Izliaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat. & Velja: za celo leto 4 krone (2 gld.) Denar naj se pošilja pod napisom: 1'prsivništvo „Miras< v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. & Leto XX. V Celovcu, 12. decembra 1901. Štev. 50. Vabilo k iiaročhi. Kdor le količkaj zasleduje javno življenje, spoznati mora, kako važni so zlasti v naših razburkanih časih dobri časniki, ki se vojskujejo zoper mnoge laži, katere trosijo nasprotniki naše cerkve in našega nàroda vedno bolj drzno med ljudstvo, — se neustrašeno potegujejo za resnico in ljudstva teptane pravice ! — Pri nas na slovenskem Koroškem liberalni nemškutarski nasprotniki, katerim so na razpolago mnogi pripomočki, ljudstvu na vse mogoče načine vsiljujejo liberalne nemške časnike in žalostno slovenski pisano pokveko „Šta,j erca“. S tem hočejo Slovencem, zlasti slovenskemu kmetu, vzeti stari svetinji, kateri spoštovati so nas učili predniki naši, vero in pa nàrodnost! Da krivi nauki, ki se po nasprotnikih trosijo med ljudstvo, Slovencem ne prinesó sreče in boljših dnij, to nas uči vsakdanja skušnja. Zoper sovražno rovanje proti nam pa se moramo braniti z razširjanjem dobrih časnikov! Zato ob bližajočem se novem letu poživljamo vse svoje rojake, vse, ki so si še ohranili le nekoliko ljubezni do slovenskega nàroda, do mile domače govorice : Razširjajte in podpirajte „Mir“ ! Pridobivajte „Mir“-u novih odjemalcev, naročnikov ter bralcev; marljivo mu dopisujte, privabite mu vedno več novih prijateljev in podpornikov, zahtevajte „Mir“ po gostilnah, kamor zahajate! Ce v tem oziru vsakdo stori svojo dolžnost, mora se utrditi moč dobrih, omejiti vpliv slabih časnikov! Naročnina, ki stane za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, naj se blagovoli pošiljati naprej. Pri naročilih naj se naznanja, je li kdo star ali nov naročnik. Na delo torej znova, vedno zvesti geslu: Vse za vero, dom in cesarja! Uredništvo in upravništvo „Mir“-a. Državni zbor. Terminska kupčija z žitom. Velika večina avstrijskih nàrodov živi ob domačem žitu, katero pa nima zadnja leta nobene prave cene, ali če jo ima, jo ima takrat, kedar jo morajo ljudje že kupovati. Žitno ceno delajo dunajski Židje na tako imenovani žitni borzi, ki pa sami niti zrna nimajo. Dolgo časa so se vlagale že prošnje na državni zbor in na vlado, po raznih zastopih se je sklepalo, da se ima ta goljufiva kupčija z žitom prepovedati, kakor se je to pred leti zgodilo na Nemškem, poljedelcem na korist. Naša vlada, ki bi morala skrbeti za blagor kmetskega ljudstva, se je pa temu ustavljala. Privolila je sicer v to, naj se postava zastran žitne kupčije na borzi spremeni; pa v to ni hotela privoliti, da se ta kupčija prepove. G. dr. Ploj, poročevalec gospodarskega odseka, je že izdelal popolni postavni načrt v blagor kmetskemu ljudstvu; a vlada za to ni marala. Po posebnem nujnem predlogu so spravili kmetskemu ljudstvu naklonjeni poslanci raznih strank, kakor smo omenili že zadnjič, to stvar vendar pred državni zbor, ki je v petek 29. nov. obravnaval o tej goljufivi kupčiji. Razni govorniki so strastno napadali poljedelskega ministra barona Giovanellija in sekcijskega načelnika v poljedelskem minister-stvu, barona Recka, češ, da ona dva podpirata jude na škodo kmetskega stanu. Ko se je poljedelski minister skušal zagovarjati, so ga poslanci prevpili. Slednjič se je pri glasovanju sprejel ta-le sklep : Vladni predlog naj se spremeni tako, da bo kupčija z žitom na borzi prepovedana, gospodarski odsek naj pa v šestih tednih dovrši postavo o tej zadevi. 230 poslancev je glasovalo za ta predlog, le sedem poslancev se mu je upiralo, namreč zastopniki judovskega kapitala in pa socijalni demokrat dr. Ellenbogen. Veliko veselje je zavladalo po zbornici, ko se je naznanil ta sklep. Proračunski provizorij. V seji dné 2. t. m. je finančni minister predložil trimesečni proračunski provizorij, torej do konca meseca marca 1902; trgovinski minister je predložil načrt gledé dopolnitve in premembe obrtnega reda in načrt, s katerim se deloma spreminja določba gledé nedeljskega počitka v obrtib. V seji dné 3. t. m. je poslanec Breiter vprašal predsednika, grofa Vetterja, je li hoče povzročiti, da pojasni ministerski predsednik, koliko je resnice na vedno ponavljajočih se grožnjah, da hoče vlada razpustiti državni zbor. Predsednik je odgovoril, da v tem oziru ne more storiti ničesar. Potem se je začelo prvo branje proračunskega pro-vizorija za mesece januar, februar in marec. V imenu Mladočehov je dr. Paca k izrekel vladi nezaupnico in odločno ugovarjal proti grožnjam z razpustom, češ, da so te grožnje napad na parlamentarno svobodo. Cehi vztrajajo pri vseh svojih zahtevah ; bili so vedno pripravljeni za pravično spravo in bodo vedno pripravljeni dajati državi, kar jej gre. Zahtevajo pa enakopravnosti napram vsem narodnostim, ker je le na ta način mogoče zboljšanje notranje-političnih razmer. Ko je govorilo še več poslancev, se je provizorij izročil proračunskemu odseku. Razprava o slovenskem vseučilišču. V petek dné 6. dec. se je v državnem zboru razpravljalo o nujnem predlogu gledé slovenskega vseučilišča. Delali so sicer od raznih stranij na to, da slovenski poslanci umaknejo svoj predlog, a ti se niso udali. Prišlo je torej naše vseučiliško vprašanje v razpravo, ki je trajala 9 ur in je bila deloma zelo burna, dà, marsikdaj ni manjkalo dosti, da se poslanci niso poprijeli. Nujnost predloga se je sicer odklonila, a vendar se bode o njem moralo zopet razpravljati, ker ostane v zbornici. Pri razpravi so imeli slovenski poslanci priliko, temeljito pojasniti naše stališče. Nemci pa so ob tej priliki zopet pokazali svojo „voranleuchtende Cultur“ v — grdih psovkah in zmerjanju. Prvi je utemeljeval nujnost predloga dr. Šušteršič. Ko je začel govoriti, začeli so Vse-nemci, na čelu njim posl. Stein, ki se je obnašal kakor da bi bil zblaznel, z divjim krikom in grdimi psovkami motiti govornika. A ta se za izbruhe „vsenemške kulture" ni zmenil in v eno uro trajajočem, temeljitem, stvarnem in tudi po obliki dovršenem govoru utemeljeval je nujnost predloga in dokazal potrebo vseučilišča v Ljubljani za južne dežele. Lažnik je, kdor trdi, da je naš narod in-ferijoren (manj vreden), klical je dr. Šušteršič Nemcem in njihovim zaveznikom. Ljubljana je že pred sto leti imela visoko šolo, v Ljubljani in Gradcu so bile V valovih življenja. (Povestica. — Spisal Emil Fanič.) L Mrak je legel polagoma na vas. Na zahodu so se blestele še le nekatere meglice v lahni svetlo-rumeni barvi. Hladen vetrič je pihljal skozi zeleneče drevje in prinašal glasno ukanje veselih fantov, ki so se vračali z vojaškega nabora v vas in tudi v Pistotnikovo hišo, kjer sta sedela stara dva pri mizi in s strahom pričakovala Jožeta. Ukanje in petje se je slišalo vedno bližje. Ravno pred Pistotnikovo hišo je nekdo prav na glas zavriskal. Ta vrisk je šel starima v hiši skoz kost in mozeg; nič dobrega nista slutila. Vrata se široko odpro in v izbo stopi Jože, z belim listom na klobuku, za stara jako žalostno znamenje. Jože pa je bil jako vesel in dobre volje, saj je bil — potrjen. Od zdaj so se začeli za Jožeta jako neljubi časi. Mati in oče sta zdihovala in brisala neprenehoma solze iz očij, Jožeta pa je mikalo vedno bolj tja v mesto, med tuje ljudi, tja v valove življenja. In izpolnila se mu je ta želja. Meseca oktobra so se spravljali mladi fantje k vojakom. Slovo od doma je bilo za Jožeta jako lahko, vrlo težko pa za roditelja. Mati ga je ihte objela in poljubila, da so mu še nekatere njene solzne kaplje obvisele na licu, ki jih je potem z rokavom obrisal. Oče mu je s trepetajočim glasom dal mnogo, mnogo lepih naukov in mu stisnil lepo svotico denarja v pest, da bi ne bilo treba stradati v dragem mestu. Dolgo je trajalo slovo, da je Jože že nepotrpežljivo mencal sem in tja in dolgo držal za kljuko. Slednjič sta ga vendar pustila, ker sta ga morala, a še od hišnih vrat sta mu klicala zadnje pozdrave. Jože pa je z lahkim srcem korakal proti kolodvoru, kjer ga je že čakala cela četa veselih fantov. Lep je bil Jože, to je rekel vsak, krepak in živ mladenič, pogumen in močan, zato se tudi ni bal iti med svet, še le nekako veselo in rad se je vrgel „v valove življenja". II. Tri leta so dolga in v tem času se marsikaj spremeni. Človek pride lahko daleč po svetu okoli, se marsičemu privadi, ali pa tudi odvadi. Pistotnikov Jože je doslužil svoja vojaška leta in se vračal domov, kjer sta ga oče in mati z veseljem pričakovala. Mislila sta si, da bosta imela vendar spet dragega Jožeta pri sebi, da jima bo pomagal na stare dni pri težavnem gospodarstvu. Oče je že tudi sklenil, dati mu, kolikor mogoče kmalu, celo posestvo v last. Saj je bil dovolj star in dosti izkušen. Jože tedaj je prišel domu, a delo mu ni več dišalo. Tudi jed mu ni bila po volji, hotel je imeti vsak dan meso in prikuho. Mati mu je srčno rada postregla, s čemur je le mogla, a vsega, kar je hotel, mu vendar pri najboljši volji ni mogla dati. Oče je to z žalostjo opazoval, a rekel ni ničesar, čeravno je vedel, da tako razvajen človek ni za kmeta. Jože pa je bil najrajši v šumni družbi, rad je popival in še rajši se bahal s svojim bogastvom, česar prej nikdar ni bil storil. Jožeta je vedno vleklo nekaj tja v daljni svet. Doma se mu ni več dopadalo. Delati ni hotel, rajši se je dolgočasil in žvižgaje postopal po vasi. Drugi ljudje so zmajevali z glavami in rekali : „S tem fantom ne bo nič,“ ali pa: ,,Tega fanta so vojaki skazili, glejte, koliko nam škodujejo vojaki. Najpridnejši hlapec se tam spridi in noče več opravljati kmečkega dela, kar k rudarjem bi šel, kakor bi tam brez dela si služil denar." Jože je sklenil odpraviti se od doma. Vse prošnje starišev in sorodnikov ga niso mogle obdržati doma. Neko soboto je spravil svoje reči v kovčeg in odšel — v valove življenja. Mati in oče pa sta se doma jokala in tarnala, še bolj, kot bi jim bila smrt vzela sina. Ko bi bil umrl, bi bil vsaj miren, počival bi v božjem pokoju. Tako je sicer umrl za stariše, a podal se je med šum in ropot sveta in vsak trenutek lahko izgine v svetovnem vrvenju. To sta roditelja dobro vedela, zato sta se tembolj bala za sina. Jože pa je bil med svetom. Peljal se je v Gradec, kjer je bival kot vojak. Tam si je našel v neki tovarni že prej delo. In tam je postal navaden delavec. Jožetu bi bilo lahko dobro doma. Bil bi se oženil s premožno in pridno deklico in se pošteno živil s svojim delom. Hudo bi se mu ne bilo godilo, saj sta imela stara dva precej suhega pod palcem. Pa vendar je šel v mesto in tam kot navaden delavec se trudil ves dan, cel teden, v nedeljo pa zapravil pridelani denar, zraven pa si je še podkopaval zdravje in — kar je še hujše — moril dušo. Kakor vsak drugi, je tudi Jože zahajal v družbo spridenih delavcev in se tam navzel brezverskega duha in postal prav hud so- učne stolice za slovenska predavanja; že pred desetletji je minister grof Stadion obljubil Slovencem višje šole, a vse je ponehalo in zaspalo. V zadnjih letih pa se je stara misel zopet oživila in danes je ves slovenski ndrod brez razlike v tem edin in složen, da je država dolžna tudi za Jugoslovane v Avstriji ustanoviti vseučilišče, ki bi ustrezalo potrebam prebivalstva in koristim države. Govornik se sklicuje na soglasne sklepe deželnega zbora kranjskega 1. 1898. in 1899. ter izraža nado, da bode ekscelenca g. baron Schwegel tudi danes s svojimi tovariši glasoval za predlog, ki ga je zagovarjal v deželnem zboru. Govornik je dovršil svoj govor med živahnim odobravanjem slovenskih in čeških poslancev. Vsenemec Berger je nato prodajal nad dve uri znane otrobe o nemški kulturi, na zad-njaštvu Slovanov itd. Za njim je govoril naučni minister H ar tel zelo previdno. Vlada meni, da je nemogoče, ustreči raznim željam, ki se Zadnji čas pojavljajo glede vseučilišč. Vladna uprava mora najprvo spopolniti sedanje visoke šole, ki so v zadnjih letih precej zaostale. Zato je vladi nemogoče, ustreči vsem željam, da bi ustanovila kar šest novih vseučilišč. Konečno minister prav odločno zavrača posl. Bergerja, ki je naučni upravi in posameznim višjim uradnikom očital pristransko postopanje. Dalje je govoril češki poslanec dr. Z a č e k. Dokazoval je, da ima Avstrija premalo vseučilišč in da vseučilišča ne ustrezajo sedanjim razmeram. Kar je bila nekdaj latinščina na sedanjih nemških vseučiliščih, to je danes za Slovane nemščina. Tuj, mrtev jezik, ki ne najde pota do ljudskega srca in ne pospešuje širše izomike nenemških narodov. Proti koncu svojega govora je dr. Začek z vso ognjevitostjo ožigosal nemške težnje po nadvladi ter razne načine ponemčevanja. Proti predlogu so dalje govorili, a prav neslano, Lah dr. Hortis, Poljak (!) Javorški, Nemci dr. Pommer, dr. Kathrein in Wolfhardt. Za predlog so govorili Hrvat dr. Klaic, dr. Ferjančič in dr. Ploj. — Dr. Ferjančič dokazuje, da Nemci korak za korakom po gotovem načrtu pobijajo vse kulturne težnje slovenskega naroda. To delajo iz političnih nagibov, da si vzdrže svojo nadvlado. Toda Jugoslovani bomo vedno ponavljali svoje opravičene zahteve, dokler se ne uresničijo. Dr. Ploj je odgovarjal vsem protigovernikom jako srečno in z velikim uspehom. Osobito si je privoščil dr. Pommerja, ki je premleval znane fraze iz „Deutsche Wacht“. Nemci nam očitajo, da nimamo ljudskih in meščanskih šol. A Nemci sami so, ki obmejnim Slovencem ovirajo vsak kulturni napredek in odbijajo prošnje za šole. Govornik se sklicuje na besede naučnega ministra, ki je z laskavimi besedami priznal nadarjenost slovenske mladine. Tudi nemški jezik se je razvil iz uradniškega jezika še le tekom let. Torej je Pommerjevo očitanje predrzno. Jugoslovani potrebujejo in kot straža ob Adriji zaslužijo svoje vseučilišče v Ljubljani. Okoli 8. ure zvečer se je vršilo glasovanje. Ker so za nujnost glasovali samo slovensko-hrvatski, češki in rusinski poslanci, dva socijalna demokrata in štirje češki veleposestniki, je bila nujnost odklonjena. Pri drugih Slovanih je vzbudilo največjo cijal-demokrat. Doma niso vedeli, kje je Jože. Domu ni sporočil ničesar, ker ni hotel, da bi mu od doma pisali; vedel je že itak, kaj bi mu pisali, česar pa on nikdar ne bi hotel storiti, namreč naj se vrne domov. Neko nedeljo po pridigi je vzel domači gospod župnik majhen listič v roke in začel: Zakrament sv. zakona želita prejeti: ženin —-------------- gospod je malo pokašljal. V vseh glavah po cerkvi je brnelo: „Kdo, kdo, kdo-----------??“ A niti naj- znamenitejše klepetulje na to vprašanje niso mogle odgovoriti. Saj se v bližini nihče ne moži, so si mislile. Občno radovednost je zadovoljil gospod, ko je glasno oznanil: „ženin, Jože Pistotniki Od začudenja so se vse glave vzdignile in oči vseh so se obrnile proti gospodu, ali bi bilo res tako. A gospod je govoril, dalje: »Nevesta Eve- lina Gutsberg“. Te seveda nihče ni poznal. Bila je neka delavka v isti tovarni kakor Jože. Že dolgo časa sta si bila „ dobra" in konečno sta se vzela. Ko je Jožetova mati slišala ta oklic, se jej je storilo temno pred očmi in ni veliko manjkalo, da se ni zgrudila na tla. Prijela se je za stol, v katerem je sedela. A ko je prišla domov, se je vlegla in že priletna slabotna žena, je prišla na smrtno postelj. Oče je taval po palici okoli hiše, si brisal solze, preklinjal sina, molil zanj, prosil za zdravje ženi in sebi za smrt. Po treh tednih je obhajal Jože v Gradcu šumno ženitnino, in zraven zapravil ves prisluženi denar, veliko ga itak ni imel. Tudi majhna dota neveste je šla po grlu, in še dolga je napravil precej za bodoči čas. Med tem pa se je pomikal žalosten sprevod iz Pistotnikove hiše proti farni cerkvi. ogorčenost, da so tudi Poljaki glasovali proti predlogu. Vrešenski dogodki Poljakov še niso izučili! „Neinški“ (??) Celovec že zopet v nevarnosti! Celovški mestni očetje so se v seji dné 3. t. m. bavili s celovškimi šolami, katere so z otroci prenapolnjene. V treh mestnih deških šolah je namreč 1146 fantov, v treh dekliških šolah pa 1005 deklet. Vsled tega pouk v posameznih razredih ni dosti uspešen in treba misliti, kako naj se temu nedostatku odpomore. — Oglasil se je odbornik, nadučitelj Vinko Kleinberger, ter je modroval: Otroci iz Št. Kuperta naj se izšolajo, da ne bodo več smeli obiskovati celovških šol. To je potrebno, ker so otroci iz Št. Ruperta večinoma revni delavski otroci (!), katerih stariši živijo po največ v divjem zakonu; oni prinašajo nalezljive bolezni v šolo, navadno se nič ne učč itd. „Da se ti otroci izšolajo, je torej treba iz zdravstvenih in pedagogič-nih ozirov. A to je tudi 'narodno vprašanje, zakaj z zidanjem karavanske železnice bo prišlo mnogo slovenskih delavcev, in nekateri mestni okraji, kakor vetrinjsko obmestje, Ankers-hofnove ulice itd. so že slovenski. Potem bi se Slovenci lahko mogli potegovati za slovensko šolo, mestni odbor pa mora vendar varovati nemški značaj mesta." Tako modrovanje Kleinbergerjevo ! V svojo sramoto moramo pripoznati, da doslej nismo vedeli, da je v Celovcu že vse vetrinjsko obmestje z An-kershofnovo ulico „i. t. d." slovensko! Poučiti nas je o tem moral še le nemški občinski odbornik Kleinberger, ki mora to vendar vedeti, ker drugače bi stvari ne mogel spravljati v občinski odbor! — A nekaj nam v glavo iti noče! Pri zadnjem ljudskem štetju v Celovcu magistratovci niso našteli niti pol tisoč Slovencev, zdaj pa pride nemški obč. odbornik z določno izjavo, da je vetrinjsko obmestje z Ankershofnovo ulico vred slovensko! Torej je le dvoje mogoče: ali gosp. Kleinberger — ni govoril resnice, kar vendar ne moremo misliti, ali so podatki zadnjega ljudskega štetja povsem nezanesljivi, kar je gotova stvar! Kdor le količkaj pozna Celovec, ve, da so na stotine Slovencev vpisali za Nemce, in da podatki tega štetja gledé na občevalni jezik nimajo nobenega pomena. To je odbornik Kleinberger s svojo izjavo, hoté ali nehote, potrdil. Bojijo se torej, da bi se po večjem dohodu delavcev mogle celovške šole — posloveniti! Da je ta strah na las podoben tistemu, o katerem pravijo, da je v sredi votel, ob krajih ga pa nič ni, je gotovo. Koliko slovenskih otrok se je po celovških šolah ponemčilo že doslej ! Ponemčevali bodo tudi zanaprej, in če postavijo v Št. Rupertu res novo solo, bode se isto godilo tudi tam. Niti v čisto slovenskih krajih nam ne dajo slovenskih šol; brezuspešne so v tem oziru vse prošnje, vladajoča klika noče, da bi se slovenska mladina po šolah kaj učila, — ponemčevanje ji je edini cilj naših šol. če so torej razmere po deželi take, kaj še le v Celovcu, in naj pride sem po karavanski železnici še toliko slovenskih delavcev. To gotovo vé tudi Kleinberger. A ker je dandanes pri naših Nesli so Jožetovo mater k zadnjem počitku. Srce, ki je skrbelo za Jožeta tako zelo in ki se je večkrat bolestno stiskalo radi njega, je jenjalo biti, a on o tem ni vedel ne besedice, niti slutil ni kaj takega. Od doma bi mu bili radi pisali, a kam? Gospod župnik je govoril krasno nagrobnico, da je segla vsem v srce in izvabila iz vsakega očesa žalostno solzo. Spomnil se je tudi zgubljenega sina. Oče Pistotnikov je začel od tega dné vedno bolj slabeti. III. Minulo je deset let. Pač dolga doba za kratko človeško življenje. Marsikaj se zgodi. V tem času je umrl Pistotnikov oče in zapustil celo kmetijo cerkvi. Jožeta ni bilo h pogrebu, ker je šel z ženo tja nekam na Nemško. A dolgo ni mogel biti tam. V kratkem času se je vrnil nazaj v Avstrijo in sicer v Galicijo, kamor je prišel v velikem pomanjkanju in siromaštvu. Nekoč sem čital v nemškem dunajskem listu to-le novico : „Tatvina. Dné 12. julija t. 1. so vendar enkrat prišli na sled tatovom, ki so v mestu B. v Galiciji napravili jako veliko škode. Tat namreč je neki Jože Pistotnik, tovarniški delavec s celo družino. (Tu ga imaš, sem si mislil!) Pri policijski preiskavi so našli v njegovem stanovanju nakopičenih mnogo ukradenih rečij, ki znašajo več sto kron. Ženo in dvanajstletnega sina so zaprli, možu pa se je posrečilo uiti, in da bi se rešil pred zasledovalci, skočil je črez visoki most v reko, ki teče skozi mesto. Truplo so še le tretji dan našp. Mož je imel pri sebi še denarja v znesku 75 kron." Dà, res, poginil je v valovih življenja. Kakor se je pozneje čitalo po časnikih, je bila Evelina Vse-Nemcih tako neobhodno potrebno, da bijejo na svoja „nemška“ prša, in ker jim je zato dober vsak uzrok, naj ga tudi pes na repu prinese, začel je tudi g. Kleinberger boj zoper — mline na veter. Tako pride človek najložeje do glasii — „ pravega nemškega moža". Drugače si zadnjega besedičenja v mestnem zboru razlagati ne moremo! Dobro bo, da si navedene beseda prav zapomnimo. Pride morda čas, ko moremo zahtevati, česar se zdaj že nasprotniki bojé! Dopisi. Logavas. (Inštalacija.) Dan iskrenega veselja je bila za nas letošnja prva adventna nedelja. 22 let je bila naša prijazna fara brez stalnega dušnega pastirja. Imenovani dan 1. decembra pa smo dobili zopet svojega župnika! Vršila se je inštalacija našega dosedanjega provizorja, č. g. Štefana Singer-ja župnikom logovaškim. Zbrala se je ob tej slovesni priliki zelo velika množica vernega ljudstva iz domače in iz sosednih far. Inštaliral je novega gospoda župnika vč. g. dekan Fr. Š avb ah, slavnostno pridigo je imel tajnik Rozman. Navzoči so bili dalje čč. gg. : Peterman, Žak, Sablat-nik, Fric, Huttner, Podgorc, kanonik Weis, Zeichen, Dragasnik. Novemu g. župniku: Na mnogajaleta! Podklošter. (Požar.) Po noči od 1. do 2. dec. je nastal v hlevu posestnika Jurija Šumija vsled nepaznosti hlapca, ki si ga je bil malo preveč privoščil, ogenj. V ognju je poginilo petero repov goveje živine in lepa kobila. Živina je bila vredna 2000 kron. Tudi pijani hlapec je bil v nevarnosti, a so ga še pravočasno rešili. Ogenj so kmalu omejili, v nevarnosti pa je bila vsa vas. Šteben pri Globasnici. (Požarna bramba.) Tukajšnja in globasniška slovenska požarna bramba, katera je hvala nelepi nasprotni gonji precej zaslovela po vsem Slovenskem, je napravila v nedeljo, dné 1. dec. t. 1. pri vrlem narodnjaku g. Žlokarju svoj letni občni zbor. G. Žlokar je kot načelnik vrlega in prekoristnega društva pozdravil v lepih besedah polnoštevilno došle brambovce. Nato se je vršila volitev novega odbora; razun enega odbornika, ki se je zvrnil v nasprotni tabor, so se stari odobrili. Potem je blagajnik vestno in točno poročal o denarnem stanju društva. Prav veselo je bilo slišati, da to društvo nima ne le nobenih dolgov, ampak da razpolaga čez prav lepo svdto suhih denarcev. Po tem postavno določenem vsporedu se je vršila prav živahna prosta zabava. Prostorna soba seje začela kar trumoma polniti; v pol uri je bila natlačena nàrodnih domačinov in domačink: javni, krasni, pomena vredni dokaz, da stojijo Globasničani in Štebenčani na strani slovenske požarne brambe. Z veseljem in ponosom pa moramo zabeležiti, da so postale pesmi: »Hej Slovenci", »Domovina", »Slovensko dekle", „S!ovenec sem", „Prvo leto ko sem služil", „Rad bi vedel" itd. že živa last faranov. Vse jih je pelo. Da bi le povsod tako bilo ! Govorov tudi ni manjkalo, ker je prevaljski kaplan g. Maierhofer svoj jezik precej brusil. Njegovo razpravljanje o pomenu nàrodnih požarnih bramb, gledé negovanja prave nàrodnosti itd., je napravilo velik utis. Lipica pri Rudi. (O šoli.) Naša „nemška“ šola se je preselila v novo prijazno sobo, katero kaznovana s 5 let težke ječe, sina so izpustili in ga poslali v občino očetovo. Prišel je v naš kraj in služil nekaj časa pri županu za pastirja, a ko je bil star šestnajst let, je naenkrat izginil. Pravijo, da je šel v Ameriko, a ni verjetno. Evelina se je že drugo leto zastrupila v ječi in umrla na žalosten način. Glejte dragi slovenski fantje, tako se neredko godi tistim, ki nočejo biti doma in se rajši klatijo po svetu, kakor bi doma delali in se pošteno živeli. Zato varujte se vi, ki želite iti med svet, da ne poginite v valovih življenja! Raznoterosti. „Omikano ljudstvo44. Kakor je nedavno pisal poljski „Przedswit“, zbolel je v mestu Lotze (vzhodni Prusiji), ki je čisto protestantsko, nekemu rokodelcu 5 mesečen otrok. Oče je trdil, da je otrok zacopran. Da bi copernije od otroka pregnal, izstrelil je iz puške ravno nad glavo otroka v to svrho, da bi se copernica ustrašila in otroka zapustila. Toda namesto copernice, ustrašil se je otrok tako, da je drugi dan umrl. —- Nemški in protestantski časniki se večkrat norčujejo iz praznih ver slovanskega in katoliškega ljudstva. Zelo dvomimo, da bi kak katoliški Slovan tako neumnost naredil, kakor ta-le oče. Smesničar. * Med prijateljicami. A: „Jaz primerjam življenje vedno bolj s kako šolo." — B: „Hm —seveda, zato ker vselej obsediš." ji je prepustil baron Helldorf. Dné 28. nov. so se šolarji preselili v novo šolsko izbo. Navzoč je bil tudi g. okr. glavar velikovški. Baron Helldorf je otroke pogostil. Denar za nove šolske klopi je dala nebodijetreba „Sudmarka“. Bo pač mehko sedeti slovenskim otrokom na — nemških klopeh! Grebinjski Klošter. Redka porok aje bila pri nas v pondeljek 25. nov. Ženin je bil 74 let star, pošten mali posestnik, p. d. Tamar. Nevesta je bila 67 let stara. Svatov je bilo sicer samo pet oseb, ali kot gostje so prišli nekateri gospodje iz Velikovca, ki so neke pesmi, seveda nemške, peli in tako gostovanje razveseljevali. Prevalje. (Občinske volitve.) V pondeljek dné 2. dec. smo volili v Prevaljah občinske odbornike. 380 volilcev je vpisanih. Prišlo jih je k volitvi 237 ! Naša stranka je popolnoma zmagala v drugem razredu. Zoper volitev v prvem in tretjem razredu smo že vložili ugovor. Bomo videli, kaj bo ž njim. Bog daj pravični in domači stranki zaželjen vspeh! — Kaj se je vse zgodilo pred volitvijo občinskih odbornikov, med volitvijo in po volitvi, o tem bodemo poročali še le potem, ko bo ugovor pri okrajnem glavarstvu rešen. — Zdaj povemo samo toliko, da je zmagalna stranka (v prvem in tretjem razredu) čudno poparjena. Svojih činov, svojih ljudij, svojih pripomočkov, svojih poblastil itd. se — sramujejo. Radovedni smo, kaj vse bo uradna preiskava spravila na dan. Ljudje, ki so še le jedno leto v občini, naj ne silijo na stole občinskih očetov. Prevalje. (Pozor!) Krščanski volilci, Vi domačini, ki nosite občinsko breme, sami ste se prepričali, s kako zvijačo se Vam usiljujejo tujci ; z lastnimi očmi ste gledali, s kako krivico so vzdignili na občine prvo mesto može, katerih nobeden ne pozna ; može, kateri še leto dnij niso v občini ; ljudi, ki so tujega, sovražnega srca. Domačine pa, poštenjake, kateri so že 10, 20 let sedeli v občinski hiši, so izpodrinili. To je krivica! To ne sme biti! Šest uradnikov in štiri učitelji . . . Pa saj se še vidimo — pri novi volitvi! Pridite vsi kakor eden mož! Ne kažite volilnih listkov nobenemu ! Sami jih položite v škatlo. In vi krščanski delavci ! Ali imate še kaj vere, poštenja, ponosa ? Ne dajte se izkoriščati ! Volitev je tajna! Nobeden ne sme vedeti, kakšen listek da vržete v škatlo. Volilec. Prevalje. „Ostdeutsche Rundschau", „Scherer“, učitelji, socijalni demokrati, hajlovci, Seitz-ovci, uradniki in kar je še več takšnih »pristnih", »domačih", »dišečih" „rož“ — vse so se spletle na dan volitve v »čudno" lep venec. Govori se, da da bo sedanji občinski zastop v prihodnjem pustu postavil veličastni spomenik pred občinsko hišo, ki bo nam kazal v ganljivi sestavi, kako poljubujejo in objemajo učitelji in hajlovci — socijaldemokrate! Št. Štefan ob Žili. (Shod.) V nedeljo dné 24. nov. smo imeli letošnji občni zbor naše Ciril-Metodove podružnice. Govorili so gg. Šturm, Havliček inPelnaf. Posebno veselje so nam napravili gg. pevci pod spretnim vodstvom g. V. Janka. Več poročamo prihodnjič. —^ so se poslale izjave za slovensko vseučilišče. Gradec. (Interpelacija slovenskih vi-sokošolcev na vodstvo.) Z ozirom na to, da je rektor (vodja) graškega vseučilišča na nastopnem komerzu v svojem govoru vedno in vedno naglašal nemški značaj graškega vseučilišča, iu tudi izjavil, da so se črni oblaki že razpršili, ki so se zbirali nad graškim vseučiliščem glede utrakvizacije, in da je sedaj nemški značaj zopet čist, predlagal je g. pravnik Kukovec na shodu slovenskih dijakov dné 4. t. m., naj se stavi na rektorja in senat sledeča interpelacija: Ker je Karol-Francovo vseučilišče v Gradcu glasom ustanovne listine ustanovljeno za obe narodnosti Notranje Avstrije in so se prvotno le latinska predavanja izpremenila ne le v nemška ampak glasom še sedaj pravomočnih mi-nisterskih ukazov iz 1. 1849, 1850 in 1852 tudi v slovenska; ker se dalje slovensko dijaštvo svoji pravici, zopet upeljati slovenska predavanja, le tedaj odpove, če se kakor hitro mogoče zagotovi brez-dvombeno ustanovitev vseučilišča v Ljubljani; ker je dalje slovensko dijaštvo besede vaše magnifi-cence na nemškem dijaškem komerzu dné 4. novembra, da je bil zadnji čas nemški značaj graškega vseučilišča v nevarnosti, ki je pa zdaj srečno odstranjena, tako razlagalo, da je mogoče visoka vlada na našo vlogo od dné 7. nov., v kateri zahtevamo slovenskega vseučilišča, vis. akademičnemu senatu morda naznanila, da misli ista študij slovenskega dijaštva v materinščini omogočiti ne z reaktiviranjem slovenskih predavanj v Gradcu, ampak z ustanovitvijo vseučilišča v Ljubljani, usoja si danes zbrana akademičua mladina vprašati vašo magnificenco in visoki akademični senat: Je li visoka vlada slavnemu akademičnemu senatu na našo vlogo morda že odgovorila in ustanovitev slovenskega vseučilišča zagotovila? —Interpelacija seje burno odobrila in takoj izročila rektorju. —k. Vabilo k slavnostni božičniei v »Narodni šoli“ družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Rupertu ob Velikovcu na kvaterno sredo dné 18. decembra 1901. ob 2. uri popoludne. Vsporcci: 1. Petje: ,BetlehemsTci pastirčki/ (P. A. Hribar.) Pojo učenci III. razreda. 2. Slavnostni govor. (Cikulnik Tone.) 3. »Božično drevo." (Messner Mici.) 4. Drugi govor. (Weiss Mici.) 5. Igra: »Jeza nad petelinom/ Vprizori pet deklet. 6. Petje: »Angelsko petje*. Poje cerkveni zbor. 7. Deklamacije, a) „ Oj blagoslovi nas/ (Rodler Rozika.) — b) »Sneženi mož/ (Cikulnik Jurij.) — c) »Nosek/ (Gril Franja in Trampuš Matilda.) — č) »Novoletna/ (Miklav Lizika.) — d) »God vseh svetnikov/ (Za 10 dečkov in 7 deklic.) — e) »Nova srajca/ (Germel Pavlina in Škof Lizika.) — f) »Božična/ (Šlemic Andrej.) 8. Petje: Venček narodnih pesmij: »Veselja dom, Pastir- ska, Otok bleski in Triglav/ Pojo učenci in cerkveni zbor. 9. Deklamacije: a) »Prepir s klobukom/ (Pirkl Volbenk in Preinik Gašpar.) — b) »Vrbsko jezero/ (Vedenik Rezi.) — c. »Jezik/ (Lekše Mici in Parti Magdalena.) — č) Štiri letni časi/ (Kočnik Katica, Pušl Mici, Škofič Mici, Messner Ana.) — d) »Sanje cesarja Bu-dolfa/ (Muri Mici.) — c) »Ljubav do doma/ (Cikulnik Bošti.) 10. Petje: »Slovan/ (Ivan Knahl ) 11. Igra: »Želodček/ (Spisal W. Pailler, prevel Svečan.) Vprizori 8 dečkov in dve deklici. 12. Trogovor: »Vera, upanje in ljubezen/ (Moré Mici, Muhar Lizika, Zupan Uršika.) 13. Petje: Venček narodnih pesmij: »Lastavki v slovo, Kdo bi zmerom tužen bil, Koroška narodna, Planinska. “ 14. Razdelitev božičnih daril. K obilni udeležbi vabi vse častite rodoljube in prijatelje slovenske šolske mladine vodstvo „Nàrodne šole.“ No viéar. Na Koroškem. Za slovensko vseučilišče so dalje odposlali prošnjo: občinski odbor Bilčoves, občinski odbor Zgornja Vesca, posojilnica v Velikovcu, podružnica svetega Cirila v Metoda za Velikovec in okolico, podružnica sv. Cirila iu Metoda za Celovec in okolico. Gosp. odvetnik dr. Alojzij Kraut se radi družbinskih razmer preseli koncem tega meseca iz Celovca v Kamnik na Kranjskem. Iz uradnega lista. Razpisano je mesto babice v Krivi Vrbi, Kotmarivasi in Otmanjah do 31. dec. — V št. 282. uradne »Celovčanke" je razpisanih 23 štipendij e v za dijake. Prošnje je vložiti do 25. jan. 1902. — Mesto okrožnega zdravnika v Št. Štefanu ob Žili je razpisano do 31. dec. Izpred porotnega sodišča. V zadnjem zasedanju so bili pred celovškimi porotniki obsojeni: ofarja Jakob in Katarina Krapfl in njih hčera Katarina Krapfl iz Rut radi tatvine in krive izpovedi na 18, oziroma 15 in 11 mesecev ječe. — Zaradi težke telesne poškodbe je bil obsojen 20 letni delavec V. Ogris na 18 mesecev težke ječe. Poleg tega mora plačati 2000 kron odškodnine. Slovenske priče so zaslišavali s pomočjo tolmača. — Radi uradnega poneverjenja, ker je jemal v Kotičah denar iz poštne blagajne in ponarejal uradna pisma, je bil 21 letni poštni odpravitelj Al. Wegan v Kotičah obsojen na poldrugo leto težke ječe. Poneverjene svote mora povrniti. — L. Rudolf, p. d. Bobak iz Vodovnice je bil radi nenravnega prestopka obsojen na dve leti in pol zapora. — 56 letna, že 22 krat kaznovana Ana Koper je bila radi tatvine obsojena na 5 let težke ječe. Kradla je večkrat po cerkvah. —- 24 letni hlapec Mat. Rosman iz Vinice je bil, ker je, branivši se, nekega hlapca udaril tako, da je ta umri, obsojen na 7 mesecev težke ječe. — Nekega 65 letnega moža so radi nenravnega prestopka obsodili na eno leto ječe. V zadnjih slučajih so priče zaslišavali s pomočjo tolmača. — Radi težke telesne poškodbe je bil 25 letni rudar And. Ortner v Rutah obsojen na dve leti težke ječe iu plačati mora precej odškodnine. V pretepu je izbil nekemu delavcu levo oko. — Lovr. Blum je bil radi nenravnosti obsojen na 3 letno težko ječo. Drobiž. Blizu Greifeaburga si je sam poiskal mlad kmet, oče več otrok, smrt na železniški progi. Vlegel se je pod brzovlak, ki ga je strašno razmesaril. — V Mostiču se je obesil 19 letni hlapec Koch. Uzrok neznan. — Na koroških šolah se pričnd božične počitnice že dné 21. dec. — Nune, bene-diktinke iz Nonberga v Solnogradu, so kupile samostan s cerkvijo pri sv. Hemi od celovškega stolnega kapiteljna. Cesar je kupno pogodbo potrdil. Kakor znano, se je koroški deželni zbor izrekel zoper to prodajo. Ni pomagalo nič, zato pa je veliko javkanja po liberalnih listih. — Stoletnico obstanka je praznovala Leonova tiskarna v Celovcu. V sredi minulega stoletja si je služila mnogo denarja z natiskavanjem slovenskih knjig, zlasti Slomšekovih in družbe sv. Mohorja. Sedaj je tiskarna strogo »nemško-nacijonalna". Slovenskega denarja se ni branila! — Pri Voišbergu se je dné 4. t. m. z lesom obložen voz prevrnil v cestni jarek. Hlapec je prišel pod voz in obležal mrtev. Po slovenskih deželah. Osebne novice. Sloveči slovenski pisatelj in vpokojeni gimnazijski profesor na Dunaju, g. Jož. Stritar, je od cesarja odlikovan z vitežkim križcem Franc-Jožefovega reda. Čestitamo! — Stolni korar v Mariboru, vč. g. K. Hribo všek, je imenovan za stolnega dekana. Za stolnega korarja ravno tam je imenovan vč. g. Jernej Voh, nadžupnik v Konjicah. Stolni prošt, preč. g. Lovro H er g pa je dobil naslov apostolskega protonotarija. Križem sveta. Vojskar južni Afriki. Burski general Botha se nahaja še vedno pri Ermelu; Angležev se je otresel popolnoma. Dewet potuje s svojimi ljudmi po bojišču iz enega kraja v drug kraj, navdušuje iu uravnava posamezne oddelke, katerih imajo Buri še okrog 70, obsegajočih od 50 do 400 mož. Lov na te oddelke se Angležem le redkokedaj posreči, ker se Buri ne dajo nikdar prijeti ter so o gibanju Angležev vselej pravočasno obveščeni. Zato se zmi-raj razprše in izginejo, predno se jim približajo Angleži. Sicer pa so ti oddelki tako blizu skupaj, da se morejo v 24. urah združiti ter so potem dovolj močni, da odbijejo angleške napade. Kdo je uzor liberalcem. Francosko imajo za vzor mladi in stari liberalci. Ondi se razpuščajo samostani, njihovo premoženje se konfiskuje, iz šol in bolnic podijo veri zveste može iu žene, vojaštvo ne sme v cerkev, duhovniki in škofje se ne smejo ganiti, proračun za cerkvene potrebščine se vsako leto zmanjšuje, križe rušijo — vse to v slavo in blagor republike! Z zaljubljenimi očmi gledajo liberalci v to »blaženo" Francosko. Ker se vse to ondi godi, mora pač gospodarski položaj Francoske biti izboren. Morda se pa ravno radi tega liberalci tako željno ozirajo v Francosko in njene razmere? Že leta 1876. je imela Francoska državnega dolga 24 milijard 601 milijon. Od tedaj se je povprečno ta dolg povišal vsako leto za 212 milijonov, torej se je v 25 letih povišal dolg na 30 miljard 106 milijonov. Francoski državni dolg je bil že pred 25 leti najvišji na svetu. Res imeniten sad »svobodne" misli. Na vsakega prebivalca Francoske, naj bo mož, ženska ali otrok, pride 93 frankov davka. Izračunalo se je, da kmet, če ima 3 vreče žita, eno vrečo dolguje državi, in kdor redi 3 konje, enega konja redi za državo. Francoska stoji glede dolga in davkov na prvem mestu, glede naraščanja prebivalstva pa na zadnjem mestu. Ali je to tudi napredek? Sedaj bodo prišli na državo ogromni izdatki, ker bode morala vzdrževati vse ogromno število razpuščenih katoliških dobrodelnih zavodov in šol, in bode morala za to potrebne moči drago plačevati, tako, da bode v par letih »konfiscirano" premoženje cerkvenih redov izginilo v zrak, Francoska pa bode še gljobije v dolgeh. Gospodarske stvari. Jesen in njegova korist. Mnogo imamo prostorov, ki nikomur nič ne hasnejo, da bi jih pa zasadili s kakim sadnim drevjem ali s kako drugo kmetijsko rastlino, pa tudi ne kaže, iz tega ali onega vzroka. Take prostore je zelo koristno zasaditi z gozdnim drevjem. Tako drevje dela okolico ue le prijazno, ampak zboljšuje tudi podnebje, varuje zemljo, da je ne odplavlja voda, ter s svojim lesom tudi obilo koristi, kar je sosebno sedaj važno, ko je lesa vedno manj in manj. Izmed gozdnega drevja, ki rado raste, ni izbirčno za tla ter uspeva tudi posamezno brez obrambe, ki jo ima drevje v gozdih, je jesen. Jesen uspeva ob vodi, pa tudi ob suhih cestah, sploh povsodi. Ker je les njegov zelo raben, kupujejo ga radi in ga tudi dobro plačujejo. Po nekaterih krajih so stare jesene, katerih lepi les je posebno priljubljen, že skoraj popolnoma posekali. Jesen štejemo med naj-rastnejše drevje, in najljubše mu je celo, če raste na samem, ali pomešam z drugimi vrstami. Njegov beli in žilavi les je gledé kurjave skoraj enak bukovemu ; kurijo pa redkokdaj z njim, ker se drugače bolje rabi. Iz njega delajo vozove, lestve, roče, obroče, vesla, telovadno orodje, sani, niške, pohištvo in stroje. Lubad je za ustroj, in listje izvrstno krmilo živini. Ker jesen zelo hitro in lepo ravno raste, raben je že v dobi, ko druge vrste drevje nima še nobene vrednosti. Zaradi tega priporočamo prav zelo našim gospodarjem, naj primerne prostore, koder ne kaže saditi koristnejšega drevja, zasade z jeseni. „Kmet.u Tržne cene. V Celovcu, dné 5. decembra 1901. Ime blaga na birne na hektolitre Prignalo se je X V K V pšenica . . 10 26 12 82 — bik rž ... . 9 22 11 52 4 pitane vole ječmen. . . oves . . . 5 24 6 55 17 vprežnih volov turšica. . . 6 80 8 25 — junca pšeno . . . 14 — 17 50 81 krav proso . . . — — — — 2 telici fižol, rudeč . krompir . . 2 z 3 24 100 pitanih svinj ajda . . . — — — — 57 prascev Pitani yoli so po — K do — K, vprežni voli po 260 K do 380 K, krave po 160 K do 290 K. Sladko seno je meterski cent po K v ào 1 K — v, kislo seno po 4 K ?>0 v do 6 K — v, slama po 3 K 40 do 4 Jr 60 ». Promet je bil srednji. Št. Tid, dné 2. dec. Prignali so: 200 konj, 300repov goveje živine. Kupčija slaba. Kupci iz Štajerskega, Avstrijskega in Tirolskega. Dražbe. (Kratice: vi. št. = vložna številka; d. ob. =davčna občina.) Trbiž. Dné 19. dec. ob 9. uri, hiša št. 148 v Trbižu; vi. št. 132. d. ob. Trbiž. Cena 16.340 kron, najnižja ponudba 10.893 kron. Beljak. Dné 21. dec. ob 10. uri, izba št. 12. Posestvo Mlinare, vi. št. 557, deželne deske. Cena 179.200 kron, najnižja ponudba 119.612 kron. ^Loterijske številke od 7. decembra 1901. Gradec 64 78 32 66 44 Dunaj 72 66 16 53 2 IH. NAZNANILA. IBI Ozira vredno je da je Brazay-evo franco žganje za drganje najboljši domači pripomoček, s katerim se truplo obdrga in tako okrepča. Zdravim se najtopleje priporoča, da si po dnevu z vodo in frančevim žganjem izmivajo usta. Kdor si tako čisti zobe, ohrani si nebo vedno ne-dišeče, zobe in zobno meso pa povsem čisto. 1h steklenica 1 krono 80 vin., Va steklenice 1 krono. Se dobiva v vseh večjih prodajalnicah Avstrije, zlasti v Celovcu v trgovinah: A. Prosen, K. Zier, A. Kober. Naslov za razprodajalce iz Avstrije, Slavonije in Hrvat-skega: IGN. LANDAUÉR in SINOVI, Budapest. Trgovski pomočnik za mešano trgovino želi svoje mesto pre-meniti. Nastopiti more takoj. Naslov: Peter Ci-gleneeki. Pošta: Sv. Križ-Za6retje na Hrvatskem. Brinjevec, natomi, iz istrskega brinja, 1 liter 2 kroni 40 vin., 3 litri franko po pošti za 9 kron. Sadjevec (Sauerling) 1 liter za 1 krono 60 vin. Slivovec (48procentni), dvakrat žgan, liter za 2 kroni. Po-šiljatve po poštnem povzetju. Egidij Jeglič, Selo, pošta Žerovnica. (Gorenjsko.) •anomoaBonoaomouoi Jako važno za bolehajoče na želodcu! Pomanjkanje teka, bolečine in slabost želodca, slabost ter glavobol vsled slabega prebavljanja, slabo prebavljanje itd. odstranjujejo takoj znane Brady-eve (marijiiioceljske) želodčne kapljice. Dobivajo se v vseh lekarnah. Na tisoče zahvalnih in priznalnih pisem. Jedna steklenica z navodilom 40 kr., dvojna steklenica 70 kr. Glavni razpošiljatelj : C. Brady, lekarna „H ogerskemu kralju", Dunaj I. Pred ponaredbami se svari. Prave marijinoceljske želodčne kapljice morajo imeti varstveno znamko in podpis: C\/3^au>j> •HiOBHOBBOraOOOBBSOKaOHHOn« ? Iran in Itolaj Žic veletrgovina z vinom. Ladija: Domitila in Štefanija. — Pulj. Ponuja sledeča vina: Visansko, rudeče po 18 in 19 kr. za belo „ 22 JV 25 V liter, na Istrsko, rudeče „ 14 » 15 n postajo belo „ 14 r> 15 ?? Pulj, v Dalmatinsko, rudeče „ 13, 14, 15 n sodovih, belo „ 16 in 17 katere je Šilar . . 15 16 n čim preje Teran . . 17 18 n franko Muškatelec . . . n 28 n 30 n vrniti. Pod 56 litri ne smemo razpošiljati!''*6 Najnovejši stroji za prirejanje krme za zimsko krmijenje po klevik. Rezalnica za rezanico in krmo, s patentovanimi podlogami za mažo tečejo jako lahko in prihrani se moči do okrog 40°/o; rezalnica za repo in krompir (repico); mlini za rob-kanje in mečkanje; parnice za živinsko krmo, premakljive kotlaste štedilne peči z emailiranimi in neèmailiranimi vložnimi kotli, stoječe ali premakljive, za kuhanje in parenje živinske krme, repice, za mnoge gospodarske namene itd.; nadalje: robkalnice za koruzo, čistilnice za žito, čistilne stroje trijerje, stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe ali na kolesih, mlatilnice, gepeljne, železne pluge, valjarje, brane. Najboljši sejalni stroji „Av <‘iis-ilt«-i»i jeziku. Doktorja pl. Trnkóczyja že mnogo let izvrstno preizkušena zdravila, redilna in dietetičua sredstva, priporočena v stotinah zahvalnic, priporoča in razpošilja lekarna Trnkóczy v Ljubljani, Kranjsko. Najceneje se dobivajo, če se naroča po pošti v tej lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vse strani sveta s povratno pošto s poštnim povzetjem, tudi celo samo en komad z natančnim rabilnim navodilom. Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja Doktor pl. Trnkóczyjev Kakao sladni čai PriP°r°fia .,kot «J tečno, krepilno, zdravo in najceneje hranilno sredstvo. Bolje kot sladna kava. Zavojček (‘/4 kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. _ Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkóczyja Žolrkfiifirl-nA kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Pomirjuje, krepi, ute-šuje bolest, vzbuja tek, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. "KVocrlino odvajalne, želodec čistilne. * Odvajajo blato brez vseh bolečin želodca, kanor se to čestokrat pripeti pri drugih krogljicah. Ubranjajoče je to sredstvo zoper bolezni, ki morejo nastati vsled zapeke, napenjanja itd. Škatla 42 h, šest škatlic 2 Jv 10 h. — Pocukrene kroglice. Škatla 80 h, tri škatle 2 K. Prsni l'.'-i11*5"* in kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko raztvarljivim apnenim železom, utešuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 AT 12 7t, pol tucata 5 K. 1 l-no-Ti 11 ti i ali udov cvet (Gichtgeist) pripo-r0čijj v je kot bòli utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h. Tinktura zoper kurja očesa, preizkušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, : roženici, žuljem in ozeblinam. Ima ; to veliko prednost, da je treba bolno ! mesto s priloženim čopičem zgolj Varstvena znamka, namazati. Steklenica 80 Ji, šest steklenic 3 AT 50 h. Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na dr. Trnkóczyja redilne pripravke za živino. Doktorja pl. Trnkóczyja Tri n «Iri redilni prašek za notranjo rabo v J.A».»prj yoiih ;n konjih. Že blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kedar živina noče žreti, pri kravah da se izboljšuje mleko. Zavojček z rabilnim navodilom 1 K, pet zavojčkov samo 4 K. PraSÌÒlÌretlÌll!i i" krmilni in dietetično sredstvo za prašiče.^*j Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov Samo 2 K. Varstvena znamka. Pozor! Ta prašičji prašek in kakao-sladni čaj dobite tudi v vseh prodajalnicah, če pa ne, potem po pošti. Učenca sprejme takoj v svojo trgovino Peter Merlin, „pri zlati krogli“ v Celovcu. Malo posestvo na prodaj pri Koprivniku na Bistrici pri Pliberku. Posetve ima 14 birnov. Cena 3400 kron. Poslopje v dobrem stanju. (More se 3 krave in 4 svinje imeti.) Več se izve pri posestniku. fr Prvo ljubljansko podjetje za izdelovanje fornirja! Spoštovanim podjetnikom mizarstva, trgovcem s fornirjem in gg. mizarjem ter kolarjem naznanjam, da sem pričel z rezanjem in žaganjem fornirja, fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr - ____________________________________________________________________________________________________fr Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. rezanjem ±±±. lv±±juj.±± ±^±±±±±^1^^ kojega imam v zalogi izredno veliko množino, vseh vrst in kakovosti lesa. Izrežem in izžagam ter dobro sparim tudi popeljane hlode na fornir po nizki ceni ter popolnoma suhega odpošljem na dom. —- Izdelujem tudi gladke, fino profilirane lajšte vseh vrst in oblik ter priporočam novo podjetje v obilna naročila, katera natančno in točno izvršujem. S spoštovanjem Ivan Kakotnik, tesarski mojster ? Ljubljani.