•vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek. Izhaja vsak drugi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred eno krono za celo leto. Posamezne številke veljajo 4 h. — Naročnina sc pošilja na upravništvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice (petit), če se enkrat natisne, po 15 h. dvakrat 25 h, trikrat 85 h. Mi gremo naprej! Velikanski hrup se je zagnal v naše krščanskosocialno gibanje na Spodnjem Štajerskem. Naš socialni kurz (poučni tečaj), ki se je obdržaval v Mariboru od 18.—21. februarja, je nasprotnike tako hudo ranil, da so zaječali. In tukaj gredo liberalni Slovenci, Nemci in nemškutarji roko v roki. Z istimi besedami se zaganjajo v nas. Enoglasno tirjajo ti bratci, da se naj Slovenska krščansko-socialna zveza razpusti, da se naj razpustijo tudi vsa v njej zastopana društva, da naj politična oblast in državni pravdnik nastopita proti delovanju Slovenske krščansko socialne zveze, 'da naj škof posežejo vmes, da naj stariši zabranijo svojim sinovom soudeležbo, skratka vsa slovenska, nemška in n.em-čurska javnost naj začne metati kamenje v nas. In vse! to zaradi tega socialnega tečaja v Mariboru. Kaj se je torej dogajalo na tem shodu? V dvajset učnih urah se je podajal udeležencem pouk v vsem, kar je v sedanjem času treba za javno življenje znati vsakemu človeku, ako hoče dejanski in z uspeHom sodelovati pri preobrazbi človeške družbe, posebno pa pri povzdigi kmečkega stanu. Predavanja niso bila politična, ampak poljudno-znanstvena, z vednim ozirom na naše domačo razmere. Neprenehoma je bilo navzočih nad 50 zborov a leelv, ki so sledili z napeto pozornostjo predavanjem in si zapisovali glavne točko. Lahko rečemo, da ima sedaj vsak udeleženec socialnega kurza več znianja o naših socialnih (družabnih) razmerah, kakor vsi voditelji nove liberalno stranke skupaj. In to je ravno, kar jih je tako razljutilo, da sb pozabili na narodno naše sorodstvo ter so v domačih listih („Narodni list“, „Domovina", „Slov. Narod) in v nemških listih (mariborski in graški nemški list) začeli gonjo proti kršč. soc. zvezi in udeležencem tečaja. Tužno za Slovemijo, ako njeni lastni sinovi blatijo v tujih, nam Slovencem nasprotnih listih svoje lastne, rodne brate. Ali je tem res narodnost čez vse, kakor tako rr.di zatrjujejo ? Na nečuven način pa izrabljajo naslednji dogodek: Med 50 udeleženci je bil baje tudi eden, ki bo komaj v par mesecih dovršil 14. leto. No vemo, ali jie’ to res ali ne, kor prireditelji niso zahtevali od nobenega udeleženca rojstnega lista. Toda če Je tudi res, sedaj se ne da nič več predrugačiti, ampak to je gotovo, da se slabega' mladenič ni nič naučil na socialnem kurzu. Liberalci pa so naznanili to reč šolski oblasti in zahtevajo, da se oče kaznuj e, kor je svojega sina niame-sto v domačo šolo, poslal v šolo v Maribor. Zares Človekoljubno delo celjskih liberalcev 1 Čestitamo! Slovansko ljudstvo si bo to postopanje dobro, dobro zapomnilo! In še nekaj jim ni prav! Nemški in sloven-sko-liberalni listi namreč pišejo, da smo postavljali udeležence v dve vrsti, jih nahujskali ter zaukar 2ali, naj se pretepajo in ven mečejo. In Nemci trdijo, da so ss to učili, kako naj na zborovanjih Nemce ven mečejo, naši slovenski liberalci pa, kako naj njih ven mečejo. Čeprav se moramo smejati zaradi slabe vesti in strahu, ki vlada na nemški in slovenski strani zaradi ven metanja, vendar pa je tako poročanje o socialneem kurzu zlobno in naravnost peklensko zavito. Kaj je res na celi stvari? Tn za to, kar povemo, imamo nad 50 prič po Spodnjem Štajerskem! Ker se je udeležencem kurza razlagal tudi društveni in shodni zakon, porabijla se je ena ura za shode v raznih oblikah: kakor društveni javni shod, javen ljudski shod, volilni shod i. t. d. da se je udeležence lahko tudi praktično opozorilo na raznC zakonske določbe. Vsled tega so se imenovali pri vsakem shodu tudi reditelji, ki so na poziv predsednika odstranili neubogljive zborovalce. Seveda se je ta „neubogljivost" vršila v najdostojnejših mejah in se sploh vse vršilo v bratskem in Ijubeznipol-nem sporazumljenju. Ta dogodek pa sedaj liberalci satansko izrabljajo, ter pravijo, da so se udeleženci učili surovosti in podivjanosti. Udeleženci sami naj med ljudstvom odgovarjajo nia take podle napade. Toda nam jo znano: liberalec drugače misli in drugače govori. Liberalci! so nasprotniki vsake širje ljudske izobrazbe, oni hočejo, da bi k ljudstvu smeli govoriti le nekateri izvoljeni liberalni pristaši, za to pa napadajo Slovensko krščansko socialno zvezo, ki deluje ravno v nasprotnem smislu. A mi se ne bomo dali zmotiti. Ker nasprotniki tako kričijo nad nami, za to vemo, da gremo naprej. Nad mrtveci nihče ne kriči. Stari pregovor pravi: Kadar jahamo, lajajo psi. Ban hrvatski grof Pejačevič. Nekdaj so bili bani (namestniki cesarja oziroma hrvatskoga kralja) zelo ugledni in slavni, toda Grof Pejačevič. odkar je sedel na banskem stolu v Zagrebu kruti madžaron in zatiralec hrvatskoga naroda grof Kuen-Hedervari, zre Hrvat z nezaupanjem na to visoko mesto. In tega nezaupanja ni mogel tudi sedanji ban grof Pejačevič odstraniti. Grof Pejačevift je tudi madžaron, toda zmeren, v njem ni iste surove sile in hudobne zvijače, kakoršna je bila lastna Kuenu. Pe-jačevič je zelo bogat hrvatski plemenitaš in je le nerad prevzel po Kuenu bansko mesto. V deželnem zboru se sedaj hrvatske stranke bojevito napadajo, deželni zbor le počasi deluje. Za to je bilo čitati, ida misli grof Pejačevič odstopiti. Pa zadnje dni so te govorice zopet prenehale. Cesarjev brat nevarno bolan. Edini še živeči brat našega cesarja nadvojvoda Ludovik Viktor leži težko bolan na svojem gradu v bližini mesta Solnograda. Nadvojvoda je rojen 15. maja leta 1842 na Dunaju in je imejitelj 65. peš- Nadvojvoda Ludovik Viktor. polka. Nadvojvoda je znan kot velik veseljak, ki je 1« rad živel za svoje zabave. Zato je kmalo zapustil vojaško službo in živel popolnoma zase na svojem gradu. V zadnjem času se mu je zdravje že poboljšalo. j'l&ša organizacija. Socialni kurz v Mariboru je vzbudil v slovenski in nemški javnosti nenavadno veliko pozornosti. Tudi dunajski listi so pisali o njem. Seveda, liberalni listi so shod smešili in napadali, ljudstvu prijazni krščanski listi pa ga presojevali po njegovi vrednosti. Vse udeležence prosimo, naj poročajo v domačih nepolitičnih društvih, posebno ker slovenski liberalci trosijo namenoma neresnične vesti o tečaju. Agitatorji, pozor! Pazite, kedaj se razpolo-žijo volilni imeniki. Slovenski župani Vam bodo to tudi sami radi naznanili. Ko. so imeniki razpoloženi, so začnejo reklamacijo. Na vsak način pa si naredite takoj svojo zasebne volilne imenike. Ko je razpoložen pri županu uradni volilni imenik, idita dva agitatorja s svojim zasebnim volilnim imenikom ter ga primerjajta z uradnim. Eden čita, drugi popravlja; v četrt uri je v majhnih občinah vso gotovo. Torej, pozor! Zborovalna prostost. Novi zakon ima jako stroge določbe v varstvo volilnih shodov in sploh zborovanj. Mi jih še enkrat prinašamo: Kdor sam ali z drugimi hoče zabraniti volilcem udeležiti se volilnega shoda ali sploh kakega zborovanja, kdor neupravičen vdere na tak shod, kdor prežene navzoče ali kdor s silo prepreči odredbe oseb, ki so določene za vodstvo in red n!a shodu, kaznuje se z zaporom od enega tedna do treh mesecev; kdor pa s silo razbije shod, more dobiti tudi šest mesecev zapora. Pa tudi tisti, ki se nalašč udeleži kakega shoda, dasi ni upravičen ali povabljen, ali kdor se navzlic pozivu reditelja ali voditelja ne odstrani iz shoda. Poštena agitacija dovoljena. Kdor je pazljivo prečital določbe v varstvo volilne svobode, morda misli, da je vsaka agitacija prepovedana. Temu ni tako. Poštena agitacija ni prepovedana. Dovoljeno jo podučevati volilce, svariti in prositi jih tor jim prigovarjati. Tudi koga na volišče z vozom peljati ni prepovedano. •Napad na našo društveno In mladeniško organizacijo. „Slovenski Narod", glasilo slovenskih liberalcev in praded še bolj liberalnega „Narodnega Lista", se je besno zagnal v lažnjivo-strupenem članku v našo organizacijo ter zahteva, naj vlada razpusti naša izobraževalna društva. Kaj je vzrok, da je stari liberalni očak postal na staro dni tako besno-jezen? Za to, kor štajerskim „Narodovcem" in frakarjem pri „Narodni stranki" ni ljubo, da naša izobraževalna društva širijo med priprosto kmečko ljudstvo pravo izobrazbo na krščanski podlagi; „nar rodni" pa besnijo sedaj tudi najbolj za to, kor jo Slovenska kršč. soc. zveza priredila za naše kmečke mladeniče in može podučni ali socialni tečaj, na katerem so se ti poučili o vsem potrebnem za našo toli potrebno društveno in kmečko organizacijo. O tem velevažnem točaju torej lažejo sedaj pristaši „Narodne stranke" in obrekujejo nas mladeniče in može, da smo se med seboj pretepali itd. To je Že o,studno čez mero. S tem so liberalci jasno pokazali, da jim je blagor ljudstva deveta briga, da nasprotujejo vsemu, s čim bi so našemu kmečkemu ljudstvu pripomoglo do pravo izobrazbe. Sedaj so se liberalci do dobra sami razkrinkali! Oni hočejo in želijo, da naj ljudstvo ostane nevedno, da bi ga potem častihlepni frakarji mogli tembolj zase izrabljati! V imenu vseh udeležencev podučnega tečaja izjavljam, da se ne pustimo od liberalnih podležev obrekovati, ter da bomo posebno mladeniči na ta liberalni napad pošteno odgovorili in z liberalci, bodisi „Narodovci" ali „Narodni lisci", korenito obračunali pri letošnjih volitvah! Mladeniči in možje slovenski! Vsi v krščansko-kmečki tabor! Fr. Ž e b o t. Domače novice. Slovenska lunečka zveza kaj lepo napreduje na Spodnjem Štajerskem. Zadnjo nedeljo je priredila zopet na treh krajih zborovanje. Kmetje se z navdušenjem oklepajo to nove organ^ziacije. Dobro vedo, da je liberalni stranki toliko za kmeta, kolikor ga rabi. Na Kranjskem so liberalci dogospodarili, sedaj bi radi začeli na Štajerskem. Toda le malo se jili da vloviti v zvito zanjke celjskih liberalcev. Napredna zveza so imenuje sedaj štajerčianska stranka. Vodstvo to stranke imajo v rokah samo meščani. Na shodih, ki so jih dosedaj priredili po mestili Ptuj in Sloven. Bistrica so se pritoževali, da Slovenci nočejo več kupovati piri zagrizenih nem-čurskih trgovcih. Posvetovali so se, kako zopet pridobiti trgovcem odjemalce. To je štojerčiansko delo za kmeta! To ni napredna zveza, ampak trgovska zveza! Štajerski deželni zbor je začel zopet zborovati. Poslanec Roškar je stavil vprašanje, ali je deželna vlada Voljena podpirati zgradbo železnice Purkla—Sv. Lenart—-Ptuj. Poslanec dr. Jankovič je pa stavil predlog, da se na Štajerskem izpelja stanovska zadružna organizacija. Deželni odbor je odgovoril dr. Jankoviču, da bo podpiral zgradbo železnice iz Rogatca ob Sotli v Savsko dolino. Posl Robič jo predlagal zvišanje plač učiteljem in zahteval splošno in enako volilno pravico za deželni zbor. Poslanec Kočevar je vprašal, zakaj se je prestavil vinogradniški inšpektor Ašič iz Ormoža. Baje so Nemci to zahtevali, ker se je trudil za slovenske posestnike vinogradov. In vsled tega so g. Aftiča telegrafično prestavili. To jo res Skandal. SlovenjbistriškJ okraj. Pri volitvi v okrajni zastop so Slovenci zmagali samo v skupini kmeCkih občin. V skupini veleposestva so Slovenci propadli, ker so nekateri slovenski veleposestniki, čeravno so obljubili, da volijo s slovenskimi kmeti, sneli svojo besedo in volili z mestjani. Zopet bodo, mestjani gospodarili z kmečkim denarjem kakor lansko leto, ko so naredili okoli 80.000 kron dolga popolnoma po nepotrebnem. — Po volitvi v skupini veleposestva so zvečer obhajali Nemci in niemčurji zmago pri Nou-holdu, kjer so vpili „heil“ in napadali domov idočo slovensko volilce. Vsled tega so odposlali župani od- poslanstvo na župana bistrižkega Stigerja, da poskrbi za dan volitve kmečkih skupin za red in mir, da ne bodo v mestu napadeni slovenski kmetje. Župan se jo nerad vdal prošnji in dal njih zahtevo na zapisnik. Tako se morajo kmetje sami ščititi pred mestjani, ki žive edino od kmečkih grošev. Mozirje. Zastonj iščem v predalih „Našega Doma“ dopisa od nas mladih Mozirčanov. Mi pač dremljemo. Res nas ni veliko število, vendar ko bi skupaj delovali, bi tudi napravili kaj, saj v slogi je moč. Zato pa bi potrebovali društvo, v katerem bi so odrasla mladina izobraževala. Zdramimo in začnimo delati, da ne bomo pri zadnjih, kajti bila bi sramota za narodni trg Mozirje. Avstrijski parnik se potopil. Letos po zimi so bili na morja pogosti in velikanski viharji. Tudi naša parobrodna dražba „Avstrijski Loyd“ je zgubila eno ladijo z imenom „Imperator*. Ladij a je bila zidana 1. 1888 in je bila ena najboljših naših trgovskih paro-brodov. Imela jo 120 mož posadke in prostora za 113 popotnikov. Ladja je vozila med Trstom in Bombajem v Indijo T Aziji, in je to pot napravila že 104. krat, ko jo je zadela nesreča. Popotniki, ki so se rešili, opisujejo nesrečo sledeče: Bilo je v petek dne 22. februarja zvečer. Našo ladijo je metal hud vihar po razburjenem morju. Naenkrat je stresel silovit sunek celo ladijo in valovi so plusknili v notranje prostore. Začulo se je grozovito ječanje in krik; električna luč je ugasnila, kar je še bolj vznemirilo ljudi, ki so kakor brezumni letali okoli. Kapitan in častniki so se trudili nas pomiriti, da niso nekateri skočdi v morje. Proti jutra so je še le posrečilo enemu častniku z nekaterimi mornarji doseči bližnjo obrežje Krete, na kar so naznanili nesrečo v mesto, od koder so nas rešili. Ladja se je zagnala s prednjim delom na skalo, tako daje prednji del molel visoko iz vode, zadnji del pa je bil popolnoma pod vodo, zato so tudi vsi mrtvi, ki so bili na zadnjem delu ladije, namreč okoli 50 oseb. ,.U- Potopljeni parnik „Imperator*. : OtokgKreta^v’Sredozemskem morju? i(t Kraj nesreče) V Ptujlu so vedno bolj nezadovoljni z Ornikom. Zato skuša njegovo delovanje opravičiti „Marburgor-ca“. Toda nezadovoljstvo med Ptujčani, posebno mod trgovci in obrtniki, vedno bolj narašča. Mestno gospodarstvo je zelo slabo, ker imajo okoli 000.000 gld. dolga. Ce se jim ne bo enkrat zgodilo tako, kakor Kaiserju? St. Peter pri Mariboru. V mariborski bolnišnici je umrl dne 23. m, m. 221etni kmečki fant Alojzij Fras iz Terčovo. Vrlemu fantu sveti večna luč. Veržej. V Bralnem društvu je pri nas ob nedeljah in praznikih vse živo. Kakor pridne čebelico po medu, tako segajo naši fantje in dekleta po dobrih knjigah in časnikih v društveni knjižnici. Ni toraj čuda, da se je izposodilo lansko leto nič manj kot 1403 knjig in že letos do 24. svečana 331 knjig; kaj ne, lepo število. Bralno društvo jo že priredilo letos veselico z gledališkima predstavama „Gluh mora biti“ in „Bratranec". Tudi v narodnem oziru nočemo zaostajati za drugimi narodnimi društvi, kajti na Velikonočni ponedeljek priredi naše Bralno društvo v Veržeju „Gregorčičevo slavnost", za katero se že pridno pripravljamo. Opozarjamo že sedaj vso domačine in okoličane na to narodno slavnost, da nas obiščejo, čisti dobiček je namreč namenjen za „Gregoričev dom“ v Gorici. Že pridno zahajamo k pevskim vajam, ki se vršijo na teden po dvakrat pod vodstvom našega neutrudljivega pevovodja g. nadučitelja V. Vauda. Mi toraj s ponosom lahko kličemo: „Mi gremo naprej, mi mladi*. Mladenič iz Veržeja. Sv. Peter v Gornji Radgoni. Žalostno je gledati okoli po svetu dandanes, ker klati se okoli mnogoštevilno ta kruti ropar dobrega imena. Krade dobro ime, katerega potem ne more nikdar povrniti. Napadel je v štev. 26 1. 1906 neko osebo iz Polič, savada z nesramno lažjo. Na tem mestu naznanjam, da je celo grda laž. Ona je pridno dekle in tudi tistikrat ni bila doma, ampak zelo bolna tam v bolnišnici in ni bilo več upanja, da še kedaj ozdravi. Ali ta lažnjivec in njegov dopisnik sta jo zopet napadla in žalila njeno srce. Žalibog, da se v naši fari šopiri in rasprotira ta brezverski časnik, ki le laže in napada poštene ljudi. Opustite že vendar enkrat ta nesrečni list! Št. Pavel pri Preboldu. Pri nas bomo imeli v kratkem občinske volitve. Soobčani, pridite vsi k volitvi in volite le značajne, katoliško-narodne može v občinski odbor! Ljutomerski okraj. Kat. politično društvo za ljutomerski in gornjeradgonski okraj je naredilo načrt, po katerem bo priredilo mnogo shodov po obeh okrajih. Katoliško narodna kmečka zavest je pri nas globoko razvita. Ne Izseljujte se! Iz Brazilije je pisal neki mož pismo, v katerem opisuje žalostno stanje tamošnjih slovenskih izseljencev. Agenti so jih goljufali z vsemi mogočimi obljubami. Delati morajo, kakor črna živina in to samo za slabo hrano in še slabejše stanovanje. Zajcem smrt. Da se mestna gospoda in nekateri štajerčianski lenuhi lahko zabavajo na lovu, se lovska postava ne sme prenarediti. In to vkljub temu, da divjačina dela kmetu strašno škodo. Kar je letos zajec škodoval v sadonosnikih, drevesnicah in vinogradih, to je ogromno. Vse je oglodano in uničeno! Škode je na desetisoče in desotisoče! In kako odškodnino bodo dobili kmetje za to škodo? Saj vemo, kake so postave! Ako kmet zgrabi zajca, je lahko na mesece zaprt, če pa zajec naredi na tisoče škode kmetu, dobi od posestnika lova par kron odškodnine. Te postave se morajo prenarediti, prej ne bomo mirovali. G6 let stara žena je Imela IG rojstnih dnlj. Koliko lot človek živi, toliko rojstnih dnevov ima; v občini Pečke je pa umrla 6. prosinca t. 1. žena Jera Ribi č,> stara 66 let in 10 mesecev, pa je imela samo 16 rojstnih dnevov. Rojena je bila 29. svečana prestopnega leta 1840, za to je imela samo 16 rojstnih dni. Slovensko ljudstvo! Oklenite se mož, kupujte časopise, snujte društva in pristopajte k onim, ki branijo pravice božjo in cerkvene, ki zahtevajo krščansko šolo, krščansko družino, krščanski zakon, krščansko življenje, ki torej branijo pravo svobodo in pospešujejo pravi napredek na potu resnice in čednosti. Spominjajte se svojega krščanskega prepričanja in svoje odgovornosti pred Bogom prav posebno pri volitvah in dobro premislite, kakemu možu smete dati svoj glas, da vas zastopa v po-stavodajstvu. — To niso naše besede, ampak besede knezoškofa ljubljanskega, koje je zapisal svojim vernikom. Pročitajmo jih in ravnajmo se po njih. Raje s Cohalom nego z dr. Benkovičem! Tako je klical po nekem shodu nespretni vodja štajerskih liberalcev dr. Kukovec v Brežicah. Cobal je vodja socialdemokratov, dr. Benkovič pa vodja kmečkega gibanja v brežiškem okraju. Kukovčev list pa hoče sedaj to utajiti. Nepremišljeni vodja liberalcev se je prenaglil in izdal ob nepravem času svojo srčno tajnost. Torej tudi naši liberalci rajši gredo s socialdemokrati, torej s stranko, ki Je proti cerkvena, proti narodna in v svojem bistvu tudi proti kmečka, kakor pa s pošteno katoliško narodno kmečko stranko. Jasno nam je iz tega, da dr. Kukovec ni nič dražega nego hlapec kranjskega dr. Tavčarja, štajerski agent za na Kranjskem obrabljeno liberalno politiko. „IzdaJaveo“. Zgodovinska povest iz turških časov. Spisal F. V. S 1 o m e n i k. Str. 130. — Deta 1873 je izd la D r u ž b a s v. Mohorja, ki je takrat štela 21.892 udov, poljudno povest „Izdajavec", ki je pri bralcih našla mnogo priznanja. Večkrat se je izrekla želja, naj se knjiga ponatisne, ker bo dobro došla čitajočemu občinstvu. Družba je tej želji ustregla in „Izdajaveo" je sedaj izšel v drugem na- tisku. Stane mehko vezana za ude 80 vin., za neude in po bukvarnah 1 K, po pošti 20 vin. več. — Družba sv. Mohorja bo izdala zanaprej tudi druge ponatise prej izdanih, sedaj že redkih povestij. Koroške novice. Vojaški nabori se vrše lotos na Koroškem sledeče dni: 1. marca na Trbižu (189 nabornikov); dne 2. marca Podkloštrom (200); 4., 5., 6., 7. in 8. marca v Beljaku (912); tl. in 12. marca v Svincu (302); 13. in 14. v St. Vidu (314); 20. marca mesto Celovec (200); 21. marca v Dobrlivasi (200); 23. marca v Zel. Kapli(94); 26. in 27. marca v Velikovcu (330); 2. aprila v Prevaljah (200); 8. in 9. aprila v St. Pavlu (330); 15., 16. in 17. aprila za celovško okolico v Celovcu (600); 18. in 19. aprila v Borovljah (245); 22. aprila v Šmohorju. Potresni sunki na Koroškem. V Kočah in v Šmohorju sta se ob 3. zjutraj 24. m. m. pojavila dva potresna sunka. Pol ure stran od Koč je potres povzročil padac velike lavine^ ki je podrla veliki gozd in zasula več potov. Druge škode ni nobene. Velikovec. Ker je bila udeležba zadnjega mesečnega zborovanja izobraževalnega društva „Lipa“ za Velikovec in okolico kaj pičla, priredi imenovano društvo v nedeljo dno 10. marca 1907 popoludne ob /44. uri v Narodnem domu v Velikovcu novo društveno mesečno zborovanje. Ker je na dnevnem redu važno predavanje o bodočih volitvah vabi odbor vse društvenike in prijatelje društva, da se tega zborovanja v kar največjem številu udeleže. Zltaravas. Ustanovni shod našega „Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva Trta“ se vrši v nedeljo dne 10. sušca ob treh popoldne v gostilni pri M o r k 1 n u v Žitarivasi po sledečem sporedu: a) Pozdrav; b) govori; c) zapisovanje udov in volitev odbora; č)" slučajnosti. Po zborovanju pa predstavljajo dekleta iz St. Lipša ginljivo igro „Sv. Neža“. Vstopnina k igri 30 vinarjev. K prav obilni udeležbi vabi vse Slovence in Slovenke od blizu in daleč sklicatelj. Nova železnica. Trg Griffen se poteguje za železnico, ki bi šla iz Eibiswalda, St. Ožbalda, Spod. Dravograda, St. Pavla do Celovca. Pliberk. Za dekana je imenovan č. g. Janez V o 1 a u č n i k, dosedaj župnik na Rudi. Boga sta se zbala. V Hodišah sta srečala dva učitelja g. župnika, ko je šel s sveto popotnico. Namesto, da bi pokleknila, sta jo pa potegnila v beg ter se skrila. Tak vzgled daje brezverska šola! „Štajerc“ na Koroškem. Od nas vedno poroča „Stajerc", koliko naročnikov da dobiva, napis na prvi strani pa je še vedno: 15.000 iztisov. Gotovo je vse skupaj laž! Na poseben način je zbolela v Sv. Križu na Koroškem krava cerkovnika Josipa Pichlerja. Kravi se je spustila na vratu velika bula in se konečno prepustila. Pri čiščenju tako nastale rane najdejo v njej dan za dnem ostanke krme. Rana je torej v zvezi s ‘požiralnikom. Zanimivo na stvari je tej, da krava ne kaže nikakršnih znakov o bolečinah, da vživa radai krmo, ima mnogo mleka in je vrgla pred osmimi dnevi lepo in zdravo tele. Čudna rešitev. Ko je sredo dne 6. m. m. jutranji poštni vlak zapustil postajo Tešnje ob Vrbskem jezeru, se je dozdevalo vlakovodju Miihleg-gerju, da sliši klicanje na pomoč. Meneč, da je skoraj gotovo kdo povožen, je dal znamenje za ustaviti. Ko se je pa hotel prepričati o dozdevni nesreči, pa zapazi neko žensko na jezeru, kateri se je led udrl in si ni mogla pomagati iz zagate, ker je skoraj do vratu stala v vodi in je bila že v smrtni nevarnosti. Vlakovodja je takoj potrebno ukrenil, da so žensko z lastno nevarnostjo iz vode potegnili-Ko bi vlakovodja klicanja no slišal, bi ženska gotovo izginila pod led. Ženska je bila neka SOletna okoličanka, katera si je mislila po/t proti jezeru okrajšati, pri tem se ji je pa led udrh V Podgori umrl vrl kmet Gregor S p e k, 06# predsednika slov. kršč. socij. del. društva. Vojaška plavalna šola na Vrbskem jezeru bode skoraj gotovo premaknjena od sedanjega mesta proti Lovreto, ravno tako tudi obrežna gostilna. Napraviti pa mislijo na tem mestu potem obrežno sprehajališče. Ker je ravno tu končno postajališče konjsko železnice, tujec ne vidi, ako se pripelje po konjski železnici lepega razgleda na jezero in planine, kor so barake plavalne šole na poti. S tem upajo na tem koncu jezera bolj oživiti promet tujcev, da ne bode vse tišalo v Vrbo in Poreče. Pomnožitev vlakov. Kakor se čuje, bodo na progi Glinje - Celovec - Trst še to poletje pomnožili osebne vlake, ker po sedanjem voznem redu je veliko premalo vlakov za osebni promet, posebno velja to za popoldanske vožnje. Razun tega tudi vlaki v Celovcu preveč dolgo časa stojijo, kar je potnikom, kateri se samo skozi Celovec peljejo, zelo neljubo. Zavoljo te nesmiselnosti bode tudi čas postanka vlakov v Celovcu prikrajšan. Raztnc novice. Strašna nesreča na morju se je pripetila nasproti izlivu reke Mans na Nemškem. Parnik„B«rlm“ je trčil ob neki skalo, ker se mu je odtrgala veriga pri krmilu, in sicer s tako močjo, da se je ladija začela v par trenutkih potopljati. To se je pripetilo tako blizu pomola (obrežja), da so ljudje z obrežja gledali obupne boje potnikov na prednjem delu ladje, ki jo štrlela iz morja, a nihče Jim ni mogel pomagati vsled razburkanega morja. Vseh potnikov s posadko vred je bilo 144, a drug za drugim so izginjali v morju, kor so vsled mraza odrevenele visoki Nasledki strahu se pojavljajo včasih pri otrokih v strašni meri, kakor priča sledeči slučaj: Ni dolgo, kar je skočila na Dunaju mačka na devetletnega dečka, ko je spal. Deček se jo silno prestrašil in je nevarno zbolel. Sedaj ubožec ne more gibati niti enega uda. Vidna je borba med voljo in slabostjo mišic. Ako hoče deček seči po kakšnem predmetu, se mu odmakne roka v nasprotno smer, ako ga kdo pokliče, se ne more obrniti na isto stran. Jedva približa steklenico k ustom, pade mu na tla. Tudi govoriti ne more več. Ta obžalovanja v ed i slučaj more služiti v svarilo vsem, ki lahkomiselno strašijo otroke. Zabranjujte mladini kaditi! Neki zdravnik je preiskal 37 učencev v starosti 9—14 let, ki so se navadili kaditi. Nasledki kajenja so bili pri 27 učencih jako žalostni: trpeli so na slabi prebavi, bitju srca, njih pamet je mnogo trpela, bili so nagnjeni k pitju alkoholnih pijač in njih krvni tok jo bil nepravilen; 12 učencem je mnogokrat tekla kri iz nosa, 20 učencev ni moglo vedno spati, eden je postal tuberkulozen. V krvi pušečih otrok se je našlo mnogo manj rdečih telesc nego pri drugih otrokih. Lakota na Kitajskem. Vsled silne lakote so med prebivalstvom na Kitajskem izbruhnili resni nemiri. Ljudstvo pleni po državnih skladiščih. Oblasti so pooblastile sodišča, da obglavijo vsakega plenilca. Vojaštvo je brez moči. Še ena ponesrečena ladja. VTeryl (Avstralija) sta došla dva čolna s častniki neko angleško jadrnice, ki je zgorela v Indijskem oceanu. Moštvo se je rešilo v čolne, med nevarno vožnjo je umrlo 25 mož. valovi trgali od držajev ladje. Rešenih jo lo 10 oseb. Med ponesrečenimi je 40 do 50 mladih nemških gledališčnih pevcev in pevk, ki so se vračali z gostovanja iz Londona. — Tudi gledališčni pevec, naš rojak, Fran N a v a 1 - P o g a č n i k je bil z oporno družbo v Londonu, a se ni vračal s ponesrečeno ladjo. — Pretresljivo opisuje nesrečo rešeni kapitan potopljeno ladje, Parkinson: „Ležal sem ob 4. zjutraj v svoji sobi, ko začutim hipoma sunek. Skočim po-koncu ter hitim neoblečen na krov. Tik pred nami je bil pomol in videl sem takoj, da smo v nevarnem položaju. Ostal sem na krovu, dokler se ni začela ladja potapljati. Stroj je deloval s polno paro, toda ni bilo mogoče več ladjo premakniti. Potem je prišel nadstrojnik na krov ter naznanil, da se strojnica polni z vodo. Vsi potniki so bili na enem koncu krova. Ženske so vpile, otroci jokali. Vsled ledene vode, ki so jo metali razburkani valovi čez krov, so umirali otroci povrsti, za njimi pa tudi ženske. V zadnjem hipu sem poklical vse ljudi na drugi koneo ladje, in kmalu nato se je nagnil prvi koneo ladje v globočino. V tistem hipu pa so bruhnili mogočni valovi čez ladjo ter nas pobrali s krova. Ko sem prišel zopet na površje, skušal sem plavati, toda roke in noge so mi bilo vsled mraza tako otrplo, da sem mogel le s koleni skupaj tleskati. Tedaj zagledam pred seboj plavajoče bruno; dohitim ga ter se ga oklenem. Med tem sta mi bila priplavala nasproti dva varnostna obroča, s katerima som se zdržal na površju, kjer so me zapazili že v omotici z neke ladje ter me potegnili s kavljem na ladjo. — Parnik „Clac-ton“, ki se je vozil v razdalju ene milje za ponesrečeno ladjo „Berlin", se jo tudi na vse načine trudil, da bi se približal ponesrečeni ladji, na kateri je bila NAS že vodno velika gruča obupnih potnikov, toda vsak poskus so valovi, ki so butali od brega, zabranili. Valovi so se vzdigali 30 do 40 črevljev visoko. S „Clactona" so metali rešilne pasove in vrvi, ki pa jih niso dosegli. Slišali so obupno klice ter videli sklenjene roke, kako so smrti posvečeni na „Ber-Unu“ prosili pomoči, toda rešiti niso mogli ne enega človeka temuč so morali gledati, kako so valovi trgali od ograje na krovu „Berlina1* osebo za osebo, a kakor hitro je padel človek v morje, so ga hipoma zagrnili kakor hiše visoki valovi. Novi ljudje. Bog Oče in sv. Peter sta sedela na mehkem, snožnobelem oblaku, ki je plaval v brezkončnosti, in menila sta se o tem in onem prav po domače. Prav dobro sta se imela, in zadovoljno je zrlo obličjeBoga Očeta iz večnosti tja daleč, daleč dol na neko kroglino, po kateri je mrgolelo delavno ljudstvo. Sveti Peter vidi ta zadovoljni pogled in reče: „Pač ni potreba, da bi jaz še posebej pohvalil tvoja dela,večni Oče. Tudi sem premalo učen, da bi vse do dobrega razumel. Kaj se hoče, slednjič sem bil le priprost ribič. Vendar v nečem moja sodba tudi ni brez veljavo, kar se raznih narodov in jezikov tiče. Marsikdo je že položil, da bi bilo bolj pripravno, če bi se po vsej zemlji govoril en sam jezik. Jaz pa pravim, da bi bilo to silno pusto, posebno za nebeškega vratarja. Koliko prijetnih uric ipreživim samo vsled toga, kor žlobodram sedaj s tem prišlecem kitajsko, z onim hotentotsko, s tretjim zopet češko. Da bi n. pr. zamorec govoril z mano japonsko, tega si kar ne morem misliti. Zato pravim, da si vse prav uredil tudi kar se narodov in jezikov tiče.“ Bog Oče se je nasmejal temu modrovanju tor rekel: „Taka je torej tvoja sodba. Tebi sem ustvaril popolnoma po volji.“ Bil je pa sveti Peter nekdaj mož, ki je ljubil pošteno šalo. Tega tudi sedaj ni zatajil, zato se hudomušno namuzne in reče: „Res je, dobro si uredil. Vendar kar so stvarjenja tiče, sem slednjič odprl nekomu nebesa, ki se ni prišteval nobenemu po tebi ustvarjenih narodov." „Ej, ej, Peterček, tu si se pa urezal! Narode sem ustvaril vse jaz, vsi jeziki so moje delo. Peter, Peter, katekizem bo treba malce ponoviti." „Ne rečem, da bi mi kaj škodovalo, če bi ponovil nekoliko katekizma. Vendar ostanem pri svoji prejšnji trditvi", odgovori sv. Peter. „Odkod pa je bil ta človek?" „Iz Štajersko je prišel; težko je sicer prisopihal do nebeških vrat, in neko čudno mešanico je govoril", pravi sv. Peter dalje. „Iz Spod. Štajerske? Nu, potem je ali Slovenec ali Nemec." „Ne eno, ne drugo; temveč prav posebne vrste človek je bil." “Kaj pa je bil?" „Nemčur", se odreže sv. Peter. Bog Oče pa se zasmeje iz vsega grla in reče: „Zadel si, teh pa res nisem ustvaril jaz!" Vlovil se jo v /arijko. Med službo božjo je v neki londonski cerkvi ukral minolega tedna neki tat nekemu gospodu iz žepa denarnico, v kateri je bilo okolu 50 francoskih cekinov. Tat jo jo srečno popihal iz cerkve, a ko jo pred nekoliko dnevi, ko se je smatral že varnim, hotel v neki menjalnici menjati cekine, so menjalci spoznali, da so vsi cekini do enega ponarejeni, pa hajd s tatom v luknjo. Zastonj je tat zatrjeval, da jih jo ukral, sodniki so mu odgovorili, da je vedel, da so ponarejeni, no bi jih bil ukral. Zena žrtev ljubezni do svojega moža. V Ci- kagi so pokopali ob velikanski udeležbi Hrvatico Marijo Starčevič, ženo Gregorja Starčeviča, ki se je ponesrečil pri neki eksploziciji. Na mnogih mestih je bil ožgan do kosti. Zdravniki so konstatirali, da ga morejo rešiti le, ako se izgorelim delom prida človeško meso. Žena njegova si je 'dala rezati mišice na roki in nogi. Rešila je moža, po tej strašni operaciji pa je žena nevarno obolela in kmalu umrla. Lenoba. V irski vasi Clare živi mož Thompson, ki je ves čas od leta 1877. preživel večinoma v postelji. Kot llletni deček se je vlegel v posteljo, ki jo je do zadnjega časa zapustil le v najhujši sili in še tedaj le za kratek fias. Zdravniki so dognali, da je mož popolnoma zdrav ter ima kronično lenobo. Nedavno mu je zbolela mati, ki ga je do-zdaj zdrževala. Da ne pogine lakote, se je odločil za prisilno delavnico, toda za hojo je bil prelen, tako da so ga morali v 20 minut oddaljeni zavod nesti. Ko jo mati ozdravela, je takoj silil nazaj k nfiej domov ter je zopet hotel, da bi ga nesli, toda prisilili so ga, da je moral iti peš. Kratka hoja ga je tako utrudilai da so je domov prišedši takoj zopet vlegel, in ne prošnje in ne grožnje ga ne morejo spraviti iz postelje. Past. O nemškem pesniku Lessingu se pripo-duje, da je bil zelo pozabljiv in raztresen. Vedno je pogrešal denar, no da bi mogel zalotiti tatu. In končno je vendar začel sumiti svojega slugo. Da mu nastavi past, pustil je na mizi kakor pozabivši večji znesek srebrnega drobiža. Ko je potem pripovedoval o tem svojemu prijatelju tor ga je ta vprašal, ali je pač denar dobro preštel, odgovoril je Lessing: „Preštel? Ne, na to sem popolnoma po- zabil ! “ Kako se je neki milijonar maščeval. Neki baltimorski milijonar je kupil od nekega špekulanta v modernem kopališču Long Branch v Newjerseju letovišče v najelegantnejši ulici Maris Avenue. Milijonar je hišo drago plačal, pa se kmalu uveril, da ga je špekulant, ki jo imel v kopališču iskoro vse vileT grdo ogoljufal. Milijonar pa si je izmislil kruto osveto. Dal je na hišo niabiti napis: „Brezplačno prenočišče za črnce." Od tega dne se je privalilo v ulico Maris Avenue polno črncev, ki so v letovišču dobili zastonj jed, pijačo in prenočišče. In ker pa elegantni Američani sovražijo in prezirajo zamorce, so vsi posestniki kopališča, ki so stanovali v hišah dotičnoga špekulanta, zapustili ulico Maris Avenue in se preselili drugam, kjer ni bilo zamorcev. Milijonar si od veselja tere roke in se smeje goljufivemu špekulantu. Dobrodušen vratar. Vratar (stopi v čakalno dvorano): „Ali jo še kdo tukaj za vožnjo v Maribor, Gradec? Vlak se je ravnokar odpeljal! Nezanesljiv. Oče je bil z malim Ivančkom v gostilni ter mu je domov grede naročil: „Ako te mama vpraša, koliko čaš piva sem pil, reci štiri. Razumiš?" — „Razumem, oče"!, jo rekel Ivanček. Doma res vpraša mati Ivančka na samem: „Koliko je oče pil?" — Ivanček: „Štiri čaše." — Mati: „Kako to, da samo štiri? Koliko pa jih je plačal?" — Ivanček: „Petnajst! “ Kako se je Zaplotarjeva Meta sprla s svojim možem. Priredil Janko Schiller. Lepo in mirno življenje sta imela Zaplotarjov Miha in njegova boljša polovica Meta. Štirideset let sta že živela skupaj v slogi in edinosti, in nikdar se še ni zgodilo, da bi se kdaj sporekla. V dobrih in hudih, v veselih in v žalostnih časih sta složno nosila težki zakonski jarem. Saj pa je bila Meta tudi ženica, da ji ni bilo para; mirna in krotka kot jagnje, potrpežljiva in delavna kot črna živina! Kratkomalo — vzor dobre in pridne zakonske žene. V isti vasi pa je živela tudi Podlipnikova Jera. Jedno nogo je imela precej krajšo od druge, za to pa je bil njen jeziček tem daljši. In nabrušen je bil ta njen jeziček, nabrušen in uren, da je bilo veselje. Gorje, če se je njena zatvornica odprla, tedaj ji ni bil kos nikdo. Pomilovanja vreden je bil vsakdo, nad kogar se je spravila. Saj pa tudi nikomur ni dala miru; od mogočnega župana do bosopetega paglavca na cesti — vsi so se je bali! Njen mož pa je imel pravi pekel poleg nje. A večni prepir v domači hiši ji nikakor ni zadostoval, razvnela in razdvojila je tudi vse svojo sosede; le pri Zaplotar-jevi dvojici ji dolgo ni šlo po sreči. — To jo je pa hudo peklo; 1106 in dan ni imela miru, dokler se ji ni tudi tukaj posrećilo. Zopet enkrat se je bila spravila nad Zaplo-tarjevo Meto. „Neumna si“, je križala nad Meto, „neumna kot grm. Misliš, da je tvoj mož priden in delaven, miren in pošten. Kaj še, tak je, kot vsi drugi, še hujši, kot vsi drugi! Pravi pravcati Judež, Ana in Kajlež, Horodeš in Pilat, pijanec in zapravljivec je . . Ti se ubijaš in delaš za njega že štirideset let, kaj pa ti da za to, ha? On pa po gostilnah poseda in so ti smeji! . . . Tihfo, tiho, pusti me, naj ti povem; jaz vse vem, vse . . . vso vidim, niž mi ne uide. Ti meniš, da te ima ra'd — varaš se. Zakaj te pusti samo delati, zakaj ne najme dekle, ko se vendar že staraš! . . . Seveda, deklo bi moral plačati, gostilničar pa vino rad prodSaja . . . tam denarja ni škoda. Cisto uničila, pretegnila se boš sama pri dolu, zboliš in umrješ — seveda, po volji bi mu bilo, ko bi se mu spravila s poti . . . Mar bi mu bilo hudo po tebi . . . kaj še! Misliš, da zastonj Škili im lepi gostilničarki? Ha, ha! „Tedeum" da zapeti, ko umrješ, namesto „Miserere“' . . . In da ti kar naravnost povem — oporoko, testament, je tudi že napravil, v gostilni je pravil; in kaj dobiš ti? Nič, pravim ti, nič; niti črno za nohtom! Le pomni, kar sem ti rekla, je vse čista resnica, čisto nič se nisem zlagala. Hočeš priče? Celo kopo ti jih pripeljem . . .“ Zadnje besedo so Meto spekle. Ni mu bila nevoščljiva; naj si privošči, si je mislila vedno. Tudi je bila prepričana, da bo Ona pred svojim možem umrla in niti enkrat ni mislila na zapuščino svjega moža. A da jo je v oporoki popolnoma prezrl, popolnoma pozabil, to je bilo hudo, to je bolelo. „Jaz na tvojem mestu“, je ščuvala Jera, „bi mu že posvetila." „Misliš da bi bilo prav?" vzdihne Meta. „Neumna Si, saj sem rekla, neumna kot srrm, če mu ne poveš, kar niti gre“, pravi Jera, „postaviti se mu moraš po robu in mu krepko zasoliti." Tako je govorila še naprej, jo ščuvala in pa podpihovala, dokler ji Meta ni obljubila, da bo prijela svojega mdža. 'A nesreča je nanesla, da je Miha ves ta pogovor slišal. Stal je za voglom hiše in krepko vlekel na uho. Bil je sicer nekoliko gluh, a kar bi ne imel slišati, to je ndenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarrjiih prsnih in poučnih katarih. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): • originalni ctcklcnlcl 3 E, 40 v; 4 originalne steklenice A K 80 v; O originalnih steklenic 8 E »O v. Manj kot dve steklenici se ne razpoši(ja. Prosim, da se naročnje naravnost od mene pod naslovom: 10 - 6 O N* O & s P. Jurišič, lekarnar v Pakracu 101, Slavonija. 1 Vojaška pisarna Emil Kokstein Gradec, Stempfergasse 3. Pojasnila, nasveti, prošnje, vloge, stro-Kovnjaška mnenja Itd. (6-2) vr irael* irojattlsili za.devali. Rodoljubi! Slovenci! Spominjajte se ob vsaki priložnosti naše družbe sv. Cirila in Metoda. Pozor, kmetice in dekleta 1 V moji leksrniiki praksi, katero t/.v .šujom žo fiea 25 let, posrečilo sc mije iznajti najbo(jSe sredstvo za rast las, t. j. Kapilor št, II. Isti dolnjo, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjnje prhljaj (Inrkine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: eden lončič 3 E 60 v, dva lončka 6 K. Troha, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naročil samo od mene pod naslovom:: P. Juriilič, lekarnar, Pakrao, Slavonija. Denar se pošlje naprej alt s poštnim povzetjem. 6—5 Doktorja pl. Trnk6czy-ja, a svetovno znano ^ redilno varat-veno sredstvo, V ki je bilo na razstavah odli-kovano z naj-|n4 boljšimi pohva-lami, dobiva se S. pristno pod marko ^ Mastln fŠ pri vsakem tr-go ven. Po polt so razpošilja najmanj 5 zavitkov za 2 E 70 v. Lekarna Tnik6czy v Ljubljani. Poti are j alci se sodnijsko kaznujejo. (12—11) n * (Uarijine kapljice. * * $ * £ £ £ m m £ $ Te kapljice se rabijo za vse notranje in zunanje bolezni — to je do sedaj najbolje hišno zdravilo, ki izvrstno deluje in pomaga v mnogih boleznih. Osobito deluje izvrstno proti protinu (gihtu), reumatizmu, bodenju, trganju, glavobolu, zobobolu, prso-bolu, kašlju, prehlajenju, sušici, jetrni in bubrežni bolezni, želodčni in črevesni bolezni, napibavanju, vanju itd. # $ & & m m & & & & grč«, zgagi, proti bljuvanju Erepi živce in telo, torej neobhodno potrebno za vsako hišo. Imam tisoče zahvalnih in priznalnih pisem. Delujejo izvrstno in zanesljivo. — Dobrega in ugodnega okusa so, tako, da jih vsak rad vzame in tudi otroci. Cena je franko na vsako pošto: 12 stekleničic (1 tucat) 6 K, 24 stekloničic (2 tacata) S'60 K, 86 stekleničic (3 tucate) 1240 K. 4 Manje od 12 stekleničic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje samo od mene pod naslovom: Ljekarna k zlatemn orla, Pakrac, Slavonija. & # & & & & m o o e o o o o o Milostiva gospa, ali vasta, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave Izredno poudarjati Ima »Kathrelnar« ? Ker se Vam sicer _ utegne primeriti, da dobite manj vreden posnemek brez vseh vri/h, s katerimi se odlikuje Hathrelner-Jeya kava. Zakol 1. Kathreinerjeva Knelppova sladna kava Im« .prl&o poa.bnaga na-iina avojega proizvajanja vonj In okna zrnat« kava. Zapomnita al torej nate oko, milostiva goapa, da dobtvote pristno K a th relnerjevo kavo zgolj v aa-prtth izvirnih zavojih z naplanm: »Kathreinerjeva Knelppova slad-na kava« In s sliko tnpnlkz Knelppa kot varatvepo znamko.