Poštnina plačana v gotovini ŠTEV. 8 • AVGUST 1937 • LETO XI. SREČKO GROM SLOVENSKA VAS Fotoklub Ljubljana V platno vezana knjiga (6 delov)*. Agnes Gunther, Dušica Rožamarija bo priložena prihodnji številki Jeaeu {e i*ai\'tcLUlcuUiefia letita doba za zabavna potovala pa Šveda* zevnsUeu* uiaciu! ODLOČITE SE ZATO ZA ENO IZMED DVEH JESENSKIH POTOVANJ Z NAŠIM NAJVEČJIM LUKSUZNIM POTNIŠKIM PARNIKOM »KRALJICA MARIJA" (17.500 Ion dept.) 15. septembra do 6. oktobra: Benetke, Split, Boka Kotorska, Santorin, Rodos, Larnaka (Ciper), Beirut (Balbek, Damask), Haifa (Jaffa, Tel-Aviv, Jeruzalem, Nazaret), Port-Said (Kairo-Luksor), Aleksandrija, Dubrovnik, Split, Trst. Cene (kabina in preskrba) od din 6 000— do din ?5.000 — 8. oktobra do 21. oktobra: Trst, Benetke, Pirej (Atene), Aleksandrija (Kairo), Kandija (Knossos), Krf, Boka Kotorska, Dubrovnik, Split. Cene (kabina in preskrba) od din 3.500— do din 7 000—. BRZA PROGA TRST - SPLIT - PIRE J - ALEKS ANDR I JA - HAIFA IN NAZAJ PREKO PIREJA IN DUBROVNIKA z luksuznim parnikom II PRINCESA OLGA (14.350 ton depl.) II Odhod vsakih 14 dni. I., II. in III. razred. Prvorazreden komfort, odlična preskrba in postrežba. Za un!jx>\mah^. in phospebte se o&\nite na JIJCCSEA VENSKI EECVE A. D. TELEFON: 32-51 IN 23-91 7 ATDCD BRZOJAVI: P L O V I D B A ZAGREB Z.AOKtb GUNDULICEVA ULICA 3 [oži pa na voAiHnt potovaJtne pisaJme. čeraj sem. Za večno sem le zapustil. Zadnji sem v dolgi vrsti dni. ki so že davno za teboj, se ti oddaljujejo in beže od tebe, se počasi izgubljajo v megli in mraku in izginejo nazadnje v morju pozabljenja. Vsak izmed nas nosi s seboj breme zmage ali predaje, breme smeha ali grenkosti. Svoje breme nosimo od tebe proč, v pozabljenje, vendar pa pustimo, preden odidemo, svoje večno znamenje na tebi fti v tvoji zavesti. Nekoč sem se imenoval jutri. Takrat sem bil še nedotaknjen in popolnoma čist. Potem sem postal ves tvoj in imenoval si me danes. Zdaj pa sem včeraj in znamenje tvojega objema bom nosil večno s seboj. Zdaj sem te zapustil. In vendar ostanem do konca s teboj. Eden izmed listov sem v knjigi, ki nastuju. Mnogo strani je pred menoj. In nekoč, ko nas boš prelistal in prebral, se boš zavedel, kdo si. Marsikdaj se s svojimi tovariši pogovarjam o tebi. Nekaterim se še zdaj poznajo brazgotine tvoje surovosti, nekaterim portost zaradi tvojih zločinov, nekaterim lepote tvoje dobrodušnosti. Ne ljubimo te. Ne sovražimo te. Mi te samo sodimo. Stojimo na vratih preteklosti in pozdravljamo vsak posamezen dobrodošel dan posebej, ki privre kot jutri pred teboj na dan, postane v enem dnevu danes in se potem pridruži nam. t| Kadar postaneš starejši, obvladamo tvoje misli in vedno rajši se družiš z nami! in zaradi nas potem ne misliš več 1o-liko na jutri. Naša teža ti ukrivi hrbet, naš sneg ti pobeli lase. Naši ledeni vetrovi odnesejo vse tvoje bridkosti. Naš dih zmede tvoja upanja... Jutri prihaja vedno manj opazno, tiho se splazi danes mimo tebe in vedno bolj in bolj prehaja tvoje bitje v našo oblast. Nuše so slavnostne dvorane, naši so z vinom politi namizni prti, polni ostankov in drobtin in ovenelih rož. Naše so mrtvaško tihe ulice Pompejev, bogate galeje v brezdanjih globinah, velike in bogate rodbine blestečih se imen, mumije v muzejih, okrušeni stebri tempeljskih razvalin, napisi ninivskih plošč, razsežna kamenita vrata sredi Yuhatanskih pragozdov, ctruščanskj vinski vrči, ki so zdaj prazni in suhi za vedno. Nuše so stare lahkovernosti, z nami je Zevs in Ormuzd, Izis in Višnu, pa tudi Mohamed in Buddha in Kristus. Od nas veje strup tiste otopelosti, ki je zasužnjila svet. Od nas imajo vojskovodje in drugi mogotci svojo moč. Če si z nami slabo ravnal, iztegamo svoje dolge, sive roke do tebe, ti zastrupimo tvoj danes in zgrabimo jutri, da ti ne prikle prezgodaj. Mi smo «včeraj* sveta. Če bi bil dovolj pameten, da bi izrabil našo moč in se oprl na nas, bi se povzpel visoko nad svoj danes in jutri. Če pa ostaneš pri tleh, ti zlezemo na ramena in te zadušimo. Včeraj sem in hočem, da se mi naučiš pogledati, v oči. Navadi se me uporabljati in pazi, da ne vztrepetaš pred mano. Nisem ti prijatelj. Tvoj sodnik sem, strahovati te moram. Jutri pa in posebno še tvoj danes naj ti bosta prijatelja. ANEKDOTE Kjer je prostor. Grabbe kakor znano, ni bil sovražnik dobre kapljice. Nekega dne je srečal znanca, ki ni brez zlobe opazoval, kako se pesnik s težavo bori z ravnovesjem. Ogovoril ga je takole: c Ali ni čudno, mojster, da gre vino, ki mični, vselej zleze v glavo, vam v noge?* «Da, du,» je malce s težavo odvrnil Grabbe, «tja gre pač, kjer je prostor.* Drugo mnenje. V neki družbi, ki se je je bil udeležil tudi Sliavv, je nekoč rekla znana duma, dla sta moški in ženska najpametnejša, če se zgodaj vzameta. Tedaj se je Shaw pikro nasmehnil in dejal: EUDA M»‘A m • iamči rt“Jl’oljsn -mejaW novost • de,no vpl sestavine 9 koZO- . mne v milu do Obilni * * * * v°n' °tankavin se se • ^gto&ulinaVco^ ELIDA CVETIC f MILO posebno blago in učinkovito čudovitega vonja. «jaz sem pa žal drugačnih misli! Ko postane ženska pametna, /.učne misliti, da bi se omožila, ko pa postane mož pameten ... je že ožen jen.* Ali jo že zdaj učiš, kako naj se pudra? Devalvacija. «Očka, kaj je to devalvacija?) «Hm, devalvacija... To je nekako tako: razlika, koliko sem veljal pri mami pred poroko in po poroki!* Slepec. Slepec gospodu, ki mu je dal miloščino: »Gospod, tole je ponarejen denar!* »Takooo? Jaz sem mislil, da ste slepec ...» «Slepec sem, ampak ne bebec!* Zmeraj Ir novec. Razbojnik je napadel gospoda Kolina. «Koliko imate denarja?* »šest sto dinarjev.* «Sein z njimi!* Dobil je pet sto osem in osemdeset. »Zakaj ne šest sto?* »Plačam v gotovini — dva procenta skonta!* Kakor živ! Slikar kaže svojo najnovejšo sliko: »To je moje zadnje delo: .Mrlič1! »Sakra. mojster, to se vam je pa posrečilo! Kakor živ, kakor živ!* Včeraj si slavil svoj rojstni dan, danes si pa bolan. — Sem, ker so moji prijatelji preveč dvigali čaše na moje zdravje. Velik dogodek. »Ali si imel kdaj zadnjo besedo, kadar si govoril s svojo ženo?* «Sem.* »Kdaj?* »Pred leti. Pripenjala sva zastore, in ona je imela polna usta bucik. Rotschild in Angleška banka. Pred 75 leti se je primerilo, da Angleška banka zaradi neke malenkosti ni izplačala menice z Rothschildovim podpisom. Bogat bančnik se je razjezil, ko je to slišal, in rekel: »Ker Angleška banka ne prizna mojega podpisa, tudi jaz ne bom priznaval njenih bankovcev.* Tri tedne je dul Rothschild kupovati po vsej Angliji bankovce po eno livro, ko jih je imel dovolj, je šel h glavni blagajni Angleške banke. Vzel je en bankovec iz žepa in rekel: «Prosim vas, da mi daste za tale papir zlato.* To je bilo namreč še v tistih časih, ko so morale banke plačati po zahtevi vsak bankovec z zlatom. »Dobro, mylord, izvolite! »Samo malo počakajte,* je odvrnil Rothschild, prijel zlatnik, udaril z. njim po marmornati plošči, ga povohal, oslinil ter natanko ogledal obe plati in rob. Naposled je bil s pregledom zadovoljen in je dejal: »Zlatnik je dober. Hvala, prijatelj. Toda zamenjal bi rad še tale bankovec.* V eni uri je Rothschild na ta način zamenjal 60 zlatnikov. Potem je prepustil prostor svojemu nameščencu, ki je na isti način preiskoval pristnost zlatnikov. Tri tedne so imeli vsi uradniki pri okencih Angleške banke posla z. uslužbenci premetenega bančnika. Medtem je Rothschild tudi obvestil Angleško banko, da ima še za dva milijona funtov drobnih bankovcev, ki bi jih rad zamenjal za zlato. Angleška banka po tem dogodku nikoli več ni zavrnila menice z. Rothschildovim podpisom, če se je glasila na še tako veliko vsoto. Prav mu je! Po vesteh iz vladinih in uporniških generalnih štabov je padlo letos v mesecu marcu v Španiji 2458 Italijanov, 1567 Nemcev, 2238 Francozov, 587 Angležev, 236 Čehov in Slovakov, 362 Rusov, 137 Ircev in I Španec.* »Prav mu je! Kaj se pa meša v tuje posle!* Posetnica. (8 točk.) Tone D, Lucev Lili ia Kaj jc ta gospod po poklicu? Steber. (8 točk.) * MOL * * OPU * * VAL * * OTI* * N TO * * TAV * * RGA * * E S J * Namestu zvezdic vstavi prave črke, do dobiš besede. Prva in zadnja beseda dasta potem, od zgoraj navzdol brani, pregovor. Dopolnilnica. (9 točk.) • or ••n, • o • » nje, zeml • • • is, • azp • • je, pr • • «sek, u • • • jenost, • 1 • • berg. z • • • ga, • • • eznica. Namestu pik vstavi prave črke, da dobiš popolne tiesede. Nove črke dajo pregovor Magičen lik. (0 točk.) A A A A A A A A E E I I K L L M M N N T T T T V V črke uredi tako, da dobiš besede, ki pomenijo: 1. plin; 2. izbrane goste; 3. reko na Primorskem; 4. napad; .5. vzrok gneče. Črkovnica. (10 točk.) Č B F C A E D A S A A T R S V L J K U N I Č E D U D O H A P E R I N Z Kraljev pohod. (10 točk.) EK SE ST IK TS MO OV DO AM RA AK RA ČL JB EG OR IK AT OL AS DR UG IH EB EB Zlogovnica. (9 točk.) Iz zlogov: ba, bi, da, da, dov, dra, dro, go, gol, i, iz, ja, ja, ka, ka, kar, li, li, ma, mec, inno, mo, na, na, na na, najd, ne, nik, o, o, od, ra, rja, si, ta, to, va, vet, vi, ži, ži, sestavi besede naslednjega pomena: 1. država v Severni Ameriki, 2. slovenska reka, 3. jurist, 4. gora blizu Triglava, 5. ladijska potrebščina, G. izum, 7. kopica, 8. pripadnik azijskega naroda, 9. del pohištva, 10. svetopisemska gora, 11. češki kralj, 12. članica semitskega naroda, 13. staro rimljansko mesto, 14. italijanska kolonija, 15. stara grška pesnitev. Vse prve in tretje črke, brane od zgoraj navzdol, dajo znan pregovor. Rešitve ugank iz sedme in osme številke sprejemamo do 25. avgusta. Naravno lepa ali naličena? Kar se z ličilom ne da nikoli doseči, se doseže brez truda z redno nego: naravna lepota — tajnost uspeha. Mladostno svežo, nežno in čisto polt dobite z redno uporabo ELIDA kreme IDEAL za podnevi. Ta krema se popolnoma vpije v kožo, jo napravi medlo in čisto kot alabaster. Koža se niti najmanj ne sveti, zato je ta krema idealna podlaga za puder. To je dnevna krema za polepšanje. c,-, noč, r.v Kf. '•'"on c Mostar' '"J" ELIDA P°'nost *"°n' ^ičnT, deluje * KREMA Navaden zavojček za približno 1 kg marmelade, cena Din 4’— Opekta in navodila pri Vašem trgovcu! Za konzerviranje sadja dr. Oetkerjev pripomoček za vkuhavanje. Lep dom je Vase vesel] e Po lastnih in umetniških načrtih Vam napravimo opremo, ki bo delala čast Vašemu domu. Oglejte si zalogo pri tvrdki E GI D1J in KAREL ERJAVEC tik ob mostu pri Tacnu pod Šmarno goro. Najin naslov je: Brod pri Tacnu pošta ŠT. VID nad Ljubljano SVEŽOST PRI PREBUJENJU! Kako prijeten je občutek, ko se zjutraj prebudimo z dobro spočitimi udi! Samo nekoliko kapljic kolinske vode .,Soir de Paris“ Vas osveži, okrepi in ponovno poživi. Ta sijajna tekočina je dvojno parfumirann z Vašim priljubljenim znamenitim parfumom ,.Soir de Paris“ Bourjois. BOURJOIS ★ Soir de Pariš ★ Banovinska tkalnica bosenskih in perzijskih preprog v Sarajevu Vam nudi svoje prvovrstne izdelke tudi na dolgoročno odplačilo. Pismena naročila na naslov: TKALNICA V SARAJEVU, ulica 6. novembra, št. 11, ki daje tudi vse ostale informacije. Prodajalnice: Zagreb, Gunduličeva št. 3 Beograd, Knez Mihajlova št. 53 Dubrovnik, Plača kralja Petra. Kdor zida ali preureja svojo hišo naj ne pozabi na ki se dobi pri: ksilolitna tla keramična tla parkete iz plute stensko oblogo vse vrste izolacije ves gradbeni material Material, trgovska d. z o. z. Ljubljana Tyrševa cesta št. 36, b Telefon 27-16 • • ilustrirana avgust 1937 ■* revija leto XI on ate I). Rji vi jen: BELOUŠKE IZ POČITNIŠKEGA DNEVNIKA solnčna dneva sla zadostovala, da sem B fflH odložil lireme skrili o vsakdanjem delu rf v I" dve topli jasni noči sta me ^ zf-l'-- rt spet prepojili z neskončno blagodejnim ozračjem, z vonjem bukovih gozdov, ki se širijo za potokom na oba kraja soteske. Na vrtu pod oknom dehtijo rože. Proti jutru, ko je mesečina še razlita po dolini, se oglaša slavec, se oglašata dva, trije, naglo se drami ščebet drugih ptičev, skrbno se jame oglašati veselo žvižgajoči kos. Ko se še čudovito blesti jutrnjica lik nad koničastim vrhom sosedovega griča, ki je veis porasel s pustim grmičjem in kržljavim hrastovjem, da je podoben čudaškemu, zanikrnemu starcu, — ko se oglaša lajež po vsej dolini in nekje daleč prvo klepanje kose, še slonim ob oknu in srkam vase dehteči hlad poletnega jutra. Že prespan ali vsaj v nepojmljivi živčni napetosti, ki me vselej prevzema na morju ali na deželi in m,e prepričuje, da sem zji svojo lenobo že zadosti ležal, se še enkrat vržem na posteljo in kakor premagan od neznane hipnoze še enkrat globoko zaspim. Solnce je že visoko, spodaj na dvorišču in po vsej dolini je že vse živo, ko se — od vseh zasmehovani poležkovalec in zaspane — krmežljav in lenoben prikažem na lesenih stopnicah in stopam na peščeno dvorišče. Pes me več ne oblaja, v gorici ne planejo lene svinje s hukom in hrupom pokonci, ko stopam razgaljen tam mimo ob škarpi k jezu. Ne vem, ali je zadrega ali navada ta moja vsakdanja jutrnja pot k jezu. Ne. le želja po solncu je, po božajočem jutrnjem soln-eu. ki me ljubeče prepaja. In je želja po njegovem odblesku na gladini nad jezom in v tolmunčku spodaj pod zapornicami. «Ne k jezu, očka, ne k jezu! Kače so tam! Čudno veselo razodetje je v tem vzkliku hčerke, ki ima v ogradi opravka z račkami in piškami in s hudo kokljo. Kače? Da. to bi bilo nekaj lepega: imeti zbirko kač pod jezom, jih opazovati ob teh lepih pomladnih dneh, morda jih spraviti v zagato in zdražiti do besnega sikanja. Sedim na betonu ob zapornici, solnce mi pripeka v hrbet, oči pa vbadam v porušeno skalovje obrambnega zidu. Kako neljub spomin iz mladosti: pri zidavi te škarpe sem pomagal — študent sem bil. na počitnicah — ves dan sem tovoril kamenje, da so mi zvečer obvisele roke ob izmučenih ramah k,, admiralski ladji ruskega črnomorskega brodovja. rdeča zastava. Na jamborih je visel signal: «Jaz zapovedujem brodovju. Schmidt.» Petnajstega novembra ob štirih popoldne so začele obrežne baterije o Odesi in ostalo brodooje obstreljevati admiralsko ladjo «Očakov». Ob štirih in pet in štirideset minut se je ladja potopila. Boj je bil končan. Schmidt se je rešil z goreče ladje. Skočil je o morje. Plaval je na obrežje. Ujeli soga. Skupaj z njegovim sedemnajstletnim sinom so ga odpravili na otok Beresani blizu mesta Očakov. To je bil višek in konec kratkega poveljevanja poročnika Schmidta. Štiri mesece pred letni dogodki, dne 22. julija, se je peljala Zinaida Ivanovna iz Kijeva. Njen zakon je bil pred kratkim ločen. Sedela je v kupeju hladna in molčeča. Ali njenega sopotnika to ni oviralo, da bi je ne bil, tik preden je na tretji postaji za Kijevom izstopila, zaprosil: Ali vatn smem pisali?» Vsa zmedena je držala v rokah vizitko in čitala: s P jot r Pjotrovič Schmidt. Pristanišče Ismail. Torpedni čoln 255.» Minil je dan in tisto jutro potem je prejela njegovo prvo karto. Korespondenca, ki se je iz tega razvila, je trajala nekaj več ko šest mesecev. V službo vojne mornarice poklicani trgovski kapetan II. razreda Schmidt je poročal mladi dami o vsem, kar je videl, največ pa o tem, kar je sam doživljal. Njeni odgovori, spočetka bolj redkobesedni, so postajali vedno obširnejši in naposled je pisala vsak dan kakor Schmidt. Dopisovanje je prenehalo samo enkrat, tedaj, ko je demo-kratično-filantropičnega častnika potegnil za seboj vihar oktobrskih dogodkov (1901). Takrat je postal sevastopolski junak. Nato sta se spet videla — v celici ječe v Očakovu. Pa naj pripoveduje Zinaida Ivanovna sama: «... Parnik je plul iz Odese proti trdnjavi Očakov. Že nekaj ur smo se vozili in nestrpnost se me je že lotevala ... Nenadoma je med potniki završalo. Vse je hitelo na drugo stran parnika. Nekdo je rekel: cTo je otok Beresani, kjer je zaprt poročnik Schmidt.» Srce me je zabolelo. Bilo mi je, kakor da ga je nekaj prijelo z mrzlo, kruto roko. Stopila sem na tisto stran ladje in pogledala v daljavo. Parnik je plul zelo počasi. Obrisi1 otoka so se zaznavali in postajali vedno jasnejši... Pokazal se je svetilnik ... Parnik je napravil ostro krivuljo in plul proti obrežju trdnjave Očakov. Dvajset minut nato smo se izkrcali. Izvošček me je zapeljal v mestece pred neko gostilno, na kateri je visel napis: »Prenočišče in krčma Takovenko». Vse je kazalo, da ondi niso vajeni gostov. Iznenada pa pride v ta pusti, od vsega sveta odrezani kraj tuja dama. Vendar so mi odkazali majhno, umazano sobico. Najprej sem seveda šla k orožniškemu poveljniku, ki je upravljal otok. Nikdar v življenju nisem imela opravka s policijo, zato mi je bila ta pot težka in neprijetna. Kaj naj storim?... Poveljnik je bil, kar nisem pričakovala, z menoj zelo vljuden, in to me je opogumilo. Ali kakor da je uganil moje misli, je takoj rekel: — Prav nič ne morem storiti za vas. Gospa Izbaševa, sestra poročniku Schmidta, mi je že pripovedovala o vas in tudi sporočila, da vam je mornariški auditor dovolil svidenje. Toda brez dovoljenja poveljnika trdnjave, generala Grigorjeva, mi žal ni mogoče nič storiti. Zglasite se takoj pri njem Od niega je vse odvisno. — Ali bi ne mogli Schmidtu izročiti Evangelija? Morda mu olajša bivanje v ječi? — sem naivno vprašala. — Ne. Tudi tega ne smem storiti. Začela sem ga izpraševati, kako je s Schmidtom. Širokogrudno mi je odgovarjal, da je Pjotr Pjotrovič zdrav in da se dobro počuti. Le tu in tam je nervozen. Sicer vas pa pričakuje. — Ali ga večkrat vidite? — Malone vsak dan. — Ali ga boste tudi jutri videli? Gotovo. Ne bom mu pa povedal, da ste tukaj. Po nepotrebnem bi ga vznemiril. Pač vam pa svetujem, da se zglasite pri poveljniku trdnjave. Morda vam dovoli svidenje že jetri... General je sedel v litevki, obšiti z rdečimi našitki, za veliko pisalno mizo. Skrbno me je opazoval skozi naočnike. Moja odločnost je jela omahovati. Čutila sem se čisto majhno iu neznatno. Z roko me je pozval, naj sedem. — Ekscelenca, od vas je odvisno, ali sc lahko snidem s Schmidtom. Prav lepo vas prosim, dovolite, da se jutri' snidem z njim. Nekaj trenutkov me je general molče gledal. — Da, da. Slišal sem že oi vas, je začel. Nimam pa še nobene šifrirane brzojavke od mornariškega auditorja iz Se-vastopola. Brez tega vam sestanka s Schmidtom ne morem dovoliti... Nadzorovati moram tega Schmidta in ne odstopim niti koraka od zakonitih določb. Slišal sem pa o vas mnogo, zelo mnogo. Tista pisma, tista nenavadna korespondenca ... Vi tega veleizdajalca sploh ne poznate. Komaj enkrat ste ga videli. Schmidtova sestra mi je dve uri pripovedovala o vas. Vse vem. Čudim se in vas moram grajati. Vi ste še otrok. Ali veste, s kom ste zvezali svoje ime? Ali veste, kaj vam grozi? Schmidt je falot, izdajalec, zločinec! Nikarte! Zapustite Očakov in pozabite, da ste poznali tega veleizdajalca. Poleg vsega drugega ta pot ne vodi k dobremu, in pred vami leži še življenje. General ni mirno govoril, ampak je sikal in kričal. Oči so mu izstopile iz votlin in v obraz je bil kar zaripel. Tresel se je po vsem telesu. Sedela sem vsa potrta pred njim. — General, sem začela pohlevno. Zame Schmidt ni zločinec, zame je človek, kateremu grozi smrt, in mu zato hočem olajšati življenje njegovih poslednjih dni, kolikor je v moji moči. Vi tega ne razumete, vi se smehljate, sem vzkipela. Prečitajte samo eno vrstico iz n jegovih pisem, pa boste videli, kako ta človek junaško pričakuje svojo smrt. Morda bi se vam drugače godilo, ako bi bili v njegovi koži... Ekscelenca, dovolite vsaj, da dobi Schmidt ta Evangelij ... — Preveč je v njem podčrtanega, je odgovoril, ko je obračal liste v kn jigi. Zbrišite poprej to! — Še to veliko, zadnjo prošnjo: dovolite, da pošljem Schmidtu cvetic! Kakšnih cvetic? je vprašal general ves zavzet. Košarico hijacint in šmarnic, ki sem jih kupila v Odesi. Prinesla sem jih s seboj, da olepšam jetniku v celici težke rini. Kaj vendar mislite? Cvetice s koreninami?... Ali razumete, kaj prosite? je vprašal general vedno bolj zavzet. — Če ni mogoče s koreninami, pa dovolite brez korenin. Odrezala jih bom. General je zamahnil z roko. — Kako bi mogel kaj takega dovoliti?... Naravnost smešno in nerazumljivo, da nie kaj takšnega prosite. Naj mar pomagam prirejati temu izdajalcu ovacije s cveticami? ... Ne, niti s koreninami niti brez korenin. Kar se tiče snidenja z njim, hm... kaj naj naredim? Če dobim šifrirano brzojavko, vam dovolim... * Nekako ob desetih zvečer je potrkal nekdo na vrata moje sobe. Vstopil je orožnik. — Gospod orožniški poveljnik vam sporoča, da je poročnik Schmidt dobil Evangelij. Schmidt se zahvaljuje in vus pozdravlja ... * Tisti dan potem sem preživela v napetosti in v notranjem nemiru. Ko se je zmračilo, je spet prišel orožnik. Gospod orožniški poveljnik je ukazal, na j vam izročim to pismo poročnika Schmidta in vam sporočim, da bodite jutri ob šestih zjutraj pripravljeni. Gospod poveljnik se bo sain peljal z vami k poročniku Schmidtu ... ¥ V tišini zgodnjega jutra je drdral po uličnem tlaku voz. Zaslišali so se koraki po hodniku... Nekdo je potrkal na vrata... Orožniški poveljnik Poljanski je stopil v sobo. — Ste pripravljeni? Hitro oblečem plašč in denem na glavo klobuk. Zunaj je čakal zaprt voz. Poljanski sede z mano v voz. Na sprednjem sedežu sedita dva orožnika. Od morja sem piha oster veter. Tresem se po vsem telesu. Peljemo se k obrežju. Tam že čaka majhen parnik. Potniki so samo mornarji in vojaki, ki mene, z orožniki spremljano žensko, začudeno gledajo. Poljanski me pokliče v kajuto. — Gospa, bodite tako ljubeznivi in mi pokažite, ka j imate v svojih žepih. Z mirno dušo pokažem žepni robec. Nič drugega nisem vzela s seboj. Mali parnik se je rahlo gugal. Na krov so še nakladali. Po kakšnih dvajsetih minutah je potem parnik odplul. Očakov leži v morju, ki ob močnem mrazu zamrzne. Zadnja noč je bila zelo mrzla in naš mali parnik si je s težavo utiral pot s svojim ledolomilcem. Vse okrog mene je bilo kakor zavito v meglo. Nisem se popolnoma zavedala, kaj se godi z menoj. Poprosila sem zato Poljanskega, naj me pusti na krov. Na krovu mi je veter močno pihal v obraz in me hladil. — Glejte, se obrne k meni Poljanski, tistile svetilnik tam, vidite, stoji prav poleg celice, v kateri je Schmidt. Tisti čas se je začelo daniti. Zagledala sem obrise trdnjave. Četrt ure pozneje je pristal parnik tesno ob svetilniku. Tam tistile dve zunanji okni sta okni Schmidtove celice. Hrepeneče sem se ozrla v tisto smer. Zadnji dve okni kaznilnice sta bili zamreženi. Zdelo se mi je, da je zgornji del enega okna odprt. Ob zidu pod okni sta stala na straži dva vojaka s puško. — Ko boste govorili z njim, se ne dotikajte političnih vprašanj, sevastopolskih dogodkov pa že celo ne omenjajte! Z otoka so potisnili na ladjo lcstvo za izkrcanje. Izkrcali smo se. Tedaj sem videla, da je zgornji del okna v resnici odprt. Za omrežjem sem opazila Schmidtovo glavo. Slišala sem, kako je glasno kriknil: — Vendarle! Straži prezentirata orožniškemu poveljniku. Poljanski izroči prvemu ključe in ukaže, naj odklene obe veliki ključavnici. Vojak je jel odklepati. Bil je pa silo neroden. — Hitreje! je kriknil z okna Sclimidt. Vrata so se odprla. Vstopimo. Se malo... in v celici smo. — Vendarle! se spet izvije iz Schmidtovih prsi, nakar mi je podal obe roki. Ali si tistikrat, ko sva se prvič videla v vlaku, mislila, da te bo tistih štirideset minut moje bližine privedlo sem? Oprosti, da ti pravim: ti! Pred grobom stojim, in zato naj izginejo vsi pomisleki. Nekaj mu je grlo stisnilo in mu ni dalo govoriti. Tudi jaz o Indiji, mora dobro paziti, da ne povozi katerega teh spokornikov. Skrivnost in moč Ta indijski spokornik se je zaobljubil, da bo romal do svetišča na pol leže z grmado posod na glavi, ki so baje napolnjene z vodo. Ta pobožni mož si hoče prislužiti zveličanje — ali pa samo dober zaslužek — s tern, da je obesil po sebi ose polno težkih železnih obročev in verig. Blizu svetišča Viajapanagara je nakopičila narava grmade mogočnih skal, ki so si jih fakirji izbrali za svoje bivališče. indijskih fakirjev Drugi spokorniki spet romajo v čevljih, katerih podplat je iz samih žebljev, in ko pridejo po trnjevi poti naposled do svetišča, si izbero novo muko iz bogatega zaklada indijskih spokornikov. Nekateri spe na žebljih, drugi sede z nogo za vratom tako dolgo, da jim popolnoma otrpne, tretji stoje na eni nogi in iztegujejo roke v zrak. Bili so celo časi, ko so se pobožni indijski romarji metali pod orjaška kolesa potujočega svetišča ali so se pa dah pohoditi od svetega slona. Tu fakir je nosil luko dolgo nogo za oralom, da mu je lam obtičala. Spokornik, ki potuje od kraja do kraja po žebljih. Ta fakir si je izbral za sooje bivališče votlo drevo. Angleška vlada je te nečloveške grozote sicer prepovedala in trdi, da jih je zatrla; vendar stara izkušnja uči, da takšne prepovedi ne zaležejo dosti. Indija se bo osvobodila fakirjev in njih zagrizenih vraž šele tedaj, ko bo politično svobodna. P. Hofman. Tudi okoli stoletnega lesenega svetišča na orjaških kolesih se odigrana zanimivo versko življenje. Pod kolesa tega svetišču so se metali verski blazneži. Vnanje stene tega svetišču so okrašene, s plastičnimi slikami iz ljubezenskega življenja boga Sive. P. Hofman: TAVA JE BCBRA 0 0 ZA TISTE. El... tako, da posmukajo naenkrat vseli 30 do 40 jagod, ki so na eni vejici; zrna kave pa, ki pridejo v trgovino z dvema ali s tremi zvezdicami, trgajo vsako jagodo zase, da ne zaide vmes kakšen nezrel sad. Na suh ali pa na moker način se potem izluščijo iz jagod zrna, ki se nato posuše na solncu pod skrbnim nadzorstvom delavcev-domačinov. Posušena V boj med žganjem in kavo je posegel sam Linne, znameniti švedski naravoslovec. Skoraj pred dvema stoletjema so izsilili kmečki poslanci v stockholmski zbornici po dolgih in ogorčenih bojih od mestnih očetov čudovito kompenzacijo: za prepoved žganjekuhe po vaseh so zahtevali prepoved kave po mestih, te «hudičeve pijače*, kakor so švedski kmetje takrat imenovali kavo. Tedaj se je zavzel za kavo uajvečji botanik vseh dob, Linne, pač eden tistih, ki mu je kava močno dišala. Vse dobre in koristne lastnosti kave je zbral v oseim točk. Trdil je: «Kuva je dobra I. za tiste, ki so slabe volje, ker so prej ta dan popili preveč alkohola; 2. za tiste!, ki so se preveč najedli; 3. za tiste, ki dobro jedo, pa nič ne delajo, ker jim poživi zaspane možgane; 4. za tiste, ki jih muči migrena; 5. za tiste, ki imajo gliste; 6. za ženske, ki nimajo o pravem času menstruacije; 7. za debeluhe, ki bi radi shujšali; 8. za nekatere vrste kolike je nekaj skodelic kave brez sladkorja uspešno zdravilo.* Ena ali dve izmed teh točk dandanes več ne držita, vse ostale so pa še vedno v \ el javi. Dražeči učinek kave so poznali baje že v tretjem stoletju krščanski menihi na gorah abesinske pokrajine Kaffa, ki je prava domovina kave. Legenda pripoveduje, da so se črede koz vrnile neki večer razdivjane in pijane s paše domov. Presenečeni menihi so iskali vzrok in kmalu dognali, da so koze jedle tisti dan temnozelene liste nekega grmovja, ki je raslo na pobočju ondotnih gora. Pokusili so tudi sami to rastlino, skuhali so iz listov in zrn tistega grmičja pijačo, in kava je bila odkrita. Tri ali štiri stoletja kesneje so spoznali pri njih kavo arabski vojaki in arabski trgovci so prinesli kavovec v svojo domovino, kjer je imenitno uspeval. Razume se, da so poizkusili spraviti ta svoj novi pridelek tudi na svetovni trg. V Evropo so prišli trgovci s kavo najprej v Benetke. Okoli leta 1640., ko je po vsem severu divjala tridesetletna vojna, je pristala v lagunskem mestu prva ladja, natovorjena s kavo. Kavovec je prišel iz abesinske Kaffe najprej v Arabijo. V 18. stoletju so ga zanesli evropski prekomorski osvojevalci na Javo, kmalu nato v Srednjo Ameriko, nazadnje pa še v Južno Ameriko, ki so edine dežele na svetu, kjer izbirčni kavovec dobro uspeva. Med 10. in 15. stopinjo severne in južne širine sta dva ozka pasova najugodnejšega podnebja za pridelovanje kave, in še to samo tam, kjer je zadosti vlage, kjer jo hribi varujejo pred vetrom in kjer je zemlja zadosti luknjičava; najboljša so pač ognjeniška tla. Vsi ti pogoji so dandanašnji najboljši v Portoricu, v Braziliji, v Guatemali in na Javi, zato dobivamo odondod najboljše vrste kave. Za pridelovanje kave je treba veliko skrbi in truda. Vsak grm je treba zavarovati pred solncem s širokimi listi banane, pa spet ne preveč, zato je treba vsak dan po večkrat te listnate solnčnike premakniti. Cenejše vrste kave obirajo delavci Najvarnejši prostor na plantaži je razen polja razsežna sušilnica, kjer se na solncu suše izluščena zrna. Tu še ne delajo stroji, zato ker ne more biti noben stroj tako poceni kakor so domačini. zrna se potem prebirajo in izbirajo. Za to zamudno in naporno delo uporabljajo lastniki plantaž indijanske žene in otroke, ker jim delajo skoraj zastonj. Nazadnje stresejo zrna kave v vreče in jo na hrbtih mezgov spravijo do najbližjega pristanišča ali do prve postaje, ki so dostikrat na stotine Prevozni pom oče k kavne plantaže na Gvatemali so mezgi, ki za svoje življenje ne potrebujejo tako rekoč nič, pa vendar veliko opravijo. kilometrov oddaljene. Odondod pride kava v Kvropo, kjer se je v tii sto letih že davno preselila 'v/, dragocenih čaš elegantnih servisov tudi v skromne lončke delavskih slojev. Ti sloji hi k nekdanjim l.innejevim točkam dodali lahko še deveto: «Kava je dobra za tiste, ki si nič drugega privoščiti ne morejo.* Slike ne desni od zgoraj navzdol: Domačinka obira kavne jagode. Indijanski delavci izbirajo obrane jagode. Na videz slabotni mezeg je žival, ki prenese velikanski tovor. Preprosta higiena, ki ohranjuje zdravje delavcev na plantaži, bolje povedano, sposobnost za delo. Nižja ko je mezda delavcev, tem več rok mora 'delati, da se družina lahko preživi. /ato ni nič čudnega, če izbirajo kavo tudi otroci, ki so komaj odrasli plenicam, in matere, ki imajo še otroka pri prsih. V. Doroševič—Iv. Vuk: RADOVANJE V PEKLU Sence stopajo druga za drugo pred vsemogočnega Allaha in vse žele eno in isto: »Paradiž!* Nekateri— zase. Drugi — tudi za svoje sorodnike. Tretji — še za svoje prijatelje. In Allah odgovarja vsem: »Bodi1!* In pri tem si misli in žalosten premišlja: »Nikogar ni, ki bi prosil za svojega sovražnika.* Tedaj se mu približu senca Arutijana iz Bakua. »Česa želiš?* vpraša Allah. »Imam sovražnika. Zenijan mu pravijo*, odgovori Arutijan. »Kaj? Za svojega sovražnika hočeš prositi?* In obraz Allahov se od veselja razvedri. »Da», potrdi Arutijan. »Pošlji ga v pekel. Izkaži mi to veliko milost!* V tem trenutku pa stopi dinga senca pred Allaha. Zenijanova senca. »Kaj želiš pa tir* vpraša Allah. »Bodi milosten, o Allah, in pošlji Aru- tijana v pekel! Ničesar drugega ne žel itn!» Allah da znamenje in šejtani zgrabijo Arutijana in Zenijana ter ju odpeljejo v pekel. Ko je sprejem senc končan, obide Allaha žalost. «Danes so vsi, celo največji grešniki, v paradižu*, pravi svojim angelom. »Samo dva nesrečneža iz Bakua morata goreti v peklu. Žal mi ju je. Ali kaj, tako sta hotela!* In pošlje Allah angela v pekel, da pogleda, ali bi se ne dalo kaj ukreniti. Angel se vrne s povešenimi peruti in javi: »Zabavata se! Veselita se! Radujeta sc!» »Kaj?... Veselita, zabavata, radujeta se?» ponovi Allah ves začuden. Angel pa poroča dalje: »Ko so vrgli šejtani Arutijana v vreli kotel, je zakričal, pa se je takoj premagal in vprašal: »Kje je Ženi jan?* Ko je zagledal Zenijana v veliki žareči ponvi, je ves vesel vzkliknil in se zasmejal: »Tako! Tako!... Le dajte!... Le podkurite! ... Kar se da!...» Zenijan se je zvijal v žareči ponvi, vendar je vprašal: »Kje je Arutijan?* In ko ga je zagledal v vrelem kotlu, je ves srečen vzkliknil in se zasmejal: »Tako je prav!... Tako!... Le dobro podkurite, da se bo lepo cvrlo!...» In zdaj se ves čas radujeta ili smejeta. Arutijan je srečen, ker kuhajo Zenijana, Zenijan je srečen, ker cvrejo Arutijana... In ne želita si nič drugega. Vidiš, o Allah, tako se je zgodilo nekaj, česar si niti ti v svoji' modrosti nisi mogel misliti: ljudje se radujejo tudi v peklu.* Allah se nasmehne in reče: »To so pač čisto svoje vrste ljudje, ti ljudje iz Bakua!* In dal je narediti v peklu poseben oddelek. »Za ljudi' iz Bakua*, je rekel. »Naj se tam radujejo. V Bakuu se gotovo niso mogli.* Ko so ljudje v Bakuu zvedeli za to, so vzdihnili: »Če nam hoče Allah nakloniti svojo milost, naj še ukaže, da se mora pekel kuriti z nafto. Tako se bodo cene nafte lahko dvignile vsaj za 50 odstotkov.* Družina pingvinov Kaj so človeku živali Shetlandski konj z žrebetom. Ni samo naključje, da si izkuša vsako veliko mesto urediti svoj živalski vrt. Tudi to ui naključje, da ima po mestih zmerom več ljudi psa. Ali ni življenje v modernem mestu od dne do dne bolj hladno in neusmiljeno? Ali ni po mestu med ljudmi vedno manj iskrenih stikov, vzajemnega zaupanja in vedno manj naravnega življenja? Živalski vrtovi niso nič več izraz eksotičnih muh knezov in bogatinov, ampak premišljena zahteva vseh ljudi. Saj vidi ondi človek kos iskrenega in naravnega življenja ter odkrije in opazuje v živalih dobre in slabe lastnosti, ki jih ima tudi sam. Zlasti pa srečamo ondi to, česar pri večini ljudi najbolj pogrešamo, to je brezskrbno igravost, preprosto šega-vost in naravno lepoto živih bitij. In če mestnega človeka razvedri in poživi že nekaj trenutkov v živalskem • vrtu, koliko srečnejši je šele tisti, kdor ima doma lastnega psa, zvestega tovariša, ki neprestano z veseljem sprejema in po-vrača izraze njegovih neizžitih občutkov. Tako sta postala živalski vrt in pes nadomestilo zu to, kar nam je vzelo brezsrčno mestno življenje. Z. I Severni medved z mladičem. Dva prijatelja se igrata. Mlada ž.irufa, ki so jo same noge in vrat. Pelikan pri počitku. D. Leeft: PRAVICA NE LAŽE rc za pravico gospodu Kovačka in za denar gospoda Kolačka. »Zadnjo besedo ima zdaj obtožence, gospod Kolaček!» je razglasil predsednik visokega sodišča. Občinstvo je pridržalo sapo, da bi ne preslišalo nobene črke, in gospod Kolaček je vstal in začel: c«Da, slavno sodišče, priznam. Udaril sem svojega prijatelja Kovačka z osem-najsteevnim aparatom poglavi. Rad priznam. In tudi, da se tega prav nič ne kesam, vam priznam. Saj je bilo to dejanje neposredna in nujna posledica, zadnji člen dolge vrste dejanj, ki so si nasprotovala drago drugemu. In vsak izmed vas til — da. sploh vsak na moji stopnji, bi tako ravnal. Dovolite, da vam povem vse lepo po vrsti, kakor se je zgodilo. Prvič, sem svoji Kvici zatrdno obljubil, da pojdeva na veselico Društva gojiteljev kuncev, drugič, pa nilsem imel bilo je ravno konec meseca — za to potrebnega drobiža. Pa sem se spomnil svojega prijatelju Tončka Kovačka, ki sem mu nekako pred sedmimi meseci posodil dve sto sedemdeset dinarjev. Takrat me je navrtal, ker je nujno potreboval denar. Rekel je. da Im s tem dokončal še zadnjo škatlo svojega daljnogleda, «ki bo nekaj epohalnega na tem področju znanosti*, kakor mi je sam dolgovezno razkladal in me s tem premamil, da sem mu dal skoraj vse, kar sem imel. Najprej sem mn ponudil deset dinarjev, da bi se dal ostriči in obriti, kar se mi je zdelo veliko važnejše ko tista škatla in vsa njegova ropotija. Potem sem navrgel še štirideset dinarjev, češ, naj gre po svoja dva rezervna ovratnika in po perilo, ki ga ima v pralnici. On pa je uporno vztrajal pri svojem mnenju, da je njegov daljnogled, «na katerega čaka ves svet s pritajenim dihom*, mnogo važnejši od vseh ovratnikov in srajc skupaj. Nazadnje sva se zedinila na vsoto 270 dinarjev namesto 300, ki jih je prvotno hotel imeti. Vdal se je in mi dovolil deset odstotkov, rekoč, da bi rad z menoj ostal še nadalje v prijateljskih odnošajili. Mojo pripombo, da se mi take poslovne zveze ne zde Rog ve kako važne, je preslišal in mi zagotovil, da mi vsoto vrne najkasneje v treh tednih. Od takrat je minilo sedem mesecev, ne da bi bil videl svoj denar. V svoji stiski sem se odločil, da pojdem sam poterjat svojih dve sto in sedemdeset dinarjev k prijatelju Kovačku. «Od koga pa veš?* me je pozdravil Kovaček. «Saj vendar nalašč nisem nikomur nič pravil o tem?* «Od koga da vem? Kaj da vem?» sem se začudil. «Prihajaš vendar zaradi mojega novega osemnajstcevnega radijskega sprejemnika superneutrodynissimus, ki ga vsa radijska industrija .. .* «... pričakuje s pritajenim dihom, dal* sem mu segel v besedo. »Odkod pa veš?* je spet vprašal. »Saj to je pri tvojih epohalnih izumih vendar samo ob sebi umevno, saj je bilo s tvojim daljnogledom prav tako. Kako pa je kaj s pogajanji in s konzorcijem, o katerem si pravil, da namerava tvoj izum odkupiti?* «11 vala, prav zdaj razprav Ijajo o tem*, se je izmikal Kovaček. «Čudno. O tvojih poslih se večno razpravlja, to bo pač utrudljiva zadeva zate... lini. Prav za prav ne prihajam zaradi tvojega radijskega sprejemnika, ta me v tem trenutku uiti najmanj ne zanima. Prišel sem zaradi svojih dve sto sedemdesetih dinarjev, ki mi jih še zdaj nisi vrnil, /daj nujno potrebujem denar, in . ..» »Nekaj časa boš že še potrpel*, mi je Kovaček osorno presekal besedo. «Zdaj imam veliko važnejšega v glavi ko tistih tvojih pet peček. Sedi,1 no malo tjale, kai’ zijal boš, ko ti pokažem svoj aparat.* «Oprosti, dragi prijatelj,* pravim jaz, «zato pa listih pet peček m e n e veliko bolj zanima ko vsi oddajniki in sprejemniki tega sveta. Prav rad bom pozneje občudoval tvoj izum, ampak zdaj hočem najprej svoj denar. Mojega potrpljenja je zdaj konec! Naprej moram, meni se mudil* Kovaček pa se ni prav nič zmenil za moje opombe. Stopil je k veliki skrinji, ki je bila vsa povita z žicami in nasajena s cevmi, in se začel ukvarjati z njo. «Ali si že kdaj poslušal Capetovvn v južni Afriki?* je ponovno vprašal. «Ne.» «To bi pač zdaj rad, kaj? To bi se ti zdelo? To bi ti zijal, moj dragi, ti bi kar zijal!* «Ne, prav nič rad bi ga ne slišal, še malo ne, in tudi zijal bi ne zaradi tega», sem hladno odvrnil. «Pač, tudi ziniti bi ne mogel*, je menil Kovaček. «Toda tebi je bolj za Japonsko, kaj? Ali bi rad slišal gejše peti? Ali pa Kitajsko? Španijo morda? Ri rad slišal, kako regljajo strojnice, grme topovi in pokajo granate?* «Ne, tudi Španija me ne zanima*, sem vztrajal. «Ho, le nikar mi ne pravi, čakaj, precej vključim kako špansko postajo. Vidiš, tule na aparatu je pritrjena valovna lestvica. Žal, da ne kaže še čisto natanko. Torej, če naravnam tole puščico na Sydney i‘n kaže tale kazalec natanko med Berlin in Bukarešto, tukajle pa preklopim in vključim visokofrekvenčni tok, slišiš čisto razločno Madrid. Imenitno sprejema!* Kovaček je nervozno otipaval škatlo, sukal tu, sukal tam, prestavljal, otipaval. Uspeh je bil ta, da se je čez neka j časa res oglasilo izza platna pred zvočnikom nekakšno prasketanje in tleskanje, kakor bi izpustil polovico pekla. Ves navdušen me je pogledal. «No, kaj porečeš na to?» »Slišim samo oglušujoč ropot*, sem dejal. «Kar izklopi in ne delaj mi nobenih čarovnij več. Rajši mi daj moj denar nazaj.* «Rad bi menda,* je menil prijatelj poparjeno, «da bi slišal 1300 kilometrov daleč, kraj se menita misijonar in l judožerec na Novi Guineji pri spovedi, kajne? Saj je že to nekaj čudovitega, da takole majhno postajico sploh opaziš, in še tuko daleč! Čeprav, rad priznam, nekoliko medlo.* «To mi prav nič ne ugaja*, sem rekel. «Prav tako bi lahko tudi razbijal po pločevinastem loncu, tulil zraven in za- hteval. da padem pred tabo na kolena od samega začudenja. Moj aparat dela tako, kadar moja h vica lika z električnim likalnikom. Pa na vsej črti1, in ne samo v Madridu. Meni se zdi neumno in nesmiselno, da bi proizvajal takele vrste ropot.* Kovaček pa ni odnehal. Vrtil je po tisti vražji škatli in izjavil, da bo poiskal Bangkok na koncu Indije. «Bangkok!» je dahnil, ko se je nekoliko poleglo. »Zaradi mene Honolulu, odkoder so opice doma. Tja se poberi k vragu s to svojo brkljarijo vred. Zdaj pa brž. moj denar, da se kaj ne zgodi! »Samo trenutek še! me je zadrževal Kovaček. «Zdaj pride šele glavno. Kakor veš, tabori zdaj ruska ekspedicija na severnem tečaju, ki: stalno oddaja na kratkih valovih. Nobenemu amaterju se doslej še ni posrečilo vloviti te valove. Za moj čudoviti aparat pa to ui nič tako posebnega.* Prijemal je spet za vse gumbe na škatli in jih vitli, odvijal žice, menjaval cevi in vdeval nove tuljave, ne da bi se javila kaka postaja. «Ma!o mi moraš pomagati*, je rekel nazadnje. »Primi z levico tale spoj, z desnico pa primi1 za tele dve žici in ju tišči skupaj. Tako, zdaj pa vklopim!* Tedaj me je pretresel strašen sunek. Mislil sem, da je strela udarila vame. Rad bi bil izpustil tisto preklicano žico, toda bilo je nemogoče. Kakor ulite so mi roke tiščale žico skupaj. Napele so se mi vse mišice, lasje so mi šli pokonci in noge so mi začele kar same od sebe poskakovati, vedno hitreje in hitreje. »Precej mi izklopi tok!* sem zavpil s svojimi, poslednjimi močmi. »Mar ne vidiš, da še poblaznim od tega?* «Prosim te, potrpi vendar malo!* je rekel Kovaček. »Tvoje telo mi imenitno služi za drugo ozemljitev. Takoj bova slišala oddajo s severnega tečaja!* In ko sem se ves prepoten zvijal z električno žico v rokah In plesal svoj najhujši ples v življenju, je oni čisto mirno brkljal po tisti omari. «Samo še malo!* je zaklical. «Zdaj ga imam, zdaj pride severni tečaji* In tedaj, ko sem že plesal brez desnega čevlja, v sami! nogavici, in sem se v poslednjih krčih zvijal že skoraj brez sape, da že vpiti nisem več mogel, se je čisto razločno oglasilo iz zvočnika: Radio Ljubljana, Udovičeva in Lovšetova sta zapeli ,Jaz, ilmam konjička dva‘. Po kratkem odmoru bo govoril v kmetijski uri gospod Vinogradnik o škropljenju trte. Kuku-kuku-kuku .. . »Menda nisem prav vključil!* je rekel počasi Kovaček in malomarno izklopil tok. Bil sem prost. In v tem trenutku, slavno sodišče, v tem najstrašnejšem trenutku sem se ves tresoč od jeze, brez oblasti nad samim seboj in nad svojimi čuti, kakor od fn rij obseden — lahko mi na besedo verjamete, gospodje — pograbil tisti iisemnajstcevni neutrodvnissimus, ga zavihtel in ga posadil na glavo svojega prijatelja Kovačka, da se je ves razsul... Dokončal sem. Sodite ine!»* Občinstvo je globoko ganjeno molčalo. Vse ženske so ihtele. Zapriseženi prised-nik se je usekoval in sam gospod državni tožilec je pomilovalno zmajal z glavo. Čez. deset minut je gospod predsednik razglasili sodbo: «Obtožencc Kolaček je proti tožitelju Kovačku ravnal v upravičenem silobranu in je oproščen vsake kazni.* ■ i» i " V' 22* rJ* rx % - Kljub hladni koži oaoreti in postafi rjav! To je imenitno pri sončni kopeli: Solea krema stvori sicer učinkovito varovalno plast, da ti koža ne postane rdeča in se ne vname,toda nikakor ne preprečuje naravne okorelosti, S Solea-kožno ne^o (krema in milo) dovajate svoji koži aktivnega lecitina in kožo krepilnega kolesterina. To je ravno, kar zahteva vaša koža, kadar čezmerno trpi. DIN 7.50 x H (Miler in kmncL DIN 10- 5 - 3-brez trošarine Jokajoče živali Star pregovor govori o krokodilovih solzah, toda tisti, ki si ga je izmislil, najbrže še nikoli ni videl krokodila. Kajti ta zver nikoli ne joka. Dosti boljši opazovalec je bil tisti, ki je prvi obrnil ta pregovor na jokajoče tele. Vsi prežvekovalci namreč lahko jokajo. To dokazuje solzni mošnjiček pod očesnimi votlinami teh ž.ivali. Že davno je znano, da jeleni in srne v smrtnem strahu jokajo. Tudi lepo temno oko žirafe se napolni, kakor pripovedujejo afriški lovci, s solzami, kadar je žival na smrt ranjena. Joka v stiski tudi velblod. Beduini so to že pogosto opazovali. Znani raziskovalec Sven Hedin trdi celo, da je sam večkrat videl velblode, ki so začeli prelivati solze, ko so čutili, da se jim bliža smrt, in da se začenja kri ustavljati v njihovih žilah. Slavni učenjak Pallas piše, da znajo Tnnguzi velblodovko, ki je povrgla, pa noče svojega mladiča dojiti, prisiliti k izpolnjevanju materinskih dolžnosti, privežejo jo h kolu in nekaj metrov strun mladiča. Potem začne igrati kdo izmed njih čim bolj žalostne pesmi na nekakšno domačo violino, ki jo imenujejo «kur». Velblodovka začne prisluškovati, potem pa pogleda mladiča in kmalu več ne odtrga pogleda od njega. Ker pa mladič ne more priti k ujej, se ji napolnijo oči z debelimi solzami in začenja poskušati, da bi se iztrgala. Tun-guzi še nekaj časa čakajo, potem pa odvežejo obe živali, in velblodovka svojega mladiča nikoli več ne pozabi. Solze pri psu so že pogosto opazovali. Ta zvesti človeški spremljevalec začne kmalu jokati, če ga kdo s silo odtrga od gospodarja. Isto pripovedujejo tudi o konjih, ki imajo svoje gospodarje zelo radi. «Debele solze je pretakal konj,* tako pripoveduje Sven Hedin o svojem belcu v Tibetu, «ki se je brez moči iznenada zgrudil pod menoj in obležal na tleh.* «Joka,» je dejal Sven Hedin tibetanskemu duhovniku, ki ga je spremljal, «ker ne bo mogel več iti z nami dalje, čeprav je tako častno delil z nami vse napore, vse pomanjkanje.* Neki raziskovalec, ki je za svojega bivanja na Malajskem polotoku opazoval opice, je odkril, da te živali zelo pogosto jokajo, in sicer ne samo navadne zelene morske mačke, ampak tudi orangutani in siamangi. /lasti sia-mangi so zelo občutljivi in ne jokajo samo od žalosti, ampak tudi od strahu. Živali, ki najbolj čutijo bolečino in najrajši jokajo, so sesalci. To vemo od severnih lovcev, ki pobijajo brez usmi- Mara: PARIŽANKE Parižank ni treba popisovati do podrobnosti. Vsakdo že ve, da so večidel brunetke, razmeroma vitkejše in drobnejše kakor naše ženske, poprečno bolj graciozne in elegantne, kar je razumljivo. Niso pa nič lepše in gotovo ne pametnejše kakor me. Med njimi je veliko žensk, ki so nenavadno inteligentne in nenavadno pod-poprečne, kakor povsod drugod. Tudi med Parižankami so zelo neokusne, zelo ljenja st,are tjulenje pred očmi mladičev. Tudi oči živahnih delfinov se napolnijo s solzami, če jih ribiči v čolnih obkolijo, poženejo na plitvine in tam v kopicah pobijejo. Ali jokajo tudi me- životne, zelo grde in nenavadno lepe ženske. Toda ker Pariz izvrstno razume kulturo zunanjosti in je nikoli ne podcenjuje, je velika večina Parižank tako lepo opravljena in negovana, da je nenavadno privlačna. In celotni vtisk je potem: ah, kako so Parižanke lepe! Govorim samo o veliki večini, ne pa o vseh Parižankah, in torej prosim, če kaj zapišem, kar se ne sklada z našo izkušnjo, ne recite c to ni res, mi smo pa spet videli...* — čisto prav, gotovo ste videli in pisateljica tudi. In še hujše je morda to, česar niti videli nismo — toda tega je največ. Naj je prodajalka, šivilja, uradnica, izvrstno ali le dobro situirana gospa, naj d vedi, če so smrtno ranjeni in čutijo konec, še ni ugotovljeno, o slonih pa je to že dobro znano. Saj vidimo solzne oči prav pogosto pri vseh slonih, ki so bili oropani prostosti. ji je šestnajst ali pa petdeset let, ves dan je videti takšna, kakor da je pravkar stopila iz kopalnice in frizerskega salona. Voujiva, čista, skrbno počesana, obrazka seveda zelo naličenega, toda okusno, nespotakljivo. Obleka je čista, in če gleda iz izreza košček perila, je tudi ta kakor iz cukra. Besede o ljubkosti in prijaznosti Parižank so precej pretirane. Njih ljubkost nikakor ni splošna lastnost. . \ uradnem občevanju je Parižan silo vljuden, Parižanka pa stroga in mrka. V trgovinah so prodajalke še precej po-strežljive, je pa med njimi tudi dosti zakletih kraljičen. Te so dostojanstveno hladne in do želj kupca kamenite in Moja moč je v Euceritu, krepilnem sredstvu za kožo. Če si hočete obvarovati kožo pred sončnimi opeklinami, potem morate zvišati njeno odpornost, kar dosežete le z uporabo kreme in olja NIVEA. Kajti samo NIVEA vsebuje EU-CERIT, ki krepi kožo in jo ohranja zdravo. Pri uporabljanju olja in kreme NIVEA Vam koža hitreje porjavi in dobi zaželeno naravno rjavo barvo, ki ne izgine niti pri oblačnem nebu. V deževnem in vetrovnem vremenu ste odpornejši proti prehladu. "Zdaj so moji :::::: n::::.. W ... da Vam pokažejo izbrano kolekcijo reklamnih koledarjev potniki že na potu... IMAMO RAZNE NOVOSTI V BELEŽNIH, STENSKIH IN ŽEPNIH KOLEDARJIH umetniški zavod za litografijo in tvornlca koledarjev kvečjemu le milostno vljudne. Zanimivo je, da so te vzvišene dame vedno najlepše, najbolj negovane — človek bi ne verjel, da prodajajo podpisnike in rokavice. Človek ne ve, ali so tako vzvišene zato, ker so tako lepe, ali pa so tako lepo in elegantno negovane zato, ker so tako vzvišene. V zasebnem življenju so Parižanke zelo ljubke do gosta in sploh do človeka, ki jim je bil predstavljen — neznanca pa prav za prav uiti ne pogledajo, in če jih slučajno nagovori z vprašanjem ali pa s prošnjo, niso preveč zgovorne. So pa neizmerno dostojanstvene, nežne, izobražene, popolne dame. Bodre male meščanke, lastnice prodajalcu z živili itd. so kar moči ljubeznive, postrežljive in kažejo zanimanje za kupca. «Nepoštene» Parižanke: ljubke gospodične za tolažbo grešnih gospodov so ljubeznive. Seveda so tudi med njimi prostaške po zunanjosti, besedi in dejanju, toda v nekaterih kavarnah, barih in dancingih so dekleta — izvzemši ta poklic - mila, nežnd, taktna i'n nikakor ne posebno zahtevna. In čedne so te punčke — prave rožice in hkratu lačni vrabčki. Konkurenca je velika. Gospodične tako lepe postave in lepega obraza, človek bi mislil, da jim mora ležati pol Pariza pred nogami, so vesele, če jim plača časih, kadar ni »kupčije*, ljubezniv človek kar tako iz dobrega srca kavo z rogljičem — kot edino hrano tistega dne. Če jim kdo ponudi, naj si naročijo, kar hočejo, sežejo skoraj zmerom po najcenejšem. Seveda so pa tudi sladke golobice, ki oskubejo kavko do zadnjega peresca, toda te so prej izjema kakor pravilo. Vsakdo, ki smo ga vprašale, je trdil to — sicer pa smo to spoznale tudi same. Kaj je na tem, povabiti lepo, nežno, očitno ne preobjedeno deklico k mizi, kvečjemu bo domnevala - itd., toda iz tega jih že izpeljemo. Zakaj te revice morajo, tudi če nimajo najmanjših »gorkih* nagnjenj, ustreči vsakemu povpraševanju, če so se že vrgle v ta preklicani poklic. In na žalost je »lesbos* v Parizu zelo razširjen. Toda povabljene gospodične si na srečo nič ne mislijo. Vesele so, da so jim ljudje dobri, hvaležno sprejemajo in lepo inteligentno se pogovarjajo — res majhne dame. Če jih radovedno vprašaš, zakaj in kako, in da je drug poklic vendarle boljši, odkritosrčno vzdihnejo, češ da to danes tudi same že vedo. Toda česa naj se zdaj lotijo, ko niti izšolana moč ne dobi službe. Ali: izučene so v dobrem poklicu, pa ni bilo več zanje mesta in jesti so morale. Ali1: imajo poklic (plesalke v zboru itd.), toda plača je preračunana že na to, da si postrani služijo, ko si delajo na odru s svojo svežo, malo oblečeno lepoto tako uspešno reklamo. Mnogim je to življenje tudi všeč, večina pa ni navdušena zanj. Razmeroma precej pa se jih o pravem času omoži in iz njih postanejo dobre žene. Lepa plesalka, vitka, kvečjemu dvajsetletna prihaja k naši mizi z velikim opravičevanjem: naj oprostimo, toda gotovo nas pozna odnekod iz tujine — prepotovala je vso Evropo — in nenadno se spomni: v Pragi je bilo, tam je videla spoštovano družbo, prav ob odru smo sedeli in na našo mizo je takrat odletela njena pahljača. Tako in tako govori — štirideset let ji je, bila je dvakrat omožena, zdaj je vtretjič »omože-na» avec une femme (prosim lepo: ne pohujšajte se!) in ima se dobro. Njen »soprog* ravno prihaja — elegantna ne-mlada dama Angležinja, pravi vojsko- vodja samo pomežikne in plesalka že leti ter nekaj ponižno razlaga. In spet prihaja spoštljivo prosit cigareto srčkano dekletce — ptička, da bi jo človek na dlan vzel, slabotna, južnega tipa. Iz sladkega obrazka ji gledajo le velikanske oči, obrobljene ne z. obrvmi, ainpuk kakor z gosto kožuhovino —krasne in naravne. Nočete sesti, gospodična? — Rada, toda pravi, da je tu pri podjetju v službi, torej bi morda kompromitirala (očitno nas je ocenila za pristno solidne ljudi). Oče je bil Francoz, mati Španka, ona je vzrasla v Alžiru. Strašno jo zmerom zebe in tu v Parizu je nič ne ogreje. Toda ne more odtod, »mon fiance* (zaročenec) je bil sem premeščen, torej da ne bi bila daleč narazen. Se boste poročili, gospodična? — neumno vprašanje. Iz žalostnih oči so privrele solzice ^<| Kuverta IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH konfekcijska tvornica družba z o. z. v Ljubljani izdeluje kuverte vseh vrst, pisemski papir najmodernejših oblik, vrečice itd. Tyrševa cesta št. 67 nnnnmMT^^ Telefon 28-07 Proti debelosti uporabljajte neškodljive SLATINSKE TABLETE za hujšanje sestavljene iz prirodnih mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov Proizvaja: Apoteka Mr. Bahovec, Lj ubljana. V vseh lekarnah 200 tabl. din 69 -, 100 tabl. din 39-—, 50 tabl. din 24‘—. Reg. br. U.213/34 SLATINSKE TABLETE [emu $£ strada/St Prekomerna debelost ne samo da ni lepa, temveč je pogosto znak, da izmenjava snovi pri Vas ni v redu. Zakaj bi zaradi takih motenj sami sebi skrajšali življenjsko dobo? Vzemite BOXBERGER KISSINGER> TABLETE ZA HUJŠANJE. Kissingen je svetovnoznano kopališče. Iz kissingske soli se izdelujejo po vsem svetu znane Boxberger Kissinger-tablete za shujšanje, ki odpravljajo prekomerno debelost ter delujejo obenem tudi kot milo sredstvo za reguliranje stolice. Ne vsebujejo niti joda, niti kake druge sestavine, ki bi škodljivo vplivala na srce. Ogl. reg. S. br. 5742/32. zajamčeno naravne. Plemenita roka ji stisne v ročico, moj Bog, tako ledeno slabotno in majčkeno, dvajset frankov. Deklica boječe vpraša: «Vas smem za to poljubiti?« — in dihne na lase iskren poljubček. — In ni ji več ko sedemnajst let! — V zelo znani in solidni kavarni za izpremembo drug tip: nelepo, nenaličeno, trezno preprosto oblečeno, raz-kuštrano dekle. Pridna mladenka s kmetov, očitno z brutrancem vojakom. Čedno kmetiško dekle! Zvrača kozarec za kozarcem, dokler ni dobre volje, a kako! Toliko siro-vosti in prostaštva človek ne sliši zlepa. Dostojanstveni maitre dhotel pojasnjuje: to je čistokrvna Parižanka, celo študirana, ampak ušla je zdoma in zdaj jo pozna ves Montmartre in okolica, iinu pa velikanski uspeh. V zabavni lokal, prej prostaški kot eleganten, vstopa zelo lepa, toda čisto preprosta deklica z ma-jestetično resno mamo. Izgine v zadnjih prostorih, čez nekaj časa javlja confe-rencier nadaljnjo številko sporeda. Vse se stemni, le neznatne lučke še svetijo, deklica se pojavi na parketu v plašču, ga vrže raz sebe in pleše naga, čisto naga. Pleše krasno, toda tako hitro, du ne opazi nihče v tej tričetrturni temi niti najmanjšega pohujšljivega detajla. Samo to se vidi, da je njena postava naj-dovršenejše delo, ki ga more ustvariti priroda. Preden luči iznova zagorijo, je zavita v plašč in izgine ter čez nekaj časa spet z mamo odhaja. Pred nekaj časom so jo preganjala nravstvena sodišča, ker pleše kar tako brez »figovega peresa». Zaplesala je sodišču v primerni razsvetljavi (t. j. v temi) svoj bliskoviti ples, ki ji ga potem niso prepovedali. Toda niti dovršena lepota, niti ta sodna reklama, niti resnično lepi ples niso gospodične dvignili v višino. Pleše za zmeren honorar v ne dragih podjetjih. Toda gleda nase, to je res njena mama, ki ji dovoljuje samo to. Parižanke se seveda skoraj vsevprek ličijo in ne malo. Toda tako, da vzbuja to manj pozornosti kakor drugod. Ne vidimo rdečih lic — na vsakem licu od-tiska paradižnika. Samo nežno rožast nadih in zelo rdeče ustnice, temne ozke obrvi, nekoliko pobarvane trepalnice. Zelo moderen in aparten zn brunetke je novi način ličenja — obraz brez najmanjšega znaka rdeče barve na licih, samo debelo pokrit z zmerno rjavim pudrom, ozke, kakor oglje črne obrvi, na sencih nekoliko privzdignjene, ustnice temnokarminaste barve. Elegantni Pari-žanki se to poda — kakor lepa maska. Mlade pariške deklice »iz rodbin* so sijajne. Elegantne, toda noblesno preproste, zelo izobražene in bistre, energične, samozavestne, podjetne. Danda-našjih deklic ne spremlja več starejša oseba na plesne vaje. Toda pred petnajstimi leti, ko sem živela nekaj let v Parizu, je bilo to še pravilo in pogoj dobre vzgoje. Deklice se izobražujejo v vseh strokah in so zdaj zaposlene že v mnogih strokah, ki so bile prej pridržane samo moškim. Emancipacija je imela pri nas veliko prej uspehe kakor v Franciji, toda dandanes je to dohitela, izvzemši za zdaj nedosegljivo volilno pravico. Stroj — naš sluga Če hočemo razumeti sedanjo gospodarsko socialno krizo, nam bo delo zelo olajšano, če bomo najprej premotrili hitrost, s katero se je vršila mehanizacija v devetnajstem in sedanjem stoletju. Prišli bomo do presenetljivega odkritja, da se je ves naš tehnični svet v resnici ustvaril šele v zadnjih tridesetih letih. Sedem in devetdeset odstotkov vseh moči, ki delajo danes namestu ljudi, izhaja od strojev, ki so jih zgradili v teh tridesetih letih. Kam vodi ta močna mehanizacija? Samo ob sebi se razume, da vodi k ogromnemu skrajševanju skupnega delovnega časa, in na ta način — vsaj do določene meje — k nadaljnji brezposelnosti še večjega števila ljudi. Ali zaradi tega ne bi bilo najbolje, uničiti stroje in se iznova vrniti k ročnemu delu, da bomo to preprečili? Ne, takšna zahteva je čista neumnost. Kdor reče to, naj poskusi teden dni vzdržati brez tramvaja in telefona, brez električne luči in radija in brez vseh drugih blagodejnih izsledkov tehnike in civilizacije. Ljudje smo postali čudovita bitja in se ne premikamo samo s presenetljivo naglico po zemeljski površini, ampak tudi letamo in potujemo pod vodo. Naš glas sega prav tako daleč in še dalje kakor naše oči — čez vso zemljo. Če se bo nadaljevali) tako kakor doslej, bomo kmalu dosegli tisti cilj, ki ga človeštvo že tisočletja išče, osvobodili se bomo telesnega in mehanično-duhovnega dela. Stroji bo- do v bližnji bodočnosti opravljali vse naše delo. Tovarne bodo delale same, vlaki bodo vozili sami, po pisarnah bodo topotali pisalni stroji sami. Le tisto delo, ki se sploh ne da mehanizirati, bo treba še opravljati z roko ali razumom. In kaj bo posledica tega? Brez dela bo večji del človeštva. Toda tu nezaposlenost naj nas ne skrbi, ker ni potrebno, da bi prinesla s seboj pomanjkanje. Ali nimamo dovolj kamenja in peska za svoje domove? Ali ni dovolj zemlje za obdelovanje in dovolj živine za naše lonce? Ali nimamo dovolj bombažnih polj in ovc za naše obleke, dovolj premoga in rud za naše stroje? Vsi ljudje bi bili lahko siti, vsi bi se lahko dobro oblačili in udobno stanovali. V zvezi s tehniko mora zemlja omogočiti vsem ljudem življenje v obilju in jih mora osvoboditi težkega dela. Kakor torej vidimo, so dani pogoji, da bi tehnika mogla človeštvo osrečiti. Potrebno pa je nekaj. Vse dobrine je treba pravilno razdeliti, kakor je treba pravilno razdeliti tudi vse delo. Potem bo konec bede. Delavec mora imeti krajši delovni čas,. kajti stroj, ki ga vodi, ne sme izp'odrinitj določenega števila delavcev, ampak mora tem delavcem samo olajšati in skrajšati delo. Če zdaj zn koko delo potrebuje 10 delavcev skupno 80 ur, stroj pa opravi isto delo v 24 urah, se ne sme zgoditi, da bo zaradi njega izgubilo sedem delavcev delo, pač pa se mora vsem desetim delavcem toliko skrajšati delovni čas, da bo končni efekt isti. Delavstvo mora biti tudi dovolj dobro plačano, da bo moglo kupovati izdelke tovarn. Če poprečni človek, ki je glavni odjemalec industrije, ne bo imel denarja, tudi tovarne za nikogar ne bodo mogle delati. To je edini pravilni način, kako bo treba urediti z nastajajočo industrializacijo ustroj posameznih držav, posameznih panog gospodarstva. Veliki politiki, kakor na primer Mussolini, pravijo, da se bomo morali pač pomiriti z večjim ali manjšim odstotkom nezaposlenosti. To zahtevo moramo odločno pobiti. Ne smemo se sprijazniti s tem, da bodo naši soljudje brez dela in da bodo trpeli pomanjkanje. Prava rešitev vprašanja industrializacije je le v enaki razdelitvi potrebnega dela in vseh dobrin na vse ljudi . — č. Ugnal ga je. Ljubljančan je vodil Američana po svojem rodnem mestu. Slučajno sta prišla tudi do bolnice: »Tole je naša splošna bolnica!* »Ilm — takšne so pri nas vveekcmlove hišice.* Nazaj grčale ga je peljal pred nebotičnik »In tole je naš nebotičnik!* »lake ima pri nas vsaka vas.* Potem sta šla v zoo. »Tole je naš orel!* »Ilm — takšne imamo doma vrabce.* Nato mu pokaže orjaško želvo in reče grozilno: «Tole je naša jugoslovanska stenica. In če mi rečeš, da so vaše večje, ti jih par priselim!» «Prijatelj» izhaja vsakega 5. v mesecu. Rokopisi so ne vračajo. Naročnina je: Letno 12 številk revije »Prijatelj* Din G2-—. Naročniki zbirk jo dobe za polovično ceno.....................Din 32-— 10 mehko vezanih leposlovnih knjig (IV. zbirka, 1000 strani) „ 100— Za vezavo v platno po dva dela skupaj se doplača za zbirko....................................................... » 60-— 10 knjig in 12 številk »Prijatelja*...........................Din 192-— Če so plačuje v obrokih, je mesečna naročnina.......Din 18— Posamezna mehko vezana knjiga (100 strani).............. 30-— Posamezna v platno vezana knjiga (200 strani)........... 60'— Odgovorni urednik Emil Podkrajšek v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ul. 8/II. Tel. 21-32. Tisk Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani. Predstavnik: Ivan Ovsenik v Ljubljani. maJhvečza tvoje zofa! Na notranji strani zob se tvori nevarni zobni kamen, kateri labko tudi najbolj zdrave zobe razmaja, tako da končno izpadejo. Ni vsaka zobna pasta dobra, da Vas obvaruje te nevarnosti. Skrbite torej malo več za svoje zobe - uporabljajte Sargov Kalodont! V Jugoslaviji vsebuje samo Sargov Kalodont sulforicin-oleat dra Braunlictia, ki odpravlja polagoma zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvorjenje. ★ Prijetno poživilo: Kalodont voda za usta! Koncentrirane sestavine, izborno razkuževalno sredstvo, varčna v uporabi. v. ^ odfrotiielt 0 0 0 ** Uah **** , slte *>* >° t4°S nČ'1 ..l11 ‘tef- v* O* ^ Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani