavci so mimo cerkve nosili polne brente in tako naravnost izzivali nevoljo ljudstva. Kaj takega bi si niti trgovci, ki niso ne Slovenci, ne zvesti katoličani, ne upali storiti iz dovolj umljivih razlogov. In ni čuda, da ljudstvo, nevoljno na take Slovence, pri agitaciji kaže na nje, rekoč*. Taki-le so, in rajši potegne s sovražniki slovenskega imena, upamo, da se Je to prvič In zadnjič zgodilo.
Konjice. Kljub temu, da je naš okraj po ogromni večini, rekel bi, skoraj izključno katoliški, sega vendar predrznost losvonromovcev in pripadnikov Lutrove vere tako daleč, da se je vršila v nedeljo, dne 9. t. m. v prostorih okrajnega zastopa protestän-iv tovska služba božja, ali pravzaprav agitacija za raz-
širjenje losvonromske ideje. Skandal je, da je dovolil konjiški okrajni odbor prostore,' ža katere'plačuje najemnino S: svojim davčnim denarjem vse katoliško slovensko, ljudstvo celega konjiškega okraja. Kaj bi neki. rekel okrajni odbor, če bi kako katoliško ali celo slovensko narodno društvo prosilo za prepustitev prostorov okrajnega zastopa. Tako se raVna z nami, a kljub temu Še mnogi naši možje ob času volitev ne iz-previdijo, v kateri stranki se nahajajo prijatelji našega ljudstva.
Rennerjev zrakoplov.
Iz Gradca nam piše naš poročevalec:
Veliko se je govorilo in pisalo po nemškem čar sopisjur o Rennerjevem zrakoplovu, f da bo ob času „Herbstmesse“ prirejal polete. iToda „Herbstmesse“ je minula, Renner pä še ni napravil nobenega poleta. Mnogo radovednežev je prišlo samo zavoljo tega v Gradec, ter so se več dni mudili tukaj, da bi videli polete.
Renner je namreč imel že parkrat zrakoplov na prostem, da bi se bil z njim vzdignil v zrak; toda komisija, ki je bila vsakokrat navzoča, je to preprečila, ker je konštatiraia, da je nevarnost, ker Je ta zrakoplov pretežak in so motorji prešibki, in posebnu eden motor ne funkcionira. Treba je torej zrakoplov v marsičem Še izboljšati in preurediti.
Poleti so se zato odložili,1 ker bo delo trajalo najbrž Še kakih 14 dni, predno se bodo lahko vršili zanesljivi poletu
Primorsko.
Prebivalstvo Trsta. Statistični urad tržaškega magistrata f izkazuje, 'da ima Trst 223,521 prebivalcev. Dne 31. septembra 1900 je imel Trst 178,127 prebivalcev, V torej Še ne celo desetih letih je narasla prebivalstvo Trsta za 45,394 duš. Na vsak način velikanski ngpredek.
Samoumoe pravoslavnega škofa. Iz Zadra poročajo: (Pravoslavni škof Jovič v Kotorju, katerega resignacijo na škofovsko mesto so pred nedavnim časom sprejeli, se je ustrelil. Vzrok samoumoru šobila slabe finančne razmere.
Narodno gospodarstvo.
Žveplan je mošta. Kakor lansko leto, opaža se tudi letos tupatam, da grozdje močno gnije. Gnila grozdje povzroča pa v vinu pogostemu pornjavenje. To smo videli v obili meri osobito lansko leto. Pri tem se spojijo razne humozne tvarine, ko pride vino z zrakom v dotiko z zračnim kislecenm'in vino spremeni barvo in včasih tudi okus. Takega vina se ne more prodajati, pa tudi za domačo rabo ni posebna prijetno.
Najboljše sredstvo proti porujavenju vina je žveplena sokisftna, to je oni dim, ki se razvija, ko žveplo gori. Ta žveplena sokislina.f se polagoma v moštu, oziroma vinu, popolnoma spremeni in ni potem človeškemu zdravju prav nič škodljiva, marveč nareja dostikrat vino celo mnogo bolj aromatično. Navadno se spoji v vinu z alkoholom v razne etre, ki imajo jako prijeten duh.
Skušnje zadnjih let so pokazale, da je najboljše žveplati že mošt, predno je vrel. S takim žvep-lanjem dosežemo, da še vrenje nekoliko zaustavi in da se nesnaga in razne tvarine v moštu deloma vse-dejo na dno posode. Dobro je, Če tako nekoliko vči-ščen mošt Še pred vrenjem pretočimo in ga s tem ločimo od nesnage, obenem pa spravimo na zrak, kjer izgubi del žveplene sokisline/' in se potem vrenje v drugem sodu bolj hitro izvrši. Vendar je tudi žvep-lanje brez pretakanja priporočljivo, osobito pa v letinah, ko grozdje močno gnije.
Za žvepianje' se priporoča vzeti 5—8 gramov žvepla na 1 hektoliter mošta. Žveplo se zažge v posebnih kadilnicah, ki vodijo dim v sod.
Kedar žveplamo mošt, skrbeti nam je v kleti za primerno toplote. Ce je klet mrzla, bi se lahko dogodilo, da bi vrenje sploh popolnoma z žveplanjem preprečili'in tak mošt bi ostal sladek. Kdor ima torej mrzlo klet. ta naj jo segreje, bodisi s tem, da postavi v klet peč, ali pa s tem, da odpira v nji okna samo ob lepem vremenu. Tudi mošt se priporoča segreti, kar dosežemo najlažje s tem, da tržemo ob lepem, gorkem vremenu, ali pa s tem, da segrejemo del mošta v kotlu na 40 stop. O ier ga potem ostalemu primešamo. Vselej moramo skrbeti, Öä povre mošt že v jeseni popolnoma, ker bi spomladansko vrenje vino zmotilo f in pri; nemarnem kletarstvu r lahko tudi pokvarilo,
Tudi pri prvem pretakanju r se priporoča Vino nekoliko zakaditi z žveplenim dimom, kar zabranjuje ne samo gornje porujavenje vina, marveč zamori po-gostoma tudi kali raznih bolezni v vinu.
Cene hmelju so se po poročilih f hmeljarskega društva v Žatcu zopet zvišale od 4 do 6 kron. Začetku tega tedna so še kupci vsled visokih oen bra* nili sklepati večjo leupčije. Ceno so bile dne 10. okt. na hmeljskem trgu v Žatcu sledeče :, r slabe jši hmelj, 116 do 120 K, srednji 120 do 130 K, šrednje dober 130 do 140 K, f prima 140 do 150 K, bajbolJŠi 150 do 16Q K 50 kg. Tudi producenti ha deželi so zvišali cene in se plačuje navadno na kmetih od 130 do 140 K. Večinoma je že ves hmelj prodan f in tisti,r ki ga Šo
Strap -.
imajo y Zalogi, g« držijo, ker upajo na zvišanje een. Pod 130 K se na deželi sploh ne dobi hmelja.
Cene živini' se še na dunajskem trgu zvišale dne 10. t. m. za 2 do 6 K.
Ako raztrosiš po travniku lesni pepel, prikaže se vse pobio detelje. Ugibal bo morda marsikateri, deš, kako je to mogoče, saj vendar sem potrosil le pepel, nisem pa sejal deteljnega semena. Ce natančno preiščeš travno rušo, ' opaziš na njej skoraj povsod vse polno mladih dateljnih rastlinic, f katere ' so zaostale v razvoju, ker niso našle v zemlji za razvoj potrebnih snovi, kakor kalija, fosforove kisline in včasih tudi apna. Ker pa se nahajajo te snovi v lesnem pepelu, zato se te rastlinice čvrsto razrastejo, kakor hitro potrosiš travnik s pepelom.
Zadružništvo med ogrskimi Slovaki.
Mažarsko Časopisje se je vrglo nedavno z vso besnostjo na slovaške denarne zavode. Edini „Buda-pesti Napio“ si je dobil resnično sliko položaja. Njegov mažarski zaupnik mu je poročal, da obžaluje, da mažarski zavodi ne morejo tekmovati s slovaškimi. Slednji da posojajo denar mnogo cenejše, ne odirajo ljudstva, ampak mu pridno pomagajo. Izplačujejo redno 4—5% dividende, ostalo pa žrtvujejo kulturno-na-rodnim smotrom. Mažarski zavodi pa dajejo 15 do 20 odstotkov dividende, drago izposojajo in kradejo ljudstvu pod plaščem domoljubja.
Organizacija 60 slovaških denarnih zavodov bo imela velik pomen. A Slovaki ne smejo pozabiti, da imajo njihovi sotrpini Rumuni danes že 140 denarnih zavodov, ki jako dobro uspevajo in so za Romune v resnici srečonosni. Sicer se tudi med Slovaki v novejšem času popravljajo grehi preteklosti in se ustanavljajo prav pridno novi denarni zavodi. Največje podjetje, kmečka hranilnica v Nitri, pomeni velik vpad slovaške misli v siaroslavno Nitro, ki je bila že nedavno še popolnoma na milost in nemilost prodana Mažaronom. Za ljudi, ki trdijo, da je nujno potrebna — politika nepolitična, gospodarsko in kulturno jače-nje, je zgodovina gospodarske emancipacije Slovakov v, zadnjih letih najlepše zadoščenje.
Narodno-obrambno delo.
Ljutomerski „Nemci“ so spravili za Rosegger-jev fond pri svojem pevskem večeru skupaj celih 25 krom. Kdo se ne bi divil veliki narodni požrtvovalnosti ljutomerskega „nemštva“:?
Iz nasprotnega tabora. Šulferajnska podružnica za Leitersberg-Krčovina ima, v soboto, dne 15. 1, m. v dvorani hotela „Merah“ v Mariboru veselico v korist šulferajnu. — Nemška obrambna društva so izdala posebno knjižico z naslovom: „Trost- und Trutz-rbftchlein der Deutschen Österreichs“, V knjižici se .opisujejo boji (? !) Nemcev s Slovani ob jezikovnih me jäh. ■— Sulferajn je povišal prispevek za otroški vrtec v Hrastniku in je sklenil, povečati šolo v Velenju v žcazrednico. — Sulferajn sporoča v listih, da. se je dalo letos mnogo več otrok vpisati v obmejnih šulfe-rajnskih šolali kot lansko leto. — Za šulferajn so darovali: Slov. Bistrica 15 K 16 vin,, St. Ilj 5 K.
Sehulvereln v Ceršaku. Drzna nakana Sehul-vereinova, osnovati v Ceršaku v župniji St. lija Svojo mučilnico, je vzbudila pri ljudstvu splošno vznemirjenje. Občinski odbor se je obrnil že na oblasti, da se naj storijo potrebni koraki, da Šulferajnski agitatorji me bodo več razburjali naše ljudstvo. „Mar-burgerca“ od 15. oktobra v dolgem članku drzno napada naše može v Ceršaku, Clankar si je dovolil mnogo nesramnih laži. On trdi, da se od slovenske strani hujska, da se bo tistemu posestniku, ki je dal svojo hišo v najem šulferajnu, zažgala hiša, da se bodo pobila,Okna nasprotnikom, da s6 hujska fante vi Schmidovi gostilni v Selnici proti Nemcem itd. Seveda je vse le nesramna laž in le izbruh onemogle jeze Šul-ferajnskih agitatorjev. Ubogi poročevalec „Marbur-gerce“ je tudi zamenjal poslanca dr. Verstovšeka z Robičem. — Napad na naše može v tem zakotnem lističu ho rodil med našim ljudstvom v Ceršaku in Selnici Še večji odpor proti tistim, ki s to nepotrebno šolo sejejo nemir in prepir.
V bližini Borovelj na Koroškem * se proda iz pröste roke dobroidoča in sloveča gostilna f z lepim posestvom vred za okroglo 20.000 K f poštenemu slovenskemu kupcu. K gostilni Še pripada drugo manjše posestvo s hišo in lepim gozdom. Ker mora dosedanji posestnik Slovenec iz osebnih razlogov celo posestvo z gostilno Vred prodati in se je bati, da pride, če se nobeden Slovenec ne oglasi, to važno posestvo v roke Südmärki, se vabijo podjetni ,Slovenci k nakupu te gostilne. Podjeten Slovenec bi si lahko z malo svoto denarja ustvaril lepo domačijo in cvetočo 0-brt, poleg tega ,pa bi utrdil s tem tudi velevažno slovensko f postojanko. Naslov pove upravništvo „Straže“ v Mariboru.
Mnogo zakladov bi se lahko dvignilo iz knjig, ki leže zaprašene po raznih zabojih' in shrambah! nar ših' rodoljubov. Obmejna slovenska društva ih posamezni buditelji obmejnih Slovencev pošiljajo dan za ‘dnevom na S* K, S. Z, .prošnje za knjige. Zveza pa ne more vsjem prošnjam ustreči kakor bi rada, ker knjižna zaloga ni tako obsežna, da bi zadostila vsem najfiTijnejšim potrebam. Kdor izmed naših rodoljubov ima tm&j k&j slovenskih knjig odveč, naj jih pošlje
S.	1Ć. S. Z. v Mariboru, da jih bo potem porazdelila med ' obmejne Slovence,' ki tako radi segajo J po dobrote čtivu. Naj črpa paše vrlo ljudstvo te'njih' po-
,	____________S T R A Z A,
treten© nauke, naj si bistri duha in krepi voljo, ter uavds^uje za naše narodne svetinje.
Slovenski trgovci! V nekem lepem kraju 1 ob deželni cesti v -bližini župne cerkve je na prodaj hiša z dobroidočo trgovino,! Ker se je bati, da pride hiša v roke nemčurju ali kakemu drugemu našemu nasprotniku, se slovenski trgovci opozarjajt lia ugoden
kup.	Cena 6—7000 K. Več se izve pri: „Slov, Straži“ v Ljubljani.	:
Stavka železničar jev na Francoskem'
Ker .uprava francoskih železnic noče dati Štraj-kujočim delavcem zagotovila, da se delavcem in drugim železniškim uslužbencem povišajo plače, ' so po-zvali Štrajkujoči železničarje na vseh Irancoskih progah, naj bodo z njimi solidarni in naj začnejo Štrajkati. — Železničarji so se odzvali in najbrž bodo vsi francoski železničarji vstopili v Štrajk. Vlada je vpoklicala 29,229 železničarjev k orožnim vajam. Ti bodo morali kot vojaki f opravljati službo f na železnicah. Proti stavkokazom nastopajo Štrajkujoči železničarji z
Štrajkujoči železničarji, ki so poklicani pod 0-rožje, so na zborovanju v Lille sklenili, da se pozivu ne bodo odzvali.
Državno pravdništvo I je dalo v Parizu glavne kolovodje železničarske stavke aretirati. Večje Število železničarjev je odpuščenih iz službe,
N a j n o v e j Š ai p o r o č i 1 a
se glase :
Mesto Pariz je takorekoč odrezano od sveta.
Voditelji štrajka izjavljajo, da lahko vzdržujejo stavko celih 6 tednov, ker imajo na razpolago velik fond za podpore Štrajkujočim.
V Parizu se že kažejo hude posledice štrajka: živila so se več kot za polovico podražila,, poslovanje pošte se je večidel ustavilo. Vsled tega se pojavlja splošen nerod.
Delavci in Štrajkujoči sami najbolj čutijo hude posledice Štrajka. Že doslej je bila draginja živil v Parizu in večjih francoskih mestih neprimerna, a sedaj je dosegla tak Višek, da bo vsled tega nastalo med revnejšimi sloji pomanjkanje.
Pariz brez razsvetljave in brzojava.
Uslužbenci v pariški elektrarni so sklenili, da ustavijo delo (in tako izkažejo svojo solidarnost s Štrajkujočimi železničarji. Že sinoči dne. 13, t. m, ob
7.: uri zvečer je v mestnem delu Boulevard, električna ' razsvetljava f odpovedala. Pariz bo torej tudi v temi,	'[ .
Poškodovanje.
Uslužbenci železnic, vlakovodje f in čuvaji poškodujejo na progi menjalnice, signalne priprave, odstranijo razne predmete na lokomotivah, pri telefonu in brzojavu, da tako onemogočijo vsak promet.
P .0 v z r o «č l t e 1 j i š t r a j k a so socialni demokratje in oni bodo nosili tudi vse težke in žalostne posledice. Štrajk tudi nima več slike navadne poštene stavke, ampak' voditelji Štrajka so zapeljali vse gibanje na krivična, nereelna tla. Kakor znamenja kažejo, ne bodo ©e kolovodje in ne Štrajkujoči dosegli tega, kai so želeli, ampak ( med ljudstvom se bo pojavila splošna nevolja proti tistim, ki m zakrivili sedanji grozen nered in draginjo.
Nekdaj — sedaj.
Kmalu bo minilo IDO let, ko je napravila naša država banfcerot .(leta 1811) in so izgubili ( državni bankovci vso veljavo.
öb tej priliki primerja dr. Beur&e takratne razmere s sedanjimi.
Država je imela takrat dvanajstkrat več dolga, kakor je imela dohodkov. Sedaj imamo Avstrijci petkrat toliko dolga, kolikor smo^ga imeli pred okroglo 100 leti, .
Dr, Beurle se peča tudi s Številom uradnikov pred 80 leti in sedaj. Takrat je imela Velika Avstrija z Ogrsko in z italijanskimi deželami (1. 1828) 13.729 uradnikov in 62.310 slug z državnimi delavci. Tedanje cislajtanske dežele so imele 7.712 uradnikov in 35.916 nastavljencev. Prebivalstva je bilo 15 mil.
665,000.	Na 360 prebivalcev je prišel v „policijski“ Metternichovi dobi en državni nastavljenec.
Sedaj daje država, jvštevši državne železnice, posla 500.000 nastavljencem. Približno vsaka 50, oseba se torej nahaja v državni službi. Število državnih uslužbencev zelo narašča.
Od leta 1890 do leta 1900 |e poskočilo 1 število državnih uradnikov od 263,544 na 334.974, torej za 71.430 (27%),
Prebivalstvo je naraslo vtem času od 23,890.000 na 26,150.000 (9.4%).
Penzije državnih nastavljencev so poskočile v desetih" letih od 34,700.000 na 57;700,000 K.
Od leta 1828 sem je poskočilo prebivalstvo za 66 odstotkov, Število državnih nastavljencev! pa 1 za 660 odstotkov.
Kolera.
Zopet se je pojavila kolera v večjem obsegu na O g r s k e m. Dne 12. t. m. so se glasom poročila not-ran, ministrstva na novo konstatirali 3 smrtni slučaji, 0-bolelo pa je 17 oseb«
_____________________'	______14. oktobra 1910.
V	Zagreb u je dne 12, t. m. umrl na koleri nek železničar. V Borovem in Floku je obolelo zopet več oseb na sumljivih znakih kolere.
V	N e a p o 1 j n je umrla dne 12. oktobra ena oseba, 7 pa jih je obolelo. V neapoljski okolici je oboi-leto za kolero 22, umrlo pa 5 oseb. y Apuliji sta se konstatirala dva smrtna slučaja.
Dne 13. t. m. Se je v Oseku, Iloku in Beliču na Hrvaškem pojavilo več slučajev kolere,
V	Belgradu na S r b s k ef m sta oboleli 2 ženi na koleri.
V	Neapolj u je dne 13. t. m. obolelo 6, f in umrle pa so 3 osebe; v okolici Neajpolja se je pojavilo 9 smrtnih slučajev, obolelo pa je na novo 21 0-seb na f koleri. [NajhujŠe torej sedaj kotora v južni, Italiji razsaja.
Razgled po svetu.
Nove vrste čebele. Naša čebela je, torej res dubila tekmeca v podobi mravlje, ki, so jo zasledili y Meksiki in jo imenujejo mirmecocistas mexikanus-Ta producira, kakor je izjavljeno v pariški akademiji znanosti, ravno tako okusen med, kakor, čebela. Belgijski učenjak dr. Wesmail, ki je razpravljal preit akademijo o tej mravlji, pravi, ( da ta tvori C posebni razred med mravljami. Gnezdo ima 60 đo 80 cm pod zemljo. Je bolj svetla od ostalih mravelj, popolnoma drugačne telesne sestave in ima zadnji del telesa velik, v katerem se nareja sladki sok,, med, Dr. Wesmail trdi, ida bi se ta mravlja tudi v Evropi lahko vpeljala in udomačila radi produciranja medu.
Veliki gozdni požari, ki so divjali zadnje dni v Ameriki, so zahtevali mnogo .človeških žrtev. 5000 ljudi je brez strehe, našlo se je 200 sežganih trupel, 800 jih je popolnoma pogorelo, 2000 Oseb pa se še pogreša. Pogorišče meri 2500 kvadratnih milj. Uničenih je 13 naselbin.
Šivanka v srcu. Neki 231etni mož je pri nakladanju drv začutil naenkrat močan zbodljaj na levi strani svojih prs. Ko je stvar preiskal, je našel v suknji tretjino Šivanke z ušesom ter spoznal, da se je pri pritisku odlomila in da je moral odlomljeni del tičati kje v prsih. Bolečine pri dihanju so ga napeljale. Ha je poiskal nekega zdravnika, kateremu pa se ni posrečilo najti šivanko. Pojavljale sö se omotice, njegovo stanje se je vedno bolj poslabšalo, zato so ga, pripeljali v kliniko v Jeno. Tu so zdravniki spoznali, Ha mora biti ranjeno njegovo srce, odstranili so bolniku nekaj reber, da je bilo njegovo srce vidno. Na srcu so našli dve velik rani, prva je bila en, druga pa en in pol centimetra dolga. Obe rajni so zašili, srce se je med tem delom parkrat usta? vito. Tak slučaj ranjenega srca je zelo redek, navadno je samo po eni del srca ranjen, tukaj sta bila ranjena dva, poteg tega so bile rane ( že ognojene, tako, da so morali odstraniti pol litra gnoja. Iz tega slučaja spoznavamo, koliko more pretrpeti sree zdravega, mladega človeka.
Zdravljenje pijancev po zdraviščih. Renska deželna zavarovalnica veliko stori;za ozdravljenje svojih zavarovancev, ki so se vdali pijančevanju. Od le^ ta 1903 do 1909 je spravila 418 zavarovancev v zđra-višča za pijance. Kakšni so bili uspehi? Od 418 so 95 zdravljencev odpustili kot neozdravljive, 306 se jih je poboljšalo, začetkom leta 1810 jih je ostalo še 77 y zavodu. Zanimivo je, koliko jih je od teh 306 ostalo stanovitnih? Začetkom leta 1910 jih je bilo 172 abstinentov — 56%, 119 je bilo zmernikov = 39% in le 15 =“ 5%' jih je padlo nazaj v pijančevanje. — Iz tega je razvidno, da so uspehi teh zdravilišč prav lepi.
Zakaj je Mohamed prepovedal piti vino? Neki. potovalec iz 16. stoletja poroča sledečo legendo: Na potovanju pride Mohamed k svojemu prijatelju, pri katerem je bilo ravno ženitovanje. Začudeno opazuje prerok, kako se gostje objemajo, poljubljajo ter si zagotavljajo prijateljstvo in zvestobo. Ko tako opazuje te prizore, vpraša, odkod ta ginjenost in ljubeznivost. Povedo mu, da je to povzročilo vino. Na te besede blagoslovi Mohamed vino ter odide. Ne dolgo po tem dogodku privede pot preroka {zopet nazaj v isti kraj. A zdaj se mu je nudil povsem drugačen prizor. Kamor se je obrnil, je bito vse narobe, povsod je videl posledice krvavega pretepa. Bil je radoveden, zato vpraša, kaj se je zgodilo. In kaj izve? Ti, ki so bili paže-nitovanju, so se docela upijanili in končno stepli. Hipoma je spremenil Mohamed svoje mnenje ovitih. Kakor ga je bil poprej blagoslovil, tako ga je sedaj proklinjat.	r
ÜSaffiJ —* povzročitelj krofov. Po krajih, kjer so krofasti ljudje in v soseščini se navadno sliši; 'daj povzroča ljudem krof tamošnja voda. Vendar so bile to dosedaj le navadne govorice in javno ljudsko mnenje. Raziskavanja radija pa dokazujejo, kakor zatajuje francoski zdravnik Repin, da to naziranje ni popolnoma, neutemeljeno. Ljudje so prav slutili, seveda niso vedeli, katera vodna primes jim povzroč.a to nadlogo. Omenjeni francoski zdravnik, ki je znan kemik in se posebno peča z raziskovanjem radija, je našel v Savoie in Hautsavoie studence in vodnjake, katerih voda ima sila veliko radija. Tis slfadenci privro namreč jako globoko iz tal. In ravno v teh krajih je našel dosledno polno krofastih ljudi.
p Vvberg pri Ptaju. Prihodnjo nedeljo dne 16 oktobra 1810 ob pola. ori popoldne se »rfi v neiem isobrtževtlnem drnitru prediranje. Govori urednik Zfbot is Meribora. Vrli »omižljeniki is Vurber-ga in okolice, pridite vsi. Agitirajte s* obilno ndeleibol
Trgovski učenec z dobrim šolskim spričevalom se sprejme v trgovini A. Pinter v Slov. Bistrici, tokaj ima todi priložnost trgovsko šilo obiskati.	817
Dva učenca iz dobre hiše sprejme v uk krojaški mojster Maks Zabukošek v Celju, Krožna cesta. Prednost imajo tisti, ki so se že nekaj časa učili krojaške obrti.
Izkušen strojevodja, ki se
razume na Diezelmotor ter je ob enem ključavničar ali kovač, se išče. Prednost ima kdor je zmožen slovenskega in nemškega jezika. Več se izve pri „Križevski opekami“ v Križevcih pri Ljutomeru.
Wagrebii© vence
v vsakovrstnih izpeljavah, trake z napisi, in sveče za pogrebe priporoča:
Goričar & Leskovšek, Celje
trgovina s pisarniškimi potrebščinami itd.
Na dobelO in drobnoI	220	Na debelo In drobno!
I
I I
I
napisi, I
I
I
s s
mas
s s s a ■ a a
a a a a a a
m
Tage
za vagone, voze (mostne), centimaine, škalove, decimalne, za živino, tablieove in vsak® dinge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter [priporoča po nizkih cenah
Jos. Kalah, ■
tovarna za vage,
Brno, Menice Moravske.
80
Slovanska obrt.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani I
H
Danajska cesta 19: v Medjatovi hiši v pritličju: Danajska cesta 19 ■
1B5
sprejema:
a
1	z«varovanja	vsakovrstnih	pe-	_
slopi?, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;	a
2.	zavarovanja	zvonov	proti	po-	m
škodbi.	h
Pojasnila daje in sprejema ponudbe ® ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže @ na željo tudi s preglednicami in ceniki. B
BBaOilSSHBafSiSeeSi i
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako n-godnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverje nifeov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
!@Sa0£JlBiSi53IB
Štefan Strašek
165 v Celju Kovačeva ulica.
priporoča svojo zalogo čevljev in izdelovanje čevljev. Velika izbera za gospode : dame in otroke ol najfmejše do najcenejše izvršitve.
Gamaše f galuše, raznovrstne domače čevlje, prave jtihtne in druge športne čevlje«
mNMniMMMMONHniNNMMNl
i Škodovati
i
0
m
1
Vam ne more ako pišete takoj po nove vzorce od ženskega ali moškega blaga, katere razpošilja proti vrnitvi franko narodna velatrgovska hiša
R. Stermecki, Celje.
ieeeieee»3<
m®m	$«9e®®»se«e seeea
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim! Glavni zastopnik za Štajersko > Fabrikspsse 21,bližu Nar. Doma.
m m ü s

Edina staj® naroilna steklarska trgovina
na debelo in m drohest
F ras«© Strupi s Celje
Graška nesla
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste p©sode5 svetilk, ©gledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe,
Praraelje^vseli steklarskih del pri otrkvdi in priv. stavbah.
Slajsefidnojša lis im&msa pestrežba®
Zagrebški
C
Južnoštajerska hranilnica v Celju “
je zvišala obresti za hranilne vloge na
4fi/s °/o«
Poslužujte se Južnoštajerske hranilnice v Celju v Narodnem domu pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagata denar za mladoletne ali varovance in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne iziroma za varovance izključno le v Južnoštajersko hranilnico v Celju.
Južnoštajerska hranilnica v Celju sprejema tudi hranilne knjige drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovan je.
Slovenci! Osredotočimo denarna moč štajerskih Slovencev v lastni slovenski hranilnici in rešimo svoje od ptnje odvisnosti in na-daljnega raznarodovanja. 152 1
ftÄMMftKIfrMKKftftKKXKflflfffK
Ne pozabite na „Slovensko Stražo“.
oooooo oo o o o o o o oo ooo o o o Pot tovarniško znamko
»j
I
I
I
I
i
pnporocujemo kot priznano
s/, žagan Y J655, I:fOI
vßi Ä/ j
.Zabukošek
krojaški mojster v Celju
—	priporoča svoj =r
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi posojiinični bili na Ringu.
1
I
I
I
i
i
š
5
starta ljudska dobo
rifistrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Jlranšiae vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripissjejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na raspolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.

posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 47*%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5'/s% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le holeke.
PaMjilale« loan tudi na rszpatag« domače hranilne nabiralnike.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. .
in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, ........
praznike. — V uradnih urah se sprejema ä izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik ojš S.—IR. dopoldne in od 2.-6. dopoldni , 6
•VMMilriMbHHI
läfiaitiiii
Slovenska trgovina
J. N. Šoštarič, Maribor
W samo Glavni trg štev. 9
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami---
Postrežba točna in stroga solidna. ::
Nihče več ne godrn’ä Čez slabosti in težave, Ako
spozna,
Ki drži želodce zdrave!
Najboljše krepčilo želodca,
potrebno ▼ vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost	liter K 2'40.
Kabinetna kakovost	„ „ 4-80.
Naslov za naročila: „FLORIAN“, Ljubljana.
Otvoritev obrti!
s 1. oktobrom 1910 v Šolski ulici
Dovoljujem si slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici naznaniti, da sem otvoril
lončarsko obrt.
Tekom svojega Izletnega delovanja v tej stroki v Mariboru in tudi drugod, sem si pridobil vse potrebne zmožnosti za to obrt. Prevzamem vsa tozadevna dela, kakor: peči, štedilna in navadna ognjišča ter ista tudi postavljam. Napravljam obložke za kopalne sabe, klosete in vso v mojo stroko spadajača popravila ter ista precizno izvršujem po solidnih cenah. Za obilno naročbo in naklonjenost se priporoča z velespošto-vanjem	iB0	Lovro Širec, lončar v Mariboru.
Veletrgovina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov
Anton Kolenc:Celje
Narodni dom in Graška cesta 22 v lastnik hišah.
Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po najvišjih dnevnih cenah, osobito suhe gobe, laneno seme, fižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sadje sveže in suho.
Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za naknp vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah. — Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve.
Slavnemu občinstvu zagotavljam tečno in solidno postrežbo z vedno svežim blagom in najnižjih cenah. Nadalje premog na oele vozove, debel K 210, droben po K 1*40 100 kg na dom postavljen v Celju, drugam, po dogovoru. 148
Pismena naročila se z obratno pošto izvrše.
Josip Hočevar : Celje
s a	Kolodvorska ulica 5	a a
145
priporoča za Jesensko in zimsko sezono svojo veliko zalego vsakovrstnih zgotovljenih oblek, zimskih in športnih sukenj, za gospode, dečke in otroke, po najnižjih cenah. Pristno angleško sukno je vedno v zalogi, in se naročila po meri, točno in po najnovejših journalih izvršujejo. — Prevzamem umevno tudi vsa druga v svojo stroko spadajoča dela kakor talarje za gospode sodnike in častito duhovščino.
S
Na debelo!
Priporoča se "a d"obn,,! ®
edina narodna trgovina 5
galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor g
tudi igrač.	^
Priča & kramar v Celju
S
na voglu Graške» m Krožne ceste«“
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, kencesionirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C«B?
Poljska ulica št. 14«
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde
tujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brückenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah._____________
TRGOVCI!
ž	Ne pustim potovati ker preveč
♦	stane, prodajam pa po ceni ker
T	ne pustim potovati. Obrnite se
Storaj pismeno sli osebno in za htevajte vzorčne pošiijatvo.
$	Narodna veletrgovska hiša
I 19* R» Stermecki v Celju.
S
WASIM ft1 OSP OJDl^fJfAL »
priporočaj etno priznano najboljši pridatek za kavo ,,ZA G BEB b KI pravi FRANCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	52
XXX Hesiawsraoija XXXX*
arodni dom
w iftapibora.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letn udobno kegljišče. Vrtni paviljor '
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Lecu.
Svoji k svojim!
WKo- <S j
Urar, očalar in sslatar
SSBureš
is Maribor
TsgetStofova cesta 39
perd kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur i. t. d.. po najnižji ceni.
(irl*4! 1Y) A Prsti A ? slovenskimi ploščami, čistim in v_J A CbillUlUiAtv jasnim glasom iz najboljših tovarn.
J Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straž*“.
Orisnvnrfii nrailaik ! Frau Rakovič